GOSPODARSTVO i NASA TEMA Poslavlja se Abanka, prihaja Nova KBM str. 4 Potrošniki se množično selijo na splet str. 12-13 TV SPORED ЛК1' • I I • I % ss novi tednik s vit КЖ#еп Artač, Maja , J tin ' ft X - Blaž Švab ■ 1 Za silvestrovo je f I najlepše doma! JflHM^*Almila Ada (Solze v raju) Bila je'dvojnica Scarlett Johansson! © Tednik za Savinjsko regijo / št. 52/ Leto 75 / 24. december 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Solidarnost je ponovno zmagala Številni prostovoljci, ki so tudi letos želeli polepšati praznike otrokom in tistim, ki živijo v pomanjkanju, so bili zaskrbljeni zaradi omejitev, ki jih je prinesel čas epidemije. A izkazalo se je, da je tudi letos zmagala solidarnost in da so v različnih akcijah zbrali dovolj, da lahko razveselijo mnoge. Božičkova tovarna daril bo na primer obdarila kar 1.100 otrok! Zadovoljstvo prostovoljk je zato upravičeno in dobro vidno kljub maski. str. 7 INTERVJU IZ NAŠIH KRAJEV Upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek str. 26-27 Smučarska sezona, kot je še ni bilo str. 6 Čestitamo za dan samostojnosti in želimo lepe praznike! 9770353734051 2 AKTUALNO ZADETKI »Nihče nima nič proti veselju in primerni zabavi. To spada k človeški naravi. Težava se pojavi tam, kjer sta pretiravanje in potrošniška mrzlica, ki gradi samo na >imeti< ter manj na >biti<«. dr. Stanislav Lipovšek, upokojeni celjski škof »V resnici smo sami darilo, ki ga lahko nekomu podarimo s tem, ko si zanj vzamemo čas.« Andraž Pušnik, avtor knjige za otroke Vsi živimo za to, da najdemo svoj košček sreče v tem kratkem življenju na tem svetu, mar ne? Jaz jo iščem v tem, kar rad delam.« Žiga Deršek, pevec in voditelj »Družba včasih misli, da smo športniki v zasebnem življenju stroji, ki sploh ne čustvujejo. Pa še kako čustvujemo!« Lucijan Zalokar, novinar in atlet »Dušan Kosić je opravil izjemno delo. Pri nas je bil tri leta in pol. Z dosežki v jesenskem delu prvenstva tudi javnost ni bila zadovoljna. Ko smo začutili, da tej ekipi ne moremo dati dodatne energije, smo morali sprejeti določeno odločitev.« Miloš Rovšnik, predsednik NK Celje ČETRTEK I I PETEK 11 6 • • • ' • • • SOBOTA I I NEDELJA \ 1 / 3 ^^ -3 O CO CUL < Tudi na celjskem sejmišču je bila včeraj dolga vrsta čakajočih za testiranje s hitrimi testi na okužbo s koronavirusom. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Število okužb niha Sredi januarja tretji val epidemije? »Četudi ne verjamete v ta virus, prosim, da upoštevate priporočila in navodila. Vse župane in občine smo prav tako pozvali, naj namenijo poudarek osve-ščanju občanov. Vsak mora biti odgovoren, saj bomo le tako prišli najhitreje v normalnost,« pravi poveljnik Civilne zaščite regijskega štaba Zahodne Štajerske Janez Melanšek. Ni skrivnost, da med strokovnjaki obstaja strah pred tretjim, še nevarnejšim valom epidemije, ki naj bi sledil sredi januarja. Tretji val bi lahko bil posledica praznikov, ko bo druženja med ljudmi več. Domnevati je mogoče, da vsi zaščitnih ukrepov ne bodo upoštevali. SIMONA ŠOLINIC Civilna zaščita je imela v zadnjih mesecih polne roke dela. V enem mesecu je na terenu -poleg številnih prostovoljcev -pomagalo 10.957 pripadnikov civilne zaščite. Civilna zaščita je pomagala tudi zdravstvenim ustanovam na Celjskem s postavitvijo 27 zabojnikov in 152 postelj, z gasilskimi enotami je izvedla razkuževanje na 45 različnih lokacijah. »Trenutno je še vedno najbolj pereče stanje v domovih za starejše v Celju, tudi v Pegazovem domu, Thermani Laško, na Polzeli in v Vojniku, kjer je še vedno okuženih več oskrbovancev. Po številu okuženih sta na vrhu med občinami v naši regiji Celje in Velenje, najmanj okužb je v občinah Dobje in Bistrica ob Sotli,« pravi Melanšek. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Celje Teodor Gozdnikar dodaja, da situacijo na terenu obvladujejo: »Približno 25 prostovoljcev civilne zaščite še vedno izvaja tudi varstvo in pomoč pri učenju otrok zdravstvenih delavcev. To je organizirano vsak dan med 7. in 15. uro, v varstvo je vključenih približno 20 otrok. Na terenu so prostovoljci, ki pomagajo ranljivim skupinam, vendar je teh potreb po pomoči tokrat nekoliko manj kot v prvem valu.« V bolnišnici stanje niha V celjski bolnišnici se stanje umirja, pretekli teden se je nekoliko znižalo število hospitali-ziranih, a je konec tedna ta številka spet poskočila nad 140. »Največji problem je še vedno, da je še vedno visoko število tistih, ki potrebujejo intenzivno terapijo,« pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franci Vindišar. Zato pripravljajo še dodatnih pet intenzivnih postelj, s katerimi bi covidno intenzivo nekoliko razbremenili. Vindišar dodaja, da so do zdaj v bolnišnici zdravili približno 900 covidnih bolnikov in da pričakuje, da bo to število do konca leta zagotovo doseglo število tisoč. Povprečna starost bolnikov na intenzivni terapiji je 73 let, na navadnih oddelkih približno 60 let. Kljub majhnem občasnem upadu števila hospitaliziranih še vedno ni časa za veselje. Sredi januarja namreč napovedujejo že tretji, morda celo še hujši val epidemije. »Opažamo, da se pritisk na bolnišnice pojavi 14 dni zatem, ko se število okužb na terenu poviša,« dodaja Vindi-šar. To pomeni, da so v bolnišnici pripravljeni na ureditev še petega covidnega oddelka, ki ga bodo uredili sredi januarja, ko pričakujejo ponoven porast števila obolelih zaradi druženja med prazniki. V sedanjih objektih bi lahko zagotovili dodatnih 30 postelj, nato bi lahko s civilno zaščito uredili še dodatne postelje. Kot je znano, bi bilo v primeru še večjega porasta obolelih možno v srednjo zdravstveno šolo namestiti dodatnih 150 ležišč. Tudi kadrovska stiska je v zadnjem mesecu v bolnišnici nekoliko popustila. Medtem ko je bilo še oktobra okuženih približno 200 zaposlenih, je ta številka padla na 50, kar pomeni, da se je veliko zaposlenih že vrnilo iz bolniškega staleža. Težava je, da delavci na covidnih oddelkih delajo tudi po 12 ur, včasih tudi sedem dni zapored, kar ne zmanjšuje obremenjenosti. Na celjskem sejmišču se je v torek začelo množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi na okužbo z novim koronavirusom. V torek je bilo treba na testiranje čakati več kot uro, saj je bilo v čakalni vrsti več kot 100 ljudi. »Mobilna enota opravi v povprečju do dva testa na minuto, rezultati pa so znani v 15 do 30 minutah,« je povedal Žiga Skok iz Medicinskega centra Ljubljana. Dejal je, da so za začetek testiranja v Celju od ministrstva za zdravje dobili 800 do 900 hitrih testov, ki pa jih bodo sproti dopolnjevali. Spomnil je, da se za hitro testiranje ni treba naročati, s seboj pa je treba imeti zdravstveno izkaznico in osebni dokument. Če je test pozitiven, je treba opraviti še testiranje s PCR-testom. Na celjskem sejmišču je bilo testiranje možno tudi včeraj in danes. Testiranje s hitrimi antigenskimi testi so opravljali tudi Velenju na Titovem trgu. Zreče so ena tistih občin, kjer je število okužb nekoliko nad slovenskim povprečjem. Zaradi covida-19 je v tej občini doslej zbolelo 448 občanov, od tega jih je že ozdravelo 347. Tudi v večjih zreških podjetjih se je situacija umirila, znano je, da so bila podjetja žarišč okužb. Spodbudne novice prihajajo tudi s Polzele. V tamkajšnjem domu starejših je okuženih 56 stanovalcev, od tega jih je 6 v celjski bolnišnici, en oskrbovanec je na Golniku. Okuženih je bilo 11 zaposlenih. Razmere se umirjajo, saj v zadnjih treh dneh niso zabeležili novih okužb. V večini primerov so okužbe pri stanovalcih potekale v milih oblikah. Obiske v domu sprejemajo. Tudi v Domu starejših Vojnik se razmere izboljšujejo. Konec minulega tedna je bilo okuženih še 42 stanovalcev. Med zaposlenimi je še devet okuženih, s covidom-19 je umrlo 18 stanovalcev. Na pomoč tamkajšnji zdravstveni ekipi je nesebično priskočila zdravnica prostovoljka Ala Adamia iz sosednjih Braslovč. AKTUALNO 3 Nov redni študijski program Božična poslanica Škofije Celje CELJE - V prihodnjem študijskem letu bo mladim na voljo nov redni višješolski študijski program Organizator socialne mreže. Kot prva in edina šola v Sloveniji ga bo izvajala Višja strokovna šola Ekonomske šole Celje. V prvem letu se bo lahko v redni dveletni program vpisalo 50 mladih, enako število mest bo na voljo tudi za izredne študente. V obliki izrednega študija je šola ta program izvajala že od leta 2011. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je upoštevalo dolgoletna prizadevanja šole in novembra določilo nove izvajalce izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega izobraževanja ter Višji strokovni šoli EŠC odobrilo izvajanje omenjenega programa v obliki rednega študija. Šola ga bo izvajala v svojih prostorih na Mariborski cesti v Celju, kjer ima dobro urejene in opremljene predavalnice. Kot pravi ravnatelj šole mag. Bojan Sešel, bo redni študijski program omogočil vpis tudi srednješolcem, ki jih tovrstno delo zanima, a si ne bi mogli privoščiti plačila šolnine. Na izredni študij so se namreč vpisovali odrasli, ki so že imeli določene delovne izkušnje. Sešel meni, da je organizacij, zavodov, centrov, Ravnatelj Višje strokovne šole Ekonomske šole Celje mag. Bojan Sešel domov in društev, ki delujejo na področju sociale, veliko in vsi predstavljajo potencialne delodajalce študentov tega programa. Meni, da bo na tem področju potreb vedno več. »Diplomanti imajo tudi možnost samozaposlitve v socialnem podjetništvu,« opozarja. »V svetu sicer veliko tovrstnega kadra zaposlujejo nevladne organizacije in pričakujem, da bo tako tudi v Sloveniji, kjer bodo diplomanti lahko operativni sodelavci v socialni mreži.« Šola je v posebnem elaboratu z dejstvi podkrepila potrebo po novem programu in k temu dodala tudi izjave ustanov, kjer bodo študenti opravljali praktični del izobraževanja. V domovih starejših, mladinski centrih, različnih varstvenih organizacijah, materinskih domovih, kriznih centrih ... bo na voljo 60 mest. V višjih strokovnih šolah je namreč 40 odstotkov programa namenjenega praktičnemu usposabljanju v delovnem okolju. Predavatelji, ki so s šolo sodelovali že doslej, so ljudje iz stroke, poznajo razmere in podpirajo uvedbo tovrstnega študijskega programa. Šola računa na mlade iz regije, ki bodo pred vpisom morali opraviti pogovor s psihologi, pedagogi in strokovnimi delavci na področju sociale. Na snovi pogovora bodo strokovnjaki ugotovili, ali so mladi primerni za ta poklic. »Ne gre za sprejemni izpit, ampak za preverjanje sposobnosti. To je bil pogoj tudi pri vpisu na izredni študij,« pravi Sešel in dodaja, da so ob tem nekateri sami ugotovili, da morda niso najbolje izbrali. Izobraževanje na področju socialnega varstva je bilo do zdaj možno le v univerzitetnih študijskih programih izven regije. Mladi bodo tako lahko ostali v domačem kraju in po diplomi pripomogli k uspešnejšemu delu na terenu tako na področju dela s starejšimi kot z mladino, družino in marginalnimi skupinami. TC, foto: arhiv šole V trdih časih nežno srce Konec letošnjega leta je drugačen od že doživetih. Svet in odnosi v njem rišejo nove podobe. A najžlahtnejše pri pričakovanju in pripravah na praznik Gospodovega rojstva, ki ga radi upodabljamo z jaslicami, je še vedno zmožnost človeka, da izstopi iz naglice, zaustavi korak in se zamisli nad skrivnostjo odrešenja. Dar vere je, da Bog postaja človek, da stopa v našo vsakdanjost, revščino in bedo ter prinaša dostojanstvo. V teh trdih časih smo bolj kot leta prej povabljeni, da ohranimo nežno srce, s katerim se čuteče sklanjajmo k sočloveku in s svojo pristno bližino premagujmo trdoto, v kateri smo se znašli. Bodimo drug drugemu opora; rama, na katero se lahko naslonimo, da ne omagamo pod težo preizkušnje. Za lepše praznike Vsako leto prazniki prinašajo tudi spomine. Kaj vse se zgodi v enem samem letu. Včasih je kar težko izluščiti in v srcu ohraniti pozitivno in lepo. A ravno k temu smo še posebej nagovorjeni. Nemirni, negotovi in trdi časi naznanjajo v letu, v katerega vstopamo, spremembe v odnosih. V duhu pomirjujoče Božje zaveze človeštvu, poslušamo ob božični skrivnosti preroka Izaija: »Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, močni Bog, Večni Oče, Knez miru« (Iz 9,5). Želim miru polne praznike, v novem letu pa trdnega zdravja, poguma in čutečega, solidarnega srca. ROK METLIČAR, upravitelj Škofije Celje Marsikdo bo praznike, ki so za večino med najlepšimi v letu, preživel v pomanjkanju. Škofijska karitas Celje je marsikomu pred prazniki hudo stisko poskušala olajšati. V zadnjih tednih je razdelila med družine, posameznike in starejše, ki živijo v težkih razmerah, 2.345 paketov higienskih pripomočkov in živil. Tudi sveti Miklavž je že obdaril šeststo otrok in ranljivih posameznikov, med njimi brezdomce, občane z motnjo v razvoju ali s težko boleznijo. Božična darila so polepšala praznike 86 malčkom. Starejši in osamljeni občani so prejeli pred božičem voščilnico, ki so jo izdelali uporabniki programov socialnega vključevanja. Voščilnico, ki jo spremlja osebno pismo, je tako prejelo 3.771 občanov. Poleg tega je 546 socialno šibkih otrok, družin, starejših in drugih posameznikov prejelo darilne bone, ki so vredni 21.840 evrov. Gre za darilne bone v okviru akcije Za nasmeh v mestu, ki jih je škofijska karitas podarila v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje, RTA agencijo in številnimidonatorji,medkaterimi so podjetja in gospodarstveniki. Izkazali so se tudi drugi. V sodelovanju z Rotary klubom Celje je bilo obdarjenih 57 družin v socialni stiski. S pomočjo zaposlenih in učencev OŠ Lava ter njihovih piškotov ima lepše praznike 75 občanov. Škofijska karitas Celje je ob Miklavžu začela akcijo Nasmeh upanju, med katero zbira sredstva za nadaljnjo pomoč socialno ogroženim in dolgotrajno bolnim otrokom. BJ Najmlajši se bodo tudi letos veselili ob vstopu v novo leto Silvestrovanje za male in velike Kljub temu da trenutne razmere ne omogočajo druženja in s tem tudi ne silvestrskih praznovanj, najmlajši ne bodo ostali brez svojega tradicionalnega Silvestrovanja za male in velike. To bo letos izpeljano kot največje radijsko, televizijsko in spletno silvestrovanje za otroke. Ekipa Radia Ptuj je namreč pripravila radijsko in televizijsko Silvestrovanje za male in velike, ki ga bodo lahko najmlajši spremljali 31. decembra 2020 od 11. ure naprej v programu Radia Ptuj, Radia Celje ter Radia in Televizije Veseljak, pa tudi na Facebookovih straneh vseh omenjenih medijev. Za ples in zabavo bosta ob priljubljenih otroških skladbah skrbela Brata Malek iz RUD Eleja s svojimi škrati in snežakom, ob tem pa se bodo najmlajšim z video in zvočnimi voščilnicami ter s svojimi največjimi uspešnicami pridružili slovenski glasbeniki, ki jih otroci najraje poslušajo - Dejan Vunjak, Modrijani, Čuki, Poskočni muzikanti, Nika Zorjan, BQL in Polkaholiki. Seveda ne bo šlo brez odštevanja - mali in veliki bodo v novo leto vstopili točno ob 12. uri ob glasbi, plesu in konfetih, nato pa bodo rajanje še nadaljevali v družbi škratov in Bratov Malek. S" - 4 Л ^ za moke in^velike največji otroški "online" skok v novo leto! 31. december od 11. ure t RADIOPTUJ 4 GOSPODARSTVO Posledica združitve Abanke z Novo KBM je tudi zapiranje nekaterih poslovalnic. Abanka je imela na Celjskem poslovalnice v vseh večjih krajih, večino je pridobila s prevzemom Banke Celje pred petimi leti. Letos jih je kar nekaj zaprla, ukinjanje oziroma združevanje poslovalnic napoveduje tudi Nova KBM. O novem računu ne pozabite obvestiti delodajalca Poslavlja se Abanka, prihaja Nova KBM Nekdanje zveste komitente Banke Celje je po le nekaj letih doletela ponovna zamenjava banke. Še nekaj dni in zelene bančne kartice Abanke bodo za vedno odšle v zgodovino. Prihajajo rdeče in s tem Nova KBM. Po največji pravni združitvi v zgodovini slovenskega bančništva je zdaj na vrsti le še prenos približno 400tisoč računovnekdanjihkomitentovAbankevsistemeNoveKBM. To se bo zgodilo med novoletnimi prazniki. ŠPELA OŽIR Predsednik uprave Nove KBM John Denhof pravi, da je glavni cilj banke, da bi bil prenos čim boljeno- staven in nemoten. Začel se bo v četrtek, 31. decembra, popoldne in končal v ponedeljek, 4. januarja, prav tako popoldne. Nekatere storitve bodo v tem času motene oziroma ne bodo na voljo. Strankam zato predlaga, naj morebitne nujne posle opravijo še pred zadnjim letošnjim dnem ali po praznikih. »Operativna združitev je za nas zelopomemben mejnik in je zahtevala znatna vlaganja in podrobno načrtovanje, ki je trajalo več mesecev. Ker prehod prinaša nekaj sprememb, stranke vabimo, naj pozorno spremljajo vse objave in obvestila, ki jim jih pošiljamo,« je še dodal Denhof. Izjema so le upokojenci Za sedanje komitente Nove KBM se ne bo spremenilo praktično nič, medtem ko bo nekoliko drugače za dosedanje uporabnike Abanke, ki jih je njihova nova banka s sedežem v Mariboru v preteklih mesecih že nekajkrat obvestila o načrtovanih spremembah. Najpomembnejše je, da svoje delodajalce ali druge nakazo-valce denarja obvestijo o novi številki svojih bančnih računov. Če bi morda to zaradi kakršnegakoli razloga v tem času pozabili, je strah, da njihov denar ne bi bil nakazan, odveč. Še šest mesecev bo namreč ta avtomatično preusmerjen na njihov novi račun. Izjema so le upokojenci in njihove pokojnine. Nova KBM bo namreč Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obvestila sama. Kot poudarjajo v banki, bodo vsa njihova sredstva in prilivi avtomatsko preneseni na njihove nove račune, zato obisk poslovalnice ni potreben. Če bi katera od strank vseeno imela kakšne težave pri svojem bančnem poslovanju, svetujejo, naj se najprej obrne na kontaktni center, saj vsaka težava ni nujno povezana s postopkom prenosa računov. Mreža se širi Vse stranke nekdanje Abanke so do sredine decembra že dobile nove debetne kartice, za katere pin ostaja isti kot pri starih karticah, ki bodo neveljavne od 1. januarja. Obenem bo novim uporabnikom od takrat na voljo spletna in mobilna banka Nove KBM. Posodobljena bo tudi storitev mobilne denarnice, torej nekdanje Aba- denarnice, ki se bo po novem imenovala mDenarnic@. Kreditne kartice bodo nekaj časa še veljale, a jih nameravajo postopoma zamenjati v prvem četrtletju naslednjega leta. Strankam bo po novem letu na voljo največja fizična poslovna mreža z več kot 90 poslovalnicami, s približno 400 bankomati in z več kot 450 poštami po vsej Sloveniji. Komitenti bodo lahko uporabljali tako poslovalnice nekdanje Abanke kot Nove KBM. Strankam nekdanj e Abanke bo v primerjavi z začetkom leta 2020 na voljo kar 85 odstotkov več bančnih točk in strankam Nove KBM deset odstotkov več. Združevanje nekaterih poslovalnic Združitev bank zaradi podvajanja nekaterih dejavnosti prinaša optimizacijo na več področjih. V prvi vrsti gre za združitev poslovalnic v primerih, kjer so poslovni prostori obeh bank ali bankomati v neposredni bližini ali njihovo delovanje ni stroškovno upravičeno. Nekaj manjših poslovalnic so letos že združili in umaknili nekatere bankomate. Optimizacija nenazadnje pomeni zmanjševanje števila zaposlenih, ki jih je trenutno skupaj približno dva tisoč. V Novi KBM so že med leti 2010 in 2015, ko je ta bila še v državni lasti, letno število zaposlenih zmanjševali za približno 80. Zadnjih pet let predvsem s pomočjo mehkih metod in prerazporeditev število zaposlenih skrčijo za približno sto letno. Zelo malo naj bi bilo odpuščanj. Foto: SHERPA KONTAKTI ISKANJE PRIREDITVENIK POSTANITE NAROČNIK novi tednik vedi« г илдауј/ ■нввпзп У □ □ 1 e Zasloni Prenosniki Tablice Računalniki Tiskalniki Na volja nova mobilna aplikacija Zaradi divjanja ostal brez vozniškega dovoljenja Celjski policisti so včeraj dopoldne izvajali poostren nadzor cestneg kjer so ugotavljali prekoračitve hitrosti voznikov motornih vozil. V n zaznali petnajst kršitev. Štirinajstim kršiteljem so izdali plačilne naloi Preberite več... nt za iOS in Android naprave ► App Store I Google play VARUJMO OKOLJE S PRAVILNO IZBIRO SVEČ! Ekološke so tiste sveče, ki jih je mogoče v celoti reciklirafffrimwekosveca.si www.ekoloskasveca.si J| Iz Velenja kmalu prvi televizorji V Gorenju se pospešeno pripravljajo na odprtje in zagon nove tovarne televizorjev Hisense. Že prihodnji teden bodo začeli usposabljati delavce za delo v tovarni, ki bo v lastništvu družb Hisense Visual Technology in Gorenja. Za zdaj bodo skušali zagotoviti delavce s prerazporeditvami iz drugih družb Gorenja. Če se za prezaposlitev ne bo odločilo dovolj Gorenjevih zaposlenih, bodo objavili še razpis za zunanje zaposlitve. Nova tovarna, ki bo izdelovala televizorje za evropski trg, bo sicer začela delovati predvidoma v začetku januarja. Pri prehodu delavcev na nova delovna mesta sodeluje tudi podjetniški sindikat Skei. Naloga sindikata je predvsem, da sodeluje pri čim lažjem in varnem ter zakonitem prehodu delavcev, pogodba o zaposlitvi pa bo zagotavljala ohranitev vseh pravic, ki jih imajo delavci že zdaj. Pred kratkim so podpisali tudi dogovor o nadaljevanju vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje. V novi tovarni televizorjev bo tako kot v ostalih podjetjih Hisense Gorenja v Velenju deloval sindikat, vsi dosedanji in tudi novi člani bodo imeli enake ugodnosti kot drugod, pravi predsednik sindikata Žan Zeba, ki dodaja: »Življenje je polno izzivov in priložnosti, tudi prehod na novo delovno mesto je vedno izziv in priložnost. Vsak posameznik se o sprejemu izziva odloči sam. Hisense v času krize z novim koronavirusom dobro dela in za razliko od nekaterih podjetij po svetu, kjer delavci nimajo dela, ga imamo pri nas še preveč.« Kot so že pred časom napovedali v družbi, bodo v tovarni, ki bo vzpostavljena v nekdanji proizvodni hali HZPA znotraj proizvodnega območja Gorenja, najprej zaposlili 330 proizvodnih delavcev, skupaj s strokovnim kadrom pa bodo odprli približno 400 delovnih mest. Najprej bodo na štirih proizvodnih linijah izdelali dva milijona televizijskih aparatov letno, nato načrtujejo do leta 2023 povečevati zmogljivosti skladno z zahtevami trga, in sicer do skoraj štirih milijonov aparatov letno. Vrednost naložbe v tehnološko opremo ocenjujejo na sedem milijonov evrov. LKK GOSPODARSTVO 5 Poslovanje Celjskih mesnin tudi letos uspešno Kljub nekoliko nižjim prihodkom letos več dobička »Leto 2020 je bilo težko in psihološko naporno, saj nismo vedeli, kako bo širjenje koronavorusa vplivalo na naše podjetje in smo se bali zaustavitve proizvodnje. Na srečo se je vse izteklo dobro in lahko rečem, da smo tudi letos poslovali uspešno. Proizvodnje nismo ustavili niti za en dan in tudi pomoči, ki jo je država namenila gospodarstvu za premagovanje težav, nismo koristili,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin. Kljub težkim razmeram je podjetje letos nadaljevalo in tudi končalo posodobitev svojih pršutarn na Krasu, še več naložb Krivec napoveduje za prihodnje leto. Njihova vrednost bo znašala 10 milijonov evrov. JANJA INTIHAR V Celjskih mesninah so pričakovali, da bodo letos prihodke od prodaje, ki so lani znašali malo manj kot 88 milijonov evrov, povečali za 10 odstotkov, a jim to zaradi razmer, ki jih je narekovala epidemija, ni uspelo. »Naši letošnji prihodki bodo od lanskih nižji za 10 do 20 odstotkov, a smo kljub temu zadovoljni,« pravi Izidor Krivec. V podjetju so sicer imeli nekaj okužb, a so razmere uspešno obvladovali, saj so varnosti zaposlenih namenjali še več pozornosti kot sicer. »Strožji režim pri delu v proizvodnji in v pisarnah smo uvedli že en mesec pred prvo razglasitvijo epidemije, nato smo ukrepe, ki jih moramo v živilskopredelovalni dejavnosti izvajati že ob normalnih razmerah, še poostrili,« navaja Krivec. Med drugim so omejili gibanje po tovarni, nekaj režijskih delavcev dela Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je zadovoljen z letošnjim poslovanjem. Čeprav je bila količinska prodaja manjša, je podjetje ustvarilo več dobička kot lani. od doma. Zalog niso kopičili, saj je bil domači stalež goveje živine celo leto zadovoljiv, svinjsko meso so brez večjih težav uvažali iz Avstrije. Slabša prodaja dražjih kosov mesa Kot pravi Krivec, je bila letos količinska prodaja sveže- ga mesa in mesnih izdelkov manjša kot lani. Razlog za to so bili zaprti hoteli in gostilne, zaradi slabše in omejene turistične sezone je bil manjši tudi izvoz na Hrvaško in v Srbijo. Na srečo so bile cene surovin stabilne, še pravi Krivec. Razmere na trgu so bile povsem drugačne kot leta 2019, ko so zaradi pomanjkanja svinjskega mesa, ki ga je povzročila afriška prašičja kuga, na evropskem trgu cene za kilogram mesa poskočile za 70 do 200 odstotkov. Zaradi umiritve cen surovin, a tudi dejstva, da so sami že lani zvišali prodajne cene svojih izdelkov, bodo v Celjskih mesninah letos imeli več čistega dobička kot lani, ko je kljub težavam na trgu znašal 1,7 milijona evrov. Kakšna bo letos številka »pod črto«, Krivec še ne razkriva. Da bo dobiček dober, med drugim govori tudi to, da je podjetje malo več kot 350 zaposlenim letos izplačalo nagrado za uspešnost v višini tisoč evrov bruto. V Celjskih mesninah so najvišji upad prodaje zabeležili pri govejem mesu. V primerjavi z lani so v tako imenovanem programu Ho-reca, ki zajema dobavo gostinski dejavnosti, prodali za 15 odstotkov manj govedine. Krivec pravi, da je bilo manjše zanimanje za nakup predvsem za dražje kose mesa. Celotna skupina Celjskih mesnin, v kateri so še Radgonske gorice, pršutarna na Krasu in podjetje Ledas, bo letos ohranila prihodke na približno takšni ravni kot lani, in to kljub temu, da je bila letos prodaja vin in penin, prav tako zaradi zaprtih gostinskih lokalov in hotelov, občutno nižja. »Upam, da bodo v teh dneh več penine ljudje popili vsaj doma,« se nadeja Krivec. Prihodnje leto za deset milijonov naložb Kljub težkim in nepredvidljivim razmeram na trgu je podjetje letos nadaljevalo in tudi končalo več naložb. V svoji pršutarni na Krasu, kjer so podvojili obseg proizvodnje kraških pršutov, so vložili 5 milijonov evrov. Več manjših naložb so se lotili tudi v Celju in zanje odšteli 2 milijona evrov. Še večji obseg naložb Izidor Krivec napoveduje za prihodnje leto. Njihova vrednost bo znašala 10 milijonov evrov. Podjetje bo v Celju med drugim povečalo zmogljivosti za sušenje trajnih izdelkov, posodobilo oddelek za narezovanje, povečalo bo tudi hladilnice za sveže svinjsko meso ter zgradilo nove hleve. Temeljito bo prenovilo svojo restavracijo Mesninček in diskontno prodajalno ter v Kozini odprlo novo prodajalno. Krivec pravi, da bodo deset odstotkov vrednosti vseh naložb pokrili z nepovratnimi evropski sredstvi, preostanek denarja bodo zagotovili s posojili in z lastnimi sredstvi. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Tudi celjski veterinarji pod okriljem šmarskih Potem ko je pred štirimi leti svojo dejavnost razširila na sosednjo šentjursko občino, je Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah te dni pod svoje okrilje vzela še celjski Veterinarski center. S tem je postala edino veterinarsko podjetje v Sloveniji s tremi koncesijskimi enotami. Širitev območja, na katerem deluje, se je že do zdaj krepko odražala pri poslovanju šmarske veterinarske postaje. Pred dvema letoma se je uvrstila med tri najboljša hitro rastoča podjetja v celjski regiji, na lestvici sto gazel je bila tudi lani in letos. Šmarski veterinarji so se v šentjursko občino razširili leta 2016. Kmalu po stečaju Veterinarstva Šentjur so vzeli v najem njegovo poslovno stavbo, zaposlili pet nekdanjih delavcev in pridobili koncesijo za delovanje na tem območju. Kljub pričakovanju, da bodo stavbo tudi kupili, so si premislili in raje v tamkajšnji poslovni coni najeli nove prostore, v katerih so na 180 kvadratnih metrih uredili eno najbolj sodobnih veterinarskih postaj v Sloveniji, na 120 kvadratnih metrih pa trgovino za male živali. V svoji novi poslovni enoti so zaposlili osem ljudi. Božidar Sok, ki Veterinarsko postajo Šmarje pri Jelšah kot vršilec dolžnosti vodi od aprila letos, ko je dotedanji direktor in največji lastnik Tomi Rumpf prevzel vodenje republiškega zavoda za blagovne rezerve, je napovedal, da bodo celjski Veterinarski center postopoma pripojili Veterini in trgovini Tačka, kot se po novem imenuje skupina, v kateri nastaja največja regijska veterinarska organizacija. Veterinarska postaja Šmarje pri Jelšah, ki zaposluje dvajset ljudi in je v lasti osmih posameznikov, svoje prihodke nenehno povečuje od leta 2016. Podatki, koliko so znašali letos, še niso znani, v letu 2019 je podjetje imelo malo manj kot 1,6 milijona evrov prihodkov od prodaje in približno 70 tisoč evrov čistega dobička. Celjski Veterinarski center, ki je imel štiri lastnike, je lani ustvaril malo manj kot pol milijona evrov prihodkov ter nekaj tisoč evrov čistega dobička. V njem je zaposlenih sedem ljudi. Šmarska veterinarska postaja ima koncesijo za območje Obsotelja, Kozjanskega, Šentjurja in tudi Celja. To pomeni, da bo morala skrbeti za približno šest tisoč kmetij od Dobrne do hrvaške meje. Zato bo, pravi Sok, posebno pozornost namenjala strokovnosti svojih zaposlenih, ki bodo vsem uporabnikom ponujali hitre storitve na najvišji strokovni ravni. Poleg tega bo v prihodnje še z večjo skrbnostjo razvijala storitve na področju nege in oskrbe živali, svetovanja pri prehrani, ultrazvočne diagnostike in operativnih posegov. JI Vital dobil še prokurista Miri Močnik se je pri vodenju mestinjskega Vitala, ki ga je letos Pivovarna Laško Union prodala družbi Plasta iz Šentruperta na Dolenjskem, kot prokurist pridružil Igor Hustič. Igor Hustič, sicer doma iz sosednje Rogaške Slatine, ima dokaj bogato poklicno pot. Začel jo je v šentjurskem Alposu, nadaljeval v Hmezad banki Žalec, nato je eno leto vodil prav tako že »pokojno« celjsko podjetje Klasje. Bil je tudi v Žitu in Alpetur-ju, zadnjih trinajst let je predsednik uprave Tovarne olja Gea, ki je prav tako del skupine Plasta. Vital, ki deluje že od leta 1962, se uvršča med pomembnejše proizvajalce brezalkoholnih pijač v Sloveniji. Lani je podjetje z 31 zaposlenimi ustvarilo 3,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter imelo približno 83 tisoč evrov čiste izgube. Letos je sicer poslovalo brez posebnih težav, a bo najverjetneje spet imelo nekaj izgube. JI www.simbio.si simbfo v/ siimSovqza г. o4tcr(/\fc/vvv 2Cj2 6 IZ NAŠIH KRAJEV Celjska koča, Golte in Rogla o sezoni, kot je še ni bilo Začetek smučarske sezone v duhu tegob koronačasa Za smučišča na Celjskem bo nova smučarska sezona morda najtežja v zgodovini. Če so bili upravljavci smučišč pred leti v negotovosti predvsem zaradi vremena in tudi gospodarske krize, se zdaj ukvarjajo s skrbmi, ki so še pred letom zdele znanstvena fantastika. A koronavirus je postal trda resničnost in bo krojil letošnjo smučarsko sezono. ROBERT GORJANC Celjska koča: zaenkrat otroški poligon Na Celjski koči se je nova smučarska sezona začela minuli konec tedna z odprtjem otroškega poligona. Ljubitelji smučanja, ki bi se želeli popeljati po progah Celjska koča 1 in Tolsti vrh, bodo na smuko morali še počakati. Toliko, da bo smučišču z ustreznimi temperaturami in po možnosti še s sneženjem bolj naklonjena tudi narava. »Pred štirinajstimi dnevi smo ob ugodnih temperaturah lahko dva dni tudi umetno zasne-ževali smučišče, otroški poligon in progo Celjska koča 1 z upanjem na še kaj naravnega snega in nizkih temperatur, da bi lahko pripravili smučišče. Trenutno je na Celjski koči samo umetni, tehnični sneg, ki zadostuje samo za odprtje otroškega poligona, kjer se je mogoče tudi sankati,« je povedal Ivan Pfeifer, direktor ZPO Celje, ki upravlja smučišče na Celjski koči. Na smučišču je nujno upoštevanje zaščitnih ukrepov, kar pomeni, da je v vrsti za nakup smučarskih vozovnic in med čakanjem na vožnjo z vlečnico nujno treba upoštevati varnostno razdaljo, nositi masko (med smuko je ni treba), si razkuževati roke ... Celjska koča kot prosto dostopno smučišče, kjer ni gondole, nihalke ali sedežnice, sicer ni podvržena tako zahtevnim pogojem kot nekatera druga smučišča. Hotel na Celjski koči je v skladu z vladnimi ukrepi še vedno zaprt. »Zato seveda tudi ni mogoče govoriti o rezervacijah za prihodnje dni in tedne ter o unovčevanju vavčerjev, čeprav nekaj povpraševanja je. V novi sezoni je negotova tudi izvedba smučarskih tečajev, šol v naravi ...« je še povedal direktor ZPO. Cenika vozovnic za novo sezono niso spreminjali. Smu- Na Golteh čakajo na sprostitev omejitve gibanja med občinami, potem bodo zagnali smučarske naprave. čarji in ostali obiskovalci, ki bodo prišli na Celjsko kočo, lahko računajo na »take away« ponudbo. Golte: čakanje na sprostitve »Kljub temu da je s sprostitvijo javnega prevoza omogočeno tudi obratovanje žičniških naprav, še vedno velja ukrep omejitve gibanja ljudi med občinami in prav ta ukrep je glavni razlog, da še vedno nismo odprli naših vrat in zagnali naprav,« je povedala Suzana Srdić, direktorica družbe Golte. Z odprtjem smučišč bodo na Golteh zagnali tudi nihalko, ki bo obratovala v skladu s priporočili NIJZ. »Ta so za zaprte žičniške naprave zelo neživljenjska in bistveno strožja od priporočil za druga javna prevozna sredstva. Pričakujemo, da bo letos bistveno več smučarjev na smučišče prišlo s svojim vozilom, kot je to bilo leta prej, na kar se že pripravljamo,« je še dejala sogovornica. V jesenskem času so na Golteh opravili večjo investicijo v sistem razširitve zasneževa-nja, glavna pridobitev je deset topov, s katerimi bodo lahko v krajšem času zasnežili več kilometrov prog in zagotovili več obratovalnih dni. Želijo si, da bi v novi sezoni lahko izkoristili to veliko pridobitev za smučišče. Suzana Srdić je še dodala, da je bilo kljub »covid garanciji«, ki so jo imeli za nakup kart v predprodaji, zelo opazno, da so ljudje previdni in da se za nakup odločajo zadnji trenutek. »Zanimanja za unovčitev turističnih bonov je bilo od začetka veliko in še vedno ga je. Ljudje, ki so bone želeli unovčiti v decembru, so zelo razočarani, veliko se jih je odločilo za nov termin, a so nejevoljni, saj so v dvomu, ali bodo sploh lahko bone v tej sezoni unovčili za svoje smučarke počitnice.«Če so v zadnjih dveh sezonah na Golteh imeli izpad prihodka predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer, jih je vreme letos nagradilo. »Žal zaradi aktualne situacije ocenjujemo, da bo na račun dosedanjih ukrepov izpad dosegel tudi pol milijona evrov. Če bodo ukrepi ostali, bo še bistveno večji. Pozablja se, da prav na račun ukrepov nastajajo tudi dodatni stroški, ki niso zanemarljivi, torej ne gre zgolj za izpad prihodka. Tako kot smučarji si tudi mi želimo čimprejšnji zagon in ob tem zagotovitev varnega okolja za obiskovalce,« je sklenila Suzana Srdić Rogla: Proge odprte le tri dni Minulo soboto so prve smučarje pozdravili tudi na Rogli, kjer je trenutno do 80 centimetrov naravnega in tehničnega snega. Obratovale so vlečnice Uni-orček I in II, Košuta ter Jasa, uredili so tudi tekaške proge na 1,5, 2,5 in 3,75 km za prosto tehniko ter 3,75 km za klasično tehniko. A smučišče na Rogli je delovalo le tri dni, od torka pa je znova zaprto. »Kljub naši veliki želji, da bi omogočili obratovanje, se je izkazalo, da je bilo število smučarjev zaradi vladnega ukrepa, ki gibanje omejuje zgolj na občino, v kateri bivamo, zelo majhno. Ker je podjetje Unitur gospodarska družba, ki mora v tej nepredvidljivi situaciji ravnati še posebej odgovorno, smo morali sprejeti odločitev o ponovnem zaprtju smučišča. Še naprej bomo spremljali vladne ukrepe ter se jim sproti prilagajali,« so odločitev pojasnili v družbi Unitur. Kot so sporočili iz družbe Unitur, je bila predprodaja smučarskih vozovnic glede na veljavne ukrepe, po pričakovanju nižja od lanske. »Trenutno obstoječe rezervacije za namestitvene zmogljivosti odpovedujemo in jih v dogovoru z gosti prestavljamo v leto 2021. Večje povpraševanje in pozitivni vpliv turističnih bonov bomo zagotovo ponovno beležili takoj, ko bodo namestitvene .zmogljivosti ponovno odprte,« je povedala Simona Kalan, vodja v Uniturju. V družbi trenutno še težko napovedujejo, kakšna bo poslovna škoda zaradi vladnih ukrepov. Ob tem, da več kot 60 odstotkov prihodkov Rogle uresničimo prav v zimski sezoni, bo izpad zagotovo velik,« je še poudarila Kalanova. V pripravah na novo sezono so prenovili med obiskovalci in smučarji zelo priljubljen Smučarski bar Uniorček, pri čemer so v celoti posodobili kuhinjsko tehnologijo, vzpostavili nov sistem strežbe ter razširili z nadstreškom pokrito površino na terasi stavbe. Prav tako je končana delna prenova hotela Brinje in nekaterih bungalovov Rogla. Foto: Andraž Purg - GrupA Državni nogometni prvaki prispevali za nasmeh v mestu CELJE - Nogometni klub Celje, aktualni državni prvak, ni pozabil na ljudi, ki so v stiski. Za tekmo 16. kroga državnega prvenstva z ljubljansko Olimpijo je pripravil spletno prodajo virtualnih vstopnic. Celoten izkupiček od prodaje, 2.070 evrov, je bil namenjen dobrodelni akciji Za nasmeh v mestu, ki jo organizirata Zavod Celeia Celje in RTA agencija, in predan v obliki darilnih bonov Dobimo se v mestu. Škofijska karitas Celje je svoj del darilnih bonov že v celoti razdelila otrokom, družinam z več otroki, starejšim in posameznikom, ki so se zaradi različnih razlogov znašli v stiski, Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Celje pa je razdelil že dve tretjini bonov. Obe humanitarni organizaciji sta s hitro predajo bonov tako polepšali praznike prejemnikom pomoči. V imenu NK Celje sta zbrana sredstva predala predsednik kluba Miloš Rovšnik in direktor kluba Zoran Podkoritnik, v imenu organizatorjev sta jih sprejeli Tadeja Falnoga iz Zavoda Celeia Celje in Katarina Karlovšek iz RTA agencije. RG, foto: NK Celje Cenjene stranke, kolektiv Optike Teržan z Mariborske ceste 54 v Celju vam želi prijetne praznike. V novem letu 2021pa zdravja in ostrega vida do uspehov. Teržan, d. o. o., Mariborska cesta 54, Celje 03 491 38 00,051 30 8800 www.optika-terzan.si PONEDELJEK-PETEK: od 8. do 18. ure SOBOTA: od 8. do 12. ure V novem letu 2021 vam želimo več svetlobe, zdravja in optimizma. UELTRRG ZA VAREN IN PRIJAZEN AMBIENT VELTRAG Elektroinstalacije, storitve in trgovina d.o.o. Latkova vas 223,3312 Prebold • Tel: 03 703 12 60 • E-mail: info@veltrag.si Splet: www.veltrag.si IZ NAŠIH KRAJEV 7 Tako so prostovoljci v okviru dobrodelnega projekta Misija človek razvrščali zbran material in dobrine. Te so nato dostavili na naslove materinskih domov, varnih hiš in zavetišč za živali. Letos prvič so z izdelki razveselili tudi male in velike junake tretjega nadstropja, ki se borijo z zahrbtno boleznijo. (Foto: Misija človek) Neprespane noči in ure, preživete v osrčju Božičkove delavnice, so poplačane s 1.111 otroškimi nasmehi. Tako pravijo prostovoljci Humanitarnega društva Enostavno pomagam. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Odmevni decembrski akciji Solidarnost je ponovno zmagala Prostovoljce, ki stojijo za dvema odmevnima decembrskima dobrodelnima akcijama - Božičkova tovarna daril in Misija človek - so ob začetku letošnjih akcij prevevali mešani občutki. Bili so veseli, da jim je kljub številnim omejitvam zaradi epidemije uspelo začeti zbirati dobrine za ranljive skupine državljanov in darila za otroke iz socialno šibkih družin, a hkrati prestrašeni, ker niso vedeli, ali jim bo uspelo doseči zastavljene cilje. Vere v ljudi niso izgubili in izkazalo se je, da je tudi letos zmagala solidarnost. LEA KOMERIČKI KOTNIK Dobrodelni projekt Misija človek, katerega pobudnik in vodja je Kristjan Veber, se je začel že sredi novembra. Zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov in ostalih točk, kjer se ljudje ponavadi zbirajo, je prostovoljcem močno otežilo delo. Ko so bile redke zbirne točke, ki so jih vendarle lahko postavili, precej bolj skromno obiskane kot v preteklih letih, so mladi prostovoljci vedeli, da je treba akcijo zastaviti drugače. Minuli teden so se podali na pot in v petih dneh obiskali šest občin (Laško, Šentjur, Štore, Vojnik, Žalec in Celje). Odziv je bil izjemen. Skladišče, v katerega so se prelevili prazni hodniki Gimnazije Celje - Center, je bilo v petek popoldan polno. Pred prostovoljci je bilo še nekaj izjemno zahtevnih nalog. Razporejanje zbranega materiala in priprava paketov za dostavo. In seveda sklepno dejanje, predaja zbranega materiala. Ni bilo lahko, a jim je ob veliki predanosti uspelo. In spet so dokazali, da je ljudem še mar za soljudi. Zavili 1.111 daril Rahel dvom je še v začetku decembra motil misli najzve-stejših in najdejavnejših Božič-kovih pomočnikov, ki v okviru Humanitarnega društva Enostavno pomagam vsako leto poganjajo kolesje Božičkove tovarne daril. »Upaš in globoko v sebi čutiš, da so ljudje tudi v teh težkih časih še pripravljeni pomagati,« je predsednik društva Milan Ninić opisal občutke, ki so ga prevevali na prvo adventno nedeljo, na dan, ko je vrata prvič odprla spletna Božičkova tovarna. Po dveh tednih sta občutke negotovosti zamenjala nepopisno veselje in sreča. »Tudi letos nam je skupaj uspelo zagotoviti božično darilo za 1.111 otrok, enako kot lani,« je vidno utrujen, a neizmerno srečen povedal Milan Ninić, ki je priznal, da se je za prostovoljce društva takrat, ko so vsi otroci dobili svoje donatorje, pravo delo šele začelo. Treba je bilo nakupiti darila, zato so se povezali s številnimi lokalnimi ustvarjalci in podjetji, predvsem pa je bilo treba darila tudi zaviti in ustrezno razporediti, da so jih lahko gasilci še pravočasno dostavili na vse naslove. In tudi letos jim je uspelo. Kako bi sploh lahko bilo drugače, če nad vsem bdi Božiček? Rudolfov pomočnik razveselil otroke in starejše RADEČE - V humanitarni akciji Postani Rudolfov pomočnik, ki je bila v občini Radeče letos organizirana prvič, so organizatorke akcije, štiri mlade domačinke Nika Bolte, Neža Prešiček, Nea Klanšek in Ana Marija Han, za socialno ogrožene otroke zbrale približno 150 daril. Darila, ki so jih dve soboti zbirale na radeški tržnici, so vključevala šolske potrebščine, higienske pripomočke, raznolike igrače ter sladkarije. S podporo občinske organizacije SD Radeče ter Laško so akcijo razširile tudi v domova za starejše občane v Laškem in Loki. Akciji sta se pridružila tudi poslanec iz Radeč Matjaž Han in župan Tomaž Režun ter pripomogla, da so osnovnima šolama v Radečah in Laškem podarili po en prenosni raču- Prva dobrodelna akcija Rudolfov pomočnik je v Radečah odlično uspela. nalnik. »Tovrstna akcija v času epidemije je predstavljala poseben izziv in je zahtevala več organizacijskega napora ter časa. Začele smo klicati prijatelje in znance s prošnjo, naj širijo glas o akciji, o njej smo obveščale tudi na družbenih omrežjih. Odziv je presegel vsa naša pričakovanja,« so v en glas povedale prijateljice in pobudnice akcije. Nad akcijo mladih deklet, s katero je v Radečah zavel nek poseben predpraznični utrip, je bil navdušen tudi župan Tomaž Režun: »Socialne stiske so vedno večje in marsik- do pogleda na vsak evro, zato sem še posebej hvaležen, da so občani dobrodelno akcijo vzeli za svojo.« RG Foto: Občina Radeče Namesto Božička poštar VRANSKO - Občina že vsa leta posveča pozornost obdarovanju najmlajših občanov. Letos bo to zaradi strogih ukrepov nekoliko drugačno. Običajno je otroke povabila v kulturni dom na otroško predstavo in obdarovanje, medtem ko jim bodo letos zaradi epidemije novega koronavirusa darila prinesli poštarji. Darila bo prejelo 240 otrok, starih do šest let, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v občini Vransko oziroma so iz drugih občin in obiskujejo Vrtec Vransko. Za novoletno obdarovanje otrok je občina namenila 2.400 evrov. ŠO Vesel föchte! V птот Ш pa ki шџршшг snem in %mMm(ßt№ ~t&t mm tfwtapöU! š RAM L s. p. FRIZERSKI SALON PRI MIN KI Šmarje pri Jelšah, Rogaška c. 1 HIŠA GRAFIKE IN LEPOTE шт fllWpb tne praznike, vnih v: o., Aškerčev trg 1,3270 Laško \ I info@egalpb.si | www.egalpb.si , Veterinarska postaja Šmarje prljelšah, «Rogaška cesta 46,3240 Šmarje prljelšah. www.tacka-veterlna.sL 8 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Prenova zdravstvenega doma Končana bo predvidoma marca Gradbena dela pri prenovi stavbe v Gregorčičevi ulici 6, kjer bodo urejeni dodatni prostori za Zdravstveni dom Celje, so bila zaradi epidemije koronavirusa začasno prekinjena, potem ko se maja letos začelo uresničevanje 3,4 milijona vredne naložbe. ROBERT GORJANC Prenovitvena dela, ki jih izvaja podjetje Remont iz Celja, vidno napredujejo in stavba počasi že dobiva končno podobo. Delavci zdaj v stavbi izvajajo zaključna obrtniška dela, končujejo fasado in zunanjo ureditev na območju stavbe. Asfaltiranje je predvideno še za letos, če bodo vremenske razmere to dopuščale. »V ZD Celje smo z uresničevanjem projekta zelo zadovoljni. Verjamem, da naši zaposleni in uporabniki že težko pričakujejo odprtje novih prostorov, ki bodo izboljšali kakovostno izvajanje zdravstvenih in drugih storitev. Zahvaljujem se tudi vsem stanovalcem v okolici Gregorčičeve ulice 6 za razumevanje in potrpežljivost v času prenove,« je povedala direktorica ZD Celje mag. Alenka Obrul. V prenovljeni stavbi v Gregorčičevi ulici 6 bo v pritličju nove prostore pridobila fizio-terapija, v prvem nadstropju bodo center za krepitev zdravja in razvojne ambulante z nevrofizioterapijo, v drugem bo center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Ker spada stavba v registrirano nepremično kulturno dediščino Celja, so bili ob zasnovi prenove upoštevani projektni pogoji območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Arhitekturno zasnovo objekta je izdelal arhitekt Borut Pregelj. Skupna naložba ZD Celje in Mestne Občine Celje bo predvidoma končana konec marca prihodnje leto. Foto: Andraž Purg - Gr upA Prenovljena stavba v Gregorčičevi ulici 6 že dobiva končno podobo. Krožišče na Dečkovi cesti v uporabi, spomladi še končna dela j Celjska koča CELJE - Podjetje Voc je za letos končalo dela pri gradnji novega krožišča na Dečkovi cesti, pri podjetjih Impos in Celjski sejem, tako da ga vozniki lahko že nekaj dni uporabljajo. Spomladi ob ustreznejših temperaturah bo izvajalec del opravil še fino preplastitev cestišča in uredil talne oznake. Novo krožišče omogoča lažji pretok prometa na tem območju, kjer je posebej v (času prometnekonice velika gneča, in k bolj varnemu vključevanju v promet (tudi kolesarjev) z Opekarniške na Dečkovo cesto in obratno. Posebnost in novost eksperimentalnega krožišča je levi zavijalni pas znotraj jedra krožišča, ki je predviden za tiste voznike, ki zavijajo levo z Dečkove ceste proti Ope-karniški cesti, vendar jim ne daje prednosti pred prometnim tokom v rondoju. »Pas za leve zavijalce in prehajanje preko sredinskega otoka v smeri Opekarniške ceste je namenjen uporabi v času prometnih konic, ko nastaja večja kolona vozil na Dečkovi cesti v smeri Mariborske ceste. V takšnem primeru je še vedno mogoče izvažanje v smeri Opekarniške ceste mimo kolone čakajočih vozil. V običajnih razmerah voznik tega pasu ne uporablja,« je pojasnil Peter Tovornik iz podjetja Projektiva NVG. Z novim krožiščem je pridobljen tudi novi krak glavnega uvoza na Celjski sejem. Voc Celje je dela začel v začetku decembra, naložba Mestne občine Celje pa je vrednavečkot145 tisoč evrov. RG, foto: Andraž Purg - GrupA Pravljičen zaključek leta CELJE - Vzgojiteljice Vrtca Anice Cernejeve v sodelovanju z Radiem Celje v decembru sooblikujejo kratek praznični program za celjske otroke. Najmlajši, a tudi malo večji otroci lahko vsak delavnik ob 18.50 na valovih Radia Celje prisluhnejo pravljicam. Pobuda je tokrat prišla iz vrst celjskega javnega Vrtca Anice Černejeve. Kot je povedala ravnateljica Vanja Krašovic, zaposleni v vrtcih že ves čas zaprtja iščejo načine, kako ohraniti povezanost z otroki in njihovimi družinami. »Vrtci smo zaprti že osmi teden in v tem času iščemo načine, poti za udejanjanje našega poslanstva. Vzgojiteljice iščejo stike s starši naših otrok in se z njimi povezujejo na najrazličnejše načine - večinoma na internetu. Z željo, da bi v ospredje postavili tudi poti, ki so veliko bolj osebne, a žal prevečkrat tudi pozabljene, smo se odločili, da vsem našim družinam letos pošljemo tudi voščilnico po pošti. Vzgojiteljice se bodo z otroki družile na radijskih valovih.« Ob tem je Vanja Krašovic izpostavila, da je veliko otrok v teh izrednih časih prikrajšanih za kakovostno branje odrasle osebe, prav tako so ostali brez vseh prazničnih prireditev, ki jih sicer zanje pripravijo v vrtcu. Pravljice, ki jih bodo otrokom na doživet način podale vzgojiteljice, so darilo predšolskim otrokom, kot je dejala ravnateljica. LKK Vabljeni k poslušanju pravljic na Radiu Celje od ponedeljka do petka ob 18.50 vse do 30. decembra. Na silve-strovo ne bo pravljice v večernem času, saj bo ob 11. uri na radiu silvestrovanje za otroke. Spoštovane občanke in spoštovani občani Občine Dobrna! Voščimo vam mirne božične praznike, da vam praznični dnevi prinesejo veliko lepih trenutkov. V novem letu pa vam želimo obilo zdravja, sreče in uspehov Župan Martin Brecl s sodelavci in Občinskim svetom Občine Dobrna Želimo vam lepe praznike ter zdravja in upanja polno leto 2021. DeSUS, OBMOČNI ODBOR Celje, KOCENOVA 8, 3000 Celje IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠOŠTANJ - V Tešu nad recenzijo negativno presenečeni Recenzija: sosežig bo negativno vplival na okolje in zdravje ljudi Sosežig nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj bo z izpusti povečal obremenitev okolja s težkimi kovinami in z drugimi onesnaževali, poslabšal bo kakovost zraka in tal ter negativno vplival na zdravje ljudi, je med drugim zapisano v recenziji poročila o vplivih na okolje (PVO) za sosežig v Tešu. Po naročilu Občine Šoštanj jo je za skoraj 31 tisoč evrov izdelal zasebni Inštitut za okolje in prostor iz Celja. V Tešu so nad recenzijo negativno presenečeni, saj ta naj ne bi odražala strokovnega mnenja o ugotovitvah PVO. LEA KOMERICKI KOTNIK Kot je razvidno iz recenzije, pod katero je podpisana direktorica Inštituta za okolje in prostor, doc. dr. Cvetka Ribarič La-snik, je gorivo, pridobljeno iz nenevarnih odpadkov (SRF), primerno za sežigalnice, čemur Teš ni namenjen. Po presoji inštituta se bo pri sosežigu zmanjšal izpust ogljikovega dioksida, vendar pri tem niso upoštevani izpusti ogljikovega dioksida iz tovornjakov, saj se še ne ve, na katero mesto bodo vozili odpadke in kdo bo njihov dobavitelj. Ob tem delno nadomeščanje lignita z gorivom SRF ne bo bistveno podaljšalo obratovanja Premogovnika Velenje, a bo poslabšalo kakovost okolja. Prav tako bo s sosežigom odložena manjša količina stabilizata, ki ga uporabljajo za pregrado med Velenjskim in Družmir-skim jezerom, vseboval pa bo večje koncentracije težkih kovin, še piše v recenziji. Težava so težke kovine Izračun je pokazal, da se bodo izpusti težkih kovin pri uporabi goriva iz nenevarnih odpadkov povečali, a bodo ostali znotraj mejnih vrednosti, je v recenziji zapisala Riba-rič Lasnikova. Enako tudi, da mejne vrednosti težkih kovin oziroma toksičnih elementov niso presežene niti pri sežigu lignita niti pri sosežigu lignita in goriva SRF iz odpadkov. A so pri sosežigu vrednosti pri skoraj vseh težkih kovinah precej večje. Izjema je žveplo, katerega vsebnost je v SRF v primerjavi z lignitom manjša. »Vendar z vidika zdravja in vpliva na okolje žveplo ni problematično, saj so njegove izpuste v Tešu že močno zmanjšali,« pojasnjuje Ribarič Lasnikova. Ob tem avtorica recenzije opozarja, da težavo predstavljajo težke kovine, ki se v okolju nalagajo in prehajajo v ljudi s hrano, z vdihavanjem in skozi kožo ter se nalagajo v različnih organih in povzročajo obolenja. »Imenujemo jih tudi tihi ubijalci na dolgi rok. Tako so na primer ledvice tarč-ni organ za kadmij.« Avtorica je ob tem dodala, da ima SRF večje koncentracije kadmija, arzena, niklja in svinca kot lignit, pri čemer zanje »ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni«. Zato v vsakem primeru govorimo o večjem tveganju za številne bolezni, posebej pri vplivu na reproduktivne organe, piše v dokumentu. Ob tem je v recenziji izpostavljen pomen dobrega, tudi civilnega nadzora sosežiga. A kot opozarja Cvetka Ribarič La- snik, podatkov, ki bi staršem že zjutraj povedali, ali lahko otroka varno peljejo peš v šolo ali se bo na poti do šole nadihal strupov, ni. Brez argumentov V Tešu so 19 strani dolg dokument celjskega Inštituta za okolje in prostor proučili skupaj s pripravljavci PVO in v odzivu med drugim zapisali: »Avtorica v svoji recenziji ne poda konkretnega in argumentiranega odziva na ugotovitve PVO, temveč namesto tega navaja in citira študijo Univerze iz Leobna, ki jo je sicer leta 2019 naročil sam Teš in je bila osnova za možnost izvedbe načrtovanega sosežiga.« V Tešu so prepričani, da prepis zaključkov te študije ne more biti del resne recenzije, saj se je projekt sosežiga v zadnjih dveh letih pomembno spremenil. Teš je namreč opustil namero, da bi sosežig izvajal tudi v petem bloku. V Tešu so kritični tudi do dela recenzije, ki govori o problematiki težkih kovin, saj, kot trdijo v Tešu, ni podanih nobenih izračunov ali drugih dokazov, ki bi potrjevali trditve avtorice, da bi pri sosežigu takšne težke kovine tudi zares spuščal v ozračje. »Avtorica brez kakršnegakoli argumenta trdi, da se bo s sosežigom trajno poslabšala kakovost zraka in okolja,« menijo v Tešu. »Vse strokovne analize, ki smo jih izvedli v okviru priprave PVO, kažejo nasprotno. To potrjujejo tudi monitoringi tujih, predvsem nemških termoelektrarn, ki že vrsto let uporabljajo tovrstno gorivo.« Ob tem so izpostavili še, da ocenjevanje vplivov na okolje v PVO predstavlja teoretično najbolj neugodne projekcije izpustov snovi v okolje, s čemer zagotavlja še strožje okoljske kriterije, kot jih zahtevajo predpisi. Prav tako se v šoštanjski termoelektrarni ne strinjajo z navedbo v recenziji, da Teš ni primeren za uporabo SRF-go-riva. »Navedba je pavšalna in ni podkrepljena z nobeno dodatno analizo in izračuni. Teš 6 je najsodobnejša termoelektrarna v Evropski uniji, z najsodobnejšo čistilno napravo in s filtri, zato je brez dvoma primerna za izvajanje sosežiga.« »Avtorica v recenziji med drugim ugotavlja, da bodo v primeru sosežiga alternativnega goriva SRF vsi vplivi na okolje v dovoljenih mejnih vrednostih. Podobno stališče v Tešu vseskozi zagovarjamo, pri čemer smo - na podlagi rezultatov različnih študij - trdno prepričani, da bo sosežig izboljšal okoljsko in zdravstveno sliko v Šaleški dolini,« piše v Teševem odzivu na pred dnevi objavljeno recenzijo. V Tešu so tako mnenja, da je recenzija neustrezna in terja dopolnitve: »Namesto kakovostne strokovne ocene z metodološkim pristopom in nepristranskostjo recenzija podaja zgolj subjektivne trditve,« so prepričani. Od šoštanjske občine kot skrbnega proračunskega porabnika pričakujejo, da bo zahtevala dopolnitve, ki bodo skladne z veljavnimi strokovnimi pravili. V Šaleškem eko gibanju zadovoljni Kot je dejala predstavnica Šeleškega eko gibanja Uršula Menih Dokl, revizija potrjuje argumente proti sosežigu, na katere ves čas opozarjajo v gibanju. »Prav v dneh, ko mineva leto od ustanovitve Šaleškega eko gibanja, je recenzija za nas tudi nagrada, priznanje za vse opravljeno delo. Upravičeno trdimo, da je objava recenzije rezultat našega opozarjanja na dolgoročne strupene in smrtonosne vplive sosežiga odpadkov na zdravje prebivalcev in na okolje.« Kot še pravi, je recenzija zdaj dokazala, da je opravljeno poročilo presoje vplivov na okolje nepopolno, nedosledno. Še posebej pomanjkljivo so obravnavani vplivi na zdravje. Menih Do-klova ponovno poudarja, da vplivno območje sega krepko čez ograje industrijskega območja Teša, kot je bilo upoštevano v osnovnem poročilu. Ob tem opozarja, da bi bil sosežig usoden za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj že zdaj degradirane Šaleške doline. Tudi zaradi vseh ugotovitev, s katerimi je postregla nedavno objavljena recenzija sosežiga, bo gibanje od šoštanjskega župana in občinskih svetnikov zahtevalo, da izpolnijo obljube in sosežigu odločno rečejo ne. Iz šoštanjske občine so sporočili, da bo stališče občine do sosežiga, predvidoma januarja, sprejel občinski svet kot najvišji občinski organ. Še vedno brez odgovorov Recenzija ni podala odgovorov na pobude in vprašanja delovne skupine za civilni nadzor Mestne občine Velenje, je dejala vodja te skupine Andreja Katič. »Dr. Ribarič Lasnikova je podala nekaj enakih pomislekov in vprašanj, kot smo jih postavili tudi mi, na primer, da se kakovost zunanjega zraka ne bo izboljšala, povečana vsebnost težkih kovin v zraku bo negativno vplivala na zdravje ljudi, zaradi odlaganja ostankov obstaja potencialna nevarnost izluževanja težkih kovin v vode. Prav tako je opozorila na določitev ustreznega vplivnega območja za izvajanje nadzornih meritev in na neznano poreklo in vprašljivo kakovost goriva SRF,« je Katičeva povzela podobnosti med ugotovitvami skupine in recenzije. Velenjska delovna skupina za civilni nadzor projekta sosežiga je sicer Tešu že oktobra posredovala zajeten dokument s predlogi in z vprašanji, a odziva še ni prejela. Foto: Andraž Purg - GrupA 10 KULTURA Pesnica in pisateljica Neža Maurer v torek praznovala 90 let Po okužbi se dobro počuti Častna občanka Polzele je v torek praznovala častitljiv jubilej. Zagotovo eno najlepših daril za njenih 90 let je okrevanje po okužbi s koronavirusom. Njena hči Eva Škofič Maurer je sporočila, da se je mati ravno v ponedeljek vrnila v svojo sobo v Domu starejših občanov Preddvor. Pred tem je namreč zaradi okužbe s covidom-19 več dni preživela v domski rdeči coni. Znana slovenska pesnica se, kot nam je še zaupala njena hči, dobro počuti. Je nasmejana, dobrovoljna in bistra. ŠPELA OŽIR Občina Polzela je v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec Ma-urerjevi v čast ob 90-letnici posnela kratek film o njenem življenju in delu, v katerem so nekateri posnetki in fotografije objavljeni prvič. Častna občanka Polzele, ki je bila leta 2008 imenovana tudi za Slovenko leta, se je rodila 22. decembra 1930 v Podvi-nu pri Polzeli. Na otroštvo, ki ga je preživela v Spodnji Savinjski dolini, jo vežejo lepi spomini, ki jih je večkrat opisovala v svojih literarnih delih. Vedno rada pove, da je bilo lepo, čeprav ni bilo lahko, kar potrjuje tudi njena izjava za bob leta 2014. »Ne bi menjala svoje še tako težke mladosti za današnjo mladost. Mi smo imeli vedno perspektivo. Verjeli smo, da vedno zmaga dobro.« Fotografija je nastala leta 2015, ko se je Neža Maurer udeležila dogodka ob svoji rojstni hiši v Podvinu pri Polzeli, ki so ga pripravili tamkajšnje kulturno društvo, občina in žalska knjižnica, katere direktorica Jolanda Železnik ima tudi ogromno zaslug za nastanek filma ob Nežini 90-letnici. (Foto: arhiv NT, GrupA) museumof recenthistory\celje ГПП7Г muzejnovejšezgodovine | celje Zdravo 2021! kolektiv Muzeja novejše zgodovine Celje џџџ Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Maksim Gaspari Zimsko veselje, poslana leta 1940. Iz zbirke Razglednice MnZC. Zaradi preprečevanja okužb obiski v domu niso dovoljeni. Neža Maurer je tako s svojo hčerko Evo v stiku s pomočjo spleta. Fotografija je nastala med ponedeljkovim pogovorom. Prva urednica otroških oddaj Osnovno šolo je obiskovala na Polzeli, do četrtega razreda slovensko, med okupacijo nemško. Po drugi svetovni vojni je na nižji gimnaziji v Žalcu in Celju opravila izpite za prve tri razrede in leta 1946 redno končala četrti razred. Učiteljišče je nato s pomočjo štipendije končala v Ljubljani. Poučevala je v Črnem Vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici. Kot odlična dijakinja je pridobila dopust za redni študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po diplomi je nadaljevala izredni študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomirala iz slavistike. Po študiju je najprej delala kot novinarka. Bila je prva urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana, tehnična in kulturna urednica pri revijah Kmečki glas, Otrok in družina ter Rodne grude, terenska re-porterka ter direktorica, glavna in odgovorna urednica revije Prosvetni delavec, pisala je tudi brošure za Pionirski dom. Zadnja leta službovanja je bila samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje Slovenije. Po upokojitvi dela kot samostojna umetnica. Njena hči Eva Maurer Škofič je znana kot prva slovenska klov-nesa in sodeluje pri humanitar- nem društvu Rdeči noski, sin Miklavž Maurer Škofič je bil do upokojitve leta 2010 zaposlen v Slovenski vojski in je znan kot eden najboljših slovenskih pilotov helikopterjev. Umrl je leta 2015 v Sierri Leone. Rada se vrača Neža Maurer večkrat rada poudari, da se je v svojem življenju selila kar petindvajset-krat. »Človek preprosto pobere stvari in gre. Prepričana sem, da je ves svet moj.« Ko se je leta 2014 preselila iz Škofje Loke v Trubarjev dom v Loki pri Zidanem Mostu, je njena hči žalski knjižnici in polzel-ski občini predala dragoceno zbirko maminih osebnih pred- metov. Veliko tega je od februarja 2016 na ogled v posebni spominski sobi Neže Maurer v občinski knjižnici na Polzeli, medtem ko nekaj predmetov varno shranjenih čaka na njeno obnovljeno rojstno hišo v Podvinu pri Polzeli. Hiša, ki po nekaterih podatkih izvira iz 18. stoletja, je ena redkih še ohranjenih tovrstnih hiš na pol-zelskem območju, ki razkriva način življenja, gospodarjenja in bivanja v preteklosti. Hišo je pred leti odkupila Občina Polzela, ki zanjo tudi skrbi. Leta 2001 je sprejela odlok o razglasitvi rojstne hiše Neže Maurer za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika. Stari grad še ostaja zaprt CELJE - V okviru odloka o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev je vlada sprejela tudi izjemo, ki omogoča oglede kulturne dediščine brez organiziranega vodenja na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino. Kljub temu da bi po tem odloku bil mogoč ogled zunanjih površin grajskega poslopja na Starem gradu, se v Zavodu Celeia Celje, ki upravlja Stari grad, za to možnost niso odločili, predvsem zaradi varovanja zdravja. »V primeru odprtja gradu bi to pomenilo, da si ne bi bilo mogoče ogledati Friderikovega stolpa, stolpa nad Pelikanovo potjo, obiskovalci ne bi mogli vstopiti v Tic, ostali bi tudi brez možnosti uporabe sanitarij,« so svojo odločitev pojasnili v Zavodu Celeia Celje. Kot še dodajajo, dnevno spremljajo glede sproščanja ukrepov in se prilagajo razmeram. »V času zaprtih regij in omejenega zbiranja ter slabe epidemiološke slike smo ocenili, da je trenutno varneje za vse, tako za naše zaposlene kot obiskovalce, da grad ostane zaprt. S tem kažemo razumevanje težkega položaja, v katerem smo vsi, obenem z odgovornim ravnanjem skušamo doprinesti k omejevanju možnosti širjenja koronavirusa. V primeru nadaljnjega sproščanja ukrepov bomo seveda razmišljali tudi o možnosti odprtja. Glede na rahljanje ukrepov v določenih dejavnostih in regijah tudi mi že težko pričakujemo odprtje naših ustanov,« so še povedali v ZCC. Za vse, ki pogrešajo sprehod po Starem gradu, so v zavodu Celeia pripravili virtualni sprehod po gradu na spletni strani www.visitcelje.eu v okviru letošnjega virtualnega dogajanja v Pravljičnem Celju. RG KULTURA 11 Pokrajinski muzej Celje v prihodnjem letu Razstava o Almi M. Karlin na Dunaju in novo razstavišče »Pri pripravi programa za prihodnje leto smo predvideli, da bodo pozimi in spomladi še negotove razmere, zato smo najpomembnejše projekte in dogodke načrtovali za drugo polovico leta. V tistem času bomo tudi odpirali nove občasne razstave. Trenutno postavljenim, ki si jih obiskovalci zaradi zaprtja muzeja niso mogli ogledati, bomo podaljšali čas trajanja. Ključna projekta za muzej v prihodnjem letu bosta gostovanje z razstavo o Almi M. Karlin na Dunaju in odprtje novega razstavišča s predstavitvijo rimskih fresk pod Muzejskim trgom, je načrte Pokrajinskega muzej Celja za leto 2021 strnil direktor Stane Rozman. ROBERT GORJANC Tako bodo v Stari grofiji podaljšali razstavo o Antonu Perku, nekoliko prezrtem slikarju in mornariškem častniku z Vranskega, ki je deloval na dunajskem dvoru, ter razstavo Čast in slava, na kateri so prvič doslej predstavljene medalje, odlikovanja in značke, ki jih muzej hrani v svoji zbirki in dopolnjujejo vedenje o pestri, zlasti vojaški zgodovini Celja in okolice. Med novimi razstavami bo najpomembnejša o Almi M. Karlin, s katero bo Pokrajinski muzej Celje gostoval v Weltmuseumu na Dunaju in bo eden od osrednjih dogodkov na področju kulture v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Odprtje razstave je predvideno za 8. septembra. »Zelo pomembna bo tudi razstava o Juru Hrašovcu, prvem slovenskem županu. V okviru razstave, ki jo pripravljamo v našem muzeju, je predvidena postavitev spominske plošče v muzeju novejše zgodovine, kjer je bil nekoč sedež mestne občine. Pripravili bomo tudi razstavo o cinastem posodju, zbirka tega je v našem muzeju zelo Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, in Barbara Trnovec, kustosinja in avtorica najnovejše knjige o Almi M. Karlin. Prihodnje leto ju čaka zahteven projekt, postavitev razstave na Dunaju o slavni celjski popotnici in pisateljici. bogata in doslej razen redkih kosov obiskovalcem v glavnem še ni bila na ogled. Odprtje te razstave je predvi- deno za jesen,« je še povedal Stane Rozman. Načrtujejo tudi gostovanja: z razstavo Arma Christi v Muzeju Hrvatskog Zagorja in razstavo o Antonu Perku v Pomorskem muzeju Ser-geja Mašere v Piranu. Celj- ski pokrajinski muzej bo sodeloval tudi pri razstavi o ženskah v različnih vlogah njihovega čaščenja, ki bo obiskala več slovenskih mest, pripravljajo jo kustosinje iz sedmih slovenskih muzejev. Še eno Mesto pod mestom Drugi najpomembnejši projekt pokrajinskega muzeja v letu 2021 bosta predstavljala dokončna ureditev in odprtje novega razstavišča v Stari grofiji, kjer bodo predstavljene rimske freske, odkrite med obnovitvenimi deli na Muzejski trgu. »Računamo, da bo Mestna občina Celje v začetku prihodnjega leta objavila razpis za izvajalca del v tem razstavnem prostoru, kjer sicer že od odkritja dragocenih najdb opravljamo restavratorska dela. Predvidevamo, da bi razstavišče lahko odprli v drugi polovici prihodnjega leta. To bo izjemna pridobitev ne samo za naš muzej, ampak tudi za Celje in Slovenijo,« je še poudaril Stane Rozman. Foto: SHERPA RECIKELje vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo močjo boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. ж 12 NAŠA TEMA Spletno nakupovanje ne more povsem nadomestiti osebnega. Trgovci beležijo ogromne izgube. Potrošniki se selijo na splet V ■ V množično Decembrski nakupi so bili ponavadi navdušeno-stre-sna mešanica prisile, užitka in tesnobe. Letos gneče v nakupovalnih središčih ni. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin - občasno delno odprtje tega ne spremeni - se nakupovanje seli na splet. Podobno kot številni ostali praznični dogodki in druženja. Trgovci so se morali v zadnjih tednih podobno kot kulturniki in organizatorji najrazličnejših dogodkov ter prireditev hitro znajti in svoje storitve preusmeriti na splet, s čimer so ljudi povsem prikovali pred male in velike zaslone. Več raziskav o potrošnji med epidemijo že kaže negativne posledice. Na eni strani je nastala ogromna gospodarska škoda, izguba se meri v milijonih. Spreminjajo se nakupovalne navade, ena od raziskav razkriva, da je koronakriza »rodila« tako imenovanega »anksioznega potrošnika«. Psihologi ob tem opozarjajo na povečano možnost razvijanja različnih tveganih spletnih vedenj in na digitalno zasvojenost. LEA KOMERICKI KOTNIK Čas pred božičem je za trgovce prodajno najbolj močno obdobje v letu. Letošnji december je zaradi epidemije covida-19 neobičajen, zato je vprašanje, kakšno rast prodaje lahko pričakujejo trgovci na drobno. Statistični urad je pred dnevi spomnil, da je december mesec, ko se potrošnja tradicionalno poveča. Decembra lani je bil prihodek podjetij v trgovini na drobno za 13,4 odstotka višji od povprečnega mesečnega prihodka v letu 2019. A letos so razmere povsem drugačne - zaradi epidemije so v večjem delu države trgovine z nenujnim blagom še vedno zaprte. Tudi krajše začasno odprtje trgovin s tehničnim blagom, tekstilom in z darilnim programom verjetno bistveno ne bo vplivalo na finančno sliko trgovcev v tem letu. Ta bo pri večini slab(š)a. V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) že ves čas trdijo, da trgo- pnja dnevno okuženih ljudi po mnenju vlade preprečevala, da bi lahko vsi trgovci odprli vrata - tudi če bi upoštevali vsa priporočila zdravstvene stroke. Da bo izguba izjemno velika, pove podatek, ki ga je razkrila panožna zbornica. Trgovinska dejavnost je samo v novembru izgubila pol milijarde evrov prihodkov. Še večja težava kot izpad prometa je izguba delovnih mest. Kot je povedala predsednica TZS Mariča Lah, je brezposelnih v trgovinski dejavnosti letos že deset tisoč ljudi. Obisk trgovin še vedno priljubljen »izlet« Tako je pokazala tržna raziskava, v kateri je inštitut za trg iz Linza, ki je po naročilu skupine SES Spar European Shopping Centers, ki v Sloveniji upravlja Nakupovanje v fizičnem prostoru je v letošnji praznični sezoni omejeno na najnujnejše izdelke, zato se vsa praznična potrošnja seli pred zaslone. Trgovci so bili na selitev potrošnikov na splet tokrat v primerjavi s prvim valom pripravljeni in poleg njih tudi spletni goljufi. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost opozarjajo, da so ti vedno bolj prefinjeni, prevare je vedno težje prepoznati. Vedno sledijo novostim. Od električnih koles, zaščitne opreme do kriptovalut, po elektronski pošti ali na družbenih medijev. »Nasmeh prodajalca, pristen odnos s kupcem in kakovosten ter strokoven nakupni nasvet ostajajo prvine, ki vplivajo na to, kako uspešni so trgovci,« so prepričani pri Trgovinski zbornici Slovenije Trgovci skrbijo, da pred prazniki na policah ne bo zmanjkali sladkih dobrot. In vsega drugega. procesov ter upravljanja z vine niso žarišča okužb, in se sprašujejo, zakaj vlada načrtno uničuje trgovinsko dejavnost, ki je ključna za krepitev potrošnje in gospodarske rasti. Po izpadu prometa zaradi epidemije covida-19 se je področje klasične trgovine, v katerem je zaposlenih več kot sto tisoč ljudi, še bolj zanašalo na tedne pred božičem. A je visoka sto- pet nakupovalnih središč (Citypark Ljubljana, Center Interspar Vič, Aleja Šiška, Citycenter Celje in Europark Maribor), raziskal odnos Av-strijk in Avstrijcev do klasične maloprodaje v trgovinah. Raziskava je pokazala, je za večino avstrijskega prebivalstva klasična trgovina zelo pomembna. V njej je bil izpostavljen negativen vpliv multinacionalnih nakupovalnih spletnih trgovin, ki vplivajo tudi na zmanjševanje števila delovnih mest v maloprodaji, nižajo kupno moč in prispevajo k negativnim spremembam v mestnih podobah. Ob tem je študija, v kateri je sodelovalo tisoč anketirancev, pokazala, da je ljudem klasična maloprodaja še vedno blizu, 65 odstotkom vprašanih je namreč prepričanih, da predstavlja pomembnega delodajalca in davkoplačevalca. Čistoča, varnost, parkirna mesta, bo- Mfc ftfrsj V podjetju Tuš ugotavljajo, da so se v času epidemije nakupne navade prilagodile razmeram. »Kupci nakupe opravljajo manj pogosto, a v večjem obsegu, in se vedno pogosteje odločajo za nakupe živil na spletu. Občutiti je mogoče bolj umirjeno nakupovanje kot v prvem valu, in sicer z načrtovanimi in racionalnimi nakupi. Beležimo dvig maloprodaje v primerjavi s prejšnjim koronaobdobjem ter hkrati padec pri prodaji Cash&Carry zaradi zaprtja hotelov in restavracij,« pojasnjuje Anja Marjetič, predstavnica za odnose z javnostmi pri Tušu. Kot še pravi Marjetičeva, imajo v Tuše-vem spletnem supermarketu hitrinakup. com opazen prirast novih kupcev, ponekod hitri nakup dosega že 15-odstotni delež prodaje poslovalnice. »Kupcem omogočamo, da v nekaj korakih na spletu >poklikajo< izdelke v svojo košarico in jih že dve uri kasneje prevzamejo pred Pla- netom Tuš Celje oziroma že v štirih urah prejmejo dostavo na domači naslov.« Za naslednja leta pričakujejo, da bo spletni supermarket postal najboljša rešitev za vse tiste, ki jim je ta način nakupovanja všeč in želijo prihraniti čas. Skladno s tem ga bodo razvijali in nadgrajevali. Po obdobju spomladanskega vala »korone« ocenjujejo, da je 40 odstotkov spletnih kupcev trajno spremenilo nakupovalne navade. gata ponudba različnih trgovin in navdih ter predvsem osebni nasveti prodajalcev so dejavniki, ki jih avstrijski potrošniki še posebej cenijo. Omenjena raziskava je pokazala še, da veliko Avstrijcev kot težavo spletnega nakupovanja izpostavlja izgubo številnih delovnih mest v maloprodaji in zmanjševanje kupne moči. Skoraj tri četrtine anketiranih se zaveda nižjih davčnih prihodkov velikih tujih spletnih prodajaln, anketiranci so pogosto izpostavili še slabe delovne pogoje in povečano dostavo paketov, kar škodi tudi podnebju. Ko v osredje stopi tehnologija Čeprav pri nas podobne ciljno naravnane raziskave, kot so jo izvedli v Avstriji, še ni, pri Trgovinski zbornici Slovenije ugotavljajo, da je tudi Slovencem osebno nakupovanje še vedno blizu. A je res, da so se tako trgovci kot potrošniki v zadnjih tednih novi realnosti že dodobra prilagodili. Ali so tovrstno obliko nakupovanja vzeli za svojo, bo pokazal čas. »Virus je dodobra zaznamoval trgovino, zaposlene v njej, dobavitelje in kupce, pravzaprav vse nas. Trgovski vsakdan je postal v nekaj dneh drugačen. V ospredje so stopile tehnologija, inovativnost, trdnost nabavnih verig in prilagoditev trgovine novim razmeram. Spremenil se je odnos do spletne prodaje tudi pri zaposlenih v trgovini, ta namreč že postaja del naše vsakdanjosti,« razmere opisujejo pri TZS. Ob tem pri zbornici izpostavljajo, da sta ključna dejavnika v času epidemije v trgovini zaupanje in preudarno sprejemanje sprememb. »To kliče tudi po prenovljenih poslovnih modelih in pristopih v smeri digitalne komunikacije, digitalizacije različnimi prodajnimi kanali,« še pojasnjujejo pri zbornici in poudarjajo, da so se trgovska podjetja razmeram relativno uspešno prilagodila in s svojimi zaposlenimi poiskala najbolj smiselne rešitve na področju dobavnih tokov, logistike, sodelovanja z dobavitelji, prilagajanja ponudbe čez noč spremenjenemu povpraševanju in potrošniku. »Zaradi covida-19 se mnogo hitreje uveljavlja tako imenovano omni nakupovanje z integracijo več prodajno-na-kupovalnih poti, prav tako se stalno povečuje obseg ponudbe na spletu. Ključni izziv spletne prodaje še vedno ostaja - to sta dobava in odličnost storitve - kar so tudi jasna pričakovanja slovenskega potrošnika.« V času epidemije covida-19 se torej v trgovini dogajajo veliki premiki. Usmeritev v digitalizacijo ter kombinacija spletne in fizične trgovine sta temelj novih razmer: »Covid-19 je ta razvoj samo še pospešil, med drugim je vzpostavil tudi varnejši način spletnega nakupovanja,« menijo pri TZS in dodajajo, da kljub temu nekateri kupci še vedno ne želijo biti tehnološki, pri njih še vedno šteje nasmeh prodajalca. Foto: arhiv NT (GrupA in SHERPA) facebook Anketa Odnos do nakupovanja s klikanjem v primerjavi z osebnim obiskom trgovine smo preverili tudi na socialnem omrežju. Mnenja so deljena, večina ob spletnem nakupu ne pomisli na povečan dostavni promet in negativne okoljske posledice. Št. 52, 24. december 2020 NASA TEMA 13 OB ROBU Koronakriza ustvarila »anksioznega potrošnika« Najnovejša raziskava o potrošniku prihodnosti kaže, da je zaradi negotovosti, ki jo je v življenja ljudi prinesel novi koronavirus, nastala tudi nova kategorija potrošnikov. To so tako imenovani »anksiozni potrošniki«, ki so sicer pripravljeni trošiti, a previdno, omahljivo, nepredvidljivo in nikakor ne na tradicionalen način, ugotavljajo pri globalnem strateškem svetovalnem podjetju EY-Parthenon, ki z ekipo strokovnjakov deluje na vseh celinah, tudi v Sloveniji. Uspešna podjetja priho- nova resničnost, v kateri tra- dnosti bodo morala zato po njihovih navedbah zadovoljiti temeljne človeške potrebe po zaupanju, varnosti in skrbi za zdravje ter zagotoviti varno starost in zdravo okolje. In to čim bliže domačemu okolju potrošnika - z uporabo novodobnih digitalnih kanalov, po katerih bo mogoče zadovoljiti čim več vsakdanjih človeških potreb, vključno z nakupovanjem, izobraževanjem, poslovanjem ter tudi z zabavo, rekreacijo in preživljanjem prostega časa. Nikoli več ne bo, kot je bilo Pri EY-Parthenonu ugotavljajo, da so poslovni odnosi v prvih dveh mesecih prvega vala epidemije, a tudi v drugem valu, skoraj popolnoma zastali, zaposleni večinoma delajo od doma ali so napoteni na čakanje na delo, potrošništvo je omejeno na osnovne življenjske in bivalne potrebe. »Po poletnem predahu je jesen hitro prinesla streznitev in spoznanje, da je življenje z virusom naša dicionalni modeli poslovanja podjetjem ne omogočajo več preživetja, potrošnikom pa ne bodo zagotavljali večine njihovih potreb,« je prepričan Domen Zadravec, vodilni partner za Srednjo Evropo pri EY-Parthenonu. Strokovnjaki zato podjetjem za uspešno poslovanje tudi v obdobju po covidu-19 svetujejo, naj poskrbijo predvsem za svoje stranke, partnerje in zaposlene, da bi jim vsaj delno uspelo ublažiti posledice krize. »To lahko storijo le tako, da se čim bolj prilagodijo novi resničnosti, v kateri nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Tudi podjetja, ki niso razmišljala o digitalni strategiji, so morala tako rekoč čez noč digitalizirati vsaj del svojega poslovanja,« ugotavljajo avtorji raziskave. Koronakriza pospešila neizogibno Želje potrošnikov se hitro spreminjajo in po obdobju koronakrize se bodo morala podjetja premakniti na polje zadovoljevanja temeljnih potreb kupcev, kot sta skrb za zdravje, starost ter skrb za okolje in zdrav planet, pojasnjuje Domen Zadravec. »Za vse to bo treba razviti računalniška okolja, ki bodo temeljila na zaupanju in ki bodo čustveno povezale ljudi. Nujno bo povezovanje različnih industrij, ki bodo lahko zadovoljile vse potrebe kupcev in ponudile vse odgovore. Takšne platforme bi lahko sčasoma postale nova globalna podjetja z milijardnimi posli,« meni. In katere so trenutno največje želje potrošnikov? Zadravec odgovarja: »Potrošniki si v prvi vrsti želijo dobro uporabniško izkušnjo, hitro in enostavno dostopanje do produktov, ki so pregledni in vredni zaupanja. S tehnološkim razvojem vedno večji pomen dobivajo digitalna področja, ki so dostopna in prilagodlji- va glede na posameznika. Uporabniku nudijo še dodatno vključitev, ko mu nudijo možnost deljenja, všečkanja, glasovanja in ocenjevanja.« Želje se med posameznimi generacijami sicer lahko razlikujejo, vendar so osnovne potrebe podobne. Ključna razlika je v pripravljenosti prilagoditve določenim modelom. »Mlajše generacije, ki so tako rekoč rojene v digitalni dobi, so seveda veliko bolj dovzetne in pripravljene na spremembe, ki smo jim priča, kot starejše. V situaciji, kjer se večina osnovnih potreb potrošnika seli v njegov dom in bližnjo okolico, digitalizacija nosi ključno vlogo. Seveda se med generacijami in tudi posamezniki znotraj generacije razlikuje stopnja tveganja, ki so jo pripravljeni sprejeti za uresničitev svojih želja,« pravi Zadravec. »Mi- Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje. Lahko se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje se tudi glede intenzivnosti in trajanja. Telesne in vedenjske spremembe, ki jih doživljamo ob tesnobi, so podobne odzivu na stres, a so običajno bolj izrazite. Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave z zbranostjo, prisotno je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah. Na ravni čustev posameznik doživlja vznemirjenost, občutke ogroženosti, strahu in panike. Na ravni mišljenja se mu porajajo neprestane skrbi o stvareh, ki so mu pomembne. Metka: »Zame je nakup po spletu super izbira, a je res, da tam kupujemo večinoma od znanih ponudnikov, že preverjene izdelke. Po prehranske izdelke gremo še vedno v trgovino, saj naš trgovec ne omogoča nakupa po spletu. Dostava je super. Menim, da se število delovnih mest v trgovinski dejavnosti zaradi več spletnega nakupovanja ne bo bistveno zmanjšalo, le spremenila se bodo, zahteve bodo drugačne.« Teja: »Meni je super. Vsak dan kaj naročim. Od kozmetike, higienskih zadev, hrane. V trgovino grem samo po sadje in kruh.« Alenka: »Iskreno, meni je to bolj všeč. Bistveno več prihranim, ker morajo biti vsi nakupi bolj premišljeni. Na spletu kupujem tisto, kar sem prej, pisarniški material, a glede na zaplete pri dostavi je treba tudi tu biti premišljen. Mogoče mi osebni nakup manjka samo pri oblačilih, ker jih je treba pomiriti.« Dita: »Na okolje zaradi spletnega nakupovanja nisem do tega trenutka niti pomislila. Sem pa že tudi pred zaprtjem zaradi >korone< veliko stvari kupovala po spletu. Pravzaprav grem v trgovino samo po hrano, obutev in oblačila, vse ostalo (igrače, gospodinjske aparate, športne pripomočke, fitnes prehrano in dodatke ...) kupujem že več let po spletu.« Jure: »Po spletu se kupuje že mnogo let. Je pa res, da je določene stvari treba pomeriti. Tako da kombinacija vsega je >top<.« Tatjana: »Dokaj pogosto naročim živila, ker je to >komot<, saj še tako veliko škatlo prinesejo do vrat. Tudi marsikaj drugega sem že naročila, od kozmetike do oblačil, nazadnje kuhinjske stole! Izkušnje so dobre. Se mi zdi, da tako manj zapravim, saj določenih stvari po spletu ne moreš naročiti.« Spletno nakupovanje. Izbira ali prisila? r I LEA KOMERICKI KOTNIK V trgovinah je letos v decembru opazno manj gneče. Tako trgovci kot kupci večinoma upoštevajo samozaščitna navodila pristojnih služb. Nakupovanja nisem nikoli marala, ga ne maram in ga verjetno nikoli ne bom. Predvsem ne prenesem gneče v trgovinah, ki mi daje občutek utesnjenosti. In enako ne maram tega, da se med trgovskimi policami ne morem sprehoditi v lastnem tempu in da me vsake toliko kdo dregne pod rebra. Priznam, sodim med manjšo skupino ljudi, za katere je decembrsko nakupovanje precej stresno. Glede na zapisano bi lahko sklepali, da me letošnje zaprtje trgovin ni posebej vznemirilo in da sem kupovanja s klikanjem iz domačega naslonjača vajena. Ne, tudi to ne drži. Čeprav nisem človek, ki bi užival ob ogledovanju izložb in založenih polic in bi prosti čas z veseljem preživljal v nakupovalnih središčih, sem kljub vsemu bolj naklonjena tradicionalnim, osebnim oblikam nakupovanja. Kupljeno blago rada vidim, pregledam, otipam. Najpomembneje je, da ko ga plačam, ga tudi imam. Letos smo bili večkrat prisiljeni kupovati po spletu. Prav zaradi izgube izbire veliko ljudi še toliko bolj pogreša obisk trgovin in tradicionalno predbožično nakupovalno »norijo«. Kako močno je koronavirus zarezal v nakupovalen navade ljudi, bo verjetno pokazal čas. Zagotovo je pospešil digitalizacijo tudi na področjih in pri ljudeh, ki so se je do letošnjega leta še otepali. Digitalne naprave in zasloni so naša realnost. In zagotovo bomo v prihodnje kljub odprtim trgovinam večkrat nakupovali od doma. Zdaj to že obvladamo. A vendar delim mnenje Trgovinske zbornice Slovenije, kjer so prepričani, da spletno nakupovanje ne more povsem nadomestiti osebnega, saj smo v času izolacije lahko zares spoznali, da so nasmeh prodajalca, pristen odnos in strokoven nasvet prvine, ki ločijo uspešne trgovce od tistih, ki zgolj prodajajo. Raziskava o potrošniku prihodnosti kaže, da je zaradi »koronanegotovosti« nastala nova kategorija potrošnikov. To so tako imenovani »anksiozni potrošniki.« Ti so sicer pripravljen trošiti, a previdno, omahljivo, nepredvidljivo in nikakor ne na tradicionalen način. slim, da je koronakriza samo pospešila nekaj, o čemer se govori in poskuša v praksi udejanjiti že dlje časa. Digitalizacija družbe kot širši pojem je s »pomočjo« koro-nakrize tako dobila zagon in posluh tudi pri tistih, ki prej niso bili prvi v vrsti in niso navijali za spremembe v smeri digitalizacije. Vsekakor se pri tem odpira vprašanje zaupanja in varnosti, ki pogosto razdvaja družbo. Zato sem prepričan, da bo nadaljevanje koronakrize pozitivno vplivalo na razvoj varnosti in hkrati ponudilo možnost podjetjem, da se bodo prilagodila željam potrošnikov in postavila nove inovativne modele poslovanja.« Zasvojenost s spletnim nakupovanjem Digitalne naprave zdaj uporabljamo bolj namensko kot kadarkoli, kar ni slabo, vendar v Centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout opozarjajo, da pred zasloni preživimo bistveno preveč časa. Vse več časa presedimo pred zasloni, medtem ko nakupujemo. Nakupovanje po spleta je v marsikaterem pogledu enostavnejše in hitrejše od nakupovanja v fizičnem prostoru. Težava nastane, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. To lahko vodi v zasvojenost z nakupovanjem. Kot opozarjajo v Centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout, je škodljivo predvsem kompulzivno nakupovanje, ko nakupujemo zato, da pomirimo neprijetna čustva ali se odmaknemo od neprijetnih položajev. Škodljivo in nevarno je lahko tudi spletno nakupovanje stvari, ki jih ne potrebujemo ali za njih nimamo dovolj denarja, ko nas misel o nakupovanju spremlja, tudi kadar počnemo karkoli drugega. Po nakupu običajno pride občutek praznine, krivde, sramu. To so znaki, zaradi katerih vemo, da to ni samo navadno nakupovanje, ampak je to prevzelo način soočanja s stresom. Nakupovanje po spletu je enostavno in časovno ekonomično. Težava nastane, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. Občutek, ko neka stvar postane naša, je za nekatere ljudi vznemirljiv, primerljiv z občutkom zmage in lahko nas zavede v kompulzivno nakupovanje. Posameznik sčasoma doživlja vedno manj ugodja in vedno več nemira, ki ga sili k ponovnemu nakupovanju. 14 IZ NAŠIH KRAJEV Kmalu bo preoblikovana še pošta Vitanje »Rešitev je v pogodbenih poštah« Na našem območju bo začela februarja delovati še ena pogodbena pošta, in sicer v Vitanju. Preoblikovana pošta 3205 Vitanje bo delovala pod okriljem Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenske Konjice v zadružni trgovini. »Prav tako pospešeno iščemo morebitnega ponudnika za izvajanje storitev na pošti 3263 Gorica pri Slivnici,« nam je odgovorila Pošta Slovenije. BRANEJERANKO Po njenih podatkih deluje na našem območju trenutno 22 pogodbenih pošt, ena premična (na Rečici ob Savinji) ter osem pismonoških pošt, ki opravljajo storitve v okviru dostave. Pismonoške pošte so vzpostavljene v Loki pri Žu- smu, na Grobelnem, Prevorju ter Frankolovem, v Šentruper-tu, Pristavi pri Mestinju, Novi Cerkvi in Grižah. Začetek preoblikovanj in zaprtij pošt je bil pred osmimi leti, v tem obdobju sta bili zaprti po ena pošta v Celju in Velenju. Manj obiska S Pošte Slovenije odgovarjajo, da je med postopkom preoblikovanja najprej na vrsti pogovor z županom določene občine. Najširša javnost preoblikovanju ni najbolj naklonjena in nekateri občinski svetniki na svojih sejah izražajo skrb, kako bodo po preoblikovanju dostopne poštne storitve za starejše občane. To, da bo neko manjše občinsko središče izgubilo klasični poštni urad, ki ga je recimo imelo že od avstro-ogrskega obdobja, je za nekatere tudi stvar prestiža - veljave kraja. Po drugi strani poudarjajo Pošta Slovenije in pošte v drugih evropskih drža- Pisemskih pošiljk je tudi v teh prazničnih dneh precej manj kot nekoč. vah gospodarnost poslovanja, saj jim slabo obiskane pošte prinašajo izgubo. Po lanski raziskavi republiške agencije za komunikacijska omrežja in storitve obišče 57 odstotkov anketirancev pošto manj kot enkrat na mesec. Dvakrat ali trikrat na mesec obišče pošto 27 odstotkov anketirancev. Po drugi strani je imelo predlani 81 odstotkov prebivalcev naše države dostop do svetovnega spleta, je ugotovil republiški statistični urad. Pošta Slovenije je tako v preteklosti zabeležila 45-odstotni upad pisemskih pošiljk, pri univerzalnih poštnih storitvah se je delež prepolovil, pri plačilnih storitvah je upad 62-odstoten. Pošta Slovenije postavlja za vzor nekatere razvite evropske države, kjer je delež pogodbenih pošt več kot 90-odstoten. To so na primer Finska, Irska, Velika Britanija, Nizozemska in Nemčija - v slednji je po poštnih podatkih delež celo 99,9-odstoten. V sosednji Avstriji je pogodbenih pošt 76 odstotkov in v Sloveniji 30 odstotkov. »To pomeni, da ima Pošta Slovenije še vedno več kot dve tretjini lastnih pošt - to so lastne in premične pošte - in le približna tretjina je pogodbenih,« so nam odgovorili s sedeža Pošte Slovenije v Mariboru. »Vsekakor vidimo rešitev v pogodbenih poštah, ki so ekonomsko učinkovite. Prav tako so v večini primerov uporabniki z njimi zadovoljni,« ugotavlja vodstvo slovenskih poštarjev. Foto: Pixabay Namesto rakete kupi brikete! Za čas med božičnimi in novoletnimi prazniki je vlada pred dnevi sprejela tudi prepoved prodaje ter uporabe pirotehnike in prirejanja ognjemetov. Novice so se najbolj razveselili lastniki živali, ki imajo vsako leto v tem času nemalo težav zaradi prestrašenih hišnih ljubljenčkov in rejnih živali, a tudi vsi tisti, ki jih moti pokanje pirotehnike. Ker prepovedi verjetno vsi ne bodo spoštovali, kar se je izkazalo že v prejšnjih letih, odkar je pri nas omejena prodaja pirotehnike, moramo biti na morebitno pokanje klub temu pripravljeni. Za nasvet, kako ravnati, da bo stres za živali čim manjši, smo vprašali v Veterini in trgovini Tačka, ki ima novo poslovalnico v Planetu Tuš v Celju, kjer so poleg ponudbe hrane in opreme za živali na voljo tudi igrače, s katerimi lahko živali zamotite tudi v stresnem delu leta. Miren kotiček »Ne le psi in mačke, temveč tudi marsikatera rejna in divja žival ob pokanju in bliskanju doživlja stres, ki močno vpliva na njeno počutje ter obnašanje. Zavedati se moramo, da imajo živali bolj izostren sluh kot ljudje, čeprav so v zavetju stanovanja. Rejne živali je dobro v tem času spraviti v hleve ali v ograde, kjer jim je onemogočen pobeg in so zaščitene pred hrupom in bliskanjem,« svetujejo v Tački. Za hišne ljubljenčke v tem času priporočajo, da jim ustvarite varen kotiček tam, kjer se bodo čim bolje počutile in je prostor po možnosti dobro izoliran pred hrupom in bliskanjem. »Naj- bolje zanje je, da v prostoru za-strete okna, pokrijete kletko ter prižgete radio ali televizijo, da drugačni zvoki prekrijejo glasne poke. Živalim lahko tudi omogočite umik pod posteljo ali klop, če so tega vajene. Sprehode izvajajte v svetlejših delih dneva in dodatno poskrbite za kakovostno rekreacijo.« Naše vedenje se odraža na živali Dobro je, da tudi sami poskušate ostati mirni, saj se vaše vedenje prenaša na žival. To velja tudi v primeru, če vam na primer pes uniči ali poškoduje kakšno stvar. Prigovarjajte mu z mirnim in nežnim glasom, sicer boste situacijo še poslabšali, svetujejo v Tački, ob čemer dodajajo, da živali ne tolažite prekomerno, saj lahko doseže-te nasprotni učinek. Dobro jih lahko zamotite tudi s pribolj-ški in z igračami, kamor lahko skrijete priboljške. To namreč spodbuja izločanje hormona sreče in omili slabo izkušnjo. Če je žival kljub preventivnim ukrepom še vedno v zelo hudem stresu, se pri svojem veterinarju ali v specializirani prodajalni pozanimajte o preparatih za blaženje stresa. Kot pravijo v Tački, obstajajo izdelki na osnovi naravnih učinkovin, a jih je treba živali začeti dajati nekaj dni ali celo tednov pred predvideno stresno situacijo. Kljub vsem preventivnim ukrepom se lahko zgodi, da vam žival pobegne. V takšnem primeru je najbolje, da čim prej obvestite najbližje zavetišče za živali in veterinarsko organizacijo. TC, foto: Barbara Penko V spomin Vojko Velenšek -Medo Nedoumljivo se nam zdi, da smo se morali tako na hitro posloviti od dolgoletnega sodelavca Vojka Velenška - Meda. Konec tedna nas je šokirala novica, da je tako nenadoma za večno odšel pri svojih 48 letih. Ne, ni napisal knjige, vodil podjetja ali igral v gledališču. Je pa bil človek, ki je vseeno pustil pečat - v srcih Celjanov, ki so hiteli mimo njega, a so se zavedali pomena njegovega dela, da živimo v čistem mestu, in v srcih sodelavcev v Simbiu, ki jih je 32 let polnil s svojo dobrodušnostjo in pozitivno energijo. Zelo zgodaj, pri komaj 16 letih, se je zapisal komunali. Neopazno in skromno je opravljal svoje delo. Vesel je bil vsakega pozdrava mimoidočega v mestu, kjer je skrbel za urejeno podobo ulic in poti. Kadarkoli je bilo treba pospraviti odpadke na svoje mesto, se je Vojko vedno prijazno odzval, četudi ob nedeljah, praznikih ali ponoči. Kolegi, ki so bili z njim vsakodnevno v stiku, so izjemno cenili njegovo predanost, delavnost, dobroto in odgovornost. Nikoli se ni pritoževal ali potožil, da kaj ni v redu. Zato nas je novica o njegovi nenadni smrti toliko bolj pretresla ... Pogrešali ga bomo in verjamem, da ga bodo pogrešali tudi številni, ki živijo in delajo v mestu, s katerimi je v treh desetletjih ustvaril poseben odnos, simbiozo prijazne ikone mesta. A tolaži nas misel, da je bil čas z našim Medom dragocen, spomin nanj pa je neizbri-sljivo pozitiven. Mag. Marko Zidanšek, direktor Simbia Prenos koncertov na lokalni televiziji ŽALEC - Koronaukrepi so odnesli pestro tradicionalno predpraznično dogajanje v središču Žalca, za katerega je vsako leto poskrbel tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem. Da Savinjčani ne bi bili povsem prikrajšani za kulturno-družabne vsebine, je zavod poskrbel za spletno stran, ki jo je poimenoval Čarobni december v Žalcu in na kateri si je mogoče ogledati različne posnetke. Kot so sporočili iz zavoda, so z odzivom zadovoljni. Prve tri adventne koncerte si je na njihovem Youtube kanalu ogledalo več kot 2.800 obiskovalcev. Podatkov za obisk spletne strani Čarobni december v Žalcu še nimajo, vendar je bil odziv na Facebookovi strani prav tako dober. Tradicionalnim adventnim koncertom v Dvorcu Novo Celje so letos dodali še božičnega in novoletnega z voščilom župana Občine Žalec Janka Kosa. Vsi koncerti so bili posneti in na ogled na Youtube kanalu. Predvajali so jih tudi na lokalni televiziji STV, premierno vsako adventno nedeljo ob 17. uri. Spletna stran z decembrskimi pravljičnimi junaki, ki je namenjena najmlajšim, je zaživela 3. decembra in bo na voljo do skoka v novo leto. Otroci kuhajo z Božičkovo sestro Fredri-ikko, se učijo plesa s plesnima palčicama, ustvarjajo s palčki, prisluhnejo lahko pozdravom in voščilom znanih oseb. Iz Žalca jih je že pozdravila priznana modna oblikovalka Maja Štamol Droljc. Seveda jih bodo na spletni strani pozdravili decembrski dobri možje. Miklavž jih je že 5. decembra, včeraj (v sredo) še Božiček, pred koncem leta bo to storil še dedek Mraz, ki se bo v Žalec pripeljal s čisto pravo kočijo in se vozil naokoli ter pozdravljal otroke, ki mu bodo lahko pomahali s svojega dvorišča ali okna. Pred tem jim bo s pomočjo spleta sporočil, kam in kdaj bo prišel. ŠO IZ)a Li ^tedati i ircem, ^ da Li prepoznali dra^ocenoit čaia, da Li imeti Areco, zdravje, mir ■ ' џ'- in da Li iouituarjaii tepe trenutbe, . ' ' : Li ie jih Lomo oL tetu z vedetjem ipominjat ^tJJ-V4J> M ц. JA, Želimo vam prijetne božične ........"m. praznike ter srečno in zdravo •""*— ^ ф novo leto 2021! ......................... 'jC a Župan Občine Braslovče ШЕрј! s§r .Ж . Ш Tomaž Žohar s sodelavci «Ш^ ZA ZDRAVJE 15 Vir zdravja Imunski sistem se pri posameznikih močno razlikuje, tudi pri zdravih ljudeh. Razlike lahko pripišemo številnim dejavnikom, kot so genetika, spol, starost, prehrana, količina gibanja, slabe navade, stres in podobno. Prehrana je izjemno pomemben dejavnik za dobro delovanje imunskega sistema. Največ, kar lahko torej v teh dneh storimo za kar najboljšo obrambo lastnega telesa, je, da si vzamemo čas za pripravo pestrih obrokov, ki naj bodo polni zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, oreškov in sadja. Ne pozabimo na dovolj tekočine in spanja, hkrati si vsakodnevno privoščimo gibanje na svežem zraku in izkoristimo tisto malo sonca, ki nam ga zima tu in tam ponuja. To nam bo pomagalo ohraniti pozitivno naravnan odnos do sveta v času epidemije. Poleti so med nalezljivimi boleznimi nevarne tiste, ki nastanejo zaradi virusov, ki napadejo prebavila. Pozimi zbolijo dihala. Zato moramo poskrbeti za boljši imunski sistem. Vitamin D lahko ga lahko okrepi. O njem smo že velikokrat poročali. Za ta vitamin je značilno, da ga proizvede telo samo, saj se pod vplivom ultravijoličnih žarkov tvori v koži. Vpliva na številne življenjsko pomembne naloge, kot je presnova kalcija in fosfata, in na delovanje imunskega sistema. Opevan D-vitamin Tako za naravno pridobivanje vitamina D strokovnjaki svetujejo sončenje od aprila do septembra med 10. in 16. uro, ko je sončna svetloba z ultravioločni žarki bogata, saj skozi atmosfero potuje najbolj navpično. Zadostuje 10 do 15 minut na dan tri dni v tednu. A ker na takšen način ne moremo pridobivati vitamina D celo leto, zaloge pa po približno dveh mesecih poidejo, je v populaciji kar veliko pomanjkanje tega vitamina, predvsem ga primanjkuje starostnikom v domovih za starejše. Zato je priporočljivo dodaja- Vsaj nje vi- nekaj od tega t a mi- bi moralo na D. biti vsak Z uži- dan na vanjem jedilniku, hrane težko dobimo zadostne količine, tudi če jemo živila, bogata s tem vitaminom, kot so mastne ribe. Priporočilo je, da ta vitamin dodajajo vsem otrokom do tretjega leta, nosečim ženskam in najstnikom, varovancem v domovih za starejše in vsem starejšim od 70 let. Večje potrebe so tudi pri debelih ljudeh, ki potrebujejo dva -do trikrat večje odmerke vitamina, saj se jim kopiči v maščobah. Kje najdemo vitamine? Poleg makrohranil, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, imajo izredno pomembno vlogo tudi številni vitamini in minerali, ki so sestavni del celic imunskega sistema in imajo t. i. imunomodulatorni učinek. Vitamin A najdemo v jetrih, sladkem krompirju, bučah, korenju, vitamin D v ribah in jajcih, vitamin E v mandljih, špinači, sončničnih semenih in avokadu, vitamin C pa v papriki, kiviju, pomarančah ter jagodah in vitamin B6 v ribah, pistacijah, piščančjem mesu in čičeriki. Ob novem koronaviru-su se veliko govori o cinku. Ta je v bučnih semenih, govedini, čičeriki, jogurtu, kakavu in indijskih oreških. Poleg tega s polnovredno rastlinsko prehrano zaužijemo še znaten delež antioksidantov, vlaknin in drugih koristnih snovi, kar ima še dodaten pozitiven učinek na naše zdravje. Hkrati več ni nujno bolje, saj preveliki odmerki kateregakoli vitamina ali minerala dodatno ne povečajo naše odpornosti in lahko našemu telesu povzročijo več škode kot koristi, zato je pri uživanju prehranskih dopolnil treba biti tudi previden. Naravni antibiotiki Vpliv nekaterih živil na delovanje imunskega sistema je še posebej dobro raziskan. Katera živila ' znanstveno dokazano pozitivno vplivajo na obrambo našega telesa, bodisi z vplivom na število obrambnih celic ali na njihovo delovanje? To sta česen, za katerega vemo, da je naravni antibiotik, pa čebu- la, ki jo imamo velikokrat pri roki, a je morda ne zauživamo veliko. Gobe šitake so zelo primerne za krepitev imunskega sistema, vemo, da jih uživajo tudi onkološki bolniki v času kemoterapij in obsevanj, da povečajo imunost, saj so ranljiva skupina in je že navaden prehlad zanje lahko smrtno nevaren. Bodimo pozorni tudi na oranžne pigmente ali karoteno-ide, ki jih najdemo v korenju, bučah, sladkem krompirju, ka-kiju, melonah in zeleni listnati zelenjavi, in na večni ingver ter na probiotične izdelke, kot sta jogurt in kefir, ter na kislo zelje in kislo rep. Z uživanjem naštetih živil lahko sami storimo veliko za svoje telo in se ubranimo pred različnimi virusi. Foto: splet STANOVANJSKA SOSESKA DEČKOVO NASELJE - DN 10 Prvih 50 javnih najemnih stanovanj, od tega 14 oskrbovanih stanovanj, v letu 2021. SDremliaite nas na www.neDremicnine-celie.si. VH NEPREMIČNINE СЕЏЕ L- * > CZl Celjska županova Usta Naj vam praznični dnevi prinesejo mir, toplino in osebno zadovoljstvo. V leto 2021 vstopamo z novimi, dragocenimi izkušnjami in spoznanjem, kaj je v življenju resnično najpomembnejše. Čeprav je bilo leto težko, smo v Celju tudi letos uresničili številne projekte, ki vplivajo na lepšo podobo mesta in omogočajo kvalitetnejše življenje. Tudi prihodnje leto bo investicijsko živahno. Iskreno vam želim, da bi bili v novem letu zdravi, srečni in polni optimizma ter izvirnih idej. Naj vam naši skupni uspehi prinesejo veliko zadovoljstva, našim zanamcem pa ostanejo kot dediščina in navdih. Vabim vas, da se v teh dneh sprehodite po lepo okrašenih mestnih ulicah. Zaradi praznične razsvetljave in glasbe preko ambientalnega ozvočenja je v našem mestu prijetno vzdušje, ki vam bo zagotovo ogrelo srce in vas razvedrilo. Vam in vaši družini želim prijetne praznike in srečno novo leto 2021! Bojan Šrot župan in predsednik Celjske županove liste Slovenije 16 KRONIKA Ne uporabljate doma narejenih naprav Privlačna, a smrtno nevarna obdelava lesa Pretekli teden se je na Koroškem zgodila tragična nesreča, v kateri je zaradi udara električne energije umrl 45-letni moški. Do nesrečnega dogodka je prišlo pri nepravilni uporabi doma narejene naprave za žganje lesa. Ker je takšno žganje lesa dokaj pogosto v zadnjem času, policija opozarja na skrajno previdnost pri tem, še posebej če osebe uporabljajo doma narejene naprave za tovrstno početje. SIMONA SOLINIC To je že drugi podoben primer. Maja je moški z doma izdelano napravo poskušal izžgati površino klubske mizice. Ko je v mizico zabil žeblje, priklopil napravo in površino polil, se ni zgodilo nič, zato je preveril stik in prijel tako imenovane krokodilčke na žebljih. Takrat je skozenj stekel električni tok. Na srečo so dogajanje pravočasno opazili sosedje in moškega oživljali do prihoda reševalcev ter mu tako rešili življenje. Zadnji primer se je končal tragično. »Pri omenjenih dogodkih gre za posebne postopke, kjer mora oseba v leseno površino zabiti dva žeblja, na katera priklopi žici iz transformatorja, pri čemer domači izdelovalci najpogosteje uporabijo transformatorje iz mikrova-lovk. Nato leseno površino rahlo zmočijo z vodo in s sodo bikarbono, ob vklopu električnega toka pa potem ljudje v leseno površino vž- Tovrstna obdelava lesa je letos izjemno popularna, a če ljudje pri tem ne uporabljajo naprav pravilno, je lahko tudi smrtno nevarna. gejo zanimive vzorce. Poudariti želimo, da gre v teh primerih za izjemno nevarne naprave, ki delujejo kot visokonapetostni transformatorji, saj izhodna napetost znaša več kot 2000 V in jakost več kot 1,3 A,« pravi- jo na celjski policiji. Če je temu izpostavljeno človeško telo, lahko pride do smrti, telo lahko celo zogleni. Tovrstna obdelava lesa je letos še posebej zanimiva, saj predvsem po družbenih omrežjih krožijo prikazi različnih zanimivih izdelkov. Toda izdelave se je treba lotiti s pravilnim orodjem in napravami in ne z doma narejenimi aparaturami, ki so lahko smrtno nevarne. Nekateri za domačo izdelavo naprave uporabijo navo- dila, ki jih najdejo na spletu. »Zato opozarjamo na previdnost vse, ki s pomočjo spletnih navodil izdelujejo naprave, katerih uporaba je na videz zelo enostavna, a je v resnici izjemno nevarna,« še dodajajo na policiji. ■ ■ ■ V I ■ v Pijani povzročali nesreče Pretekli teden smo poročali, kako hud problem naših cest so vinjeni vozniki. Minuli dnevi temu samo pritrjujejo. V petek zvečer so namreč policisti na avtocesti v smeri Ljubljane - v bližini avtocestnega počivališča Lopata - obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročil 26-letni voznik osebnega vozila. Ta je vozil pod vplivom alkohola. V krvi je imel 1,80 promila alkohola. Moški je trčil v avtomobil, ki je vozil pred njim in prehiteval tovorno vozilo. Vozilo, v katerega je 26-letnik trčil, je nato odbilo v tovornjak. Policisti bodo zaradi povzročitve prometne nesreče povzročitelja nesreče kazensko ovadili, zaradi kršitve javnega reda in miru so mu izdali plačilni nalog. Nesrečo povzročil uslužbenec Darsa? Nesreča se je isti dan zgodila tudi v Nizki pri Rečici ob Savinji. Pijan 60-letni voznik je zapeljal na travnik in trčil v drevo. Alkotest je pokazal, da je imel moški v krvi 2,30 promila alkohola, kar je zelo visoka stopnja alkoholizira-nosti. Nekateri mediji so poročali, da je nesrečo povzročil visoki uslužbenec Darsa s službenim vozilom, a več podatkov zaenkrat še ni znanih, saj na Darsu še nimajo vseh podatkov o okoliščinah nesreče. Ko jih bodo imeli, naj bi presojali o nadaljnjih ukrepih zoper uslužbenca. Pijano povzročiteljico prometne nesreče so policisti v zadnjih dneh obravnavali tudi v Laškem. V krvi je imela več kot 1,20 promila Zaradi vožnje brez vozniških dovoljenj so samo v ponedeljek policisti zasegli tri vozila. V Celju in Vojniku so zasegli osebni vozili, v Laškem kolo z motorjem. alkohola. Ženska je trčila v prometni znak in parkirano vozilo. Slednji avtomobil je nato trčil še v drugi osebni vozili. Zoper voznico bodo policisti napisali obdolžilni predlog. Nesreča se je zgodila tudi v Latkovi vasi, kjer je voznik avtomobila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal s ceste in trčil v vrtno uto. Voznik je vozil pod vplivom alkohola, saj je imel 0,74 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Pijan trčil v mladeniča Pred dnevi se je nesreča zgodila tudi v Šentjurju v bližini bencinskega servisa Petrol. 32-letni voznik, ki je vozil krepko pod vplivom alkohola, je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v 19-letnega voznika osebnega vozila, ki je pravilno pripeljal nasproti. 19-letnik se je v trčenju lažje poškodoval. 32-letnega voznika bodo zaradi povzročitve prometne nesreče kazensko ovadili. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,83 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V Laškem so policisti ustavili voznika, ki je vozil pod vplivom mamil. Hitri test je bil pozitiven na kokain in konopljo. Voznik je odklonil strokovni pregled, policisti so ga pridržali. Zanj bodo spisali obdolžilni predlog. Prav tako v Laškem so policisti ustavili voznika avtomobila, ki je imel 0,63 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje, sledil bo obdolžilni predlog. V ponedeljek zvečer je do trčenja prišlo na uvozu na avtocesto na Vranskem v smeri proti Celju. V večernem času je v voznico osebnega avtomobila z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola trčil drug voznik. Povzročitelj je imel v krvi več kot 1,2 promila alkohola. Policija ga bo kazensko ovadila zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje. Voznica, v katero je trčil, se je v nesreči lažje poškodovala. V Celju so isti dan nato ustavili moškega, ki je napihal 1,6 promila alkohola, zaradi česar so ga tudi pridržali do streznitve. 1,6 promila alkohola v krvi je imel v ponedeljek tudi moški, ki je z avtom vozil na območju Laškega. Tudi v tem primeru bo sledil obdolžilni predlog. Napad na mamo še ni povsem preiskan Kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine petkovega primera v Žalcu, kjer je 48-letni moški v stanovanju večstanovanjske hiše hudo poškodoval 87-letno mamo. Z nožem jo je večkrat zabodel, nato je z nožem poškodoval tudi psa. 48-letniku so odvzeli prostost in ga pridržali. Zaradi slabega zdravstvenega stanja mu je bila odrejena prisilna hospitalizacija. 87-letnica je hudo poškodovana, vendar naj ne bi bila v smrtni nevarnosti, so sporočili s policije. Policisti bodo moškega po preiskavi najverjetneje ovadili zaradi kaznivega dejanja poskusa uboja in mučenja živali. Več podrobnosti o dogodku še vedno ni znanih, saj je moški še vedno prisilno hospitaliziran.0 Zbil invalidko Pretekli konec tedna sta se zgodili hudi prometni nesreči. Na cesti Velenje-Škale je voznik osebnega vozila s stranskim desnim ogledalom trčil v 85-letnega pešca. Ta je padel in se hudo poškodoval. Vzrok prometne nesreče je sicer nepravilna hoja pešca po vozišču. Druga huda nesreča se je prav tako zgodila v Velenju, in sicer v križišču za Gorico. Voznik avtobusa je na prehodu za pešce trčil v občanko, ki je na invalidskem vozičku prečkala vozišče. Voznika avtobusa bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa. Prijeli so ga pri vlomu Policisti so pretekli teden v Žalcu prijeli vlomilca v bencinski servis. Obvestilo o vlomu so policisti prejeli ponoči, in sicer da je nekdo vlomil v žalsko lekarno. Nekaj minut kasneje je policija prejela podobno obvestilo še o vlomu v bencinski servis. Na kraju so zasledili 39-letnega moškega z območja Laškega in mu odvzeli prostost. Za obe kaznivi dejanji ga bodo kazensko ovadili. V Ulici mesta Grevenbroich v Celju so policisti obravnavali vlom v picerijo. Storilec je ukradel menjalni denar, škodo je lastnikom povzročil še z razbitjem dveh okenskih stekel. Zaenkrat nepridiprava še niso našli. V isti noči je nekdo vlomil tudi v prostore mladinskega centra v Velenju. Storilec je iz ene od pisarn ukradel nekaj gotovine, škodo je povzročil še s poškodovanjem balkonskih vrat. Tudi tega vlomilca policija še išče. Na Zelenici v Celju so te dni imeli nekaj težav z neznancem, ki je kradel okrasne pokrove platišč, v Žalcu pa z neznanim storilcem, ki je rezal pnevmatike. Policisti iščejo tudi neznanca, ki je v bližini Šmartinskega jezera uničil WC-kabino. ZAPOSLOVANJE 17 Trgotur Sodelavec za komercialo in marketing m/ž (Šoštanj) Opis delovnega mesta: izvajanje del s področja marketinga, trženja in prodaje, priprava marketinških gradiv, dokumentov (prospekti, brošure, predstavitve, grafike ...), skrb za celoten CGP-podjetja, izvajanje marketinških, trženjskih in prodajnih aktivnosti in spremljanje realizacije le-teh, načrtovanje in izvajanje promocijskih aktivnosti, udeležb sejmov, degustacij, predstavitev, sodelovanje pri ustvarjanju blagovnih znamk, pri trženju oglasnega prostora. Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje angleškega jezika vsaj B1 stopnje, napredna računalniška znanja MS Office paketa, vozniški izpit. Prijave zbiramo do 20. 1. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnega mesta: opravljanje del s strojem za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi z polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe, smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na triizmenski delovni čas, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.tr-gotur.si. Viličarist m/ž (Latkova vas) Od vas pričakujemo: poklicno izobrazbo, izpit za viličarja, delovne izkušnje na področju dela z viličarjem in skladiščnega poslovanja, izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Ponujamo vam: zaposlitev za nedoločen čas s 3-me-sečnim poskusnim delom, delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo (fiksni in stimulativni, variabilni del), redna izobraževanja in usposabljanja, karierni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 24. 12. 2020. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold Več informacij na www.trgotur.si. Monter m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in posta-vitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si. Tehnični nabavnik -koordinator m/ž (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, zanimanje za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgo-tur.si. Kontrolor kakovosti m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, voz- niški izpit B-kategorije, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov, pripravljenost in sposobnost timskega dela, dobro komunikacijo (možnost usposabljanja sodelavcev), dobrodošle so izkušnje poznavanja standarda ISO 9001:2015, natančnost, fleksibilnost, sposobnost odločanja, delovno vztrajnost ter pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Šta-lekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. Tiskar m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo: vsaj 2 leti na področju grafične dejavnosti - tiskanje na Heidelberg offset tiskarskih strojih, računalniška pismenost, izpit B-kategorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo: zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Operater stroja m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo: vsaj 1 leto na področju nastavljanja strojev, pripravljenost na večizmensko delo, veselje do tehničnega področja, samoiniciativnost, natančnost, oster vid, ročne spretnosti ter predvsem interes in voljo do dela. Nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo: zaključeno vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, dvo-izmensko delo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo: zaključeno osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandidat deležen natančnega uvajanja in priučitve na delo, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 6 mesecev, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. (3 MojeDelo.com Keramičar m/ž (Avstrija - Götzis) Naloge: priprava in obdelava površin za polaganje keramičnih ploščic ter drugih talnih in stenskih oblog, polaganje - lepljenje keramike na ravne in trde podlage, stene ter tla, zapolnjevanje stičnih rež - fugiranje, izvedba manjših zidarskih opravil. Trummer kadrovska agencija, d. o. o., Loška ulica 13, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 27. 12. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja m/ž (Slovenska Bistrica ali Ljubljana) Pričakujemo: najmanj tri leta delovnih izkušenj v računovodstvu / za gospodarstvo, zanimanje za to področje dela in željo po strokovnem napredovanju, strokovnost in natančnost, pozitivno naravnanost in kolegialnost, dobro osebno organiziranost, željo po pomoči drugim. Zeus davki in računovodstvo, d. o. o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. ERP Specialist m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: podpora poslovnim procesom računovod-stva/kontrolinga/kadrov, analiza, reševanje in odpravljanje napak, analiza in usklajevanje uporabniških zahtev in svetovanje upo- rabnikom, vzdrževanje aplikacij, programov in izpisov za poslovno področje ... Cetis grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec objektov m/ž (Celje) Naloge: izvajanje rednih in urgen-tnih del, skrb za čistočo okolice in stavb, pleskarska dela, zidarska in zemeljska dela. Celjske mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog proizvodnje m/ž (Miklavž na Dravskem polju) Pričakujemo: vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, visokošolsko strokovno oz. univerzitetno izobrazbo 1. bolonjske stopnje (6/2) in višjo strokovno šolo, strojni tehnik z izkušnjami priprave in razdelitve tehnologij. Kovinarstvo Bučar, Drago Bučar, s. p., Ptujska cesta 61, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Prijave zbiramo do 14. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornega vozila (m/ž) v skladišču logistike v M Tehniki Novo Celje (Petrovče) K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano poklicno šolo za voznike motornih vozil ali najmanj IV. stopnjo izobrazbe ter opravljen izpit C- in E-kategorije. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist za gradbeno področje (Celje) Delovne naloge bodo: načrtovanje in izvajanje prodajnih in nabavnih strategij ter aktivnosti, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji specialist m/ž (Velenje) Opis delovnega mesta: samostojno izvajanje del in nalog na področju kontrolinga in analiz poslovanja, sodelovanje pri procesih poslovanja, pregledi, analize, poročanje, delo pri projektih. Hisense Gorenje Europe, d. o. o., Partizanska cesta 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Višji inženir specialist v kakovosti (razvojni projekti) m/ž (Nazarje) Pričakujemo: najmanj VI./2 stopnjo ustrezne tehnične izobrazbe (prednost strojništvo, elektro), 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, visoko stopnjo samoiniciativnosti in komunikacijskih sposobnosti, poznavanje metod in orodij s področja kakovosti (FMEA, MSA analize merilnih sis- temov, 6 sigma, statistične metode, APQP, 8D). BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 15. 1. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Višji inženir specialist za robotizacijo in avtomatizacijo m/ž (Nazarje) Pričakujemo: najmanj VI./2 stopnjo - elektrotehnika (robotika/avtomatika) ali mehatronika, delovne izkušnje 5 let, poznavanje osnov robotike in znanje programiranja PLC krmilnikov (Siemens Tia), poznavanje programskih paketov Siemens Plant Simulation in Process Simulate. BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 15. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovodja avtomehanične delavnice m/ž (Celje) Pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe naravoslovno-tehnične smeri, vodstvene, organizacijske, komunikacijske, pogajalske veščine. Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 1. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Monter - instalater / varilec strojnih instalacij m/ž (Celje z okolico) Delovne naloge: izvedba strojnih instalacij (ogrevanje, vodovod, prezračevanje, hlajenje). Instalacije Razgoršek, d. o. o., Plinarniška ul. 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 12. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 18 ŠPORT Nogometaši Celja po osmem prvenstvenem porazu bližje dnu kot vrhu lestvice Začetek številnih rošad pri državnih prvakih S tekmami 19. kroga je padel zastor nad letošnjim dogajanjem v prvi slovenski nogometni ligi. Celjski nogometaši so leto končali v slogu skoraj celotne jeseni, proti Muri so na domačem igrišču zaostajali že s 3:0. Prekmurci so bili bolj spretni, na trenutke celo igrivi, gostiteljem ne ustreza vloga narekovalcev ritma. Po nedelji je sledilo tisto, kar je bilo mogoče slutiti že na novinarski konferenci. DEAN SUSTER Vodstvo kluba se je odreklo uslugam trenerja Dušana Ko-sića; uradno je šlo za sporazumno prekinitev pogodbe, kar velikokrat tudi ustreza resnici, saj se morata strani dogovoriti za delno odškodnino. »Lahko bi zamaskirali svojo podobo« Na pohvalno pripravljeni in vzdrževani zelenici je bila pomenljiva 20. minuta, ko Mićo Kuzmanović nevarne akcije ni končal s podajo. Potem se je vse podrlo, brezkrvnost je bila očitna. Kot da so se igralci zavedali, da bodo izgubili trenerja, s katerim so postali državni prvaki. Po govorici telesa se je zdelo, da je Dušanu Kosiću že znana lastna usoda. Najprej je dejal: »Začeli smo dobro, a pravih rešitev nismo našli. V obrambi so sledile slabe reakcije. Mura je znala izkoristiti naše številne napake. Ima dobre igralce, na katere kljub dogovoru nismo bili dovolj pozorni.« Očitno je bil kmalu že z mislimi drugje, saj se ni spomnil izjave za klubsko stran. Dejal je (po zmagi v Novi Gorici), da bi njegova ekipa lahko z zmagama v zadnjih dveh letošnjih krogih zamaskirala svojo podobo. Vprašali smo ga namreč, kaj je s tem mislil. Odvrnil je le: »Nimamo česa zamaskirati. Moramo športno priznati, da je bila Mura spretnejša.« Brez pogleda naprej Kosić je nekaj tednov po osvojitvi naslova v intervjuju za Novi tednik zelo trezno razmišljal. Zanimalo nas je, ali je Celje sposobno obraniti naslov prvaka. Menil je, da bo to morda kmalu jasno, nakar se je dopolnil, da bo to zagotovo hitro znano. Kot da je slutil, da mu brez pomoči Branka Veršiča ne bo več uspevalo kot do tedaj. »V zelo intenzivnem obdobju sploh nismo pogledali naprej, ampak smo le nadaljevali delo. Nosili smo breme prvaka. Vmešale so se poškodbe in bolezni, zato smo nihali v svojih predstavah. Pričakovanja so bila visoka, vsi so mislili, da bomo še naprej le zmagovali, mi pa nismo znali zadržati stabilnosti, ki nas je krasila v preteklosti. Načrt? Usedli se bomo in videli, kaj moramo narediti, prevetrili, kaj je bilo dobrega in slabega. In boste to tudi verjetno izvedeli ...« je z besedo »verjetno« marsikaj nakazal Kosić. »Srednja, no, srednje stanje« Prvo lovoriko je osvojil Marko Pocrnjič (naslov pokalnega prvaka), letos je Celje po zaslugi Dušana Kosića dobilo državnega prvaka. Pred njim so delovali tudi Simon Rožman, Marijan Pušnik, Milovan Tar-buk in še kdo bi se našel, ki je bistveno vplival na razvoj in obenem zagotavljal vsaj dobre rezultate. »Dule« je osvajal -tudi navijače - s svojo držo. Je odličen govornik, pošten. Igralce, ki jih drugod niso hoteli, je dvignil na vrh. Ni iskal izgovorov. Zdelo se je, da je že hotel reči »srednja žalost« za prvo polovico sezone, a se je popravil: »Srednje stanje. Pogledovali smo tudi že proti dnu lestvice. Bilo je naporno. Tudi sami smo pričakovali, da V ospredju sta Jasmin Jerič in Amel Mujčinović. Za njima je Dragan Čadi-kovski, ki ostaja v strokovnem štabu. bomo suvereni tako v evropskem kot domačem tekmovanju. Ni bilo vse slabo, Imeli smo nekaj dobrih trenutkov. Zdaj moramo mi napadati, saj se večina proti nam zapira. Zavedamo se, da rezultatsko nismo tam, kjer smo si želeli. Lahko bi bilo še slabše ...« Spet inflacija direktorjev? Nogometni klub Celje se je v ponedeljek (a najbrž že prej) razšel s trenerjem Dušanom Kosićem. Od kluba se poslavljata tudi pomočnik trenerja Jasmin Jerič in trener vratarjev Amel Muj-činović. Zakaj je moral oditi slednji, torej priljubljeni »Mujke«, ni znano. Nenazadnje je pod njegovim vodstvom Matjaž Rozman postal reprezentančni vratar. Po najlepšem dogodku v zgodovini celjskega nogometa so torej odšli: tvorec uspeha Ko-sić, športni direktor Branko Veršič, ki je pripeljal Kosića in mu neizmerno pomagal, Robert Koren, ki je z nasveti močno vplival na predstave ekipe in določenih igralcev, in Mujčinović, ki je klubska legenda - nadejamo se, da ga v klubu čaka druga zaposlitev, če že ne more ustreči zahtevam novega stratega . Celjski nogometaši se bodo ponovno zbrali 7. januarja. Tedaj naj bi jih vodil 43-le-tni češki trener Jiri Jarošik. Vse je torej že v rokah Rusa Maksima Demina. Generalni direktor celjskega kluba je Valerij Kolotilo, ki je bil z ekipo tudi na evropski tekmi v Armeniji. Športni direktor naj bi bil Aleksej Zinin (na klubski strani ga ni), ki poteze menda vleče iz tujine. Skratka, nihče se nam ni uradno predstavil. Jesen kmalu pozabljena? Leto 2020 bo nogometašem Celja ostalo v najlepšem spominu. 22. julija so postali državni prvaki, skoraj vse, kar je sledilo kasneje, je bilo na precej nižji ravni. Vsi navijači in pristaši so upali, da se bo vse skupaj še dvignilo, a se je pravzaprav zgodilo prav nasprotno. Zdaj bo sledilo ogromno ro-šad, najbrž toliko, kot jih še ni bilo. Če bo blagajna polna in če bodo kakovostne okrepitve poskrbele za dvig na lestvici ter za nastop v Evropi, potem bodo navijači hitro pozabili jesenske zdrse. Klub se je z Ukrajinci že opekel. Rusi, ki so že spomladi reševali klubske finančne zagate, podobnega vtisa že ne bodo hoteli pustiti. Zdaj so samostojno zagrizli v zgodbo, začenja se posel na visoki ravni. Foto: SHERPA Izidi 19. kroga v 1. SNL: Tabor Sežana - Koper 3:4 (gostje so vodili s 4:1, domačini so bili ogorčeni nad Glažarjevim sojenjem), Olimpija - Gorica 2:0 (eno uro so bili gostje presenetljivo boljši tekmeci), Domžale - Bravo 0:0 (junak tekme je bil vratar gostov Vekić), Celje - Mura 1:3 in Maribor - Aluminij 2:2 (v Ljudskem vrtu so dvakrat vodili gostje). Soseda Celja na lestvici Tabor in Bravo imata tekmo manj. Lestvica 1.: SNL 1 MARIBOR 19 11 5 3 38:23 38 OLIMPIJA 19 10 5 4 25:14 35 MURA 19 9 6 4 24:13 33 KOPER 19 8 6 5 28:23 30 DOMŽALE 19 6 7 6 26:24 25 TABOR 19 7 3 8 22:23 24 CELJE 19 6 5 8 20:21 23 BRAVO 19 5 7 6 16:20 22 ALUMINIJ 19 3 6 10 15:32 15 GORICA 19 2 4 13 12:33 10 Celje proti Muri (4-2-31): Rozman - Brecl, Zaletel. Stojinović, Kadušić - Bene-dičič, Vrbanec - Kuzmano-vić, Novak, Božić - Bezjak. Igrali so še Kerin, Rorić, Ća-lušić, Šporn, Kljun. fcn^HOHSJeCi Bmhü1 ted m dolgo klop<. Tudi najmlajše igralke želijo dokazati, da so z razlogom v Celju. Vsekakor nam je z njihovo pomočjo lažje.« Bosanke skoraj predčasno domov V kaotičnih razmerah je težko povsem objektivno prikazati razmerje moči na lestvici lige Waba, toda Cinkarna je trenutno na četrtem mestu, ki še vodi na final-four. »Z rezultati se ne obremenjujemo. Vsako priložnost skušamo izkoristiti za dokazovanje, za razvoj, za posamični napredek, ki nam koristi v slovenski ligi.« V njej so v prvem delu izgubile z Ježico in Triglavom, nato pa so se jima v drugem delu pošteno oddolžile. »Poraza sta nas zelo podžgala, še bolj smo si želele zmagati doma proti Ježici in nato v Kranju,« je zaključila Maruša, ki je v nedeljo zbrala devet skokov in pet pridobljenih žog. Najboljša skakalka tekme je bila Sofi Gbemuo-tor z enajstimi ujetimi žogami pod obročema. V soboto je Snežana Bogičević dosegla 19 točk, dan kasneje pa Lea Debeljak 15. Ni veliko manjkalo, pa druge tekme sploh ne bi bilo. Sitni trener gostij Slaviša Ožegović je imel v soboto obilo pripomb (povsem neutemeljenih) na delo hrvaških sodnikov, bili so z Reke. Po prespani noči v Laškem je zahteval sestanek z direktorjem lige in grozil, da bo ekipo odpeljal domov. Nato se je le spametoval, tudi zaradi napovedane denarne kazni. Naslednji dan so sodili Zagrebčani in Banovići so doživeli še višji poraz. Foto: Andraž Purg - GrupA Maruša Seničar Zgoraj so z leve proti desni Nika Ožek Bela, Marina Nikolova, Tena Škalički in Ksenija Savanović, spodaj pa Tija Ota Pušnik, Lana Škalički in Kasja Minić. Pravočasno poslali posnetke Na drugem mednarodnem tekmovanju v umetnostnem drsanju na daljavo za pokal Ljubljane so mlade umetnostne drsalke celjskega kluba osvojile sedem medalj, od tega štiri zlate. Tik pred zaprtjem dvoran z ledenimi ploskvami so v Drsalnem klubu Celje uspeli posneti drsalne programe in jih pravočasno poslali žiriji mednarodnega tekmovanja. Zmagale so Marina Nikolova, Nika Ožek Bela, Ksenija Savanović in Tena Škalički. Druga je bila Kasja Minić, tretji pa Tija Ota Pušnik in Lana Škalički. Celjske umetnostne drsalke z izjemo treh reprezentantk že več kot mesec dni niso drsale na ledu. Kdaj bodo ponovno lahko obule drsalke, ni znano, prav tako ni znano, kdaj se bodo ponovno začela tekmovanja. Decembrsko državno prvenstvo je bilo prestavljeno na mesec marec, januarsko evropsko prvenstvo, na katerem bi Slovenijo zastopala Celjanka Daša Grm, pa je že odpovedano. DŠ Foto: DK CELJE Trimo padel v Zlatorogu Rokometaši velenjskega Gorenja so se uvrstili v osmino finala evropskega pokala. Na povratni tekmi tretjega kroga so tudi v gosteh premagali finski Cocks, bilo je 27:32. Velenjski rokometaši so po italijanski Sieni zanesljivo izločili še finskega predstavnika. Aleks Kavčič je dosegel sedem golov. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v zaostali tekmi petega kroga prve slovenske lige doma premagali Trimo Trebnje. V derbiju, ki je bil precej izenačen, so slavili z 28:25, predvsem po zaslugi Josipa Šarca in Kristjana Horžena, ki sta dala po sedem golov. »Pivovarji« so včeraj odigrali še eno zaostalo tekmo, v ligi prvakov so gostili ekipo Zagreba. DŠ, foto: SLAVKO KOLAR Patrik Leban, organizator igre Celja, ki vodi na lestvici 1. slovenske lige. novi tednik radio celje MALI OGLASI / INFORMACIJE Zmagovalke združitve Nove KBM in nekd anje Abanke so stranke Proces združevanja Nove KBM in nekdanje Abanke, ki predstavlja največjo združitev v zgodovini slovenskega bančništva, se bliža zaključni točki. Predvidomv v zavetku leta 2021 bodo na Novo KBM prenese ni računi stranknekdanjp Abanke in takrat bosta banki tudi dej avsko združeni. Od 4.januarja 2021 bodo lahko vse stranke svoje bančne storitve opravljale v najbolj' razvejani mroži bančnih točk, kar je ena ključnih prednosti, ki jih briaa0a združitev »Stranke Nove KBM bodo Inhko pvslovaie tudi v poslovalnicah nekdanje Aiavke inobratvn. Stran-kvm aekdanje Abaoke bo zraven poslovalnic za oprjviJavjabančniV sBori tev navoljo še več kot 450 pošt iv 9 specializiranih bančnik okenc na izbraniK poštah po dvžavi.V primerjavizzačet-kom leta 2020 bo tako sivankam NoveKBM na valjo približne 15 odstotkov več bančnih jočk, za stranke Atanke pa je to kar85-odstotno povečanje števila bančnih točk, kar pomeni, da jim be banka dostopnejša kot kadar koli prej,« pojasnjujejo v Novi KBM, kjer digitalizacija poslovanja, torej opravljanje bančnih storitev brez obiska poslovalnice, ostaja prednostno razvojno področje. »Strankam nekdanje Abanke bodo od 4. januarja 2021 na voljo nagrajeni aplikasTANE in mobilnega bančništva Nove KBM Bank@Net in mBank@Net ter nabor avtomatiziranih storitev, kijih zagotavlja vrhunski kontaktni center Nove KBM. Tako bodo lahko najbolj priljubljene bančne produkte, kot sta paket Komplet in Kredit Naprej, sklenile zgolj z enim samim telefonskim klicem oz. le z nekaj kliki. Mobilna denarnica, kije bila v preteklosti na voljo kot Abadenarnica, bo na voljo v novi obliki kot mDenarnica@, ki jo od sredine novembra že uporabljajo stranke Nove KBM, ponuja pa številne funkcionalnosti, kot npr. shranjevanje debetnih kartic in kartic zvestobe, takojšnja plačila Flik ter druge, ki bodo poskrbele za še bolj varna, hitrejša in enostavnejša mobilna plačila,« pojasnjujejo na Novi KBM, kjer so že aprila letos v skupno mrežo povezali več kot 400 bankomatov, na katerih lahko tako stranke Nove KBM kot Abanke brez nadomestila dvigujejo gotovino, vpogledajo v stanje na svojih računih, na nekaterih pa tudi položijo gotovino in plačajo položnice. Pomembne novosti se strankam nekdanje Abanke obetajo že do novega leta, saj so povečini na svoje naslove že prejele obvestilo o novi številki transakcijskega računa in novo de-betno kartico Nove KBM. »Nove kartice bodo stranke lahko začele uporabljati 1. januarja 2021, do prehoda v novo leto pa uporabljajo obstoječe Abančne plačilne kartice,« so razložili v Novi KBM, kjer poudarjajo, da bodo vsa sredstva in prilivi strank nekdanje Abanke avtomatsko preneseni na nove račune na Novi KBM, prav tako bo banka prevzela glavnino obveščanja o novih številkah računov, kot na primer ZPIZ in druge institucije. »Stranke prosimo, da o novi številki računa, ki b o aktiven od 1. januarja 2021 dalje, sameobvestijosvo-jegadelodajalca,«< sporočajo iz Nove? KBM, kjer strankam svetujejo, da v tem ča su še posebej pozorno spremljajo vse objave in obvestila, ki jim jih pošiljajo in ki so objavljene tudi na spletni strani www.nkbm.si. »Naše stranke resnično cenimo in se jim zahvaljujemo za zaupanje, hkrati pa strankam Abanke izrekamo iskreno dobrodošlico ob načrtovanem prehodu na sisteme Nove KBM, ki jim bo prinesel mnoge ugodnosti,« sporočajo iz Nove KBM. Promocijsko besedilo simbfo уллд/ NASVETI ZA PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADKI REDNI ODVOZ ODPADKOV Redni odvoz odpadkov se izvaja po urnikih odvoza, ki so objavljeni na spletni strani Simbia in priloženi v začetku koledarskega leta položnicam. Ločevanje na domu je razdeljeno na mešane komunalne odpadke (zeleni zabojnik), embalažo (rumeni zabojnik) in biološke odpadke (rjavi zabojnik ali kompostnik). KOSOVNI ODPADKI Vsako gospodinjstvo, ki je uporabnik komunalnih storitev družbe Simbio, lahko v tekočem letu 1 x naroči brezplačen odvoz do 1 m3 kosovnih odpadkov (pohištvo, bela tehnika, športna oprema, vzmetnice ipd .) ZA OBČASNE VIŠKE ODPADKOV 4 V primeru občasnega povečanja količin odpadkov lahko na Petrolovih servisih kupite vrečke za mešane komunalne odpadke ali odpadno embalažo, označeno z logotipom družbe Simbio. Na dan rednega odvoza vrečko odložite poleg zabojnika. ZBIRNI CENTRI Bbirni centerje namenjen izOljučno gospodinjvtvpmi V nje im .a hi to oddat e tiste odpadke, ki jih ne morete razvrstiti v zabojnike doma ali na ekoloških otokih (kosovni odpadki, zeleni rez, novamni odpadki). V pvirni center lahko letno oddata thdipo e m3 grad benih odpadkov, ki nastanejo pri manjših prenovah v gospodinjstvu. EKOLOŠKI OTOKI ...... EkološKi otoki so namenjeni dodatnemu ločevanju oelpadtov izgosp odinjatev: vaair, steklo in embalaža. Odlaganje polea zaKojnkkov jn prepovedano in kaznivo! PONOVNA UPORABA Kar je za nekoga odpadek, je za drugega morda uporaben izdelek. Zato izdelke, ki jih več ne potrebujete, podarite dobrodelnim organizacijam, poskušajte prodati, popraviti ali pa preprosto prinesite v kotiček za ponovno uporabo odpad kov (eden se nahaja v Zbirnem centru Vojnik). PRENOVA 'Nova KBM Simbio, družba za ravnanje z odpadki, d.o.o. / Teharska cesta 49, 3000 CELJE / +386 3 425 64 00 / www.simbio.si / info(a>simbio.si IZBERITE UGODEN j več informacij STANOVANJSKI KREDIT IN OSVOJITE BREZPLAČNI ARHITEKTURNI IZRIS DOMA! STROJI TRAKTOR Imt 539 de luxe, s kabino, kompresorjem, z avtomatsko kljuko... prodam. Telefon 041 720-499. p PRODAM TRAKTOR Tomo Vinkovič in sprednji »rakia-dač« za težek ttaktor prodam. Telefon 041 794-204. 1228 KOSILNICO Sip opticut tšO ptodam. Teuton 031 83Г-116. l 108 KUPIM TRAKTOR, lahko je v okvari, poškodovan ali taz dokuventov, in ostalo kmetijsko mei hanizacijv kupim. Telejon 040 50p-060. 1081 Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www.aa-slovenia.si (tel.: 031802 710); za svojcu in prijatelje: www.al-ejon.si (tel.: 031 744 722) PRODAM PRODAM KRAVO, brejo pet mesecev, drugega teleta, pašno in bika, pasma cha-lim, starega 8 mesecev, težkega 320 kg, pašnega, prodam. Telefon 070 250-441. n KUPIM TRAKTOR in ostale .metpske stroje kulm. Stroji so lah1« tudi v okvari oziroma potrebujejo obnovo. Te|efon 040 638-174.p DEBELE, sahe krave in telice, piačilo takoj + DDV, kupim. Tel efon 041 653r286. Š PITANt krave in telice za rakrl, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon 041 720-499. p JABOLKA, lepa, obrana: bobovec, krivopecelj, kanade in 30 l novega dobrega sadjevca, po 4 EUR/l, prodam. Telefon 041 510-303. 1234 VINO, belo, rdeče, modro frankinjo, koruzo v zrnju in ječmen, prodam. Možna dostava, ugodnacena.Telefon 041 382-735. p OSTALO KUPIM KAMP prikolico, staro do 30 let, kupimo. Telefo< 031 391-972. n RAZNO PRODAM PISALNO mizo Alples, 120 x 60 cm in posteljo s predalom, 200 x 140 cm, prodam. v Telefon 031 651-922. 1209 ŠTEDILNIK na trdo gorivo in plinski štedilnik na dva plina prodam. Telefon (03) 5730101. 1236 PRODAM BELO vino prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 755-882. 1222 OREHOVA jedrca prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 716-438. 1223 TELICO si mentalko, staro 4 mesece in pol, brezova drva za kamin in slivovo žganje prodam. Telefon 070 667-374. 1230 RAZŠIRJENA platišča z gumami, čelni na-kladalec za traktor Univerzal, čelno hidravliko za traktor Lamborgini 60, Zetor 5245 ali 6245 in Deutz Fahr Agrolux 410, 80-litrski mešalec Inox za meso ali testo, »mikser« Inox, jeklena platišča z gumami Michelin za Nissan Qashqai, z original okrasili pokrovi, prodam. Telefon 041 999-910. p Z VESELJE IM vam odpelj emo više k hlevskega gnoja. Telefon 041 j63-763. 1220 55-letni moški, ljubitelj živali, s srednjo po-kajninr, bi aad tel na kmetijo za hrano in skromno stanovanja. Telefot 0šl 2č5-85,, Lojze. 1234 DRUŠ2VO lOzarg Cejt Pisarna za i n formirale it svetovanje, Kocenova ulica 4, 3000 Celje, ki nudi pomoč ljudem s težavami v duševnem zdrtvju, je v času epidemije razširijo deltvanje tudi na druge osebe, ki so se znašle v stiski in bi potrebovale pomoj. Dosegljivi smo na ejpošti: tanja. mlac@ozaoa.org; stacionarni telefas (°3) 492-5750, službeni telefon 0š0 550n667. Strokovna °elavka: Tanja Mlač. bp PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, in izločene svinje prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1239 KRŠKOPOLJSKEGA prašiča za zakol prodamo. Šentjur. Telefon 031 648-605. 1229 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. v p KOKOŠI jarkice, tik pred nesnostjo, možna dostava, prodamo. Telefon 070 859-446. p PRAŠIČE, težke od 30 do 250 vg ter izloči re svinje (joke za lalame) predamo ter zbiramo naroči!a za breje svinje mladice. Telehon 03l 311-476. p PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega i kuhano domačo hrano, prodvmo. Telefon 031 497-410. °225 PA2NO telico ls, brejo v 9. mesecu, prodam. Tdefon 031 69v-582. 1237 KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ BRINA SVIT: BISTVENE STVARI JE TREBA OBDRŽATI ZASE ZAN MILOSAVLJEVIC: RECEPTI ZA NOVOLETNO POJEDINO FOKUS: BO LETO 2O21 RES SRHLJIVO? JURE GODLER: Z REZULTATI SE BOM HVALIL, KO ME NE BO VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU INFORMACIJE 21 Draga moja mati, žal tvoje dobro srce ni zmoglo več. Hvala, ker si mi dala življenje. OSMRTNICA Zapustila nas je draga mama, žena in babi NADA KATIČ rojena Polutnik (1. 1. 1949 - 15. 12. 2020) Pogreb v ožjem družinskem krogu bo 29. decembra ob 15. uri na pokopališču na Prevorju. Hvala vsem za razumevanje. Spominjali se te bomo z vsem spoštovanjem in ljubeznijo. Tvoji: Gregor, Vili, Nika, Neja in ostali sorodniki 1235 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga prababica, babica, mama in sestra ELIZABETA VELENŠEK (2. 11. 1937 - 17. 12. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost, izrečeno sožalje ter podarjene sveče v težkih trenutkih. Od nje smo se zaradi trenutnih razmer poslovili v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi njeni 1233 Ni res, da je odšla -nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA V 90. letu se je od nas poslovila draga mama, stara mama in tašča ANICA KRAJNC iz Zagorja 11, Lesično Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, to-lažilne besede, podarjene sveče ter darovane svete maše. Najlepše se zahvaljujemo župniku Jožetu Hriberniku, pevcem za odpete pesmi slovesa, praporščaku zveze borcev in pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni p novi tednik Obvestilo oglaševalcem! Oglasni oddelek NT&RC bo v četrtek, 24 in v četrtek, 31. decembra, ZAPRT. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 88. letu nas je v veliki žalosti zapustil dragi oče, dedek, pradedek, stric in svak BOGOMIR OSET iz Svetelke 28, Dramlje (14. 10. 1933 - 1. 12. 2020) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gre sosedi Štefki Jošt za skrb, vsestransko podporo in pomoč, gospodu župniku Niku Krajncu za opravljen cerkveni obred, Mateji Bobek za govor in odpeti pesmi, pogrebni službi Žalujka Dramlje in trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste ga spoštovali, imeli radi in je bil del vašega življenja. Žalujoči: otroci Mirko, Helena, Tone, Marija in Peter z družinami ter vnuki in pravnuki 1231 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, prababice, praprababice, sestre in tete VINCENCIJE STRMČNIK po domače Kotnikove Justike iz Pepelnega 7, Šmartno v Rožni dolini se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za lep obred, Apotekarjevemu Albinu za čudovit govor, osebju Špesove-ga doma v Vojniku ter vsem, ki ste se poslovili od mame. Žalujoče: hči Francka, Marija in Antonija z družinami p ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka VLADIMIRJA DRAMETA iz Štor, ki je nazadnje bival v Domu starejših sv. Katarina, Zagorska Sela izrekamo iskreno zahvalo vsem sosedom za izrečeno sožalje in darovane sveče, predvsem sosedi Lilijani in pilotnemu projektu dolgotrajne oskrbe za pomoč pri negi. Hvala pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba in župniku Mihaelu Hermanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Albina in hči Edita z družino n Pot vodi nas tja, kjer mirno spiš, lučka vedno tam gori, nasmeh tvoj z nami živi. V SPOMIN 25. decembra bo minilo pet let, kar nas je zapustila ljuba mama MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Vsem, ki ji prižgete lučko ali postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Vsi tvoji L 109 Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš. V SPOMIN JOŽETU VEBRU (7. 3. 1951 - 24. 12. 2001) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji 1227 ZAHVALA 14. decembra je odšel steber in neuklonljivi mož naše družine -naš oči, dedi, pradedi in v prvi vrsti zgleden in ljubeč mož DANIEL SENIČ Od njega smo se poslovili njegovi najdražji. Na svoji izjemno uspešni poslovni poti bančništva kot tudi pri svojih prostovoljnih aktivnostih je s svojo odprtostjo stkal veliko vezi ter tako dobil veliko znancev in prijateljev. Ob slovesu smo dobili ogromno sporočil sožalja z opisom, da je bil močen in zelo spoštovan človek, karizmatičen, izjemne volje ter vztrajnosti, ponosen, pošten in zelo delaven. Hvaležni smo mu, da je bil naš steber in ponos naše družine. Otroci bomo njegovim pravnukom pripovedovali o dediju Danetu resnične zgodbe in nauke, da še pri naslednjih rodovih ne bo nikoli pozabljen. Imeli smo veliko srečo, da smo bili del njegovega ustvarjalnega življenja in bili tudi del njegove osebne največje sreče. Postojte ob njegovem grobu z lepo mislijo, saj bi si želel, da ste z njim na zadnji poti, kar pa v trenutnih razmerah ni možno. Hvala vsem za izrečena sožalja. Njegovi najdražji p Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, dedka in pradedka MARTINA ČEČKA iz Zagrada (11. 11. 1930 - 4. 12. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja ter darovane sveče, cvetje in denarno pomoč. Hvala podjetju Simbio, pogrebni službi Veking in gospodu župniku Marjanu Gač- niku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v svojem srcu in lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi 1224 novi tednik I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo ter njihove obratovalne čase. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE: - vzgojno-izobraževalne ustanove (izobraževanje na daljavo) - vrtci (izjema so otroci staršev, ki opravljajo dela, pomembna za delovanje družbe in države oziroma starši, ki potrebujejo nujno varstvo) - nastanitve (hoteli), - gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari, - zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...), - frizerski in kozmetični saloni, - avtopralnice, - cvetličarne, - kemične čistilnice, - športno-rekreacijske dejavnosti, fitnes centri, - kinematografi, - diskoteke in nočni klubi, - kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije), - storitve iger na srečo, - knjigarne. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO: - prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalnah, - lekarne, - prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki kamor sodijo tudi optiki, - tržnice (izjema velja za organizirane javne tržnice, za katere velja tržni red, ne pa za premične stojnice), - kmetijske prodajalne (lahko prodajajo tudi npr. gradbeni material), - bencinski servisi, - banke in zavarovalniške storitve, - pošta, - dostavne službe, - servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske in avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), izjema velja tudi za avtovleko, - dimnikarske storitve, - gradbena dela v oziroma na naseljenih gradbiščih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki, - trafike in kioski za prodajo časopisov in revij, - javni potniški promet vključno z železniškim in žičnicami (v omejenem obsegu), - druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti zdravja. Zdravstvene ustanove SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, ponovno obveščajo, da Splošna bolnišnica Celje ni več vstopna točka za testiranje na novi koronavirus. Vstopna točka za testiranje je ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku. V Splošni bolnišnici Celje so ponovno vzpostavili posebno telefonsko številko, na kateri lahko poiščete želene informacije o novem koronaviru-su in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro je 03 423 30 79. Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer: od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27 ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89. Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo. V primeru, da pri hospita-liziranem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran. Omejen je program nenuj-nih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti, ki jih bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili. V Splošni bolnišnici Celje so prepovedali obiske hospi-taliziranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 minut. Obiskovalci na obisk pridejo s svojo zaščitno masko, ki si jo namestijo pred vstopom in jo nato nosijo ves čas obiska. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen. Spremstvo porodnice pri porodu je do nadaljnjega še dovoljeno. Več na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani bolnišnice. Zdravstveni dom Celje Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, pa so še naprej odprti dosedanji vhodi. Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Covid cona ZD Celje: vsak delovni dan od 7.30-17.30 po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: ZD za odrasle (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200, za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285, za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270 ZP Štore (v ordinacijskem času) 03 780 23 10 ZP Vojnik (v ordinacijskem času) 03 780 05 00 ZP Dobrna (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40 Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112. Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh. Dežurna služba zobozdravstva ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Celje Telefon 03 54 34 360 Sobota: 8.00-13.00 Nedelja: 8.00-13.00 (tudi med prazniki) URGENT«, CENTER CELJE (pon-ned: 24 ur) na tel. št. 03 423 30 79 V urgentnem centru Celje naj pomoč poiščejo le tisti pacienti z okužbo ali s sumom na okužbo z novim koronavirusom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. CELJSKE lEKfl Spremenjen odpiralni čas dežurne lekarne v Celju: Lekarna Center bo do preklica zaprta ponoči od 21.00 do 7.00. Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00 Lekarna Citycenter: po-nedeljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00 Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00 Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00. Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani. Delovni čas trgovin CITYCENTER CELJE Praznični poslovalni čas v decembru: 7.00-20.45 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 24. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 25. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 26. december 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 27. december 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 28. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 29. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 30. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 Osrednja knjižnica Celje PONEDELJEK, 28.12. Celjski mladinski center ČETRTEK, 24 12. Vse aktualne informacije o poslovanju nakupovalnega središča in posameznih prodajaln si oglejte na strani www.city-center.si ali Face-bookovi strani. Megamarket Interspar in drogerija dm-drogerie markt sta odprta od ponedeljka do sobote od 7.00 do 20.45, nedelja in prazniki zaprto. Drogerija Müller: ponedeljek-sobota od 7.00 do 20.30. Sensilab: ponedeljek-sobota od 9.00 do 20.00. Premium Pet Boutique: ponedeljek-petek od 9.00 do 20.00 ter v soboto od 8.00 do 20.00. Biotopic: ponedeljek-petek od 9.00 do 20.00 ter v soboto od 8.00 do 18.00. Celjske lekarne: pone-deljek-petek od 9.00 do 18.00 ter v soboto od 8.00 do 18.00. L'Occitane: ponedeljek-so-bota od 10.00 do 18.00. Baby center (v omejenem obsegu): ponedeljek-sobota od 10.00 do 19.00. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): pone-deljek-petek od 8.00 do 14.00; sobota od 8.30 do 12.00. Osebni prevzem dnevno sveže ponudbe »to go«: Restavracija Interspar - prevzem v Megamarketu Interspar, Čokoladni atelje Dobnik, Teta Frida, Pek Matjaž, Pizza Špica. Naročene izdelke lahko prevzamete ( »click&collect«): A1, Baby center, Bags&More, Big Bang, Borboleta, Hervis, Mass, Rossi sport, Sgermo-bil, Swarovski, Telekom Slovenije, Top Shop in Vitapur. Cvetličarna Gardenia - dostava cvetja na dom v Celju, po predhodnem naročilu na 05 934 66 06. PLANET TUŠ CELJE Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto. Tuš hipermarket je v decembru odprt od 7.00 do 20.00. V nakupovalnem centru nemoteno obratujejo: Tuš hipermarket, Tuš drogerija, Celjske lekarne, Optika Vallis, Banka NKBM, prodajalna za male živaliTačka. Prevzemno točko imajo: A1, Od A do Ž, Decathlon, čevljarstvo Pesjak, cvetličarna IN, obutev Proalp ter Restavracija Tuš in kavarna in slaščičarna De la Creme. Mogoč je nakup živil s prevzemom v prtljažnik vozila v okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com. Informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani ter na Facebooku. TRGOVINE JAGER Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto. Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 7.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto. TRGOVINE LIDL Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 7.00-20.00, oziroma od od 7.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si. TRGOVINE HOFER Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si Razstave na prostem in kulturne ustanove Razstava Pokrajinskega muzeja Celje Dvorišče Knežjega dvora: panojska razstava Predstavitev Pokrajinskega muzeja Celje; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento--mori/) Panojska razstava Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Kozjanski park Podsreda Virtualni praznični koledar Kozjanskega parka - na Facebook strani parka ali Insta-gram profilu ali na spletni strani www.kozjanski-park.si bodo do božiča svoje sledilce virtualno razveseljevali z zgodbami in zanimivostmi iz Kozjanskega regijskega parka. Vsako adventno nedeljo namesto prižiga svečke praznična nagradna igra! Muzej Velenje Spletni dogodki Muzeja Velenje ( dostopno na: Facebo-oku, Instagramu, YouTubu) ČETRTEK, 24. 12. 12.00 Gif na dan, dediščina na dlan!_ objave muzejskih predmetov v obliki gifov, vsak dan do 31.12. 17.00 Glasbena voščilnica z Velenjskega gradu Peter Napret, citre in Margarita Ulokina, violina PETEK, 25.12. 18.00 Mini božični koncert z Velenjskega gradu SOBOTA, 26. 12. 17.00 Glasbena voščilnica z Velenjskega gradu Sašo Vollmaier, klavir NEDELJA, 27. 12. 10.00 Počitniška ustvarjalnica izdelovalnica punčk iz blaga 17.00 Praznična prepevanja Mladinski pevski zbor Župnije bl. A. M. Slomška PONEDELJEK, 28. 12. 17.00 Glasbena voščilnica Barbara de Costa, orgle TOREK, 29. 12. 10.00 Počitniška ustvarjalnica Novoletni piškoti 17.00 Praznična prepevanja Mešani pevski zbor Škale SREDA, 30. 12. 17.00 Praznična prepevanja Vox Corde Občasne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem: Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini Trg svobode Šoštanj: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Multimedijski projekt M0V360 Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gradu Vitrine podjetniškega centra Standard: 750 let Velenjskega gradu Podhod Pošta: 60 let velenjskega skoka čez kožo Galerija na prostem pri pošti: Drobci iz grajske zgodovine Festival Velenje Delavnice in predstave si lahko ogledate virtualno na spletni strani Festivala Velenje www.festival-velenje.si, na FB-strani in na YouTube kanalu Festivala Velenje ČETRTEK, 24. 12. 18.00 Čarobne četrtinke: Medvedek in Zlatolaska lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje PETEK, 25. 12. 18.00 do 21.00 Virtualni Božič z DY Mrkyjem in Andrejo (2party)_ praznična glasba v živo iz studia SOBOTA, 26. 12. 10.30 Žaba Greta, muzikal Projektno gledališče Velenje TOREK, 29. 12. 18.00 Dilema, kdo ima prav? predstava kamišibaj gledališča Vanje Ive Kretič in Boštjana Odra Velenje: Praznični črko-lov, do 4. 1. 2021 Mestno središče, začetna postaja Titov trg pri kipu Rudarja Iskanje črk na posameznih postajah, črke bodo po opravljeni poti tvorile geslo. Velenje: Sreča(l)išče, do 8. 1. 2021 Voščila na poti: na vrhovih izbranih okoliških hribov in na Škalskem jezeru so postavljene posebne novoletne smrečice z dobro željo. Pravljično Celje Vse dogodke si je mogoče ogledati na družbenih omrežjih Zavoda Celeia Celje - Facebook profilu Pravljično Celje in Visit Celje ter You-tube kanalu Visit Celje. Program spletnih dogodkov je objavljen sproti. Na Krekovem trgu bo do konca decembra stala vodno--svetlobna zavesa, ki bo del praznične krasitve in osvetlitve. Za praznično vzdušje bodo poskrbeli tudi s pomočjo ozvočenja na celjskih ulicah. Po zvočnikih bodo predvajali ambientalno glasbo in nekatere od že posnetih vsebin. Do 31. decembra bodo predvajanja vsak dan med 10. in 20. uro. V Stanetovi ulici, v nekdanji Naši knjigi, je Zavod Celeia Celje okrasil celotno stavbo, v njej pa zasnoval Božičkov kotiček, to je Božičkovo dnevno sobo z delavnico, ki je ena od letošnjih novosti. Druga novost sta lanterni, ki stojita pri lekarni v Stane-tovi ulici oziroma na stičišču Gubčeve in Prešernove ulice. Okrašeni z nekaterimi celjskimi simboli bosta dve od točk za ustvarjanje prazničnih fotografij in spominov. 18. decembra so se odprla tudi vrata Pravljične dežele. Pravljičnim zgodbam lahko vsak dan prisluhnete na FB--portalu Pravljična dežela in na velikem zaslonu vodne simfonije na Krekovem trgu. Na pravljičnem sprehodu skozi Pravljično Celje in Pravljično deželo si lahko ogledate tradicionalno postavitev senenih jaslic pred osrednjo cerkvijo in družino srnic pod največjo jelko v Pravljični deželi. Vabljeni k ogledu virtu-alnega sprehoda skozi Pravljično Celje na omenjenih Facebook profilih ali na povezavi: https://www.visitcelje. eu/sl/izdelek/pravljicno-ce-lje/. Naslednji videoposnetek bo objavljen v petek, 25. decembra, ob 18. uri. Ogledate si ga lahko tudi na TV Celje. Gledališče Celje Vabijo vas k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih postopoma dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo YouTube. Najmlajši si lahko ogledajo predstavo Svetlane Makarovič: Pekarna Mi-šmaš. Oglejte si njihov Facebook in Instagram profil, kjer objavljajo različne rubrike: Karantenske skrivnosti, Obrekovalnica, Na kavao na daljavo, Kul-tura, Rožmarin za spomin, Cicibanka in Ci-cifuj, Abonmajček od doma. Sedemdeset let delovanja Gledališča Celje na socialnih omrežjih predstavljeno z mejniki, ki so ga najbolj zaznamovali. 17.30 Naravni biseri Slovenije predavanje Francija Horvata, ki ga bo obogatil z glasbo Štirje letni časi (Vivaldi) Predavanje boste lahko spremljali na FB-profilu Univerze za tretje življenjsko obdobje in Osrednje knjižnice Celje: https://www.knjizni-ca-celje.si/dogodki/item/ naravni-biseri-slovenije Božični Vojnik Dogodka si lahko ogledate virtualno na spletni strani www.bozicnivojnik.si in www.vojnik.si ČETRTEK, 26. 12. 18.00 Za praznike doma s Saško virtualni koncert NEDELJA, 27. 12. 17.00 Dobri zlobni volk_ pravljica, ki sta jo za pripravili knjižničarki Betka in Doroteja Posnetki ostajajo dostopni na spletu. Čarobni december Žalec 2020 Čarobno decembrsko dogajanje na njihovi spletni strani https://www.zkst-zalec. si/sl-si/objave/3890/carob-ni-december ali FB-strani: https://www.facebook.com/ ZKSTZalec Otroci bodo kuhali z Božičkovo sestro Fredriikko, plesali s plesnima palčicama Jingle in Bell ter se učili s palčkoma Alabastrom in Fredom. V Zgodbah iz naših krajev objavljajo vaše fotografije okrašenih smrek, doma izdelanih okraskov ali video vsebin vaših skritih talentov. Pridružite se jim in sodelujte v nagradnih igrah. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Virtualna razstava 4. dela druge celoletne likovne kolonije Štirje letni časi (zima - pomlad - poletje - jesen) 2020 na temo jeseni. V organizaciji ZKD Celje in Šole za hartikulturo in vizualne umetnosti Celje v sodelovanju z JSKD OI Celje. Najdete jo na povezavi: https://www. artsteps.com/ view/ 5fbb7038e7fa106cadc5054 Razstava je v počastitev 85-le-tnice Zleta Svobod v Celju. novi tednik Vedm t штј! 17.00 MCC Stream špil s skupino Smooth Band spletni koncert prenos na FB-straneh MCC, Infopentlja in Killing produciton, Producent. si ter YT kanalih MCC, Infopentlja, Killing production studio producent_si ter Smooth band Knjižnica Šentjur V knjižnici sta na ogled dve praznični razstavi z naslovoma Po praznikih diši in Po pravljicah diši. Zopet je na voljo Maček v žaklju - če nimate ideje, kaj brati v prazničnem decembru, vas na oddelku za odrasle čaka vrečka knjig različnih zvrsti po izboru knjižničark. Za otroke so pripravili praznično video pravljico, ki jo bomo 24. decembra objavili na FB-profilu Knjižnice Šentjur. Vsem članom Knjižnice Šentjur nudijo brezplačno izposojo zvočnih knjig v slovenskem jeziku v mobilni aplikaciji Audibook, ki omogoča dostop, prenos in predvajanje zvočnih knjig. Knjižnica Šmarje pri Jelšah Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https:// bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo: ČETRTEK, 24. 12. 9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek: Sladki kruh 18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič: Dobri zlobni volk PETEK, 25. 12. 18.00 Glasbena knjižnica: Božični koncert: Kvartet Pušeljc, Martina Zapušek in Jasmina Levičar, družina Bračko, Chaves SOBOTA, 26.12. 18.00 Glasbena knjižnica: Praznični koncert Društva godbenikov Šmarje pri Jelšah PONEDELJEK, 28. 12. 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Komu je namenjena četrta svečka? TOREK, 29. 12. 9.00 Slovenske šege ob novem letu z Vlasto Kramperšek Šuc, Ireno Černelč in Gusto Grobin SREDA, 30. 12. 9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar: Jaslice borne lesene 18.00 Gremo po vire notranje moči s psihologinjo Andrejo Križan Lipnik Vsebine so brezplačne, po premieri ostanejo dostopne. Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE ШШЖ SÄf veterina & trgovina Sedaj tudi Planetu TUŠ Celje! Ted n i ko ve zaodbe Št. 52/ Leto 75 / Celje, 24. december 2020 V Mozirju rekordno število lučk str. 28-29 S slikanico opominja Skupaj do prvih Žiga Deršek med na pomen praznikov Bonovih korakov str. 34-35 glasbo in kulinariko 26 INTERVJU Upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek o praznovanju, epidemiji, pomanjkanju duhovnikov, novem škofu ... »Virus pove, da smo ob vsej človekovi veličini nebogljeni« Letošnji božič bo drugačen, kot je bil v preteklosti, vendar njegovo bistvo ostaja isto. Materialne vrednote letos manj nadvladujejo, kot so prejšnja leta. Upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek postavlja v ospredje - enako kot v preteklosti - duhovne vrednote. Lipovšek je mož širokega duha in dialoga: veliko pozornosti med drugim posveča ekumenizmu - povezovanju s pravoslavnimi kristjani in z evangeličani, sodeluje tudi s celjsko muslimansko skupnostjo. V slovenski Katoliški cerkvi je opravljal nekatere pomembne zadolžitve, med drugim je kot tajnik poskrbel za dva obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Skratka, je zanimiv mož za pogovor, še posebej v času gospodovanja koronavirusa. nja in tudi s človeško naravo, saj vemo, da smo ljudje v osnovi družbena bitja in se vsako dogajanje uresničuje v srečanjih ter v povezanosti. Če ne bi bilo koronavirusa, bi obhajali nadvse praznično, doživeto tako v cerkvi kot doma, v župnišču, med sorodniki, prijatelji sodelavci ... Imamo mislimo samo na skrivnostno pričakovanje in prisrčno adventno dogajanje, ki ga ustvarja domače srečanje pri adventnem venčku. Tam se lahko razvije družinski pogovor, ki ga bogatijo branje Svetega pisma, skupna molitev, primerna duhovna glasba ali posnetek oziroma prenos kateheze ali adventno-božičnega bogoslužja, po- plete v mreže porabništva - prizadeva samo za materialne vrednote in ne tudi za duhovne. Postaja individualist, egoist in vidi samo sebe, pri čemer poleg sebe spregleda množico osamljenih, pomoči potrebnih doma in po svetu. Trije dobri možje, Miklavž, Božiček in dedek Mraz, imajo v osnovi vsak zase zelo dober na- sebej prirejenega za otroke, mlade in vse ljudi, ki v srcu dobro mislijo. Nekateri ljudje so zaradi letošnjega manj veselega decembra - kot smo ga navajeni -razočarani. Vse ima svojo dobro in svojo slabo plat. Ali ima božično praznovanje v času epidemije morda tudi kakšne prednosti? Zagotovo. Nihče nima nič proti veselju in primerni zabavi. To spada k človeški naravi. Težava se pojavi tam, kjer sta pretiravanje in potrošniška mrzlica, »Spomini segajo v petdeseta, povojna leta, ko smo imeli še komunizem, ki na versko življenje vsaj na deželi ni imel posebnega vpliva. Nasprotno, cerkve so bile bolj polne kot zdaj. Ljudje so se še bolj oklepali starodavnih izročil tudi pri obhajanju adventnega in božičnega časa.« men, ki se lahko tudi izrodi in pristane v čisto trgovskih vodah. Letošnje božično in novoletno praznovanje bo nasploh v posebnih okoliščinah okoliščinah ... Koronavirus in vse, kar mu sledi, ima grozljive posledice; pomislimo samo na število mrtvih in na njihove svojce doma in po svetu. Pomislimo na medicinsko, zdravstveno in strežno osebje v naših bolnišnicah in domovih za starejše, na vse vladne in druge zdravstvene ter humanitarne ustanove, ki se izredno požrtvovalno - marsikje na koncu človeških moči in zmožnosti - trudijo, da bi pomagali pomoči potrebnim. To je zaklad. Za tiste, ki smo še relativno zdravi, za šolske, zdravstvene, turistične, kulturne in druge ustanove so preventivni ukrepi razumljivo velika ovira in vir mnogih negativnih posledic. Kljub temu ima vse to dogajanje pozitivno razsežnost ... Ta je zlasti v tem, da nam zahrbten virus pove, da smo ob vsej človeški veličini in dostojanstvu, na katerega smo upravičeno ponosni, v resnici zelo nebogljeni in smo v vsem odvisni od druge ter višje sile in modrosti. Ta določa, kroji in usmerja pota ter cilje našega življenja. To višjo silo in modrost ljudje različno imenujemo. Verujoči vemo in smo o tem globoko prepričani, da je božji duh tisti, ki veje nad nami in nas vodi v objem božje ljubezni, ki se nam razodeva v Jezusu Kristusu. On je luč, ki je prišla na svet in želi razsvetliti vsakega človeka, kot lahko preberemo v evangeliju. Adventni in božični čas sta imenitna priložnost, da globlje prisluhnemo in vstopimo v to luč. Vernikom zelo veliko pomenijo zakramenti. Kako je v času epidemije z bolniškim mazilje-njem tistih, ki so zaprti na covidnih oddelkih in kako je z obhajilom? Hvala za to vprašanje, ki je v teh časih še posebej aktualno. Razumljivo, da verujočim zakramenti, to se pravi krst, birma, sveta maša, spoved, bolniško maziljenje, mašniško posvečenje in poroka, veliko pomenijo. V starosti in bolezni so še posebej zaželeni sveto obhajilo, spoved in zakrament bolniškega maziljenja. Tudi v času epidemije je za vse poskrbljeno. V skladu z navodili NIJZ je Slovenska škofovska konferenca izdala navodila za svete maše, a tudi za sveto obhajilo, ki ga je po predhodnem dogovoru z duhovnikom po telefonu ali e-pošti dovoljeno deliti posamično oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. Tudi sveto spoved je mogoče obhajati po predhodnem dogovoru z duhovnikom in ob upoštevanju varnostnih predpisov. Ob upoštevanju predpisov so dovoljeni tudi obiski na domu, zlasti na prve petke v mesecu. Takrat je mogoče obhajati tudi sveto spoved, sveto obhajilo in bolniško maziljenje. Obiski bolnikov v bolnici in domovih za ostarele so v dogovoru z medicinskim osebjem dovoljeni pooblaščenim bolniškim duhovnikom. Na zaprtih covidnih oddelkih je v nujnih primerih dovoljen obisk bolniškega duhovnika le po dogovoru in z dovoljenjem pristojnega zdravnika. Razumljivo je, da so pogoji za duhovno oskrbo v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah zelo omejeni, zato je zelo prav, da za ustrezno duhovno oskrbo poskrbimo doma, pred odhodom v bolnišnico. To tudi zelo blagodejno vpliva na hitrejše okrevanje in duhovno kondicijo bolnika ter njegovih domačih. Med božičnimi prazniki se boste radi spominjali tudi tega, kako ste praznovali božič v INTERVJU 27 »Zaskrbljujoče pomanjkanje duhovnikov je izziv za Cerkev v naši domovini in v tako imenovanem zahodnem svetu; je znamenje časa, na katerega bo treba odgovoriti.« krogu družine v okolici Vojnika. Kako je bilo takrat, kakšni so vaši spomini? Spomini segajo v petdeseta, povojna leta, ko smo imeli še komunizem, ki na versko življenje vsaj na deželi ni imel posebnega vpliva. Nasprotno. Cerkve so bile bolj polne kot zdaj. Ljudje so se še bolj oklepali starodavnih izročil tudi pri obhajanju adventnega in božičnega časa. Adventnega venčka takrat še nismo poznali. Imeli smo zornice ali svitance, to se pravi jutranje maše, ki so imele adventno-ma-rijanski značaj in smo se jih radi udeleževali tudi otroci; najprej smo odšli v cerkev, potem pa v šolo. Maša je bila v latinščini, le berilo in evangelij je duhovnik prebral v slovenščini. Branju božje besede je ponavadi sledila kratka pridiga, da smo se verniki lepo pripravljali na božič. Ko sem v četrtem razredu osnovne šole postal ministrant, sem pomagal tudi pri postavljanju velikih župnijskih jaslic. Ker takrat še ni bilo mogoče kupiti jaslic na vsakem koraku, kot je mogoče danes, smo dečki začeli po vzoru župnijskih jaslic sami izdelovati pastirčke, ovčke, hlevček, Betlehem in pokrajino. V šoli in pri verouku, ki je bil v zakristiji, smo 250 - tam, kjer je danes dvajset bogoslovcev iz vseh slovenskih škofij. Takoj, kar sredi prvega letnika, so me po takratni navadi poklicali v JNA in sem 16 mesecev častno odslužil v Leskovcu pri Nišu. Moram reči, da sem se v vojski kljub vsem premetenim poskusom, da bi me odvrnili od duhovništva, dobro počutil, a tudi kolegi in oficirji so nas »popove« spoštovali. To je lepo povedal moj komandir čete, ko je rekel: »Ako ima takvih vojnika kao ste vi popovi, onda smo mi oficiri gospoda.« ( »Če imamo takšne vojake, kot ste vi, duhovniki, potem smo mi oficirji gospoda.«) Ko sem odslužil vojaški rok sem še z večjim veseljem in predanostjo nadaljeval teološki študij in sem bil s kolegi s celjskega območja 30. junija 1968 v celjski opatijski cerkvi sv. Danijela posvečen v duhovnika. Po novi maši v Vojniku in kratkih počitnicah je že prišlo vabilo za počitniško nadomeščanje v Nadžupniji Rogaška Slatina, ki je bila že takrat in je tudi danes pastoralno zelo živahna. V avgustu so bila zanimiva srečanja, tako imenovana žegnanja po podružničnih cerkvah rogaške nadžupnije. Tam sem imel možnost spoznavati pristno vernost slovenskega človeka, kar je name zelo dobro gom ter s predstojniki sem to izjemno ponudbo sprejel. Tako sem se septembra 1972 znašel v večnem mestu in se takoj vključil v novo okolje ter v nove obveznosti. V Sloveniji in tudi v bližnjih državah je veliko pomanjkanje novih duhovnikov. Kako si predstavljate rešitev tega problema? Poti je veliko. Eno je zagotovo. Zaskrbljujoče pomanjkanje duhovnikov je izziv za Cerkev v naši domovini in v tako imenovanem zahodnem svetu; je znamenje časa, na katerega bo treba odgovoriti. Še vedno velja Jezusovo zagotovilo: »Prosite in boste prejeli, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo.« Vprašanje in bistvo problema je, kako mi prosimo, kako iščemo in kako trkamo. Pomanjkanje duhovnikov je za nas katoličane resno vabilo, naj na novo premislimo učenje drugega vatikanskega koncila, ki gradi duhovno poslanstvo Cerkve na skupnem duhovništvu vernikov in iz njega iz- srečanja ob različnih praznovanjih, godovih svetnikov, ob blagoslovih, odprtjih novih ali obnovljenih cerkvenih zgradb ter različnih pastoralnih ustanov, ob posvetitvi zvonov in ob drugih slovesnostih. V duhu koncilskih in pokoncilskih navodil smo si vedno iskreno prizadevali, da bi naše župnije postale živa občestva vere, upanja in dejavne ljubezni. Zato smo vedno veliko pozornosti posvečali vzgoji in izobraževanju tako pastoralnih kot liturgičnih sodelavcev in sodelavk in smo, tako upam, pravočasno odgovarjali na znamenja časa. Ko je prišlo 75. leto mojega življenja, sem po obstoječi praksi papežu Frančišku ponudil odstop in začel službo upokojenega celjskega škofa, ki je tudi zelo zanimiva. Po svojih močeh pomagam škofijskemu upravitelju gospodu Roku Metličarju, vsi pa pričakujemo imenovanje novega celjskega škofa, da bo prav poskrbljeno za duhovni blagor duhovnikov in »Malo večji otroci smo bili zelo veseli, če smo smeli z odraslimi oditi k polnočnici. Svetili smo si z zato posebej pripravljenimi treskami.« »Ta zahrbten virus pove, da smo ob vsej človeški veličini in dostojanstvu, na katerega smo upravičeno ponosni, v resnici zelo nebogljeni in smo v vsem odvisni od druge in višje sile ter modrosti.« se dogovarjali, izmenjevali izkušnje in ob pomoči staršev postajali že kar dobri mojstri. Kot gradbeni material smo uporabljali les, glino in mavec. To nas je zaposlovalo in nam pripravilo veliko veselja. Drugo leto smo zadevo nadaljevali, dograjevali, se drug od drugega učili in drug drugemu pomagali. V družini smo poleg redne molitve pri jedi pogosto, zlasti ob nedeljah, molili rožni venec in prepevali adventne pesmi. Vrhunec dogajanja je bil vedno sveti večer - ob postavljanju jaslic, božičnega drevesa, okrašenega z doma izdelanimi okraski, s praznično večerjo in skupno molitvijo. Malo večji otroci smo bili zelo veseli, če smo smeli z odraslimi oditi k polnočnici. Svetili smo si z zato posebej pripravljenimi treskami. Še zdaj čutim prijeten vonj po smoli, ki ga je širila ta preprosta razsvetljava. Bolj ko smo se bližali cerkvi, več je bilo lučk in posameznih skupin, ki so podobno kot mi prihajale iz raznih delov župnije, dokler se nismo vsi zlili v radostno sporočilo božične noči. Nepozabni spomini. Na življenjski poti ste se v Celju prvič ustavili med letoma 1968 in 1972, ko ste delovali v osrednji mestni župniji kot kaplan. Kako se spominjate tistega obdobja? Če smo natančni, je bilo moje »prvo celjsko obdobje« od leta 1958 do 1962, ko sem bil »ka-juhovec« in sem obiskoval I. gimnazijo. To je bilo - se razume - zelo zanimivo obdobje, ki se ga še danes z veseljem spominjam, saj so se v teh letih skovala prijateljstva in povezave, »Pomislimo na medicinsko, zdravstveno in strežno osebje v naših bolnišnicah in domovih za starejše, na vse vladne in druge zdravstvene ter humanitarne ustanove, ki se izredno požrtvovalno -marsikje na koncu človeških moči in zmožnosti - trudijo, da bi pomagali pomoči potrebnim. To je zaklad.« ki trajajo še danes, ko se maturanti redno srečujemo. Zal jih je veliko že pomrlo. Imeli smo veliko res dobrih profesorjev, tisto obdobje je bilo nasploh zanimivo. Na političnem področju nas je zelo nagovarjala tako imenovana politika neuvrščenosti, na cerkvenem področju se je odpiralo tudi veliko vprašanj med pripravami na drugi vatikanski cerkveni zbor, ki ga je sklical papež Janez XXIII. in se je začel 11. oktobra 1962. Ob rednih šolskih obveznosti sem nekaj časa sodeloval tudi pri gimnazijskem pevskem zboru, ki ga je vodil profesor Egon Kunej. Vse to je na svoj način vplivalo, da sem se dokončno odločil za duhovniški poklic. Jeseni 1962 sem se vpisal na bogoslovje in na Teološko fakulteto v Ljubljani. Za primerjavo je mogoče prav, da povem, da nas je bilo leta 1968 v bogoslovju vplivalo. V Slatini sem tudi prejel dekret, da sem imenovan za kaplana v opatijski mestni župniji sv. Danijela v Celju, in tako se je začelo moje drugo celjsko obdobje od leta 1968 do 1972. Tudi to je bilo izredno zanimivo obdobje mojega duhovniškega delovanja in zorenja, ki ga je določala zlasti množična udeležba otrok in mladih pri verouku. S kolegom Janezom Krašovcem sva imela pri verouku vsak po 750 otrok. Pod modrim vodstvom takratnega celjskega opata in stolnega župnika Friderika Kolška smo nekdanje župnijske hleve preurejali v veroučne učilnice; nadaljevala se je tudi obnova opatijske cerkve in še posebej obnova tako imenovane celjske kapele - ko smo ravno takrat na stropu te ustanove Celjskih grofov odkrili znamenite freske iz začetka 16.stoletja. Še danes srečujem može in žene, ki mi z veseljem povedo: »Vi ste me učili verouk, vi ste me poročili, vi ste ...« Vse to lepo in zelo zanimivo dogajanje je trajalo do svete birme leta 1972. Po birmi me je takratni mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik poklical v pisarno in mi predlagal, da bi teološki študij nadaljeval v Rimu, in sicer na Liturgičnem institutu sv. Anzelma, ki ga še danes vodijo benediktinci. Po premisleku in pogovoru z Bo- hajajočih službah ter karizmah - duhovnih darovih božjega ljudstva. To pomeni, da moramo pri uresničevanju duhovnega poslanstva Cerkve v prihodnje več narediti, omogočiti, duhovno osvetliti in bolj pospeševati različne službe ter naloge duhovnikov in vernikov, zlasti pri oznanjevanju, obhajanju bogoslužja in dobrodelnosti. Pogumno se je treba soočati s starimi in tudi z novimi ovirami, ki jih srečujemo na tej poti. Klasičnemu ateizmu se v novejšem času pridružujejo praktični materializem in različne oblike sekularizma, se pravi načina življenja, kot da Boga ni. To, da je ta sekularizem - z indi-ferentizmom - za mnoge postal način življenja, ima negativne posledice ne le glede vprašanja duhovnih poklicev, ampak tudi v naših odnosih v družbi in Cerkvi. Verniki in drugi občani na območju Škofije Celje vas radi sprejemajo medse. Kako ste se počutili v škofiji v času redne škofijske službe in kako se počutite kot škof v pokoju? Ko sem bil po 34 letih službovanja v Mariboru 15. marca 2010 imenovan za celjskega škofa, sem tako rekoč »prišel domov« in sem se lahko takoj vključil v dobro znano okolje. Nadaljeval sem pastoralno delo, ki ga je ob ustanovitvi škofije leta 2006 s sodelavci pogumno zastavil moj predhodnik, zdaj tudi že upokojen ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. V času moje redne škofovske službe - ki sem jo opravljal v duhu svojega škofovskega gesla »v resnici in ljubezni« - sem skušal biti dober pastir in usmiljen samarijan božjemu ljudstvu ter vsem ljudem in ustanovam, ki so bile zaupane moji pastirski službi. Veliko lepega in spodbudnega se je dogajalo »na terenu«; torej na srečanjih z verniki in z vsemi ljudmi dobre volje. To so bile zlasti svete birme in druga vernikov starodavne ter v novejšem času obnovljene celjske škofije. Vernike in tudi druge občane zanima, kdaj naj bi Škofija Celje dobila novega škofa, vašega naslednika. Postavili ste vprašanji, ki tudi mene zelo zanimata in vam nanju, žal, ne znam dobro odgovoriti. Vem samo to, da ima v postopku za imenovanje novega škofa odločilno vlogo Sveti sedež v Rimu, to je papež s svojimi sodelavci, ki jih v posameznih deželah zastopa apostolski nuncij. Vsak redni škof mora ob bližajočem se 75. letu življenja apostolskemu nunciju sporočiti tri imena, tri predloge za svojega naslednika. To sem tudi naredil. V našem primeru je »nastopilo« nekaj težav zaradi tega, ker se je ravno ob menjavi na škofijskem sedežu zamenjal tudi apostolski nuncij v Sloveniji; dosedanji je odšel v pokoj, novi se je tudi nekaj časa uvajal v novo okolje. V Rimu ta vprašanja ureja kongregacija - to je neke vrste ministrstvo - za škofe. Malo se je zalomilo tudi zaradi koronavirusa, ki ovira tudi delo kongregacije. Če vse te okoliščine upoštevamo, lahko malo lažje razumemo razmeroma dolg postopek, upamo pa in v ta namen zaupno molimo, da se bo to vprašanje kmalu uredilo. Gospod škof, hvala za pogovor. Želim vam vesele božične in novoletne praznike, predvsem veliko zdravja. Uredništvu Novega tednika ter vam osebno se lepo zahvaljujem za možnost tega božičnega pogovora. Vsem, prav tako bralkam in bralcem Novega tednika. voščim blagoslovljene in vesele božične praznike, v novem letu pa čim hitrejši konec epidemije, obilo zdravja in osebne sreče. Foto: SHERPA 28 NAJVEČJE BOŽIČNE RAZSTAVE Božična bajka Slovenije v Mozirju na poti k cilju ... Za vsakega Slovenca bo po ena lučka. Pričarana Božična bajka Slovenije Čudovit Božični Vojnik se je letos razširil na dvorišča ob glavni cesti - V Mozirju rekordno število lučk S fotoaparatom po prazničnih Mozirju,Vojniku in Dobrni Kljub različnim oviram, ki jih narekuje epidemija, so v nekaterih krajih našega območja uspeli poskrbeti za božično vzdušje, za božično lepoto. Tri vsakoletne največje božične razstave našega območja so pripravljene, čeprav so si jih v preteklih dneh lahko ogledali le domači občani. Gre za Božični Vojnik, Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju ter Praznično Dobrno. V Mozirskem gaju je letos celo rekordno število lučk, kar 1,6 milijona. BRANEJERANKO »Letošnji Božični Vojnik manj sije kot pretekla leta, vendar smo se vseeno potrudili,« je povedal Beno Poder-gajs, ki je pobudnik po vsej Sloveniji znane prireditve ter posebej zadolžen za jaslični del razstave. V Vojniku je letos razstavljenih približno petindvajset zunanjih jaslic. Letošnja novost je njihova postavitev ob glavni cesti skozi Vojnik, ob stari cesti Celje-Maribor, kjer so postavljene od Arclina do Ivence. »Z jaslicami ob glavni cesti smo želeli pokazati, da Božični Vojnik kljub letošnjim težkim razmeram še živi,« je dejal njegov pobudnik. Malo več kot polovica zunanjih jaslic je nameščenih okoli župnijske cerkve in v treh bližnjih ulicah. Organizator je pripravil za letošnjo razstavo kar nekaj novih jaslic, ki bodo zaradi letošnjih omejitev na ogled večinoma šele prihodnje leto, po končani epidemiji. Letošnja postavitev je bila končana v začetku tega tedna. Na ogled bo do praznika treh kraljev, to je do 6. januarja. Prireditev Božični Vojnik pripravlja Turistično društvo Vojnik v sodelovanju z župnijo, občino in s katoliškim kulturnim društvom »Ivan Šopar«. Ti so pritegnili pretekla leta k sodelovanju množico ljudi, ustvarjalcev. K Božičnemu Vojniku spada bogata ponudba kulturnih in drugih prireditev, ki je letos bistveno okrnjena. Jutri, 25. decembra, ob 18. uri bo vir-tualni koncert Za praznike doma s Saško. Za najmlajše bo v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri pravljica Dobri zlobni volk, ki bo prav tako v virtualni obliki. V Mozirju rekordno Domačini so si lahko ogledali letošnjo po številu lučk rekordno Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju že predzadnjo nedeljo. Od takrat je bila spet zaprta, njena vrata naj bi bila za obiskovalce odprta danes, 24. decembra, ter na jutrišnji božični dan. Božična bajka naj bi bila pozneje spet na ogled na silvestrovo in na novoletni dan, vedno med 16. in 20. uro. Vse je seveda odvisno od epidemioloških razmer in od državnih odločitev za preprečevanje širjenja okužb. O odprtju božične bajke bo sproti objavljeno na spletni ter na Facebook strani Mozirskega gaja. Tudi mozirska božična bajka je zaradi prepovedi delno okrnjena, saj spremljevalnih prireditev letos ne bo. Tudi stojnice letos ne bodo postavljene, Božiček in vile bodo prav tako počakali na prihodnje, bolj zdravo leto. »Moram reči, da so bili domačini med letošnjim ogledom parka navdušeni. Prav tako so povedali, da zaradi letošnjih razmer dodatnih prireditev niti ne bodo pogrešali,« je povedal Darko Bele, predsednik hortikul-turnega društva Mozirski gaj, ki je organizator velike prireditve. Pred petimi leti, ko je bila prva razstava, je tam svetilo pol milijona lučk, pozneje jih je bilo milijon ter lani milijon in pol. Letos je bilo dokupljenih dvesto tisoč lučk, ki so delno nadomestile dotrajane. »Ko smo pred petimi leti pripravili prvo božično bajko, smo obljubljali, da bo v desetih letih v Mozirskem gaju zasvetilo dva milijona lučk. Takrat bo lahko pogledal vsak Slovenec svojo lučko,« je še povedal predsednik. Tudi Praznična Dobrna Prireditev Praznična Dobrna je lepo presenetila tudi v letošnjem žalostnem letu, čeprav brez spremljevalnih kulturnih in drugih prireditev. Organizator Turistično društvo Dobrna je poskrbel za praznično vzdušje, kljub temu da letos velikega števila obiskovalcev ne pričakuje. »Kljub temu da je letos malo skromneje, je zelo prijetno,« ugotavlja predsednica društva Marija Deu Vrečer. V treh lesenih prodajnih kioskih so letos jaslice, ki krasijo še bližnjo okolico. Postavljene so namreč tudi na velikem stopnišču in pred župnijsko cerkvijo, vsega skupaj je osem zunanjih jaslic. Postavljene so od petka. Vse so sad ljudske ustvarjalnosti in so iz različnih naravnih materialov, oblikovali so jih domačini. Posebnost so tiste, ki so postavljene v lubje dvesto let starega kostanja, ki ga je načel zob časa. Dobrna je prav tako lepo praznično razsvetljena, kar razveseljuje tako domačine kot manjše število gostov, ki so trenutno v zdravilišču. Dobrnske jaslice bodo na ogled še v začetku januarja. Foto: Andraž Purg -GrupA in SHERPA Barvit zimski Mozirski gaj Lepo presenečenje iz Mozirja, v žalostnem letu, ki se poslavlja ... NAJVEČJE BOŽIČNE RAZSTAVE 29 Jaslice po kmečko Domišljija Vojničanov in okoličanov ne pozna meja. Dobrnčani in okoličani so se letos spet zelo potrudili. Čisto posebne jaslice Praznične Dobrne V treh lesenih kioskih Praznične Dobrne so letos postavljene različne jaslice. Krasijo tudi bližnjo okolico. Pravljično lepa Dobrna 30 PAPIRNATE JASLICE »Maksim Gaspari« po češko ... Umetniku Škopku je uspelo na papirnatih jaslicah predstaviti češko dušo. Delo, ki zahteva posebno natančnost, je opravila Jelka Žlaus, Jožetova soproga. V Globočah je nastala zbirka del češkega umetnika Mi občudujemo Gasparija, Čehe navdušuje Skopek ... Tudi Čehi imajo svojega Maksima Gasparija. To je leta 1933 rojeni slikar Jiri Škopek, ki je na Češkem posebej priljubljen zaradi svojih papirnatih jaslic. Na njih so upodobljeni ob sveti družini različni kraji in ljudje te zanimive dežele. Vsestranski zbiralec ter velik prijatelj Češke Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku je ustvaril zbirko štiriindvajsetih Škopkovih papirnatih jaslic. BRANEJERANKO Posamezne Škopkove jaslice so bili predstavljene že na lanski notranji razstavi Božičnega Vojnika, letos se je Žlaus odločil za večji, celovit projekt. V svoji Galeriji Piros v Globočah je za letošnji Božični Vojnik postavil razstavo vseh štiriindvajsetih Škopkovih jaslic, vendar je epidemija velike načrte prekrižala. Zaradi nje bo razstava v Pirosu na ogled vsaj do sveč- Škopek je različne stavbe, po katerih so nekatera češka mesta in trgi prepoznavni, izpostavil na papirnatih jaslicah. Iz zbirke izjemnih Škopkovih jaslic v Globočah. Na njegovih papirnatih jaslicah so upodobljeni namesto Svetih treh krajev ljudje iz češkega ljudstva. nice ter po vsej verjetnosti ves februar in marca, odvisno od epidemioloških razmer. Češko ljudstvo »Jiri Škopek je jaslice upodobil na zares izviren način. Različne stavbe, po katerih so nekatera češka mesta in trgi prepoznavni, je izpostavil na jaslicah, ki jih je ustvaril,« je povedal o svoji zbirki Žlaus, ki je med občudovalci Škopko-vega ustvarjanja. Upodobljene so češke cerkve, gradovi, kmečke in meščanske hiše ... Na Škopkovih jaslicah Sveti trije kralji niso upodobljeni, namesto njih so na poti k sveti družini ljudje iz češkega ljudstva. To so recimo kmetica in kmet, mladenka v krilu do tal, pismonoša, policist, muzikanti, lovec, uradnik, ljudje v narodnih nošah in še drugi, ki prinašajo k jaslicam darove. Tako kot je uspelo Maksimu Gaspariju na svojih slikah izjemno predstaviti slovensko dušo, je Škopku uspelo v svojih delih češko. Za letošnji božič so pripravili razstavo njegovih del tudi na Češkem, njen ogled je povezan s splošnimi epidemiološkimi razmerami. »Božična razstava Jirija Škopka bo ob koncu težkega leta 2020 božala dušo vseh, ki iščejo mir in harmonijo,« je zapisal prejšnji mesec organizator razstave v češkem Jabloncu. Prinašanje darov češkega ljudstva na Škopkovih papirnatih jaslicah Med delom Škopkovih papirnatih jaslic. Zbirka je last kulturnega ustvarjalca Jožeta Žlausa. Tudi razglednice in koledarji Vsestranski Škopek ni zgolj jasličar. Prav tako je znan po svojih slikah, keramiki, grafikah, restavratorskem delu, ilustracijah. Čehi ga prav tako prepoznavajo po stotinah razglednic, ki jih je naslikal v dolgih desetletjih svojega življenja. Na razglednicah so med drugim številni božični ter novoletni motivi. »Njegove razglednice imajo duha, prežete so s poezijo, vzdušjem preteklih časov. V nas vzbujajo svet brez pohlepa, sovražnosti in zavisti, brez vrveža in hrupa,« je na razstavi v mestu Česka Skalice pred leti zapisal Vlastimil Havlik. Zbiralec Jože Žlaus pozna Škopkova dela že vrsto let. »Med obiskovanjem Česke Skalice sem občudoval njegova dela na primer v muzeju Božene Nemcove ter na njeni učni poti. Dela so mi bila zelo všeč, saj je odlično upodobil življenje Nemcove,« je Žlaus pojasnil začetek svojega zanimanja za ustvarjalnost češkega umetnika. V zbirki v Galeriji Piros v Globočah so tako poleg jaslic tudi Škopkove razglednice ter njegovi koledarji na temo Nemcove. Žlaus je najprej prejel pred tremi leti od čeških prijateljev dvoje Škopkovih papirnatih jaslic, leto pozneje je pridobil še štirinajst njegovih jaslic, lani je izpopolnil zbirko še s preostalimi. JASLICE, NASLIKANE NA LES 31 Prav posebne jaslice pri družini Simler Kozjanska božična pravljica Jaslice v kozjanski narodni noši, naslikane na les, so tokrat nastale v delavnici vsestranske ustvarjalke Klavdije Simler s Planine pri Sevnici. Ko se zvečeri, se do prizora družine z novorojenčkom sprehodimo pod svetlobnim svodom in drevesci, ki jih krasi približno 20 tisoč lučk. Avtorica postavitve pravi, da za vsakega Šentjurčana gori ena. TINA STRMCNIK Klavdija Simler, ki ji je blizu slaščičarsko, kaligrafsko, slikarsko in še katero drugo ustvarjanje, si je letos zamislila jaslice z lokalnim pridihom. Prikazala je družino s Kozjanskega iz leta 1910. Z akrilnimi barvami je figure v naravni velikosti in »oblečene« v kozjanske narodne noše naslikala na les. Da si je vse skupaj lahko bolje predstavljala, je za poziranje prosila družino Košec-Kajtna iz Laškega, ki je od svojih kozjanskih prednikov dobila ogromno starih oblačil, vezi s preteklostjo pa ohranja tudi v folklorni skupini Antona Tan-ca. Dete leži v zibelki, kot je bila na tem območju značilna v obdobju pred prvo svetov- no vojno. Hlevček je izdelan iz lokalnega lesa. V njem so zavetje našle slovenske pasme živali - od vola, kranjske čebele, štajerske kokoši do jezersko-solčavskih ovc. Kuliso dopolnjujeta še orodje in pribor za kmečka opravila. Simlerjeva, ki je lani izdelala jaslice, ki so bile izbrane za razstavo v Vatikanu, pravi, da se pri izdelovanju podob svete družine lahko izkaže s svojo ustvarjalno žilico. »Vedno se domislim česa novega. Ni treba, da so jaslice vedno umeščene v puščavo, sama jih skušam vsako leto popeljati drugam.« Za prijeten občutek skrbi odprt ogenj v ročno izdelanem kaminu, ki ga je izdelal Idejna vodja kozjanskih jaslic je Klavdija Simler, ki so ji na pomoč pri izdelavi priskočili še partner Robi ter hčerki Timea in Hana. Ker je Simlerjevim pri srcu recikliranje, se odsluženi predmeti znajdejo tudi kot okraski na smrečici. domačin. Ušesa božajo posnetki božičnih skladb, ki jih izvaja citrarka Jasmina Levičar. Da se po prizorišču razlega omamen sladek vonj, skrbi gostiteljica, ki pripravlja cimetove zvitke, kot jih poznajo na Češkem, Madžarskem in Slovaškem. »Ta jed je imenovana kurtoš. Ker rada stvari prenesem v naše okolje, sem ji nadela šaljivo ime >krofkuš<.« Kvašeno pecivo pripravlja v posebni hišici, ki ima prav tako obliko cimeto- vega zvitka. Hišica je nastala v domeni družine, Klavdija si želi, da bi v njej sladke ali slane dobrote lahko ponujala po različnih krajih naše države. Na dan, ko je na Trgu svetega Petra v Vatikanu v vsej svoji lepoti zažarelo slovensko božično drevo, so na Planini prižgali 20 tisoč lučk. Posebna hišica, kjer nastajajo »krofkuši«. 32 USTVARJALNOST BREZ MEJA Andraž Pušnik s slikanico opominja na pravi pomen praznikov Fant mnogoterih talentov, ki verjame v čudeže 22-letni Celjan Andraž Pušnik, ki je bil do zdaj znan predvsem kot radijski moderator in tehnik, snemalec, fotograf ter ljubiteljski gledališčnik, je sredi novembra izdal svojo prvo knjigo za otroke. V tajnosti jo je ustvarjal, pilil in popravljal zadnji dve leti. Knjiga je nastala po istoimenski avtorski gledališki predstavi, ki jo je Andraž Pušnik tudi režiral in v njej odigral glavno vlogo. To je še dodaten dokaz, da gre za izjemnega mladeniča, ki pravi, da ga zanima ogromno stvari, in tako je že v osnovni šoli vedel, da njegovo delo ne bo enolično. Nikoli se ne brani dodatnega dela, nasprotno, celo poišče ga. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Če bi pred časom Andraža na kratko opisali, bi rekli, da je bil vsepovsod zraven. Danes je situacija drugačna. Andraž ni več vsepovsod zraven, saj preprosto je vsepovsod. Večkrat pravi (tako za šalo), da je treba ceniti njego- vo družbo, saj bo nekoč, ko bo slaven, vse imelo še večjo vrednost,« je del predstavitvenega zapisa na Andraževi spletni strani, kjer je zbranih nekaj njegovih najvidnejših del in projektov. Ambiciozen, hudomušen in iskren pristop mu je omogočil, da se je stvari, ki ga zanimajo - na primer filmske produkcije - učil pri najboljših. Bil je namreč član ekipe ustvarjalcev filma Gajin svet. Po študiju na Inštitutu in akademiji za multimedije se je zaposlil v projektni pisarni Šolskega centra Celje, znanje zdaj nadgrajuje in kmalu se bo lahko postavil tudi za ka- teder. Še vedno ostaja zvest radiu, s prijateljema je v tem posebnem letu spisal tudi magično poslovno zgodbo. Od nekdaj zna ceniti umetnost, z veseljem poklepeta tudi s kakšno znano osebnostjo. Takšnih priložnosti je dobil že kar precej in zanje je zelo hvaležen. »Tiste, ki si jo res želim spoznati, mi še ni uspelo,« se namuzne. »Za Katarino Čas letam že nekaj časa, a mi še ni bilo namenjeno. Že večkrat sva bila v istem prostoru, na istem dogodku, a na priložnost, da jo bom osebno spoznal, še čakam,« z iskreno nagajivim nasmehom razkrije eno svojih ne več tako skritih želja. Z odra do knjige »Bil je dan pred božičem. V majhnem mestu pred majhnim blokom je na klopi sedel deček.« Tako se začne pravljica in enako se je začela istoimenska gledališka predstava, ki jo je Andraž leta 2018 napisal za skupino najmlajših gledališčni-kov Kulturno-umetniškega društva Svoboda Zagrad. To je bila njegova prva samostojna predstava. Napisal je besedilo, prevzel režisersko taktirko, poskrbel za glasbo, priskrbel sceno in po sili razmer odigral še glavno vlogo. »Bilo je precej napeto. Sredi septembra smo imeli uvodne vaje in takrat se mi še sanjalo ni, kaj bomo postavili na oder. V mesecu sem nato spisal besedilo, nakar sem se začel ukvarjati z vsemi ostalimi nujnimi elementi. Ker je bilo premalo igralcev in da ne bi prišlo med otroki do nesoglasij, sva glavni vlogi odigrala s kolegico, ki je v preteklih letih delala s skupi- no,« se v mislih sprehodi dve leti nazaj. »Ne glede na pomanjkanje časa je predstava več kot uspela. Uspelo je tudi presenečenje ob koncu, ko je v dvorano vstopil Božiček in vsem razdelil darila,« se spominja takratnega uspeha. »Po premieri mi je mami rekla, da bi lahko po predstavi napisal pravljico, in sem rekel, da jo bom. Res je, da je trajalo dve leti, ampak zdaj je tukaj in to je najpomembnejše,« se nasmehne. Kje je Božiček? »Knjiga je dozorevala približno dve leti in je dobila precej drugačno zgodbo od prvotne gledališke predstave. Če je bil cilj igre spraviti občinstvo v smeh, želim s knjigo spodbuditi k razmisleku o pravem pomenu praznikov. V resnici smo sami darilo, ki ga lahko nekomu podarimo s tem, ko si zanj vzamemo čas,« pravi Andraž in prizna, da je zgodbo postaviti na oder precej drugače, kot jo je zapisati med knjižne platnice. V slikanici se glavna junaka Zarja in Matic odpravita iskat Božička z željo, da bi Maticu prinesel nove barvice, ki mu jih je uničil znanec iz mesta. Na poti srečata bogatega berača, okroglega sprevodnika, namrgodenega škrata in ko končno prispeta na cilj, ju tam čaka posebno presenečenje. Kot je bila knjiga presenečenje za Andraževo mami, ki je nenazadnje zaslužna za to, da bomo lahko med letošnjimi prazniki skupaj iskali Božička. Prejela je prvi izvod, v katerega je Andraž, poleg avtograma, pripisal posvetilo: »Kot sem obljubil«. »Kar nekaj časa je trajalo, da sem se lotil predelave Andraža vedno in povsod spremlja nasmeh. Tudi, ko si mora nadeti masko. gledališkega scenarija. Ko sem zgodbo napisal brez dialogov in opisal posamezne prizore, je bilo besedila veliko preveč, prej za roman kot pravljico,« pove sogovornik in razkrije, da so mu pri projektu pomagale sodelavke. Mateja Rajh Jager je pomagala prečistiti besedilo, jezikovno ga je pregledala Anita Laznik, ilustracije v akvarelni tehniki je izdelala ' Špela Kumer. Kot še pove Andraž, so se vsi, ki so pri projektu sodelovali, ob tem naučili veliko novega, saj so se vsi izdaje knjige lotili prvič. Ta ima povsem lokalni pridih, saj so jo tudi natisnili v celjski tiskarni MR Grafik, že pred tem se je Andraž odločil, da jo bo izdal v samozaložbi. »Glede na to, da gre za specifično zgodbo, ki je zanimiva približno dva meseca na leto in da je bil edini večji strošek izdaje knjige tisk, sem se odločil za samozaložbo,« pove in doda, da je predvideval, da nekaj izvodov bo znal tudi sam prodati. Bil je petek, trinajstega, ko je Andražu zazvonil telefon in ga je tiskar obvestil, da so knjige natisnjene in čakajo na prevzem. Ni bilo treba dolgo čakati, saj je bil mlarl ал7+г»г \т tictom tromitlrn v o USTVARJALNOST BREZ MEJA 33 na poti. »Ko sem prišel s knjigami v prtljažniku domov in sem videl, da so vsi moji doma vsak pri svojem opravilu, sem vse zbobnal na kup in jih prosil, naj zaprejo oči. Nato sem prednje postavil knjigo in rekel, da lahko pogledajo. Najprej jim ni bilo nič jasno,« se ponosno smeje 22-letnik. »Čeprav sem želel počakati do ponedeljka, preden bi veselo novico sporočil svetu, sem bil preprosto preveč navdušen, vesel in neučakan,« razlaga. Takoj, ko je domačim razdelil prve izvode, je tekel v studio, kjer s prijateljema Maticem in Gašperjem vodi celovito medijsko produkcijo in ustvarja magične spomine, tam naredil nekaj »promo« fotografij in na družabnem omrežju objavil veselo novico. Že pred tem je pripravil vse za zagon spletne trgovine. »Odzivi so bili neverjetni in naročila še vedno prihajajo,« je zadovoljen in kar nekoliko presenečen. Na vse se je namreč res dobro pripravil, a na tako dober odziv ni računal in tako je zgolj po mapah. Tako sem se igral ure in ure in sočasno spoznaval računalnik ter ugotavljal, kako zmogljiva je pravzaprav ta naprava,« razlaga sogovornik, ki ga je ves čas zanimala tudi gibljiva slika: »Z bratranci smo kot >mulci< posneli kar nekaj filmčkov. Bili smo prodajalci, preprodajalci orožja in avtomobilov, skratka vse, česar se lahko >mulci< spomnijo.« Ko je v zadnjem razredu devetletke tehtal, kam naprej, je dobro premislil in pri tem upošteval vse svoje interesne dejavnosti, zanimanja in znanja. Ker je bil priden učenec, je bila izbira povsem njegova. Odločil se je za računalništvo. In kot se je kasneje izkazalo, je izbral pravo sredino, kjer mu je bilo omogočeno razvijati številne talente. Prelomnica krožek preživetja v naravi Spominja se, da je bil vstop v srednjo šolo nekoliko stresen, saj ni nikogar poznal. V prejšnji sredini je pridobil nek status, veljal je za učenca, ki delu še povsem zelen, si je upal povedati, da se mu zdi predstavljena zasnova dolgočasna. Tako je sam zasnoval zgodbo, ki jo je mogoče gledati kot film in je hkrati vsebovala vse elemente, ki so jih v bolnici želeli pokazati. Kot še pove, so dijaki, ki so ob podpori profesorja posneli film, imeli na voljo vso bolnišnično opremo, ki so si jo zaželeli, kar je bilo za mlade ustvarjalce izjemnega pomena. Posebej ponosen je Andraž Pušnik še na en šolski projekt. Dobil je priložnost, da za natečaj za film na temo prve ljubezni napiše zgodbo. »Seveda sem sprejel, saj pisanje tovrstnih zgodb mi pa gre, sem si mislil. A potem ni in ni bilo odgovora,« se spominja. Ko je odgovor vendarle prispel, je bil dober in Andraževa zgodba je bila, poleg še dveh, izbrana in so po njej posneli tudi film. Ker so že organizatorji natečaja zamujali z roki, je bilo za snemanje in montažo filma malo časa, a kljub temu je nastal dober izdelek. »Še bolj kot končni izde- Andraž je prepričan, da ni nikoli prepozno, da začnemo verjeti v čudeže. In nikoli nam ni treba nehati verjeti vanje. po dveh tednih od prve izdaje sledil prvi ponatis. Gledališče, glasba, film in računalniki Andraž Pušnik je svojo raznolikost začel kazati že v vrtcu, kjer je tudi začel nastopati. To je pilil nato še v osnovni šoli. Deset let se je ukvarjal z glasbo, njegova glasbena pot je na mah podobna tisti iz pesmi slovenskega reperja Nipkeja Noben me ne razume. Andraževo željo je predstavljalo igranje klavirja, česar mu doma, predvsem zaradi prostorske stiske v stanovanju, niso mogli uresničiti. »In so mi rekli, da ima harmonika tudi tipke, in tako sem pristal pri klavirski harmoniki ter naredil šest let nižje glasbene šole,« se spominja. Nato se je med poletjem, ko so bili končani že vsi vpisni roki, odločil, da bo poskusil še z učenjem diatonične harmonike, kar je bil povsem nov program v glasbeni šoli. Kljub zamujenim vpisnim rokom mu je uspelo priti zraven. »Bilo je zelo zanimivo, saj sem bil daleč najstarejši, v prvi razred so namreč prišli otroci povsem na začetku glasbene poti, jaz pa sem že imel neko predznanje, vedel sem, kako se glasbilo drži, kako se igra. Samo tipke so bile drugačne. Tega se tudi hitro navadiš,« se spominja svojih glasbenih let. V enem letu je tako končal prvi in drugi razred. Nato je moral počakati, da so izdali priročnike, in spet v istem letu naredil še tretji in četrti razred. »Potem sem moral malo počakati in upočasniti, saj še ni bilo izdanih gradiv, nakar sem ločeno končal še peti in šesti razred,« pove. Že nekaj mesecev za tem je obupal nas »plastičnimi« klaviaturami in si končno kupil svoj klavir. Čeprav sta ga ves čas zanimali kultura in umetnost, je bil tudi ljubitelj računalnikov. »Prvi računalnik sem dobil pri sedmih letih, Windows 98. Stric mi je prinesel zgoščenke in potem sem z njih kopiral fotografije na namizje, jih urejal marsikaj zna, in učitelji so ga tako vključevali v številne različne projekte. »V prvem letniku si tako ponovno na začetku, spet je treba pokazati zanimanje za dejavnosti, pokazati, kaj vse znaš, in se dokazati.« Že v prvem letniku se je tako pridružil skupini, ki je skrbela za različne šolske prireditve. »V drugem letniku nas je profesor Matic Holobar povabil h krožku preživetja v naravi. S sošolcem sva se pogovarjala, da bi se pridružila skupini. Približno tri tedne sva mencala. Ker je bil on vselej zaseden, sem se odločil, da bom šel sam. Ko sem hodil proti kabinetu, mi je naproti prišel učitelj in mi povedal, da so tisti dan že končali. Očitno je z mojega obraza razbral razočaranje in dejal, da so dijaki še v kabinetu in da naj kar vstopim ter jih spoznam,« se spominja. Res je vstopil, spoznal ekipo in od tistega dne je bil reden gost v kabinetu profesorja Holobarja. Ta je namreč dijake, ki so kazali zanimanje za kaj več, usmerjal na različnih področjih. »V skupini smo bili zbrani dijaki, ki smo radi delal različne stvari in smo se lotili marsičesa. Ker se profesor ukvarja tudi s fotografijo, smo sodelovali pri različnih tovrstnih projektih in se tako v praksi ogromno naučili. Z vsakim naslednjim projektom so se nato odpirale nove priložnosti. Lahko bi rekel, da mi je ta krožek spremenil življenje.« Vstop v svet filma Ena od prelomnic je bil šolski natečaj za kratek film, ki so ga dijaki posneli v treh dneh, Andraž je pri ustvarjanju spet prevzel več vlog. Tri dni po projekciji ga je poklical profesor in mu povedal, da so ga poklicali iz Splošne bolnišnice Celje in da želijo, da Andraž zanje pripravi film ob desetletnici koronarografije. »Čeprav se nisem zavedal, v kaj se podajam, sem privolil. In že smo bili na sestanku v bolnišnici, kjer so predstavili svoje ideje in želje.« Čeprav je bil pri tem »Če je bil cilj igre spraviti občinstvo v smeh, želim s knjigo spodbuditi k razmisleku o pravem pomenu praznikov. V resnici smo sami darilo, ki ga lahko nekomu podarimo s tem, ko si zanj vzamemo čas.« lek se mi je v spomin vtisnilo, kako smo ga naredili. Projekt so podprli vsi ravnatelji in imel sem možnost razpisati avdicijo, na kateri so lahko sodelovali vsi dijaki Šolskega centra Celje.« Pred in za mikrofonom Vesten dijak z ogromno obšolskimi dejavnostmi je vso srednjo šolo delal tudi na celjskem komercialnem radiu. Kot pravi, je do sodelovanja prišlo naključno. Za vse je »kriv« Andražev razrednik, profesor športne vzgoje Jernej Jančič, ki je svoj čas delal tudi kot športni novinar. »Enkrat nisem imel opreme in sva skupaj obsedela na klopi ter se pogovarjala. Pred tem me je videl na eni od šolskih prireditev, ki sem jo povezoval, zato me je vprašal, kaj sicer počnem in če bi me zanimalo delo na radiu. Ker sem vsestransko radoveden in me medijska produkcija zanima, sem seveda pritrdil,« opiše pogovor, ki mu je odprl vrata v radijski svet. Na uvodnem sestanku je bil tik pred poletjem, klic s povabilom na delo je nato prejel septembra. Ker se hitro uči, je že novembra v studiu delal sam. Ker se enako dobro kot pred mikrofonom znajde tudi v tehnični službi, se je kmalu našlo delo zanj tudi pri produkciji, montaži in snemanju reklam. Kot mlademu fantu je seveda prijal zaslužek, ki ni bil bajen, a ni ravno veliko srednješolcev z rednimi dohodki. Predvsem so bile zanj neprecenljive izkušnje. Čeprav je po nekaj letih, predvsem zaradi študija in redne zaposlitve, delo na radiu opustil, se je pred časom vrnil med vsestranske radijske ustvarjalce. Zamenjal je le postajo. Kako to delajo profesionalci? Čeprav nikoli ni obešal na veliki zvon, je izjemno vesel in ponosen, da je bil član ekipe ustvarjalcev celovečernega mladinskega filma Gaj in svet. In kako fant brez vez Andraž Pušnik je nasmejan mlad Celjan, ki obožuje kavo in božično vzdušje. Tako je na srečanje poleg knjige, ki je bila povod za najino srečanje, prinesel tudi sladke medenjake. »Medenjaki in Božiček gredo skupaj,« reče v smehu. in poznanstev pride v takšno ekipo? »Vedno sem si upal nekoliko več kot ostali, a ne v smislu preskakovanja stolpnic ali česa takšnega. Kadar si nekaj res želim in kadar me nekaj resnično zanima, premislim in izčrpam vse možnosti, kako do tega priti,« začne pripoved o svoji do zdaj največji filmski avanturi. »Bilo je konec aprila. Sedel sem na radiu in na internetu gledal prispevek o tem, kako snemajo nov film Prebujanja, v katerem je med drugim igrala tudi Katarina Čas,« se nasmeje. »Poiskal sem e-poštni naslov režiserja in mu pisal. Predstavil sem se, napisal, da sem dijak, da sem že posnel nekaj kratkih filmčkov in da me to področje zelo zanima. Vprašal sem, ali je kakšna možnost, da bi se jim kdaj pridružil na snemanju, da bi videl, kako to počno profesionalci.« Kar nekaj časa je čakal na odgovor in ko je že mislil, da ga ne bo, je prispela e-pošta. Ker so takrat snemali v stanovanjih in je bilo prostora malo, so bili na snemanju navzoči res najnujnejši člani ekipe. Je pa Andraž prejel povabilo režiserja Petra Bratuše na snemanje filma Gajin svet. »Dal mi je e-naslov producenta, ki sem mu še isti dan pisal. Takoj mi je odgovoril in v nekaj dneh sva se dobila na sestanku v Ljubljani,« se spominja. S producentom sta se hitro ujela. Še pred snemanjem filma so ga najprej povabili k sodelovanju pri ustvarjanju reklame. Ker je pokazal, da je zaupanja vreden, da se hitro uči in se je povsem ujel z ekipo, pri filmu ni bil zgolj nemi opazovalec. Dobil je nalogo in tako se je znašel v vlogi asistenta produ-centa. »Bil sem kar malo šokiran in neizmerno vesel hkrati. Naenkrat sem se znašel v isti ekipi z igralcem, ki sem ga pred tem občudoval na zaslonih in odrih. Najprej nisem vedel, kaj naj naredim, ali naj grem do njega in ga prosim za avto-gram,« se spominja prvega srečanja s Sebastijanom Cavazzo, s katerim sta potem med snemanjem večkrat poklepetala in spila kakšno kokakolo. »Res so lepi spomini na ta mesec snemanja. Posebni so tudi občutki, ko sediš na slavnostni premieri, dve vrsti pred teboj sedi Katarina Čas in na koncu filma na platnu vidiš svoje ime,« je upravičeno ponosen mlad filmski ustvarjalec, ki s prijatelji že snuje načrte za nove filmske projekte. Vseprisotnost ima lahko visoko ceno Andraž prizna, da ni nikoli bil zares športni tip človeka. Gibanje je prvič zares začel pogrešati pred nekaj leti, ko si je poškodoval koleno in je moral kar nekaj časa počivati. Ko je okreval, je začel redno hoditi in temu sledi še danes. Hoja in gibanje v naravi mu namreč pomagata ohranjati kondicijo ter psihično trdnost, da lahko krmari med obveznostmi in projekti. Pred štirimi leti je na lastni koži spoznal, da lahko pretiravanje, hiter tempo življenja, številni projekti in premalo počitka »položijo« tudi mladega človeka. »Po novoletnih praznikih v četrtem letniku smo se vrnili v šolo. Ampak mene ni bilo k pouku. Ker sem veliko časa preživel v kabinetu profesorja Holobarja, so me šli tja iskat. Našli so me na tleh, okrvavljenega. Sistem se je sesul, telo se je >resetiralo<,« razlaga. Na urgenci so mu nato postavili diagnozo, ki je mladega fanta z nešteto idejami in željami kar nekoliko šokirala. Izgorelost. »Do takrat nisem razmišljal, da bi se bilo pametno malo ustaviti. Niti nisem čutil prave potrebe po tem. Očitno človek tega ne zazna, dokler mu telo dovolj jasno ne sporoči, da je dovolj,« pove. Od te neljube izkušnje je previdnejši. Še vedno vseprisoten, a bolj organiziran, predvsem pa se drži urnika. In vsak večer si vzame čas zase. Za rekreacijo, knjigo ali film. Trenutno se navdušuje nad nemškim avtorjem psiholoških srhljivk. In kot je razkril, bi lahko bil naslednji filmski projekt nekoliko bolj srhljivo obarvan. Foto: SHERPA In vi, že veste, kje je Božiček? Kot razkriva zgodba, je skrivnost božiča mogoče najti v majhnih stvareh. 34 DOBRODELNOST Pomagajmo malemu Bonu do nujno potrebnih terapij Skupaj do prvih korakov 18-mesečni Bono Pančur iz Latkove vasi v Preboldu je borec, ki na poti do svojih prvih korakov potrebuje pomoč dobrih ljudi. Zaradi težkega poroda je utrpel poškodbe in posledično se sedaj sooča s številnimi zdravstvenimi težavami. V dobrem letu in pol pa zdravniki še vedno niso uspeli postaviti končne diagnoze. Čeprav so bile najprej napovedi precej črnoglede in so domači zdravniki starše soočili s tem, da Bono ne bo nikoli hodil, je letos v družino posijal žarek upanja. Po zahtevnem posegu, ki so ga poleti izpeljali nemški kirurgi, so Bonovi starši bolj optimistični. A Bona in njegovo družino na tej poti čakajo ogromno dela in številne, dnevne samoplačniške terapije. Denarja zanje zmanjkuje, zato se Bono z družino po pomoč obrača k dobrim ljudem. LEA KOMERIČKI KOTNIK »Nosečnost je do morfologije potekala povsem normalno, brez težav,« se spominja Kristina Pančur, mamica malega Bona. Na pregledu v petem mesecu nosečnosti je ginekologinja izrazila skrb za malčkovo srce in Kristino napotila na nadaljnji pregled h kardiologu. »Dr. Vesel si je resnično vzel čas in po kar dve uri trajajočem pregledu ter temeljitem ultrazvočnem pregledu ugotovil, da je ena stran srčka večja od druge,« se spominja Kristina. Č e - prav diagnoza naj ne bi bila posebej nevarna, je kardiolog Kristino napotil na porod v Ljubljano. »Takrat je bil to kar precejšen šok, saj je bil mož zaradi dela v tujini tudi po cel mesec odsoten in sem bila doma sama s takrat dveletnico,« se spominja mlada mamica. Čeprav ni bilo najlažje, se je uspešno prebila do konca nosečnosti. A porod je bil, kot pravi, vse prej kot prijetna izkušnja: »Česa takšnega res nikomur ne privoščim,« pravi z veliko žalosti in obupa, a tudi s kančkom jeze v glasu. Še danes je prepričana, da bi se lahko marsikaj razpletlo drugače, če bi se porodničarji prej odločili za carski rez. Čeprav so nekateri zdravniki njene domneve potrdili, časa ni mogoče zavrteti nazaj in družina Pančur se mora sama soočati s posledicami. Brez diagnoze in z veliko težavami Bono trenutno še nima natančno opredeljene diagnoze. »Z zdravniki še vedno raziskujemo,« pravi Kristina. Za zdaj vedo, da ima blondinec globoko v možganih skritih približno trideset kaverno-mov, benignih žilnih tvorb. Te naj bi bile genetsko pogojene, zato so Bonovo kri poslali tudi na tovrstno testiranje, na rezultate še čakajo. »Pravzaprav nihče ne zna povsem dobro opredeliti Bonovih težav in tudi ne razvozlati, od kod izvirajo oziroma kaj jih povzroča,« razlaga mamica in doda, da ima Bono v možganih tudi cisto, ki krvavi. »Za to vemo, da je od težkega poroda,« pravi in v nadaljevanju našteje še nekaj težav s katerimi so se že spopadli. »Poleg tega ima težave na področju senzorne integracije, kar nam vsem predstavlja posebej velik izziv, saj se zaradi teh težav ne želi tuširati, ne mara svojih oblačil, se nenehno pretepa in praska, poleg tega zavrača skoraj vso gosto hrano. Poleg že omenjenih kavernomov v možganih, ki jih ni mogoče operirati, ima tudi kilo na dimljah, katere operacija ga še čaka. Imel je že operacije kile v želodčku, zaradi katere sta se mu črevesje in želodec pomaknila skozi prepono med pljuča. Kar veliko smo že prestali, a nismo niti na začetki boja,« sklene Kristina. lahko do prvih korakov pomagate tudi vi. Na Facebookovi strani Pomoč borcu Bono-tu, kjer lahko najdete tudi vse podrobnosti o Bonovih terapijah in spremljate njegov napredek, lahko licitirate in se potegujete za številne super nagrade. Pomagate lahko tudi s poslanim SMS-sporočilom BONO5 na 1919 in s tem za terapije malega korenjaka prispevate 5 evrov. Svoj prispevek lahko nakažete tudi na transakcijski račun, odprt pri Rdečem križu Žalec (Hmeljarska ulica 3 3310 Žalec) TRR: SI56 1010 0005 5598 261 kodo: CHAR namen Pomoč Bono referenca / sklic: SI00 2020-2020 Družina Pančur iz Latkove vasi je na videz povsem navadna družina z dvema malčkoma. A zaradi Bonovih zdravstvenih težav, ki za zdaj še niso diagnosticirane, je njen vsakdan vse prej kot navaden. Karolina zelo rada riše. Obožuje krede in premično tablo, a tudi barvice in papir. Njihova okna so vsa okrašena z njenimi risbicami. Čeprav se Bono še ne kobaca, se s »plazenjem« po trebuščku premika hitro in tako sestrici kdaj pa kdaj izmakne tudi kakšno kredo. DOBRODELNOST 35 k ^ Ф Optimistična sporočila iz Nemčije Poleg več benignih tvorb v možganih je imel Bono do nedavnega veliko tvorbo tudi v spinalnem kanalu, zaradi česar ni čutil in premikal no-gic. Prognoza, ki so jo postavili zdravniki v Ljubljani, je bila precej črna. Na srečo je zdravnik, ki vodi Bonov primer, staršem predlagal poseg v Nemčiji, čeprav so kirurgi v Ljubljani menili, da bi ga zmogli opraviti tudi pri nas. Kristina ne obžaluje, da so se podali v tujino, čeprav je mož zaradi tega, ker je družino spremljal na to pot in stal ženi ob strani, ko je kot mati potrebovala njegovo oporo, ostal brez službe. »Že samo to, da pri nas opravijo približno deset takšnih operacij letno, na nemški kliniki v Tübingenu pa vsaj eno dnevno, je bil dovolj ve- Mali Bono je pravi »šarmer«, ki z veseljem pozira pred fotoaparatom. lik razlog, da odločitev ni bila težka. To, da so naši kirurgi dejali, da bo operacija trajala tri ure, v Nemčiji pa so zanjo potrebovali skoraj deset ur, potrdi pravilnost odločitve,« sta prepričana starša Bona in njegove štiriletne sestrice Karoline. »Nemški strokovnjaki so izvedli poseg tako, da so naredili zarezo med drugim in petim prsnim vretencem ter s pomočjo elektroimpul-zov odstranili kavernom, ki je pritiskal na živčevje,« pojasnita in ponosno povesta, da je korenjak čudežno hitro okreval. Čeprav so zdravniki predvidevali, da bodo morali v Nemčiji ostati približno tri tedne, so lahko odšli domov že po desetih dneh. Domov se je družinica vrnila tudi z zelo spodbudnimi napovedmi. Nemški zdravniki so namreč prepričani, da bo fant lahko hodil, saj živci niso prekinjeni. Je pa res, da je uspeh odvisen predvsem od vztrajnosti in iznajdljivosti staršev. Za to, da bi Bono nekoč vendarle lahko hodil, je treba veliko in redno vaditi. Ker mu zdravstvena zavarovalnica plača zgolj eno fizioterapijo in delovno terapijo tedensko, kar je absolutno premalo, so bili starši prisiljeni poiskati še druge načine vadbe. Vse to veliko stane. Družinski prihranki pa so pošli. Redne terapije in selitev v Ljubljano Kristina in Sergej sta odločena, da se bo njun Bono kmalu kobacal in enkrat tudi shodil. V to sta usmerila vse moči in tudi prihranke. Za zdaj se je pokazalo, da vsakodnevne terapije kažejo rezultate. Bono obiskuje terapije pri Theramotu - centru za nevrorehabilitacijo. Z delom in s pristopom je Kristina več kot zadovoljna in kar je najpomembneje, Bono s terapevtom zelo dobro sodeluje: »Brez upiranja in joka izvaja vaje za krepitev njegovega jedra, da se bo kasneje lahko začel plaziti in samostojno sedeti. Bono ima namreč vsaj šestmesečni zaostanek na področju grobe motorike,« razlaga Kristina. Zaradi težav senzorne integracije obiskuje tudi terapije pri Kristini M. Špacapan, kjer dela različne vaje v posebni senzorni sobi in se sooča s svojimi težavami skozi igro in terapijo. Edina pomanjkljivost teh terapij je cena, ura terapije stane namreč 55 evrov, Bono pa dnevno opravi tri do štiri ure. Vse to je za starša, ki poleg Bona vzgajata še štiriletno Ka-rolino, zelo naporno. Kristina se namreč vsakodnevno vozi v prestolnico. To je za družino, v kateri je zaposlen samo oče - mamica je od letošnjega poletja zaposlena kot Bonova negovalka in prejema nadomestilo za izgubo dohodka - tudi precejšen finančni zalogaj. Ko je pred kratkim Kristina zaradi utrujenosti skoraj zaspala med vožnjo, so se odločili, da bodo skušali v Ljubljani najeti manjše neprofitno stanovanje, v katerem bosta Kristina in Bono živela med tednom. Prijazna družina se je ponudila in jim bo stanovanje oddala brezplačno. V prestolnico se bosta tako Kristina in Bono selila takoj po novem letu. Pogreša mamico in igro z bratcem Simpatična in zgovorna Karolina bo zaradi selitve mami- Karolina je do bratca zelo pozorna, vendar pogreša več igre z niim. co videla še redkeje, samo ob koncih tedna, a sta Kristina in Sergej prepričana, da je tako bolje. »Bolje, da me ima malo, kot da me nima,« pravi Kristina in spomni na naporno vožnjo, ki bi se enkrat že lahko slabo končala. Sicer pa je svetlolasa princesa Karolina seznanjena z vsem, kar se dogaja z njenim bratcem. »Vem, da ji je včasih hudo. Pogreša igro, ki smo ji jo obljubljali še pred Bono-vim rojstvom. Vselej mora biti previdna in pozorna. Do Bona se obnaša zelo odraslo. Ampak to ni prav, ona bi se morala z njim igrati,« pravi Kristina. Rešitev ponudili v Indiji Raziskovanje je starše pripeljalo tudi na sled o zdravljenju z matičnimi celicami. Tovrstno zdravljenje pri nas še ni uveljavljeno. »Na žalost naši zdravniki neradi pogledajo malo naokoli in tudi za kakršnokoli alternativo ne slišijo ravno radi,« razočarana ugotavljata starša malega Bona. A se tega nista ustrašila in sta možnosti iskala sama. Čeprav različen oblike zdravljenja z matičnimi celicami izvajajo tudi v Nemčiji in Ukrajini, sta se Pančurjeva odločila za kliniko v Indiji. »Tam edini izvajajo zdravljenje na način, da vzamejo lastne zdrave celice in ne darovanih. Na ta način naj bi se zmanjšale možnosti za zaplete kasneje v življenju. Tako bodo Bonu iz kolka vzeli zdrave celice, jih v laboratoriju klonirali in mu jih vstavili v zatilje ter trtico,« razlagata starša. Več bosta izvedela na webinarju, ki bo februarja in bo odprt za širšo javnost. Po tovrstnem zdravljenju naj bi se ustavila krvavitev ciste, lahko bi se zmanjšalo število kavernomov, pričakovan je precejšen napredek na področju senzorike in hranjenja, predvsem pa bi se Bonu okrepil imunski sistem. Tudi tukaj se zatakne pri denarju. Za pot v Indijo in vse preglede, poseg in rehabilitacijo bi družina potrebovala od 15 do 20 tisoč evrov. Foto: Andraž Purg - GrupA 36 PREMAGAL COVID-19 Zvone Lipovšek in Andreja Kovše. »Najina ljubezen je bila že do zdaj močna. A mislim, da bo zdaj ta vez še močnejša,« pravi Andreja. Ker Lipovška še čaka rehabilizacija, bo verjetno minilo še kar nekaj časa do takšnih sprehodov v naravi. A vztrajnost se splača. Še posebej če sta vmes takšna ljubezen in takšen kosmatinček, kot je Bony. Psiček je namreč čutil, da Lipovšek v bolnišnici ni dobro. Na dan, ko so ga prebudili iz kome, je pes postal spet vesel in razigran. »Njegovo življenje je najlepše darilo« Po covidu-19 se uči na novo hoditi »To je za vas, za vse, ki upoštevamo zaščitne ukrepe,« je spomladi dejal glasbenik Zvone Lipovšek, nato je na balkonu svojega doma v Velenju raztegnil meh harmonike in zapel. Z njim so peli sosedje in stanovalci okoliških blokov. Polepšal jim je dneve, ko so morali biti doma. In jeseni je prišel trenutek, ko so mu ljudje dobroto povrnili. Z dobrimi mislimi in molitvami. Lipovšek je bil namreč 17 dni v umetni komi, saj se je oktobra okužil. »Hvala vsem, vso vašo energijo sem čutil,« je nekaj dni zatem, ko so ga prebudili iz kome, še vedno nemočen sporočil vsem. »Hvala. Vse vaše dobre misli sem čutil,« pravi Zvone Lipovšek. SIMONA ŠOLINIČ »Njegovo življenje je zame najlepše darilo. In objem, ko bo prišel domov, bo eden najmočnejših,« pravi njegova partnerka Andreja Kovše. Tudi za njo so peklenski dnevi, dodaja. Začeli so se z Zvonetovim telefonskim sporočilom, v katerem ji je pred mesecem napisal, da ga bodo prestavili na intenzivni oddelek in da ga je strah. »Za človeka je najtežje, da pri polni zavesti ne more sam dihati. Da je bilo tako zelo hudo, si takrat ni predstavljal nihče, niti njegovi domači niti jaz. Teh dni, ko smo čakali, kaj bo in ali se bo prebudil iz kome ... se ne da opisati,« pravi Kovšetova s tresočim glasom, nato za trenutek v solzah obmolkne. Najdaljše sekunde Lipovšek se je okužil konec oktobra. Do zapletov je prišlo zelo hitro. Visoka temperatura ni pojenjala več dni, slabotnost je bila iz dneva v dan večja. »Komaj je naredil nekaj korakov. Ko so ga sprejeli na oddelek covid 2 v celjski bolnišnici, slabo počutje ni minilo, ampak se je stanje kljub oskrbi slabšalo. Pljučnica je naredila svoje, njegova temperatura je bila 41 stopinj. Nato so ga priključili na umetno predihavanje pljuč. V komi je bil 17 dni, vmes je bilo stanje zelo kritično, prišlo je celo do odpovedi ledvic, prejel je dve plazmi krvi ...,« opiše Kovšetova. A z besedami se ne da opisati tega, kar so doživljali njegovi domači. »To so bile za nas najdaljše sekunde, ne minute ali dnevi, ampak sekunde. Trepetali smo ves čas, ob vsakem klicu v bolnišnico za informacije ... Zdelo se mi je, da lovim samo sebe ..., ves čas je bil prisoten strah, ali bomo izvedeli, da ni več živ. Bilo je resnično hudo. Ves čas si popolnoma nemočen,« dodaja sogovornica. »Mislim, da se je zgodil čudež« Po 17 dneh je končno prišla dobra novica. Lipovška so prebudili iz kome. Počasi se je začel pogovarjati, zavedal se je svojega stanja. Toda koma zaradi covida-19 je na telesu pustila posledice. Lipovška čaka dolga rehabilitacija. »V bolnišnici pravijo, da sem priden,« je na Facebooku v posnetku povedal prijateljem. »Migam, kajti koma mi je pobrala kar nekaj mišic in moram zdaj to popraviti,« še dodaja z neizmerno hvaležnostjo vsem, ki so mu ves november izražali podporo in mislili nanj. Kovšetova je njegovega okrevanja izredno vesela. »Presrečna sem, da je bolje, saj najprej nismo vedeli, ali bodo vsi zapleti zaradi co-vida morda pustili poškodbe na možganih ali se bo zavedal, spominjal. Tisoč skrbi smo imeli,« dodaja. In poudarja, kako izrazito so vsem njegovim domačim, predvsem Lipovšku, v srce sedli izrazi podpore ljudi. »Ogromno ljudi mu je pisalo na Facebooku, da mislijo nanj, da zanj molijo, pošiljali so mu pozitivno energijo. Mislim, da se je zgodil čudež, in hvaležna sem za to. Njegova volja do življenja je neizmerna in to mu je pomagalo,« pravi Kovšetova. Ta motivacija je zdaj najpomembnejša, saj Lipovška čaka dolgotrajna rehabilitacija v rehabilitacijskem centru Soča. Tega ne privoščim nikomur Na žalost je v družbi še veliko ljudi, ki zaščitnih ukrepov ne upoštevajo, v nevarnost virusa še vedno ne verjamejo. »Žalostna sem. Ne morem razumeti, da se je zgodilo tudi to, da me je nek gospod celo vprašal, ali je Zvone v umetni komi resnično zaradi covida-19. Da, zaradi covida-19! Žalosti me, da nekateri še vedno ne verjamejo v ta virus in rečejo, da je to >le< gripa. Takšne bi samo za dve minuti poslala na intenzivno nego, ampak mislim, da še takrat verjetno ne bi verjeli ne glede na to, da bi videli, kaj bolezen naredi človeku. Nekateri rečejo, da zbolijo samo starejši. Ni res. Tudi mlajši so bolni in imajo zaplete. A četudi bi samo starejši zbolevali: ni pošteno, da se morajo zato veliko prej posloviti, brez covida bi lahko živeli še dlje. Žalostna sem tudi, ker vidim, kako nekateri še vedno kljubujejo tem dejstvom in ne spoštujejo zaščitnih ukrepov. Te bolezni in tega, da bi preživljali to, kar smo preživljali Zvonetovi domači, ne želim nikomur. Imaš ljubljenega človeka, nekoga, s komer si ustvarjaš življenje, ki je del tebe, nato vidiš, v kako hudem zdravstvenem stanju je zaradi te bolezni. Tega ne privoščim nikomur,« pravi sogovornica. Lipovšek, ki je bil ves čas skrben in se zaščitno obnašal, a ga virus na žalost ni obšel, vsem zato polaga na srce, naj upoštevajo pravila, saj ne gre za mačji kašelj. Z Andrejo oba poznata številne, ki so prav tako zboleli. Nekatere je virus le oplazil, medtem ko je drugim zdravje zaradi virusa močno opešalo. A zdaj, ko se je tik pred najlepšimi prazniki v letu Zvone prebudil iz kome, je čas za upanje in vero v lepše čase. In kaj bosta z Andrejo storila najprej, ko bo prišel domov - poleg najmočnejšega objema, seveda? »Nekaj časa bova verjetno neločljiva. To bo najin čas. Nato bova, tako sva si obljubila, ko bodo razmere to dopuščale, odšla na Brezje in se zahvalila in prosila za zdravje. Oba sva verna. Oba veva, da molitve, prošnje in pozitivne misli pomagajo. On je dokaz.« Foto: osebni arhiv INTERVJU 37 Lucijan Zalokar o svoji prvi knjigi Tek na robu živčnega zloma Pravi način za svobodo v težkih časih Življenje v letošnjem iztekajočem se letu bo v zgodovini ostalo zapisano kot posebno, ostalo bo eno tistih, ki ga zlepa, če sploh kdaj, ne bomo pozabili. Čas epidemije koronavirusa, karantene in drugih omejitev življenja je poseben, zanj smo že ponotra-njili ime - koronačas. Ta je vsakemu od nas prinesel izzive, preizkušnje, spodbuja k razmišljanju, kako kar najbolje preživeti težko obdobje. ROBERT GORJANC Mlad Celjan Lucijan Zalokar, atlet in novinar, je koronačas izzval s tekom in pisanjem, s tem, kar najbolj najbolj zaznamuje njegovo življenje. Rezultat tega nekajmesečnega soočanja je nadvse dobrodošel - Lucija-nov knjižni prvenec Tek na robu živčnega zloma (Založba UMco), ki je dokaz, da so volja, vztrajnost ustvarjalnost, pozitivno razmišljanje še vedno najboljši način za spopadanje s tesnobo, negotovostjo in malodušjem, ki so tudi del koronačasa. Ali ste knjižni prvenec načrtovali že pred epidemijo in je ta samo pospešila projekt ali je bila neposreden povod, da ste se lotili knjige in tekaškega projekta? O knjigi sem začel razmišljati poleti 2018. Za Sobotno prilogo sem spisal tekst Kako stokam, ko stokam med tekom in od več ljudi slišal, da gre bolj za literaturo kot novinarstvo, zato so me začeli zba-dati, kdaj bom napisal knjigo. Na svoj način je omenjeno besedilo Tek na robu živčnega zloma v malem. Ampak to je bila zgolj ideja za nekoč v prihodnosti. Nikoli nisem razmišljal, da bi knjiga izšla v obliki, v kakršni je izšla na koncu. Pred in med prvim valom epidemije o knjigi sploh nisem razmišljal; takrat sem se ukvarjal predvsem s pisanjem magistrske naloge. Tekel sem zaradi ohranjanja rutine in zdravega življenjskega sloga, hkrati me je zanimalo, ali se lahko spravim v kolikor toliko dobro tekmovalno formo. Nato so se stvari same od sebe sestavile v zgodbo, ki sem jo potem v avgustu zgolj prelil na papir. Ste preigravali tudi možnosti, da bi se lotili tekaškega projekta, ne da bi o njem napisali knjigo? Verjetno bi prva knjiga na takšen ali drugačen način govorila o teku, ampak letošnjega karantenskega projekta sem se lotil brez misli na knjigo. Kakšne cilje ste si zadali, ko ste se odločili, da boste trenirali kot pred približno desetletjem, ko ste bili menda popolnoma osredotočeni le na tek in športno kariero? Rezultatskih ciljev nisem imel. Predvsem me je gnala radovednost. Veste, moj življenjski slog je precej nestanoviten, zato si pač ne morem privoščiti, da bi treniral pod taktirko trenerja. Ne bi bilo pošteno ne zanj ne zame. Zato si moram »umetno« ustvariti strukturo, če ne želim trenirati povsem brezglavo. Tekaški dnevniki izpred petih, šestih, sedmih let so idealno orodje za to. Seveda se jih ne držim kot pijanec plota, ampak mi to orodje predstavlja predvsem ogrodje. Kaj vse je vključeval vaš tekaški projekt? Koliko treninga in na kakšen način, kako ste si postavljali meje vzdržljivosti, fizične in psihične ...? Treniral sem približno šestkrat tedensko in pri tem poskušal čim bolj poslušati svoje telo. Kot vsak srednjeprogaš sem tudi jaz treniral raznoliko: od vaj za moč v fitnesu in šprintov do enakomernih dolgih tekov in intervalnih tekov na stezi. Kakšna vprašanja, dileme izzivi so se vam odpirali pri tem? Za vse tekače mojega kova je ključno vprašanje: »Zakaj sploh še vztrajam?« Imam službo in vse ostalo, tekel bi lahko zgolj za zabavo brez večjih naporov, ampak se vedno znova vračam na štadion. Izziv so mi še vedno predstavljale tekme: četudi moje tekmovalne ambicije niso tako visoke, kot so bile pred leti, še vedno lahko konkuriram za mesta na zmagovalnem odru na državnih prvenstvih. Kratkoročni »ego boost« nikoli ne škodi. Kako ste svoje načrte, doživetja, izkušnje, spoznanja želeli predstaviti v knjigi, kaj ste hoteli sporočiti z njo? Več stvari. Med drugim to, da na nek način živimo v težkih časih, kar ne pomeni, da nam to kratko malo odvzema občutek svobode. Svoboda in težki časi se namreč ne izključujejo, zato se je treba vprašati - kot pravi Jean-Paul Sartre - kako v težkih časih najbolje uporabiti svobodo. V poglavju, kjer opisujem treninge atletskih velikanov, Kot član celjskega Kladivarja je Lucijan Zalokar osvojil tretje mesto v teku na 800 metrov na letošnjem državnem prvenstvu v atletiki v Celju. (Foto: lastni arhiv) »Družba včasih misli, da smo športniki v zasebnem življenju stroji, ki sploh ne čustvujejo. Pa še kako čustvujemo! Več atletov, znancev, prijateljev mi je po prebrani knjigi sporočilo, da so se poistovetili s tem delom knjige.« »Ta zgodba mi je predstavljala predvsem okvir, rdečo nit, okoli katere sem nizal premisleke o teku, svobodi, trpljenju. Če ne bi bilo epidemije, ne bi bilo te pripovedi, zato je bila na nek način neposreden povod za knjigo.« Lucijan Zalokar (1995) je novinar Dela in atlet celjskega Kladivarja. Njegove esejistične zgodbe in intervjuje o športu lahko najpogosteje berete v Nedelu in Sobotni prilogi, v slogu literarnega novinarstva piše tudi o temah, kot so sodobna tehnologija, literatura ali rokenrol. Leta 2019 je za svoje delo prejel debitantsko nagrado Društva novinarjev Slovenije. Preden se je zapisal novinarstvu, je v teku na 800 metrov nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu in članskem evropskem prvenstvu v dvorani. Je nekdanji mladinski državni rekorder v dvorani in večkratni državni prvak. Knjiga Tek na robu živčnega zloma je njegov literarni prvenec. (Foto: Jure Eržen/Delo) sem dokaj jasno izpostavil, da več različnih poti lahko vodi k istemu cilju in da mora vsak poiskati svojo pot in ne posnemati drugih. Najmočnejše sporočilo se skriva v zadnjem delu knjige, kjer sem pisal o tem, kako sem se nekoč soočal s (pre)visokimi ambicijami in pretreniranostjo. Kako ste v svoj projekt vpletali poglede in razmišljanja filozofov, pisateljev zdravnikov in kakšen je namen njihovega »sodelovanja« pri knjigi? Težko bi govoril o namenu, prej o sredstvu. O nekem fenomenu - na primer teku - mi je lažje pisati, če ga postavim v kontekst. Vključeval sem jih zelo različno. Za razpredanje o svobodi, je Sartre zelo dobra referenca. Na primer Nietzsche je po drugi strani dober vir za pisanje o trpljenju. Bil je bolehen, slaboten možakar, zato njegovo trpljenje ni bilo enako tekaškemu, hkrati je bilo bistveno manj prostovoljno. Vendar svojega trpljenja ni zanikal in preganjal, temveč ga je sprejel in razmišljal o njem. Za Sacksovo knjigo Noga mi je sodelavka in dobra prijateljica Irena Štaudohar že v preteklosti večkrat rekla, da bi bila kot nalašč za moje eseje o teku. Kot vedno je imela prav. Kako ste se dokopali do treningov legendarnih osemstoprogašev (katere vse ste izbrali)? Kdo med njimi je vaš vzornik? Večina treningov najboljših srednjeprogašev je prosto do- stopna na internetu, vendar so lahko podatki precej razpršeni. V slovenščini je dolgo izhajala revija Vrhunski dosežek, ki jo je urejal Janez Pen-ca. Bila je res vrhunska revija, ogromno podatkov o športu - tako aktualnih kot zanimivih z vidika zgodovine - je bilo v njej predstavljenih na zelo všečen način. Tako da mi je prav Vrhunski dosežek služil kot glavni vir za to poglavje. Osredotočil sem se na Petra Snella, Alberta Juantoreno in Sebastiana Coeja. Vsi trije so bili svojčas najboljši osemsto-metraši sveta, vsi trije so bili svetovni rekorderji, a vendar so vsi trije tako zelo različni - po pojavi kot tudi po načinu treninga. Zakaj ste se navdušili za atletiko in ravno za tek na 800 metrov? Kdo vam je vzornik med tekači v tej disciplini? Najprej sem samo hotel napredovati v kondiciji, da bi bil boljši v nogometu, potem sem hitro ugotovil, da sem bolj narejen za tek. Takoj je bilo jasno tudi, da mi najbolj ležijo srednje proge. Tako da je disciplina 800 metrov izbrala mene, ne jaz nje. Moj vzornik je Jurij Borzakovski, olimpijski prvak na 800 metrov iz Aten 2004. Koliko discipline, organizacije, logistike je zahteval ta projekt, glede na to, da smo imeli tudi karanteno in da ste morali opravljati še novinarsko službo? Prav nič, saj sem delal od doma. So bili kdaj trenutki, ko ste bili na robu vzdržljivosti, ko je kazalo, da se »vamepro-jekt« oz. eksperiment ne bo izšel po pričakovanjih? Kdaj vam je bilo najtežje? Najtežje je bilo po prvem dnevu državnega prvenstva v Celju. Težko je opisati, kako ponižujoče je za nekoga, ki je še pred nekaj leti tekel na članskem evropskem prvenstvu, da 1.500 metrov preteče v 4:22. Pred tekmo smo se s prijatelji sotekmovalci šalili, kje je meja, ko postaneš rekre-ativec. 4:15? 4:20? Rekel sem drugo, češ »naj bo za ziher«, tako slabo že ne bom tekel. No, pa sem še dve sekundi počasneje. In to na domačem štadionu. Na srečo sem naslednji dan bolje nastopil na 800 metrov. Je projekt minil tudi na način športnega (asketskega) življenja vrhunskega športnika, torej brez alkohola, ob ustrezni športni prehrani .? Alkohola sem med karanteno pil manj kot sicer. Ne zaradi treningov, ampak ker ni bilo zabav. Da bi pil v samoti - tako slabo mi tudi še ne gre. S prehrano se ne obremenjujem, a vseeno lahko rečem, da jem razmeroma zdravo. Ste še vedno aktiven (tekmovalni) tekač AD Kladivarja (glede na to, da ste bili tretji na letošnjem državnem prvenstvu? Da, zdaj sem celo najboljši 800-metraš v Kladivarju (smeh), potem ko je Jan Vu-ković prestopil v Velenje. Naslovnica knjige Tek na robu živčnega zloma 38 KUHANJE IN GLASBA Pevec in voditelj Žiga Deršek letos decembra spretno krmari med glasbo in kulinariko Zbral je dovolj poguma in se prijavil Kot najstnik je z znanim Celjanom, stricem Slavkom Deržkom, in s teto Carmen prepeval legendarne slovenske skladbe Orion, Zbudi se, dobri princ in Zemlja pleše ter se ob tem v glasbo preprosto zaljubil. Desetletje kasneje oboževalce navdušuje s svojimi avtorskimi skladbami. Letos decembra je s pesmijo Božič bo v naše domove ponesel praznični duh, medtem ko je v videospotu razkril še svoji dve drugi veliki ljubezni - svoje dekle Evo in kulinariko. ŠPELA OŽIR Iztekajoče se leto bi mnogi najraje pozabili, a obstajajo tudi takšni, ki si ga ne bodo zapomnili zgolj po širjenju virusa, temveč po čem prijetnejšem. Zagotovo je eden takšnih Žiga Deršek, ki mu je leto 2020 uspelo spremeniti v enega najbolj uspešnih do zdaj. »Konec lanskega leta si niti v sanjah nisem predstavljal, da bo letos tako turbulentno. Če bi vedel, kaj vse ima v načrtu z mano, bi se ga verjetno malo ustrašil. Menim, da je vredno sprejeti vse možnosti, ki nam jih življenje ponuja. Verjamem, da se tako naučimo veliko več kot iz katere knjige. Ob koncu leta celo razmišljam, ali se lahko sploh konča še lepše, kot kaže, da se bo,« pravi Deršek, ki je med drugim nase opozoril z odlično uvrstitvijo v šovu MasterChef, kjer se je prebil v polfinale, torej med štiri najboljše kuharje. »Zagotovo je bil eden glavnih dejavnikov za udeležbo v oddaji, da bi me spoznalo še več ljudi in bi moja glasba dosegla še več ušes ter src. Ne bom pozabil, kako nikoli nisem uspel zbrati dovolj poguma, da bi oddal prijavnico za oddajo Slovenija ima talent. Rekel sem si, da bo pri MasterChefu, kjer lahko izpadeš še na hujši način, drugače. In res je bilo,« se spominja Žiga, ki je vedel, da nekaj kuharskega znanja ima, a zagotovo premalo, da bi se lahko kosal z najboljšimi. Zavihal je rokave in se začel poglobljeno pripravljati na tekmovanje. Pregledal je ogromno preteklih oddaj, prebral kar nekaj kuharskih knjig, a največ se je naučil od sotek-movalcev, s katerimi je doživel veliko lepih trenutkov. Njegov najljubši spomin je prvo kuhanje. »Ko sem stopil v kuhinjo, sem imel podobne občutke, kot če bi šel prvič na vlakec smrti. Na obrazu sem imel širok nasmeh, za katerim je bilo precej drugih čustev. Spomnim se vonja po sveže postavljenem studiu, kot bi prišel v povsem nov salon pohištva. Ni bilo časa, da bi preštel vse snemalce in ljudi iz produkcije. Preveril sem le sodnike. Bili so trije. In potem so me še pomehkužili s predvajanjem moje skladbe. Ne vem, kako sem skupaj »spravil« tisti jabolčni otoček, ampak je uspel.« Morda tudi zato, ker ga je večer pred tekmovanjem doma pripravil svoji Evi, ki je prav tako odlična kuharica. Žiga ji je zelo hvaležen, da je v zadnjem času, ko ima goro obveznosti zaradi promociie pra- znične bonbo-niere in skladbe Božič bo, prevzela glavno besedo v njuni skupni kuhinji. Kulinarično- glasbeno doživetje Po televizijskem izpadu iz MasterChefa se je nanj obrnila znana velenjska čokoladnica, s katero je v trenutku našel skupni jezik in se dogovoril za kulinarič- no-glasbeno sodelovanje. »Sem človek akcije. Ko dobim idejo, potrebujem za uspeh samo še ljudi, ki me podpirajo in mi zaupajo, da bo iz vsega res nastalo nekaj izvrstnega. Dogovorili smo se, da bo izšla praznična bonboniera, da potrebujemo edinstvene pralineje, fotografije, oblikovalce, embalažo, skladbo, videospot ... Imel sem veliko srečo, da so v tistem trenutku moji glasbeni sodelavci imeli čas zame.« Že nekaj let pri glasbeni podobi svojih skladb sodeluje s producentom Krešimirjem Tomcem in avtorico besedila Vero Šolinc. Za vide-opodobo skladbe je poskrbel Igor Pečoler, medtem ko je ob Žigi v videospotu nastopila kar njegova Eva. »Gre predvsem za podporo, ljubezen, zaupanje in motivacijo, da lahko nekomu predam prve ideje, da se nekdo z mano pogovarja, da je nekdo z navdušenjem - tudi s pomisleki - z mano iskren. Vedel sem, da ima zelo velik potencial pred kamero. Je neverjetno foto-genična, bolj kot jaz. Ljudje ji že pišejo, ali bi sodelovala pri promocijskem fotografiranju. Vesel sem zanjo.« S pomočjo prijateljice, tolmačke Darje Fišer, je skladbo prevedel v slovenski znakovni jezik. »Kot voditelj na velenjski televiziji sem jo nekajkrat gostil v oddaji. Gledalce sva skupaj učila uporabe enoroč-ne abecede in opozarjala na problematiko te nevidne invalidnosti, ki žal spremlja mnoge. Čutim veliko sočutje do sočloveka. Na ljudi, ki jih začutim, se tudi navežem. Ko se je Darja po izdaji videospota za skladbo javila, da bo besedilo prevedla v znakovni jezik, sem bil takoj za.« Med televizijo in radiem Deršek je po izobrazbi diplomirani dizajner notranje opreme, a se s tem, kljub temu da ga to področje veseli in je celo prejel nagrado na Mesecu oblikovanja, ne ukvarja profesionalno. Trenutno se v prvi vrsti posveča glasbi, s katero je povezan že od malih nog. S stricem Slavkom in teto Carmen Deržek ni sodeloval le pri prepevanju skladb Slovenske popevke, temveč se je v času šolanja na I. gimnaziji v Celju pod njunim profesionalnim mentorstvom lotil tudi interpretacije francoskega šansona, s katerim je kasneje Slovenijo dvakrat zastopal na mednarodnem festivalu francoskega šansona v Splitu. »Pel sem v kar nekaj zborih, sprejel sem povabilo v naro-dnozabavni ansambel, v katerem so člani podpirali tudi moje avtorske skladbe, in zdaj sem tu, kjer sem - na samostojni glasbeni poti, ki je z vsako naslednjo pesmijo bliže večjemu krogu ljudi. To me razveseljuje.« Veliko ljudi ga pozna kot voditelja oddaje Dobro jutro na velenjski televiziji, kjer je začel delati že kot osnovnošolec, ko je za otroški in mladinski program pripravljal reportaže s Pikinega festivala. Kasneje je kar nekaj let vodil oddajo Nanovo za dijake in študente, v kateri se je pogovarjal o temah, ki se dotikajo mladostništva in tudi novosti na področju šolanja ter študentskih servisov. Kratek čas je vodil oddajo Športni torek in kasneje prevzel vodenje najbolj gledane oddaje na velenjski televiziji Naj viža. Slovenski glasbi ostaja zvest tudi kot voditelj na Radiu Veseljak, kjer dela zadnja štiri leta. »Vzgojen sem bil v duhu, da so takšne stvari zame. Že v vrtcu sem nastopal, v osnovni šoli in na gimnaziji povezoval prireditve, a to ni bil moj načrt. Ni se mi nikoli zdelo, da je delo radijskega moderator-ja lahko služba. Zdaj je zame veliko več. To so moji trenutki udobja. Vsi živimo za to, da najdemo svoj košček sreče v tem kratkem življenju na tem svetu, mar ne? Jaz jo iščem v tem, kar rad delam.« Foto: GrupA, ллдттг trth dth t t KUHANJE IN GLASBA 39 »Ko sem stopil v kuhinjo MasterChefa, sem imel podobne občutke, kot če bi šel prvič na vlakec smrti. Na obrazu sem imel širok nasmeh, za katerim je bilo precej drugih čustev. V »Ne bom pozabil, kako nikoli nisem uspel zbrati dovolj poguma, da bi oddal prijavnico za oddajo Slovenija ima talent. Rekel sem si, da bo pri MasterChefu, kjer lahko iz tekmovanja izpadeš še s toliko tršim padcem, drugače. In res je bilo.« Po televizijskem izpadu iz MasterChefa se je nanj obrnila znana velenjska čokoladnica, s katero je v trenutku našel skupni jezik in se dogovoril za kulina-rično-glasbeno sodelovanje. 4 »Konec lanskega leta si niti v sanjah nisem predstavljal, da bo letos tako turbulentno. Če bi vedel, kaj vse ima v načrtu z mano, bi se ga verjetno malo ustrašil.« »Že v vrtcu sem nastopal, v osnovni šoli in na gimnaziji povezoval prireditve, a to ni bil moj načrt. Ni se mi nikoli zdelo, da je - biti radijski moderator - lahko služba. Zdaj je zame veliko več.« »Sem človek akcije. Ko dobim idejo, potrebujem za uspeh samo še ljudi, ki me podpirajo in mi zaupajo, da bo iz vsega res nastalo nekaj izvrstnega.« »Vsi živimo za to, da najdemo svoj košček sreče v tem kratkem življenju na tem svetu, mar ne? Jaz jo iščem v tem, kar rad delam.« 40 75 LET NOVEGA TEDNIKA Kako smo pisali o božiču Praznik, ki je močnejši od ideologije V predzadnjem delu naše rubrike, v kateri se ob letošnjem 75-letnem jubileju Novega tednika od junija posvečamo pregledu pisanja časopisa skozi zgodovino, se bomo posvetili božičnemu prazniku. Božič je v Sloveniji kot praznik in dela prost dan ponovno postal leta 1989, mehčanje takratnega še enopartijskega sistema do javnega obeleževanja božiča pa se je začelo že nekaj let prej. ROBERT GORJANC Simbolno se je ta preobrat zgodil leta 1986, ko je takratni nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar v programu nacionalne RTV-hiše prvič prebral božično poslanico. To je na precejšnje presenečenje javnosti storil tudi Jože Smole, takratni predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), zaradi česar je dobil vzdevek Božiček. Božič je bil dela prost dan sicer tudi še sedem let po drugi svetovno vojni, do leta 1952, potem ga je oblast ukinila. V poznejših letih se je izkazalo, da je bila to napaka, saj je režim pri mnogih tudi zaradi tega izgubil precej naklonjenosti in oblast si je s tem naredil medvedjo uslugo. Seveda je v prejšnjem sistemu veliko ljudi božič, kljub temu da uradno ni bil več praznik, da mu tedanja oblast ni bila naklonjena in da ga je odrivala iz javnega življenja in obeleževanja, vseeno še naprej praznovalo. Predvsem kot družinski in verski praznik, kar je sicer značilnost tudi danes. V praksi obdarovanja je bil v javnem življenju »zapovedan« oziroma bolj čislan dedek Mraz, pričakovanje Božička pa je bilo vezano na zasebno, družinsko življenje. Mehčanje trdega odnosa prejšnjega sistema do praznovanja božiča in izginjanje ideološkosti tega praznika sta se poznala tudi v pisanju Novega tednika. Do sredine osemdesetih let in začetka demokratičnih procesov je bilo pisanja ali omenjanja božiča bolj malo, potem vedno več. Tako je tudi Novi tednik od devetdesetih let prinašal vedno več daljših tematskih in reportažnih člankov o božiču, njegovem pomenu kot družinskem verskem prazniku ter vsem ostalem, kar sodi zraven. Tudi kulinaričnim božičnim nasvetom smo namenjali vedno večjo pozornost. Prav posebno obdobje praznovanja božiča je bilo zagotovo leto 1990. V Sloveniji smo namreč 23. decembra izvedli plebiscit za neodvisno Slovenijo, ta prelomni trenutek naše zgodovine je slavnostni pridih prinesel tudi praznovanju božiča, veljalo pa je tudi obratno. Tri dni kasneje, 26. decembra, so bili objavljeni rezultati plebiscita, ki so pokazali, da se je večina prebivalcev Slovenije odločila za samostojno in neodvisno državo. V spomin na ta dan je bil kasneje proglašen še en državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ki je tudi tudi dela prost dan in tako sledi prazniku božiča. Na veselje prebivalcev naše države, ki imajo tako ob koncu leta dva dela prosta dneva. V Preboldu za otroke V hotelu v Preboldu bo jutri popoldne živahno. Vodstvi hotela se je namreč odločilo da priredi novoletno zabav« za otroke iz Savinjske doline, ki so bili prizadeti ob letoi nji poplavi. V programu bodo sodelovati otroci iz vrtca Prebold _ učenci Pionirskega doma iz Celja, za ples pa bo igral ansam bel Mr. Paul. Vsi otroci bodo prejeli tudi lepa darila, denari prireditev pa s«j prispevala Številna podjetja, zasebniki n občani. Kdor želi pomagati otrokom, lahko prostovo^jn« prispevke nakaže na LB Celje na številko tiro računa 50701 620-16-376-61580 30. Za tiste otroke, ki jih starši ne bod mogli pripeljati na prireditev v Prebold, pa so organizin tudi avtobusne prevoze, J 75 LET NOVEGA TEDNIKA 41 NOVI TEDNIK To pa že lahko rečem, da so v naših časih bili prijaznejši, lepši pa bolj bodali Božiček m Miklavž sta bila po izbruhu svodobe resda uradno odstavljena, ampak za družinskimi vrati sta se le dogajala tudi vseh teh znamenitih 45 let. In kako ljudsko pristno, po domaČe, skrivnostno, skorajda resnično' Pa čeprav je po socialistično vladal tovariš dedek Mraz, režimski dobrotnik, ki se je napajal v nekakšni - ah, ta imena' - Zvezi prijateljev mladine, črpal pa iz sindikalne blagajne, ki je bila kot partija resda Je ena in edina, pa vendar bolj polna kot vse tri današnje. Kot we tri današnje, ja. In še nekaj takih zraven, ki se kar ne morejo odločiti, koga naj v tej demokraciji podprejo: ali Miklavža ah Božička ali pa dedka Mraza In zato pač ne podprejo nikogar Bazen s\,ojih plač, seveda Bi človek rekel. ja. da je denar hudič in da je hudič, ki se učeno imenuje tudi financiranje, postal hudič celo na tej, rekel bi. nebeški raiTii. Po domače rečeno in vsem razumljivo, ni penezov, m manče, smo čisto na feltnah, tako za zemeljske kot za nebeške reči. Zato se pač ne smemo čuditi, da \-sak - zdaj seveda uradni - Miklavž, Božiček ali pa dedek Mraz pritegnejo tako množico pričakujoči h obubo-žancev. Le poglejte: lam, ko se je zgodil narod, se je po dolgih letih hišnega pripora zgodil tudi sveti Miklavž. Zgodil seje v narodnem domu, tja noter pa KOZERIJA so ga z bob nali gospodje in gospe krščanski demokrati. Imeli so lep namen, dani pa grdo premalo. In tako nam je ta spektakl ostal v neizbrisnem spominu predvsem zaradi neznosne gneče, v kateri je malce nerodni sveti Miklavž komajda zmagoval naval navdušenih otrok, ki so pač šli na vse ali mč tvegali so inkvizicijsko pomendranje, samo da bi se dokopali do skromnega darilca. Saj brž so prav zato letos sveti Miklavž prišli kar v Go- Božič je čas za družinsko srečo Celjski opat Marjan Jezernik o božiču, komercializaciji praznika, notranjem miru in družinski sreči MatJan ležal nik jo celjski opat te Četrto leto. Težka naloga po temr ko je več kot trideset let m funkcijo opravlja! Friderik Koiše-k. Pravi, da м ne (rudi hiti njegov naslednik. Vsakdo je namreč iinikum. Nikoli nt računal da bo kdajkoli prišel na to mesto. In najprej se je Škofovi odločitvi upiral. Ko se je odlofil privolili, se je službovanja v največji župniji v Sloveniji, za k,ir velja celjska opatij ska župnija, lotil resno in zagnano. V luči tega, da se ga bodo ljudje spominjali kot opala Mariana Jezernika. Nekega dne, ko je doma nalagal seno, je na bližnjem pokopališču opazoval pogjebce in du hovnika. Nenadoma ga je prešinilo, da duhov- na je bila verna, zato je biloSe toliko veC veselja, ko srnr postavljali jaslice in ob njih doživljali smo noč, Komercializacije božičnih praznikov takrat ni bilo, kajne? Četudi bi biU okrog nas. pri nas ne bi bila mogoča, ker nismo bili premožni, Moja oirnSka leta so i?, tistega časa, ko je bil kmet zaradi sistema h ki je vladal, zaradi obvezne oddaje (istega, kar je pridelal, čisto na kolenih pred oblastniki, ?Jto ni bilo iz Česa komercial izira ti božiča. Kakšen je bil sveti večer pri vas in ka k« ste se obdarovati? BOŽIČNA VEČERJA Kokošja juha z jajčnim sirom Nadevana gos z jabolki in jetri, priloge Fini čokoladni puding Bezgov punč. Kokošja juha z jajčnim sirom Potrebujemo: Šopek jušne zelenjave. 1 čebulo, pol kg kurjih perutnic, žlico črnega popra, lovorov lisi, sol, 2 jajci, osminko mleka. 200 g korenja, 1 steblo pora. maščobo za model. Priprava: jušno zelenjavo očistimo, operemo in razrežemo na večje kose. čebulo olupimo in razčetverimo. Kurje perutnice operemo in obrišemo. Zelenjavo, perutnice, cel poper in lovorov list eno uro poper in lovorov list eno uro kuhamo v litru slane vode na malem ognju. Med tem časom pripravimo jajčni sir. Jajci žvr-kljamo z mlekom. Začinimo s soljo in jajčno maso vlijemo v pomaščene modelčke. Nad soparo pokrito kuhamo pol ure. Korenje olupimo, por očistimo in operemo. Korenje narežemo na drobne slamice, por pa na tanke kolobarje. Kurjo juho precedimo in jo damo ponovno kuhati. Dodamo narezano korenje in por ter kuhamo 5 minut. Iz jajčnega sira oblikujemo drobne zvezdice in jih damo v juho. Juho začinimo s soljo in poprom. Nadevana gos Potrebujemo: očiščeno gos. 800 g krompirja. 650 g brstič-nega ohrovta. 20 g masla, 1/41 juhe, šopek peteršilja, pol kozarca kisle smetane, eno do dve žlici temne temeljne omake. nekoliko lističev svežega majarona, zobotrebce in vrvico; za nadev: 300 g kurjih jeter. 3 čebule, 2 kosa kruha, pol kg jabolk, 2 veliki žlici olja, sol, poper, eno žlico suhega majarona, 2 žlici limoninega soka. Priprava: gosko operemo in posušimo. Od znotraj in od zunaj jo solimo in popramo. Notranjost nadevamo z ja-bolčno-jetrnim nadevom. Odprtino zapremo z zobotrebci, perutnice in bedra pa povežemo z vrvico. Gos damo v pekač, ki smo ga prej splahnili z mrzlo vodo. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija in v njej pečemo gos uro in četrt. Krompir olupimo, operemo in kuhamo v vrelem slanem kropu 20 minut. Brstični ohrovt očistimo, operemo in po potrebi razpolovimo. Na vroči maščobi ga prepražimo, prili-jemo 1/8 1 juhe in 20 minut dušimo. Preden je gos pečena, dodamo v pekač preostale jabolčne koščke in jih začinimo s poprom in s soljo. Peteršilj operemo, posušimo in drobno sesekljamo in ga potrese-mo čez odcejen krompir. Gos vzamemo iz pečice. Sok. ki se je nacedil pri pečenju, precedimo v kožico, razmastimo in s preostalo juho razredčimo na 300 ml. Dodamo smetano in prekuhamo. Dodamo podmet iz žlice moke in malo vode ter prevremo, da se zgosti. Začinimo s soljo in poprom. Nadev: jetra operemo, posušimo in zrežemo na koščke, čebulo olupimo in jo grobo sesekljamo, kruh narežemo na kocke. Jabolka operemo. 42 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Ob 220-letnici rojstva blaženega škofa Antona Martina Slomška (1800-1862) Anton Martin Slomšek, duhovnik, pesnik, pisatelj in narodni buditelj, se je rodil 26. novembra 1800 kmetu in mlinarju Marku in Mariji, roj. Zorko, na Slomu v Unišah pri Ponikvi. Po začetnih šolah na Ponikvi in glavnih šolah v Celju se je vpisal v zimski gimnazijski tečaj v Ljubljani, kjer je bil sošolec Franceta Prešerna, ter v poletni gimnazijski tečaj v Senju in Celovcu, kjer je končal tudi bogoslovje. Duhovniško posvečenje je prejel 8. septembra 1824. Kot kaplan je nato služboval na Bizeljskem (1825-1827) in v Novi Cerkvi pri Vojniku (1827-1829). Leta 1829 ga je škof Franc Ignac Zimmermann postavil na mesto spirituala v semenišču v Celovcu, kjer je ostal do leta 1838, ko je postal nadžupnik in dekan v Vuzenici ter področni nadzornik nižjih šol. Ker mu ni uspela ustanovitev Družbe za izdajanje slo- Miha Maleš: Anton Martin Slomšek, lesorez, 1924. Hrani ga Galerija Maleš, Zgornja Rečica pri Laškem. venskih knjig, je leta 1846 začel izdajati letopis Drobtinice, ki je bil najprej tiskan deloma v bohoričici, deloma v gajici. Leta 1844 je bil postavljen za kanonika v Št. Andražu na Koroškem in za višjega šolskega nadzornika lavantinske škofi- je. 25. aprila 1846 je prevzel kot opat celjsko mestno župnijo, a jo je vodil le kratek čas, saj ga je že 30. maja salzburški nadškof Friderik knez Schwarzenberg imenoval za lavantinskega škofa. Slovesna umestitev je bila 19. julija 1846 v Št. Andražu, od koder se je Slomšek po razmejitvi škofij leta 1859 preselil na novi sedež lavantinske škofije v Maribor, kjer je bil 4. septembra ustoličen. S preoblikovanjem lavantinske škofije v »slovensko škofijo« je bilo zavrto takrat zelo močno ponemčevanje na Spodnjem Štajerskem. Pod škofovskim geslom »vse v večjo čast božjo in zveličanje duš« je začel delovati v smeri prenove verskega življenja in škofije. Na to je skušal vplivati z uvajanjem nedeljskih šol in reorganizacijo trivialk (kasneje ljudske šole) ter založništvom in literarno dejavnostjo. Uvedel je redne pastoralne konference, ki so bile namenjene izobraževanju duhovnikov. Organiziral je ljudske misijone in uvajal nove ljudske pobo-žnosti. Na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno Društvo sv. Mohorja (1851), ki je nato kot Mohorjeva družba začelo delovati leta 1852. Naslednice prve slovenske knjižne založbe delujejo v Celju, Celovcu in Gorici. Slomšek je izdal tudi številna pedagoška in literarna dela ter napisal številne pesmi, med katerimi so mnoge ponarode-le: Zdravica za Slovence, Veseli hribček, Vinska trta ... Ob obisku v Rimu maja 1862 ga je papež Pij IX. imenoval za prisednika Svetega sedeža. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Škof Andrej Karlin je začel postopek za njegovo beatifika-cijo že leta 1926. Leta 1964 se je postopek začel in leta 1999 je papež Janez Pavel II. ob drugem obisku v Sloveniji razglasil njegovo beatifikacijo. Ob tem je določil za njegov god dan njegove smrti, 24. september. Še vedno poteka postopek za razglasitev za svetnika, ki ga v okviru Katoliške cerkve vodi Postulatura postopka za Slomškovo kanonizacijo. Povzeto po https://ukm. um.si/slom-ek-anton-martin. Pripravil Srečko Maček Razglednica z rojstno hišo in s podobo blaženega škofa Antona Martina Slomška na Slomu, 1900. Hrani jo Osrednja knjižnica Celje Fredrik Backman: Tu je bila Britt-Marie Ko ti življenje pokaže tudi lepšo plat Vilice, noži, žlice. Le to zaporedje je pravilno pri zlaganju pribora v predal. Vsako drugačno je pokazatelj barbarstva lastnika tega predala. Tako je prepričana Britt-Marie, ki ima še nekaj drugih manj običajnih navad. Na primer nenehno čiščenje. Obsedenost z njim se je začela, ko je v mladosti nesrečno umrla njena priljubljena sestra, česar starša nista mogli preboleti. Oče je odšel, mama ni več vstala iz postelje in Britt-Marie je prevzela skrb za gospodinjstvo. Čistoča jo je navdajala z zadovoljstvom. Tudi potem ko se je poročila s Kentom, ni imela pravega svojega življenja, dolge dneve je preživljala v pospravljanju in čakanju, da se mož vrne iz službe na večerjo. Ko je kdaj izrazila željo, da bi imela tudi sama službo, jo je zavrnil, da ji tega res ni treba, ker je on podjetnik, poleg tega ima rad, da je vse urejeno in da je večerja skuhana. Verjela je, da se bo njeno življenje nekoč le začelo. A pri 63. je ugotovila, da jo mož vara in ga je zato zapustila. Želela je najti službo, saj je bila prepričana, da bo le tako nekdo nekoč opazil, če je nekega jutra ne bo. Tako ne bo umrla čisto pozabljena. A službe pri njenih letih ni lahko najti. Ker je bila Britt-Marie tudi zelo vztrajna (beri: nadležna) in se ni pustila kar tako odsloviti, se jo je uslužbenka za zavodu za zaposlovanje usmilila in jo poslala v mestece Borg, kjer naj bi bila nekakšna hišnica tamkajšnjega nogometnega kluba, dokler ne bi zaprli še tega. Mestece je namreč prizadela finančna kriza in v njem ni delovalo takorekoč ničesar več in tudi večina stanovalcev je šla s trebuhom za kruhom drugam. Edino, kar je še ostalo otrokom in odraslim, je bilo navdušenje nad nogometom. Britt-Marie tega navdušenja seveda ni razumela, saj je nogomet ni nikoli zanimal. Tako je ob prihodu v novo okolje najprej počistila vso umazanijo in niti v sanjah se ni želela ukvarjati z nogometom. Poznala ni niti najbolj slavnih klubov, kaj šele pravila igre. A otroci, ki so mrzlično iskali novega trenerja, da bi lahko igrali na lokalnem turnirju, so se zadovoljili s tem, da je Britt-Marie postala trenerka, ki je znala le dobro narediti sezname in preverjati, kdo je prisoten na treningu, ter odlično oprati drese in očistiti madeže z njih. A njena vloga se na koncu ni končala le pri tem, sčasoma je spoznala magičnost nogometne igre, se zbližala z otroki in jim postala opora v njihovih stiskah in težavah zaradi življenja na socialnem dnu, dvema celo nadomestna mama. Pri tem ji je bil v pomoč lokalni policist Sven, ki mu je bila Britt-Marie takoj všeč in ga niti njene čudne navade niso motile. Vsi skupaj so obrnili njeno življenje na glavo in spremenili njen pogled na svet, kot je tudi ona spremenila življenje v Borgu. Ko se je nekega dne pred njenimi vrati pojavil Kent in jo prosil, naj se vrne k njemu, je bila skušnjava velika. A pred končno odločitvijo jo je čakal še obisk Pariza, kamor je hotela že od nekdaj. Končno je zaživela. Še ena Backmanova pripoved torej, ki pritegne zaradi duhovitosti, ganljivosti in nenavadnosti glavne junakinje. TC O avtorju Fredrik Backman (1981) je kot pisatelj debitiral leta 2012, ko je izdal knjigo Mož z imenom Ove. Uspešnice so bile tudi njegove naslednje knjige. Pri nas lahko beremo več njegovih romanov, ogledli smo si lahko tudi filma, posneta po njegovih romanih o Oveju in Britt-Marie. V domovini na Švedskem je znan tudi kot bloger in kolumnist. ALBUM S CELJSKEGA Božič pri Kotnikovih v Dekmanci ob Sotli, 1943 Za božič leta 1943, med vojno, so se pri Kotnikovih v Dekmanci na Kozjanskem zbrali sorodniki in sosedje. V hišo tik ob Sotli so prišli že odseljeni domači otroci s svojimi družinami ter sosedje, tudi s Hrvaške. Večina vaščanov je bila v tem času izseljena v Nemčijo, v njihovih hišah so živeli s Kočevskega odseljeni Nemci. Za fotografijo jih je zbral eden od sorodnikov, ki je takrat živel v Gradcu. V ozadju je božično drevo, posnetka je oče nasmejan gle- Na fotografiji so: Jožefa Kotnik, Rudi Kotnik, Jože Hederih, Tonka Drašler, Alojz Drašler, Slavko Drašler, Marica Razpotnik, Ciril Razpotnik in Karl Žučko. ki so ga okrasili z bonboni, s piškoti, z okrasnimi kroglicami in angelom. Moški v zgornjem desnem kotu fotografije je oče otroka, ki ga njegova žena - doma iz te hiše - drži v naročju. V trenutku nastanka dal ženo in otroka. Naslednje leto je padel na ruski fronti. Deček, ki je na tej fotografiji še čisto majhen otrok, se ga kot odrasel moški ni niti spomnil. V trenutku praznovanja božiča leta 1943 nihče od njih ni mogel slutiti, kaj se bo zgodilo v negotovem vojnem času. Prispevala: Jerneja Ferlež Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@kn-jiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. VESELI DECEMBER 43 Obdarovanje otrok v NT&RC Božička ni bilo, a je pustil darila Lani v tem času so bili prostori naše medijske hiše za nekaj popoldanskih ur napolnjeni z otroškim živžavom. Kaj pa je lahko še bolj imenitnega kot to, da greš v mamino oziroma atijevo službo in da te tam čaka Božičkovo darilo! Pa ne le to! Izroči ti ga čisto pravi Božiček! Dogodka, ki se ga je vsak otrok še dolgo spominjal, letos žal ni bilo. A otroci niso ostali brez daril, le Božiček je iz previdnosti vsa pustil pod okrašeno smrečico v prostorih NT&RC. Veselja tudi tokrat ni manjkalo, a kakšna solzica je kljub temu stekla po licu najmlajših, ker Božička ni bilo na spregled. Bo pa prihodnje leto spet prišel med otroke, česar si tudi sam neizmerno želi. Foto: osebni arhiv Tilen Ela Katarina Zala radio celie 44 BRALCI POROČEVALCI Tradicija jaslic na Hudinji Družina Brežnik iz Skale-tove ulice na Hudinji je tudi letos na Miklavžev večer postavila pred svojo hišo jaslice. Že deveto leto se Helena in Rafael Brežnik trudita ohranjati tradicijo, s čimer sta navdušila tudi vnuke. Letos so jaslice nekoliko manjše kot prejšnja leta, a zato nič manj lepe. Ko se zmrači, jih osvetlijo številne lučke in letos se zasliši tudi božična glasba. Priprava jaslic je v veliko veselje Rafaelu Brežniku, medtem ko žena Helena poskrbi za okrasitev drevesc z doma izdelanimi kvačkanimi okraski. Oba sta upokojena, Rafael je delal na Petrolu, Helena je vrsto let opravljala naporno službo na intenzivnem in nato na urgentnem oddelku bolnišnice, zadnjih 20 let je znanje pre- našala na dijake zdravstvene šole. Odklop ob ročnih delih ji zelo prija. Za postavljanje jaslic sta navdušila vseh pet vnukov. Mnogi od blizu in daleč že dobro poznajo to hudinjsko znamenitost in se radi sprehodijo mimo. 6. januarja bodo Brežnikovi dodali še Svete tri kralje, sicer pa bodo jaslice na ogled vse do sveč-nice. Zamisel za postavitev sta Helena in Rafael dobila v Banov-cih, kjer je v tem času cela vas v znamenju jaslic. Priprav se Rafael ob pomoči družinskih članov loti že ob nabiranju materiala za butare, ko hkrati razmišlja, katera korenina, kamen ali mah bi sodili v jaslice. Te imajo vsako leto nekoliko drugačno rdečo nit, ki predstavlja del izročila, pokrajino ... Letos so jaslice preproste, gre za postavitev s hlevčkom in sveto družino, z ovčkami na paši ter s smreko in z lovorom, okrašenima s kvačkanimi okraski. Pod lovorom so jaslice, ki jih je pripravil vnuk Luka. Veliko materiala je še na podstrešju, letos so uporabili le tretjino vsega, saj je prostor tokrat manjši. Prejšnja leta je bil del postavitve celo mlin z vodo! Brežnikovi so razstavljali tudi v Drešinji vasi, kjer je imela zadnja tri leta vnukinja Eva na ogled svoje jaslice. Sicer pa so Brežnikovi kot stara hudinjska družina (po Helenini strani izvirajo predniki tudi iz znane družine Glinšek, ki je v letih pred prvo svetovno vojno in po njej dala dva župana celjske okoliške občine) znani po svoji gostoljubnosti in prizadevanjih, da bi povezovali sosede in prispevali k njihovemu druženju. Da jim dobro uspeva, je dokazalo lansko množično praznovanje zaključka obnovitvenih del v ulici. Zabava je trajala do jutranjih ur. TC »Živali ne bi smele trpeti!« V Društvu za lepše mačje življenje (DZLMŽ) Vojnik, ki je bilo ustanovljeno pred približno pol leta, so v tem času predvsem sledili svojemu sloganu: »Steriliziraj/kastriraj/ posvajaj.« Tako so v le šestih mesecih delovanja poskrbeli za več kot 40 sterilizacij in kastracij (v nadaljevanju s/k). V vseh primerih je društvo poskrbelo tudi za razparazitenje muc in v večini primerov tudi za testiranja na aids in lev-kozo. Odrasle muce, ki niso vajene notranjega bivanja, so bile vrnjene v svoje okolje, kjer imajo urejeno zavetje in vsakodnevno hranjenje. Mladičem je društvo poiskalo domove in jim tako omogočilo lepše mačje življenje. Zastopnici društva sta Suzana Suholežnik in Lidija Žohar, ki sta upravičeno ponosni na dosedanje delo. Kot pravi Lidi- Prostoživečke pri zajtrku ja Žohar, je poslanstvo društva predvsem, da pomaga zavrženim, bolnim ali poškodovanim živalim. Če finančna situacija dopušča, se društvo odzove tudi na prošnje po kritju veterinarskih stroškov, ki jih ljudje sami ne zmorejo. »Najbolj smo veseli, ko dobimo od posvojiteljev povratne informacije, fotografije in filmčke. Mucki v teh domovih uživajo. Tako vemo, da smo izbrali prave ljudi, vredne zaupanja.« Lepe in tudi žalostne zgodbe Suzana Suholežnik pravi, da so v društvu v tem času poskrbeli za veliko srečnih mačjih in tudi pasjih zgodb. »Srečno se je končala kalva-rija zavržene mačje družine (mame muce in njenih treh mladičev) na parkirišču Avto-hiše Selmar. Muce so bile divje in prestrašene. Več dni smo jih lovili z živolovko. Veterinarsko smo vse uredili in jim našli dom. Imeli smo strašansko srečo, da so posvojitelji sprejeli vse tri mladiče v svoj dom, ki mora biti po naših merilih izključno notranji. Mladiči so bili tako prestrašeni, da se posvojitelji še danes trudijo z njihovo socializacijo. Mama je bila divja, zato smo jo namestili na varen kraj, kjer ima zavetje in redno dobi hrano. Hvaležni smo Avtohiši Selmar, ki je imela posluh za naša prizadevanja pri reševanju družinice in nam je podarila 150 evrov.« Društvo skrbi tudi za psa, ki je imel pred kratkim težko poškodovano tačko, a je lepo okreval, le veterinarski stroški so bili precejšnji. Vse zgodbe žal niso najlepše. »Z veliko grenkobo se spominjamo kraja s popolnoma E-naslov društva je dzlmz.vojnik@gmail.com. Prostovoljne finančne prispevke lahko do konca leta nakažete na TRR pri Abanki - NKBM SI56 0510 0801 6899 138. Po novem letu bo številka računa spremenjena zaradi bančnih sprememb. Hranilnike za prostovoljne prispevke ima društvo tudi v Veterinarskem centru Celje ter v veterinah Zamba, Žalec in Jagodič. zanemarjeno mačjo družino mamice in devetih mladičev iz njenih dveh legel. Tudi zanje smo z nemalo težavami lepo poskrbeli. Mamo in mladiče iz prvega legla smo s/k in razpa-razitili ter testirali in vrnili, kjer smo jih našli. Mladiče drugega legla smo pozdravili in pospremili v varne domove,« pravi Lidija Žohar. Suholežnikova priznava, da se v društvu še vedno težko sprijaznijo s primeri, ko mucam ne morejo več pomagati. Da takšnih primerov ne bi bilo, pozivajo vse, ki najdejo pomoči potrebno žival, naj ji pomagajo. Spoznali bodo, da prinaša pomoč ubogim živalim občutek sreče in zadovoljstva. Donacij ni nikoli preveč Društvo se financira izključno s članarinami in prostovoljnimi prispevki. Podporniki iz cele Slovenije pomagajo z do-nacijami. »Brez njihove pomoči ne bi mogli pomagati. Sami smo nemočni, a z združenimi močmi zmoremo ogromno,« poudarjata sogovornici. Prostovoljci v društvu skrbijo tudi za vsakodnevno hranjenje približno 50 prostoživečih muc na številnih mestih v Celju in Vojniku z okolico, Šmartnem v Rožni dolini, na Kalobju, v Zvodnem ... »Zato potrebujemo večje količine mehke in briketirane mačje ter tudi pasje hrane,« opozarja Suzana Suho-ležnik in dodaja, da hranitelji veliko hrane kupijo kar sami. V društvu so zato hvaležni trgovskemu podjetju Lidl, ki je že večkrat pomagalo z bogatimi donacijami. Junija je v okviru projekta Ustvarimo Konec novembra so v društvu prejeli klic na pomoč za zavrženo muco s prestreljenima tačkama. Eno od tačk je bilo treba amputirati. Stroškov operacije v višini 440 evrov sami v društvu ne bi zmogli. S pomočjo dobrih ljudi iz vse Slovenije so zgolj v dveh tednih zbrali 700 evrov. Muca je že v svojem varnem domu in še vedno okreva. Brez pomoči širše skupnosti je ne bi bilo več. Vse zgodbe lahko spremljate na FB-strani DZLMZ Vojnik. boljši svet društvu podarilo kartico za nakupe hrane za živali v vrednosti 250 evrov. Oktobra je Lidl društvo vključil v slovenski projekt zbiranja hrane za pse in muce in mesec dni so bile živali preskrbljene. V društvu upajo, da se bodo lahko pridružili tudi novi akciji Ustvarimo boljši svet, za katero bodo rezultate izvedeli januarja. Hvaležni so tudi spletni trgovini zoohit.si, ki je tudi podarila veliko količino hrane, ter Intersparu, ki je v Citycentru dovolil postaviti hišico za zbiranje hrane, in seveda vsem, ki jo vanjo odložijo. Avgusta se je društvo v okviru projekta Objem topline na osnovi glasovanja uvrstilo na tretje mesto in pridobilo dvesto evrov donacije. Žal se projekt izteka in sredstev iz tega naslova ne bo več. »Zelo smo bili razočarani nad domačo občino, ki za naše delovanje nima posluha, kljub temu da smo prav v občini Vojnik s/k in veterinarsko oskrbeli ogromno muc, celo območje z 19 mucami, a nismo dobili niti centa pomoči. Ker ima občina pogodbo z zavetiščem Zon-zani, nam ne more pomagati. Zato hvala čutečim ljudem, ki nam pomagajo in brez katerih naše delovanje ne bi bilo mogoče,« pravi Suzana Suho-ležnik. Društvo vabi v svoje vrste nove člane, še posebej tiste, ki bi bili dejavni na terenu. »Živali ne bi smele trpeti bolečine in lakote. Prizadevali si bomo, da jim bomo v največji možni meri omogočili lepše in lažje življenje,« dodaja Lidija Žohar. TC BRALCI POROČEVALCI 45 Tuš podaril pet ton hrane in izdelkov za starostnike Tuš je v mesecu dobrih želja in dejanj Rdečemu križu Slovenije (RKS) podaril pet ton Tuš izdelkov. Namenjeni so starostnikom iz vse Slovenije, ki jih je socialna situacija prisilila v iskanje pomoči oz. sami ne zmorejo pokriti vsakomesečnih življenjskih stroškov. V Tušu bodo tako s predajo donacije prihajajoče praznike polepšali več kot 600 pomoči potrebnim. V Tušu že več kot 30 let negujejo družbeno odgovornost, ki jo v večini namenjajo otrokom. A pred tokratnimi prazniki so prisluhnili pozivu starostnikom in se odločili za donacijo RKS za pomoč tistim, ki jim življenjske razmere ne omogočajo brezskrbne starosti. »V Tušu želimo s pozitivnimi zgledi v družbi spodbujati pomoč in občutek za stisko bližnjega, zato smo poziv za predpraznično pomoč starostnikom vzeli kot novo priložnost za širjenje dobrih dejanj in dvig zavedanja o pomenu dobrodelnosti v današnjem času,« poudarja- jo v Tušu. V donaciji, ki jo je prejel RKS, je pet ton živilskih in neživilskih Tuš izdelkov, ki bodo v predprazničnih dneh ogroženim starostnikom prišli še kako prav. V predprazničnem času se mnoga podjetja odločajo, da denarja ne namenijo za nakup poslovnih daril, ampak za pomoč šibkejšim v naši družbi. V Tušu tako že vrsto let ne sprejemajo in ne podarjajo poslovnih daril, sredstva raje namenijo za obdarovanje pomoči potrebnih. V Rdečem križu Slovenije takšno kor-porativno kulturo pozdravljajo in poudarjajo, da jim v teh težkih časih vsakršna dobra dejanja pomagajo pri pomoči vsem, ki jo potrebujejo: »Našemu dolgoletnemu partnerju in donatorju Tušu se iskreno zahvaljujemo za neprecenljivo podporo našim prizadevanjem za preprečevanje in lajšanje stisk najbolj ranljivih med nami. Predvsem otrok in s tokratno donacijo tudi starejših. Tuše-va donacija bo letošnje praznike polepšali več kot 600 starostnikom iz vse države, ki jim trenutne razmere ne omogočajo brezskrbnega pričakovanja božiča in novega leta,« poudarja predsednica Rdečega križa Slovenije mag. Vesna Mikuž. Dobrodelnost ima sicer v Tušu zavidanja vredno zgodovino pozitivnih zgledov. Tušev najodmevnejši družbeno odgovorni projekt, ki ga vsako leto izpelje ob pomoči Rdečega križa Slovenije, je Pričarajmo nasmeh. V 18 letih projekta so z nepozabnimi počitnicami v Mladinskem letovišču in zdravilišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču pričarali že skoraj devet tisoč poletnih nasmehov. V duhu letošnjih razmer so ob letovanjih za 250 otrok iz vse Slovenije še 400 otrokom zagotovili šolske potrebščine, ki so jih potrebovali ob začetku novega šolskega leta. AM Foto: Žiga Intihar Če kdaj, je zdaj čas, da si pomagamo Medtem ko nekateri lahko uživamo ob božični smrečici, je marsikdo v teh dneh hudi stiski. V časih, ko topel dom in plačane položnice niti topel obrok niso samoumevni, so se pri Študentskem klubu mladih Šentjur odločili pomagati tistim družinam, ki so pomoči najbolj potrebni. Organizirajo namreč dobrodelen projekt Podajmo si roke, da napolnimo srce. Izvajajo ga v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Šentjur, pripomogla pa je tudi šentjurska občina. »Stanje v šentjurski občini je katastrofalno. Toliko družin, kot jih je v stiski letos, jih že dolgo ni bilo,« je povedal predsednik kluba ŠKMŠ Miha Oman in dodal, da je »korona« pustila mnogo posledic. Študentski klub bo doniral finančna sredstva, se pa pri projektu obračatudi na posameznike. Vsak, ki lahko pogreši kakšen evro, kupi nekaj hrane ali pa prinese kakšne druge uporabne dobrine, je več kot dobrodošel. Oman pravi: »Marsikomu so določene stvari odveč, drugim pa lahko pomenijo zelo veliko.« O nehvaležni situaciji pričajo tudi zgodbe, ki so jih klubu zaupali pri Zvezi prijateljev mladine Šentjur: »Septembra je mama samohranilka zbolela za rakom, na operacijo je čakala mesec in pol. Sedaj sledi še obsevanje v Ljubljani. V družini sta dva šoloobvezna otroka. Že tako nizka plača je sedaj zaradi bolniškega staleža še nižja. Obup, ko izveš diagnozo, je strašen, še težje je vprašanje, kaj bo sedaj s tvojima otrokoma. Plačevati je treba položnice, hrano, kljub temu da otroka prejemata kosilo v šoli. Ko bolezen in epidemija posežeta v družino, sta obup in premišljevanje o usodi tvojih najdražjih moreča.« »Mlada družina z dvema otrokoma se je lani razšla. Mama je postala zelo nasilna do otrok. Otroka sta bila dodeljena očetu. Lani spomladi je dobil skrbništvo za otroka. Preselili so se k babici na kmetijo, kjer jim je sedaj lepo, saj oče zelo lepo skrbi za otroka, mamo jim nadomešča babica. Ko je prišla epidemija, je odšel na čakanje, v drugem valu se je stanje ponovilo. Minimalni dohodek se je še znižal na borih 600 evrov. Zadovoljen je s tem, a ga vseeno skrbi, kaj bo z njegovo zaposlitvijo po epidemiji. Položnice je treba plačati, za ostalo ostane malo. Je skromen in delaven, želi si samo delo, da bi lahko svojima otrokoma nudil srečno otroštvo.« MO Če ste pripravljeni karkoli podariti, lahko pišete na e-naslov kluba info@skms.net ali pa pokliče na telefonsko številko 031/404-146. Lahko pa po svojih zmožnostih nakažete finančna sredstva na TRR SI56 0510 0801 4171 983, namen: CHAR. Dobrodelni ŠKMS Poclajmo si roke, da napolnimo SRCE Pouk na daljavo na Gimnaziji Velenje Kot vse druge šole se je tudi na Gimnaziji Velenje pred približno dvema mesecema izobraževalni proces preselil iz šolskih klopi v domove učiteljev in dijakov. Priznamo, to za večino ni bila dobra novica, saj smo radi preživljali skupni čas v šoli. Šele zdaj namreč vidimo, kako močno se pogrešajo dijaki in učitelji. Vidimo, da tudi učitelji pogrešajo dijake, in dogaja se celo, da dijaki pogrešajo učitelje! To obdobje nam je prineslo zavedanje, kako radi v resnici hodimo v šolo in kako pomemben del našega življenja je čas, ki ga tam preživimo. Dijaki tudi v času pouka na daljavo sestankujejo v okviru Dijaške skupnosti Gimnazije Velenje, v kateri poskušajo prepoznavati prav to problematiko, obenem iščejo načine, kako se spodbujati, čeprav nimajo stikov v živo. Eden od trenutnih načrtov je uvedba predmetnega in moralnega tutorstva, s pomočjo katerega bodo starejši dijaki nudili pomoč mlajšim pri dodatni razlagi učne snovi pri posameznih predmetih in v obliki moralne spodbude za vztrajanje v trenutkih stiske. Profesorji na naši gimnaziji se trudijo, da bi poskušali omogočiti dijakom čim bolj kakovostno usvajanje nove snovi, zato raziskujejo različne načine poučevanja: iščejo zanimive in poučne aplikacije, pouk praktično obarvajo s pomočjo filmov, forumov, delovnih listov ... Profesorji matematike za boljši način poučevanja uporabljajo grafične tablice, nad katerimi so dijaki navdušeni. Zavedamo se, da so to težki časi za dijake. Trenutno jim manjka socialnih stikov, manj se gibljejo, imajo manj nadzora posameznih učiteljev, zato jim tudi motivacija hitreje upade. Prav zaradi teh razlogov se zaposleni na Gimnaziji Velenje trudimo, da omogočimo dijakom čim več dejavnosti, pri katerih se lahko v tem obdobju učijo, družijo in sprostijo. Decembra smo zato organizirali predavanje za pomoč dijakom pri digitalni preobremenjenosti, virtualno umetniško ekskurzijo na Dunaj in športno-kulturno-umetniški projektni dan - dan brez zaslona - za dijake in zaposlene. V predbo-žičnem času smo pripravili virtualno praznično druženje za dijake in profesorje. Naši načrti segajo tudi v leto 2021, saj bomo januarja pripravili virtualni predinformativni dan, na katerem bodo imeli naši maturantje priložnost spoznati različne fakultete in študijske programe, kar jim bo lahko v pomoč pri načrtovanju poklicne kariere. Februarja bomo na vrsti mi, da se bomo predstavili osnovnošolcem, zato bomo 12. in 13. februarja organizirali informativni dan, na katerem bodo lahko devetošolci spoznali naše izobraževalne programe in se o izkušnji šolanja na Gimnaziji Velenje pogovorili tudi z dijaki. SARA BREZOVNIK, mag. psih., šolska svetovalna delavka na Gimnaziji Velenje Nagrajenih deset darovalcev delujočih aparatov Nagradna igra, organizirana z namenom, da bi se v novem kotičku za oddajo delujočih aparatov, postavljenem v začetku letošnjega poletja v RCERO Celje Bukovžlak, zbralo čim več delujočih aparatov, se je končala. V njej so lahko sodelovali vsi lokalni prebivalci, ki uporabljajo komunale storitve pri podjetju Simbio, tako da so aparat, ki so ga oddali v kotiček, ustrezno označili s posebno številko. Med vsemi, ki so pravilno sodelovali v nagradni igri, so izvajalci izžrebali naslednjih deset številk: 217, 220, 223, 227, 229, 230, 239, 267, 282 in 284. Aparati, ki so jih občani oddali v času nagradne igre: aparati za kavo, glasbeni stolpi, radio sprejemniki, tiskalniki, aparati za sladoled, šivalni stroji, mešalniki za sadje, računalniki s tipkovnico, mikrovalovne pečice, likalniki, sesalniki in drugi aparati. Srečni izžrebanci naj se čim prej, najkasneje do 30. decembra 2020, javijo po telefonu (031 374 604) oz. e-pošti (helena.kojnik@simbio.si) družbi Simbio ter predložijo svoj del nalepke s številko v dokaz, da so ravno oni prejemnik nagrade. Te so deset plačil mesečnih položnic rednega odvoza odpadkov iz gospodinjstev za leto 2021 pri podjetju Simbio. Organizatorji so izvedli nagradno igro v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom #Še sem uporaben. Nosilka projekta je družba Zeos s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD ter z lokalnim partnerjem Simbiom, družbo za ravnanje z odpadki. V kotičku v RCERO Celje tudi po zaključku nagradne igre zbirajo še delujoče aparate, ki so varni za uporabo, niso pokvarjeni ali poškodovani, niso prekomerno umazani in niso zastareli. Zbranim aparatom projektni partner v postopku priprave za ponovno uporabo preveri uporabnost in električno varnost ter jih vrne na trg po primerni ceni ali jih podari. UD 46 RAZVEDRILO NASLEDNJA PLAČA KOMAJ DRINO UTO. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Oven Tehtni ca Еш Nihče Ali pri vas v družini kdo trpi zaradi alkoholizma? Neee, gospod zdravnik! Vsi uživamo v tem. Nič ne bo »Dragi, kaj mi boš kupil za božič?« »Nič, to je Jezusov rojstni dan, ne tvoj.« Trk »Halo, zavarovalnica, trčil sem v žival. Ali se škoda krije iz mojega zavarovanja?« »Da, v katero žival ste trčili?« »V ribo ...« Moški pri 25 igrajo nogomet. Pri 40 igrajo tenis. Pri 60 so golfisti. Sem samo jaz opazila, da se z leti spreminja velikost žogic? V neki situaciji boste neopredeljeni. Modro je, da počakate na primernejši trenutek, zato bo treba več prilagajanja. Napetosti se bodo unesle, prevladovalo bo prijetno in romantično razpoloženje, za katerega bo poskrbela dobro položena Venera. Optimizem vas bo spremljal, ponudila se bo ugodnost. Zanimivi boste, radi vam bodo prisluhnili. Preživite več časa s prijatelji. 3\k Lev Še vedno nimate razčiščenega odnosa z osebo iz preteklosti. Zagotovo so prav zadnji dnevi leta in začetek vodnar-jeve dobe idealen čas, da dokončno sprejmete svoje stališče in potegnete črto enkrat za vselej. S svojo privlačnostjo lahko dosežete marsikaj, vaši glavni orožji bosta šarm in domišljija. Kako naprej, se boste odločali v naslednjih tednih. Ne prehitevajte dogodkov. škorpijon V ponedeljek je nastopil zimski solsticij sočasno z vstopom Sonca v sorodni znak, kar naznanja ugodno obdobje. Čutili boste povečano moč in notranjo energijo. V sorodno znamenje kozoroga je vstopil tudi Merkur, ki je zadolžen za delo. Odlično vam bo služil. Radi imate zasebnost, zato nikomur ne boste dopustili, da se preveč vmešava v vaše življenje. Vedeli boste, kaj hočete. Začetek zadnjega tedna v letu bo nekoliko zbegan, lahko se vam bo celo zgodilo, da boste storili kakšno napako ali nepremišljeno dejanje. Energija se bo do srede, ko bo nastopila zadnja polna luna v tem letu, sprostila. Negotovi in občutljivi boste, pogrešali boste tudi razumevanje okolice. Vendar bo takšno razpoloženje minilo zelo hitro in v najdaljši noči v letu vas čaka zabava. Dvojčka Vaš vladar Merkur je vstopil v kozoroga. V tem položaju bo poudaril potrebo po materialni in čustveni varnosti. Skrbi, ki jih utegnete občutiti, bodo odveč. Če želite pomagati, počakajte na primeren čas. Zaenkrat razne misli in nasvete zadržite zase. Drugače boste ravnali, ko boste naprošeni za pomoč. Odlično se boste imeli konec tedna, ko boste gostili Luno v svojem znaku. Rak Strel ec Vaš vladar Jupiter je v teh dneh menjal znamenje in vstopil v vodnarja, v katerem bo lahko odlično izrazil svoje delovanje. Venera v vašem znamenju vas bo prijetno razvajala in poskrbela za odličen videz ter veliko privlačnost. Krasno boste preživeli praznike. Neko kritiko boste ostro zavračali. Mogoče bi le razmislili, če se v vsem skupaj ne skriva kanček resnice. Kozorog Praznikov se vedno veselite in tudi tokrat bo tako, čeprav nekaj ne bo, kot ste bili vajeni do zdaj. Božično praznovanje bo minilo v prijetnem vzdušju in kot gostitelj boste prekosili sami sebe. Nekoliko povečana čustvena občutljivost in notranji nemir ob začetku tedna se boste unesla. Z vso skrbjo se boste posvetili pripravam na prihod novega leta. Saturn je po dveh letih in pol zapustil vaš znak, Jupiter po enem letu, kar je odlična novica za vas. Oba sta v teh dneh vstopila v vodnarja, iz katerega bosta z veliko manj pritiska bolj prijazno svetila na vas. Z dobro premišljenimi pokloni vas lahko ljudje prepričajo v marsikaj. Pazite se ljudi, ki poznajo to vašo slabost, da ne bodo izkoristili položaja proti vam. Vodnar Tudi vi se boste veselili prazničnih dni. Izredno veliko dela boste želeli opraviti še pred koncem leta, kar preveč si boste zadali. Nemir lahko preženete s fizičnim delom, z rekreacijo in aktivnim preživljanjem časa. Sočasno morate paziti, da si boste vzeli dovolj časa za spanje in počitek. Pripravite se na veselo praznovanje, saj bo Luna na najdaljšo noč v letu potovala prav po vašem znaku. Saturn in Jupiter sta že vstopila v vaš znak in najavila ero vodnarja, v kateri se boste lahko odlično znašli. Marsikaj boste postopno spreminjali, čaka vas pravo čiščenje, zagotovo boste dali prednost novostim. Ker trenutno potrebujete izzive, lahko prehitro tvegate. Vaše prepričanje, da ste nezmotljivi, ne bo primerno. Močne vizije raje izkoristite za kreativno delo. Devica Vladavina kozoroga, ki se je začela v ponedeljek, bo imela odličen vpliv na vaše počutje in razpoloženje. Praznične dni boste preživeli prav prijetno, čeprav bo pred tem stres precej povečan. Previdnost velja glede vaših odzivov, ki so lahko prehitri, celo nepremišljeni. Pomislite, preden se odzovete. Trma vas lahko pripelje do nerazumnih dejanj. Ribi Bližnjim boste postavljali visoka merila. Ne zapravljajte časa z malenkostmi, saj vam ga lahko zmanjka za pomembna opravila. Najpomembnejša sta toplina in pogovor z dragimi, kar vam gre najbolje od rok. Razlog za ljubosumje lahko najdete v vsaki stvari. Tudi v ljubezni ne boste prenašali ugovorov, menili boste celo, da vam je vse dovoljeno. Bolje, da se malo umaknite in umirite. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. E RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka AMERIŠKI GLASBENIK (BRUCE) NEKDAJ IZDELOVALEC TRAKOV 12 NADMORSKA VIŠINA PREDMET Z RIZAM E NAVOJI ZA UGAM F PRITRJE-UQA" E VANJE KDOR SE UKVARJA PREDVSEM Z IDEJAMI IN S TEORIJAMI AMERIŠKA TV-NADA-LJEVANKA GORATA GRŠKA POKRAJINA Povsod TERENSKO z vami VOZILO VELIKA ZAČETNA ČRKA IMENA, PRIIMKA DOGNANJE NEKDAJ POVELJNIK DIVIZIJE ŽIVAHEN, UREN (KONJ) RASTLINA Z MESNATIM PLODOM KS ELEONORA (KRAJŠE) NEKDANJI AVSTRIJSKI ŠILING PRISTANIŠČE V JEMNU PROSTOR ZA TRENJE LANU ZVRST JAMAJŠKE GLASBE ZVEZNA DRŽAVA V SZ DELU ZDA NASPROTNA SLIKA IZVIRNIKA HUDA ČREVESNA BOLEZEN 13 POZNA GA V ... DUŠE SLOVENSKI SKLADATELJ GOLOB NARODNA: GOR ČEZ ... AKADEMSKI PEVSKI ZBOR SIDDHARTA: SAMO ... ANTIČNA MALO-AZIJSKA POKRAJINA GODEC, MUZIKANT (ZASTAR.) LJUBO BAVCON PREBIVALEC BAČ 18 NEDRICK YOUNG KATALOŽNI ZAPIS O PUBLIKACIJI RADIJSKA VODITELJICA TOPOLOVEC 7 17 AVTOR MAČKA MURIJA (KAJETAN) EVRO ŽIVLJENJSKI 2 PROSTOR AMERIŠKI IGRALEC O'NEAL 15 FR. KEMIK (LOUIS) ŠPORTNI NOVINAR (MARJAN) DEKLICA IZ ČUDEŽNE DEŽELE STAROGRŠKI GOVORNIK NEKD. SL. PADALKA AVBELJ NEKDANJA PERZIJA IZRAZITI KOMU ŽELJO (OB PRAZNIKU) UČENJE (STAR.) NASPROTJE MAZOHISTA POSMEHLJIVO POSNEMANJE 19 BREZBARVNI PLIN SLADKOBNEGA VONJA SNEMALNA NAPRAVA ROBAT ČLOVEK EKONOMSKA MESTO V FAKULTETA AVSTRIJI TANKO, MEHKO USNJE NAJMANJŠI IZGOVORLJIVI DEL BESEDE VOGAL NEKDANJA SREDNJA ŠOLA ZJUTRAJ JE NA TRAVI SIN (EKSPR.) OTROK, KI PROSI MILOŠČINO OLIVER (LJUBK.) 10 ruska 'GRALKA TISKOVNA ZUPANČIČ AGENC|JA SIED STOPA ZVEZDNIK BURLESKE LAUREL U. ECO: . ROŽE ANONIMEN PISEC (KNJIŽ.) NASPROTNO OD ŠIROK SRBSKA PEVKA UKRADEN TOMAŽ AHAČIČ PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE USMERITEV V DOLOČENO SMER TATUM O'NEAL SPREJE-MALEC, SPREJEMNIK ITALIJANSKI SPOLNIK HITRE STEP-SKE ŽIVALI 14 PRIPRAVA ZA SUKANJE 16 REKA V NEMČIJI POKRAJINA V ŠPANIJI 20 SUDOKU 445 6 7 1 2 3 2 8 8 7 2 5 1 6 1 8 4 6 3 7 4 9 9 5 1 SUDOKU136 7 4 6 6 5 8 9 2 1 2 6 8 2 7 5 1 8 3 5 2 2 9 4 8 7 6 REŠITEV SUDOKU 444 REŠITEV SUDOKU 135 9 7 2 8 3 4 5 1 6 4 5 3 1 7 6 8 2 9 8 6 1 9 5 2 4 3 7 3 8 5 2 1 9 6 7 4 6 1 4 5 8 7 3 9 2 7 2 9 4 6 3 1 8 5 2 3 8 6 9 5 7 4 1 5 9 7 3 4 1 2 6 8 1 4 6 7 2 8 9 5 3 7 6 8 3 9 1 4 2 5 2 4 5 7 6 8 1 3 9 9 1 3 2 5 4 7 6 8 8 7 6 9 1 2 3 5 4 1 2 9 5 4 3 8 7 6 5 3 4 6 8 7 9 1 2 4 8 2 1 7 5 6 9 3 6 5 7 8 3 9 2 4 1 3 9 1 4 2 6 5 8 7 novi tednik \fedm г илтс?ј! Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel Vedno? % штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 29. decembra. Geslo iz številke 51: Decembrska dobrodelnost Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Majda Pristotnik iz Rogaške Slatine, Ivica Drev iz Velenja in Karolina Klepej iz Šentruperta. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 3K z VELIKO SSJ PISAVO ŽEPNI isen«w UP1NKA1 NOVO ENA REVIJA V DVEH VELIKOSTIH www.trik.si 8 TRINOŽNIK 11 3 5 6 21 9 48 75 LET NOVEGA TEDNIKA Dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe: »Ko sem se pred petnajstimi leti z družino preselila v Celje, kjer sem takrat vsega skupaj poznala mogoče tri, štiri ljudi, je bil moj prvi stik z novimi someščani pri poštnem okencu. Za vse življenje se mi je vtisnil v spomin tisti pogovor s poštno uslužbenko, ki me je obravnavala, kot da se že od nekdaj poznava. Takšnih odnosov med neznanci v rodnem mestu nisem bila vajena, Celje se mi je takoj predstavilo kot izjemno odprto mesto. In podobni občutki so me od začetka bivanja v knežjem mestu prevevali vsak teden, ko sem odprla strani Novega tednika. V mestu, kjer se je zdelo, da se vsi poznajo, je bil Novi tednik moj veliki pomočnik pri spoznavanju novega okolja. Takrat dvakrat tedensko in zdaj ob četrtkih je postalo samoumevno načrtovanje časa za prebiranje tednika, pričakovanje še po tisku dišečih časopisnih strani pa je ostalo moja navada do danes. Vedno znova sem presenečena, koliko novih obrazov ter navdihujočih osebnih in poslovnih zgodb uredništvo najde z območja naše regije. Te zgodbe so tudi dragocena informacija za povezovanje in sodelovanje. Pri Novem tedniku cenim tudi to, da vedno odpira aktualne teme, kakorkoli je to za tednik lahko težko, in jih aktualizira na našem domačem območju. To so zgodbe, ki jih drugi mediji ne dosežejo. V tem je tudi velika pomembnost našega regionalnega časopisa, ki ostaja ne samo bogat vir informacij, ampak tudi nepogrešljiv povezovalni člen med ljudmi in kraji ter med lokalno zgodovino in sedanjostjo. Zelo cenim, da Novi tednik vedno z naklonjenostjo med bralce prinaša tudi teme s področja kulture in širi ljubezen do branja. Čestitke vsem sodelavcem ob jubileju! Pogumno v nove čase!« (Foto: osebni arhiv) Andreja Cepuš, ustanoviteljica povezovalnega polja Envir, organizatorka in povezo-valka prireditev: »Regionalni mediji so močan glasnik v lokalnem okolju in menim, da je dobro, da se svoje vloge ter odgovornosti, povezane z njo, dobro zavedajo. Tako vidim tudi Novi tednik. Časopis, ki nam daje na voljo pregled dogajanj v naši regiji, nas povezuje skozi vsebino in ko nam daje na voljo različne vpoglede v dobre zgodbe, aktualne novice, osvetljene zgodbe ljudi, krepi naš občutek skupnosti. Všeč mi je, ker lahko skozenj podelimo in preberemo navdihujoče zgodbe, saj nas te vedno popeljejo v razmislek in morda kakšen premik pri sebi. Hvaležna sem, da so novinarji in novinarke NT&RC vedno odprti za nove stvari in se znajo zgodbi posvetiti. Sicer pa časnik vedno rada preberem, da sem na tekočem z dogajanjem na Celjskem in morda bolj vem, v katero zgodbo bi se še želela vključiti ali kakšno lahko doprine-sem sama v našo regijo. Vse najboljše ustvarjalcem in naj vaš glas navdihuje našo skupnost!« (Foto: Andraž Purg - GrupA) Kristijan Veber, študent, prostovoljec, organizator dobrodelne akcije Misija človek: »Dobro se spominjam svojega prvega intervjuja, in sicer s Špelo Ožir, ki me je povabila na pogovor za prvi dobrodelni projekt za Varno hišo Palčica. Leto kasneje me je intervjuvala Tatjana Cvirn. Od leta 2019 pa še ena izjemna novinarka Lea Komerički Kotnik, ki se vsako leto spomni na dobrodelni projekt Misija človek. V čast mi je bilo spoznati tri novinarke časopisa Novi tednik. Vedno se z velikim veseljem odzovem na intervju z Novim tednikom, ker zgodbe, ki jih piše, ostanejo za vedno v mojem srcu. Slog, pristop in iskrenost so tisto, kar me prepriča, da posežem kdaj po Novem tedniku, čeprav je zdaj bolj popularen časopis na telefonu kot v rokah. Zavedati se je treba nujnosti in obstoja regionalnih medijev v našem okolju. Ti nas definirajo, nam dajo dodano identiteto kot skupnosti, a njihova najpomembnejša vloga je, da nas predstavljajo kot lokalno skupnost. Draga redakcija Novega tednika! Še naprej ostanite odlični v pisanju člankov, konstruktivni kritičnosti in iskrenosti. Bralcem pa obilo ljubezni, dobrega branja in upanja v letu 2021. Še na novih 75 let, dragi Novi tednik!« (Foto: SHERPA) Rota Klub Celje novi tednik radio celie Rotary klub Celje in družba Novi tednik in Radio Celje nadaljujeta zbiranje sredstev za dobrodelno akcijo »Ko se sklenejo roke za lepši božični čas«. V soboto, 19. decembra, je Rotary klub Celje v mestu pri tržnici pripravil tradicionalno dobrodelno stojnico, na kateri je zbral 609 evrov. Te bo oplemenitil z dodatnimi sredstvi članov kluba, računa pa tudi na odziv ljudi dobrih rok, ki lahko s pošiljanjem SMS-sporočila DONIRAM5 na številko 1919 prispevajo po 5 evrov. Akcija bo trajala še vse do 3. januarja 2021. Finančna sredstva, ki jih bodo zbrali do božičnih praznikov, bodo v klubu takoj v celoti porabili za obdaritev starejših in osamljenih ljudi ter jim s prehranskimi priboljški polepšali praznične dni. Rotary klub Celje ima dolg seznam starejših, ki potrebujejo pomoč in prav vsem želi polepšati praznike. V drugem delu akcije, ki bo trajala do konca leta, bodo člani kluba na silvestrovo razdelili pakete še drugi skupini starejših, ki ne bodo prišli na vrsto v predbožičnem času. Rotary klub Celje ter družba NT&RC skupaj v humanitarnem projektu »Ko se sklenejo roke za lepši božični dan« TRR za dobrodelne namene: SI56 0400 0027 6269 133 pri banki Nova KBM d.d. Klub še vedno zbira finančna sredstva tudi na TRR: SI56 0400 0027 6269 133 pri banki Nova KBM, vse za namen skupne akcije. Že vsa leta rotarijci podpiramo tudi naše brezdomce, jih redno obiskujemo in se jih bomo spomnili tudi letos. Žal letos ne bo iskrenih pogovorov z njimi, saj nam čas koronavirusa tega ne dopušča, jih bomo pa vsekakor obdarili. 1. Ali je res? 2. Je pošteno? 3. Bo vzpodbujalo prijateljstvo in dobro voljo? 4. Bo v dobrobit vseh udeležencev? ROTARY CLUB CELJE. SLOVENIJA "Ö ^ (D £ > - o " •» i Darovanje preko sms sporočila DONIRAM5 na 1919 Z leve: Anica Šrot Aužner, prokuristka NT&RC, Marijana Kolenko, predstavnica za stike z javnostjo v Rotary klubu Celje, Drago Slameršak, direktor NT&RC ter članica Rotary kluba Celje Barbara Gorski in predsednik kluba Uroš Rošer Prav tako ne bomo pozabili na otroke in matere v Varni hiši, saj je prav, da tudi njim namenimo nekaj lepega za prijaznejše praznike. Podjetje Novi tednik in Radio Celje, ki je prav tako zelo pogosto darežljiv v različnih dobrodelnih akcijah, medijsko podpira tudi tokratno skupno akcijo zbiranja sredstev - da bi bili božično-novoletni prazniki za vse prijazni. Foto: SHERPA Več informacij lahko dobite na spletni strani http://www.rotaryclub-celje.si/