MARKO PERNHART IN FOTOGRAFSKE REPRODUKCIJE NJEGOVIH SLIK V 19. STOLETJU Mirko Kambič, Ljubljana Fotografija se je pojavila v devetnajstem stoletju kot nova zvrst sli­ kovnega upodabljanja z lastnim i zakonitostm i tehničnega in likovnega razvoja. N astala je in se razvijala ob neposrednem dotiku s slikar­ stvom, čeprav ni bila nikoli istovetna z njim . Če odštejem o nekaj p ri­ merov, sta živeli obe zvrsti upodabljanja v lepem sožitju in medebsoj- nem sodelovanju. Velika, m ednarodno pom em bna razstava »Slikarstvo in fotografija v dialogu od 1840 do danes«, ki je bila na ogled v Zürichu od 13. m aja do 24. ju lija 1977, je z okrog tisoč izvirnimi eksponati nazorno prika­ zala vrsto povezav med obem a slikovnim a m edijem a.1 Ta vprašanja je načel in strokovno prikazal že desetletje prej Aaron Scharf v svoji knjigi »Umetnost in fotografija«,2 bolj ali m anj obširno pa so o tem pisali posam ezniki tako v 19. kot v 20. stoletju. Nedvomno je fotogra­ fija preceje vplivala na slikarstvo v navedenem obdobju in zanimivo bo prikazati dialog m ed slikarstvom in fotografijo tudi na Slovenskem. Če štejem o opredelitev fotografske slike same na sebi za prim arno na­ logo in odnos fotografije do slikarstva za sekundarni aspekt, ostane še nekaj ugotovitev, ki so m anj pom em bne, pa vendar zanimive. V m islih im am dejstvo, da je fotografija že zelo zgodaj služila klasičnim zvrstem likovne um etnosti za zvesto in hitro dokum entiranje in raz­ m noževanje likovnih del. Očetu fotografije N. Niepceu je bila m očna pobuda za izum iteljsko delo želja, da bi prenesel razne upodobitve na ploščo za tisk brez pre­ risovanja, izključno s svetlobnim postopkom .3 Angleški izum itelj W. F Talbot je leta 1846 uporabil svoj lastni posto­ pek fotografije (kalotipije) za razm noževanje slikarskih del.4 Slovenski izumitelj Janez Puhar je že leta 1841 delal v Metliki poskuse s svetlobnim razm noževanjem grafik. Med njegovimi poznejšim i fo­ ' Malerei und Photographie im Dialog von 1840 bis heute, Kunsthaus Zürich 1977, rk. 1 Aaron Scharf: Art and Photography, London 1968. 3 Peter Pollack: Die Welt der Photographie, Wien 1962, p. 27. * Andre Jammes: William H. Fox Talhot, Luzern-Frankfurt/M 1972, p. 13. tografijam i po lastnem postopku se om enjata dve sliki: M adona po Rafaelu (1852, za razstavo v New Yorku) in Leonardova Zadnja večerja (po 1853).5 Novo obdobje za fotografsko razm noževanje likovnih del je nastopilo po letu 1851 z izumom angleškega kiparja F. S. A rcherja (1813—1857), ki je uporabil kolodij kot lepilno snov za srebrov n itrat na stekleni plošči. To je bil začetek postopka z m okrim i fotografskim i ploščami, ki so služile kot negativ za poljubno razm noževanje slik na papir, po­ stopek sam pa je bil hitrejši in cenejši od dagerotipije in talbotipije. Po letu 1860 je bil tudi na Slovenskem ta postopek dobro znan in po­ vezan z nastopom poklicnih fotografov. R eprodukcije likovnih del v obliki izvirnih fotografij form ata vizitke in raznih večjih form atov so bile naprodaj v Ljubljani pri G iontiniju že v šestdesetih letih, bile pa so izdelek tujih fotografskih ateljejev.6 Pred nekaj leti sem našel v družinskem arhivu M encingerjevih iz Ljub­ ljane nekaj izvirnih fotografij večjega form ata, nalepljenih na karton. Videti je, da so nekoč krasile stanovanje kot slike v okviru, zaščitene s steklom . Te izvirne fotografije so dejansko fotografske preslikave slikarskih upodobitev Ljubljane, K ranja, Tržiča, Blejskega in Bohinj­ skega jezera ter Kamnika. Na slikah sam ih ni nobenega napisa, pod sliko je na karton nalepljeno tiskano opozorilo, da je razm noževanje prepovedano, razen tega pa je na nekaterih kartonih reliefno vtisnjeno ime »Pernhart«, na nekaterih slikah pa je odtisnjen ovalni žig z ime­ nom »Pernhart«, m edtem ko je fotografija K am nika brez imena.7 Fotografije so ostre, jasne in tonsko dobro ohranjene, v sepia barvi, ki vleče rahlo na violetno. Izvirnikov, po katerih so bile izdelane te fotografske reprodukcije, pa doslej še nisem zasledil. Podoba K ranja je reproducirana v Žontarjevi knjigi »Zgodovina Kranja«, vendar kat delo neznanega slikarja.8 Pernhartovo ime na slikah nas lahko vodi do zanesljivega sklepa, da so izvirne upodobitve delo slikarja M arka P ernharta (1824—1871), če­ prav te slike niso široko znane. V Slovenskem biografskem leksikonu najdem o pripom bo, da Pernhartovo delo na K ranjskem še ni dobro raziskano.9 Tudi pri nekaterih drugih piscih Pernhartove biografije ni­ sem zasledil opisa teh Pernhartovih upodobitev krajev in naselij na nekdanjem Kranjskem . O m enjajo se predvsem njegove panoram e s Stola, Šm arne gore in s Triglava, pa še nekaj drugih upodobitev (Bled, Špikova skupina, Sava s Šm arno goro, Cerkniško jezero, Triglavski vrh z Malega Triglava itd.). Upodobitve, ki jih predstavljajo navedene 5 Cam., 1841, št. 3, p. 11; LZg, 1852, št. 120, p. 511; SBL, p. 596. Zadnja ve­ čerja — ohranjen je original na papirju, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani. ‘ LZg, 1866, št. 74, p. 506. 7 Fotografije (brez kartona) so različnih formatov, od približno 12x21 cm do 15,5x24cm. Verjetno so bile vse slike kopirane s plošč 18x24cm in nato primerno obrezane. Slike so bile na karton nalepljene takoj, kajti ovalni žig je pritisnjen čez sliko in karton, reliefni žig pa je samo na kartonu (na slikah Blejskega in Bohinjskega jezera). * Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, sl. 148. * SBL, II, 1933—1952, pp. 309—310 (geslo: Pernhart Marko). fotografske reprodukcije, so torej ali malo znane ali pa sploh neznane.1 0 N astane zanimivo vprašanje, ali je Pernhart osebno fotografiral in prefotografiral tudi navedena svoja dela ali pa mu je slike fotografsko razmnožil neznan poklicni fotograf. V prašanje je um estno, nim am o pa še odgovora. Ljubljanski slikar F. Kurz von Goldenstein (1807— 1878) je leta 1864 prijavil fotografsko obrt na svoje in sinovo ime, uporabljal pa je fotografski postopek za razm noževanje svojih lastnih slikarskih del. Ljubljanski časopis »Tri­ glav« je oktobra 1865 poročal: »V ateljeju akadem skega slikarja g. Kurza von Goldensteina je izdelanih 50 motivov iz K ranjske, ki so fotografirani po njegovih lastnih slikah. Na ogled so vabljeni vsi p ri­ jatelji odličnih, resnično slikarskih krajev naše lepe domovine.«1 1 Ni nam še znano, ali je imel m orda tudi M. P ernhart prijavljeno foto­ grafsko obrt v Celovcu. Mogoče bi bilo, vendar dokazov za zdaj še ni­ mamo. Bolj verjetna je domneva, da je izdelal fotografije dober m oj­ ster, m orda prof. Reiner iz Celovca, ki je potoval in fotografiral tudi po Gorenjskem , časovno pa se ujem a s Pernhartovim slikarskim de­ lom. Ne m orem o dvomiti, da sta se moža poznala in tudi m ed seboj sodelovala.1 2 Kljub vsemu tem u pa bi vendar lahko podvomili, ali gre v resnici za Pernhartove upodobitve slovenskih krajev. Toda vsakega dvoma nas rešita dve objavi v ljubljanskem časopisju: »Triglav« je objavil februarja 1865 naslednje obvestilo: »V izložbenem oknu knjigarne G. Lercher so že nekaj dni razstavljene izvrstne foto­ grafije kranjskih krajev Bled (2), K ranj in Bohinj. Izdelane so po po­ snetkih koroškega slikarja Pernharta, ki je postal znan po svoji pano­ ram i z Grossglocknerja.«1 3 Laibacher Zeitung pa je objavila novem bra 1866 tole sporočilo: »Mo­ tivi z Gorenjske (Radovljica, Bled, M angart), ki jih je naredil pokra- jinarski slikar g. P ernhart iz Celovca, so bili deležni doslej vedno po­ sebnega priznanja. Ti motivi so postali zelo priljubljeni tu d i v fotografski p reslik av i.. ,«1 4 Pernhartove fotografske reprodukcije iz leta 1865 in 1866 nas vodijo k iskanju originalnih upodobitev in zanimiva bo prim erjava m ed iz­ virniki in reprodukcijam i. 1 0 Prim. Klasicizem in romantika na Slovenskem, Narodna galerija, Ljubljana 1954, rk, pp. 39—40 in cit. bibl. Nobeden od citiranih avtorjev ne navaja fotografskih reprodukcij oz. motivov teh slik. 1 1 Triglav, Ljubljana 1865, št. 86. 1 3 Prof. J. Reiner, agilen fotograf iz Celovca, je — zelo verjetno — fotogra­ firal gradnjo železnice Ljubljana—Tržič (1870) in izdal originalne slike v velikem formatu, ohranjenih pa je tudi več motivov naših krajev v for­ matu vizitke. Njegovo delo na Slovenskem bo potrebno še raziskati. 1 J Triglav, Ljubljana 1865, št. 17. 1 4 LZg, 1866, št. 272, p. 1805. Slike Radovljice nisem našel; reprodukcija Tržiča ni izrecno omenjena niti tu niti 1 . 1865, prav tako tudi ne panorama Kamnika (tudi ta slika je brez žiga, Pernhartu bi jo pripisal zaradi »foto­ grafske« podobnosti z drugimi motivi). Sicer pa je zanimivo, da Pernhart v svojih slikarskih delih ni kazal toliko realistično-fotografske zvestobe naravnemu motivu kakor npr. Goldenstein. Svoje gorske vrhove je sub­ jektivno priostril in povišal, da je dosegel psihološki vtis višine in nevar­ nih strmin. Zunaj te zbirke gorenjskih krajev najdem o še nekaj fotografskih re­ produkcij Pernhartovih motivov. Tako je graški fotograf Volkmann razm nožil Pernhartovo oljno sliko »Veliki Triglav z Malega Triglava«, s trem i planinci v ospredju. Na sliki sami in na kartonu pa ne najdem o niti im ena Triglava niti Pernhartovega im ena ali žiga. Sklepamo lahko, da je ta reprodukcija nastala po Pernhartovi sm rti.1 5 Velik občudovalec P ernharta je bil triglavski župnik Jakob Aljaž, ki je dal napraviti slikarju triglavske panoram e spom insko ploščo in jo vgraditi v steno na »Malem Triglavu blizu Sedla ...« Aljaž v svojih spo­ m inih pripoveduje, da je po njegovem naročilu Hugo Roblek prefoto- grafiral nekaj P ernhartovih motivov, ki jih je bil Aljaž videl v palači škofa V idm arja v K ranju, in napravil razglednice. Datum a teh pre­ slikav pa Aljaž ne om enja.1 6 Navedli bi lahko še več prim erov, kako je fotografsko preslikavenje in razm noževanje slik v 19. stoletju začelo spodrivati grafično raz­ m noževanje, ker je bil fotografski postopek zvestejši in cenejši od še tako spretne roke in očesa risarjev in bakrorezcev. Tako najdem o npr. v Franketovi zapuščini precej fotografskih reprodukcij malega in velikega form ata, od slik Rafaela do m ojstrov 19. stoletja; te foto­ grafije izvirajo iz Beneitk, verjetno iz časa ok. 1870.1 7 Svoja dela so dajali, vsaj dokum entarno, preslikati tudi slovenski um etniki Ažbetovega kroga, fotografsko pa je dokum entirana tudi ure­ ditev prve slovenske um etniške razstave v Ljubljani leta 1900. Ori­ ginalni posnetek je bil delo sposobnega ljubljanskega fotografa Ivana K otarja, vendar je služil že za nov način razm noževanja um etniških slik: za tisk po fotografijah. Zasluge za uporabo tega postopka si je pridobil na Slovenskem urednik Doma in sveta, dr. Frančišek Lampe, ki je začel s fotografskim i reprodukcijam i v tisku že leta 1890.1 8 Fotografiji 2. polovice 19. stoletja gre tudi zasluga, da im am o ohra­ njene fotografske p o rtrete naših likovnih umetnikov, npr. M. S troja (foto Dzimski, Ljubljana), P. Künla (foto L. K rach, Ljubljana) itd. Dobro bi bilo zbrati vse p o rtrete in izdati poseben album , podobno kot je to storil dr. Šlebinger z izdajo Albuma slovenskih književnikov. Slovenska fotografija nam od približno 1860 1 . do 1 . 1918 na svojski način odseva tudi tiste širše družbene razm ere, ki so pom em bne za presojo likovne um etnosti tega obdobja: industrijsko revolucijo, go­ spodarsko rast na Slovenskem, boj za združeno Slovenijo in odpor proti germ anizaciji, pa tudi nekatere elem entarne nesreče, kot je bil ljubljanski potres 1895. Skupna razstava slovenskih slikarjev in fotografov leta 1911 v Jako­ pičevem paviljonu je bila dokaz lepega sožitja in pravilnega pojm o­ ls Originalna fotografija (ok. 12,8x21 cm) je ohranjena v fototeki Planinske zveze Slovenije (na kartonu in v okviru pod steklom). 1 6 Planinski vestnik, 1923, p. 31; ZUZ, III, 1923, p. 96. 1 7 Mapa fotografij je bila na ogled v ljubljanski trgovini Antika na Mestnem trgu. 1 8 Prim. reprodukcijo ene od slik I. Kobilice v Sadnikarjevem muzeju v Kamniku ter originalni posnetek I. Kotarja z razstave 1 . 1900 (Škalj, foto­ teka) ter reprodukcijo v DS, 1900. vanj a odnosov m ed fotografijo in slikarstvom . Šlo je dejansko za ne­ kaj več kot zgolj reprodukcije slovenskih del s pom očjo fotografske tehnike. SUMMARY Apart from his well known alpine landscapes, the painter Marko Pemhart (1824—1871), also painted a number of smaller, picturesque veduta of Kranj, Bled, Lake Bohinj, Radovljica and other places in the Gorenjska area. As early as 1865 Pernhart had some of these motifs photographically repro­ duced, his authorship being confirmed by his personal stamp. According to the newspapers of the time, Triglav and Laibacher Zeitung, these photo­ graphic reproductions were extremely popular. Some originals (up to 24 cms in format) are still in existence. They are interesting evidence of the deve­ lopment of photography of the period when works of art were popularized by original photographic reproduction. 157 Marko Pernhart: Tržič, originalna fotografij a-reprodukci j a, okoli 1865, zasebna last LXVII 158 Marko Pernhart: Kranj, originalna fotografija-reprodukcija, okoli 1865, zasebna last 159 Marko Pernhart: Bohinjsko jezero, originalna fotografija-reprodukcija, okoli 1865, zasebna lasi