Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspedlclja [v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemži nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 49.
V Ljubljani, v četrtek 1. marca 1894.
Letni le XXII.
Gabilo na naročbo.
S I. marcem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 Pol leta 6
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci ,, 40 .
Upravništvo ,,Slovenca
»Poglejmo nazaj, da pridemo naprej!"
i.
Zuani dolenjski liberalni Radamant g. S—c, ki je že marsikak članek napisal v .Narodove" liste, razgrel se je povodom prvega občnega zbora katoliškega političnega društva za Dolenjsko, zlasti pa zaradi vabila k društvu, ki je bilo natisnjeno v tretji številki .Dolenjskih Novic", tako zelo, da je v dveh .Narodovih" člankih (št. 43 in 44) zapel dva omotična slavospeva „o miru in spravi" na račun štirih dolenjskih duhovnikov: dekana Aleša, župnikov Bab-nika, Petticha in Schweiger.ja, izmed katerih so prvi trije tudi v društvenem odboru. Kakor v vsakem članku, povdarja g. S—c tudi v tem, da on sicer ni vodja kake politične stranke — ker nobeden zanj ne mara! — a vendar — tako se hvali — politično stanje na Slovenskem, zlasti na Dolenjskem, dobro pozna, ker se že svojih dvajset let bavi
s politiko. Radi mu verujemo, da dolitikuje že dve desetletji, a uprav to mu daje spričevalo politične nezmožnosti. Povedati mu moramo kar naravnost, da v celih dvajsetih letih ni prav nič napredoval, ničesar se naučil, nič novih idej pridobil, da niti logično misliti še ne zna. Razsodnosti nima nobene; svojih mislij ima bore malo, ali prav za prav nič, ker še te, katere si prisvaja, pobral je drugod. Najboljši dokaz temu je njegov pismeni jezik, ki mrgoli samih tujk, katerih v materinščini menda že več ne zna izraziti.
Toliko le v označenje tega „izkušenega" politika ! Svojega mojstra kažeta v polni meri tudi zadnja dva članka. Na tako zmedenost, kakoršna je tam priobčena, ni prav lahko odgovarjati, ker logike g. S—c res ne pozna prav nobene, stavek se komaj drži stavka, zveze raznih mislij iščemo zastonj. Odzivati se na tako klasično zmes skoro ni vredno. A vendar mu v sledečih vrstah vsaj na nekatere glavne točke odgovorimo, katerih se dotika v istem panegiriku, da mu posvetimo, naj si nikar ne domišljuje, da on razvoj slovenske politike pozna, da torej tudi nikakor ni sposoben, da bi govoril v imenu kake politične stranke na Slovenskem, niti v imenu radikalno-Iiberalne!
.Poglejmo nazaj, da pridemo naprej!" rekel je nekdaj oče B!eiweis. Poglejmo tudi mi nekoliko v vašo preteklost in polupreteklost, da vsaj jeden korak stopimo naprej !
„Ta boj na Kranjskem še ne traja dolgo", piše g. S—c. Zdi se nam že res odveč, in smešno, da bi zopet pojasnovali in razpravljali začetek in razvoj našega domačega prepira. Saj je .Slovenec" storil to že opetovano, zlasti pa leta 1891 in lansko leto.
Gospod S—c, razdor med Slovenci traja že precej dolgo. Številke naj govori: 1843—1868— 1893. Ako poznate res našo preteklost in znate tudi kaj samostojno misliti, to nam pojasni vse. Le kra-
tek komentar! Leta 1843 je jel stari Bleivveis z „Novicami" dramiti narod. Pet let pozneje, ko so se Slovenci ravno nekoliko zavedli, buknil je upor leta 1848; že tedaj so nastopili časniki vašega duha, katerim so takoj stare poštene .Novice" boj napovedale. Stopili so na pozorišče radikalno-narodno-li-beralni možje, ki so takoj navijali liberalno uro, a so jo drugi hitro ustavili. Ni šlo! Po malem in na tihem se je bliskalo in grmelo po slovenskem ob-nebju, dokler ni treščilo, ko so se bivši narodni radikalci, n. pr. Dežman, Vinko Klun, Konšek in dr. ponemčurili in od vse radikalnosti ohranili le liberalizem z mržnjo do Slovenstva. To so prvi vaši vzorci!
Leta 1868 ob 251etnici „Novic" je vzrojil .Narod", ki je takoj v začetku pokazal, čegav sinko je. A bil je dovolj previden skoro pet let. L. 1873 je prišlo že tako daleč v razporu, da .Novice" niso mogle več odbijati vseh napadov; rodil se je .Slovenec", ki je imel vseskozi z „Nar." hudo prasko. Ob Žoletnici .Narodovi" in ob SOletnici .Novic", ki pa so kmalu po smrti svojega očeta nekoliko, ob svoji 501etnici pa odločno zagazile, vršil se je prvi slovenski katoliški shod, ki je vso stvar zaobrnil in spravil v pravi tir, ki se ogladi, ako Bog da, tudi v petih letih.
Torej nekako 50 let Slovenci politično životarimo. Že prvih 25 let je bil boj v slovenskem narodu, vsaj med prvaki, a le tajen. Prevladala je stara narodna garda; mlada slovenska radikalna kri se je hitro ohladila in se z večine ponemčurila. Drugih 25 let je bil boj med strankami, ne več le med prvaki, očiten in prevladala je vsaj po 1. 1873 največkrat liberalna stranka, v kolikor jej niso nem-škutarji nog izpoduašali.
Če prav je bil že tedaj hud razpor med du-hovskim in svetnim stanom, bolje le z uradniki, med katerimi pa so bili zavedni Slovenci le bele vrane, vendar so duhovniki samo iz ljubezni do
LISTEK.
Čarovnik.
Spisal J. V.
(Dalje.)
.Tako sta se menila možaka v veži ter si močila suha grla z rujno kapljico. Tema se je bila že jela delati in mraz je pihal skozi odprta vrata. Počasi so se jeli pozgubljati pivci iz veže ter se preseljevali v gorko izbo. Toda naša junaka se nista zmenila za mraz, ki jima je silil v obraz, znala sta ga preganjati. Iu vnovič sta jela modrovati in delati načrte.
Vino pa jima je lezlo v glavo in trkati sta jela in še peti je poskušal mežnarček, pa mu ni šlo! Tema pa je legala okrog njiju, da nista več prav videla kozarcev. Po mežnarčkovem nasvetu se dvigneta težko od mize ter jo omahujočimi koraki kreneta v izbo k drugi zbrani družbi.
Toda tudi v izbi ni bilo več onega prijateljskega pomenkovanja in modrovanja, kakor prej; tudi tu je možakom gnalo vino kri v glavo. Ravno bo se bili prepirali o delitvi nekega gozda, ko se privalita Jedovec in mežnarček drug za drugim v izbo. Zaslišavši prepir okrog miz posmodi tudi Je-
dovca jeza, potisne klobuk na zatilnik, obriše se parkratov okrog ust in nosa ter jame robantiti sredi sobe, nevede, za kaj se gre.
.Jaz ne pustim!" vpil je, .in ne — pustim! Jaz pravim, da ne — pustim ! Ali slišite, kaj jaz pravim, da ne —!"
.Kaj ti ne pustiš, kaj?" vpraša ga od ogla mize semkaj Petr&č.
,Jaz? Jaz nič ne pustim, prav nič! Ali slišite, možje, da nič ne pustim, prav nič!"
.Pa jaz tudi nič ne pustim in ne pustim! Nič!" vpil je za Jedovcem sredi sobe — mežnarček."
Prepir se je polagoma polegel in vseh oči so bile obrnjene le na Jedovca, ki je le naprej ren-tačil sredi izbe, da — ne pusti in ne — pusti! Nekateri so se mu smijali in ga norčevaje popra-ševali, kam je šla Marijana, da tako brezskrbno hodi okoli, drugi so ga pa obsojali, češ, da ni dobiti kmalu takega sitneža, kakor je Jedovec, kadar se ga naleze.
A Jedovec se ni zmenil ni za te ni za one, trobil je le svojo: da ne pusti in ne — pusti! Se le ko Petrač stopi bliže k njemu ter mu zavpije na uho, da bo Marijana prišla, če bo tako razgrajal, tedaj še le se je spreumel in — utihnil. Zrinili so
ga bili počasi z mežnarčkom vred za mizo med druge pivce.
Kozare je imel glavno besedo pri oni mizi, pri kateri sta sedela Jedovec in mežnarček. Bil je pa Kozare .občinski mož" in malo da ne najpremož-nejši v celi fari. Govorili so, da .leze" že v—dvanajstega, ne vštevši ono, kar je imel izposojenega po vasi. Pri onih, kateri niso bili nikdar veseli, kadar je stopil Kozare, obresti pobiraje, čez njih prag, bil je tudi Jedovec. A čeravno je Kozare, kakor so dejali, do vrata tičal v denarjih, vendar je vedno in vedno tožil o pomanjkanju, slabih časih itd. Jednak pogovor je bil tudi ondaj pričel pri mizi.
.Možje!" jel je govoriti, možje, čakajte, bom še jaz jedno povedal. Jaz pravim in še jedenkrat rečem, ko bi se moglo kako kaj — preuarediti ? Poglejte, denarja ni nič, fronki so pa zmiraj večji. Ali ni res, možje?"
.Res, res!" pritrdijo možje.
.Zato jaz pravim," nadal|uje potem, .ko bi se moglo kaj prenarediti. Ko bi se morda kako pisanje sestavilo in se poslalo tistemu, ki pravijo, da za nas govori pred cesariem. Kd-li."
.Tisto dajmo, tisto !" povzame besedo za njim Pocin. Poglej, Kozare, in vi, možje, poslušajte : pred leti sem plačal nekaj grošev davka za tisto mojo
miru in domovine klanjali se svojim liberalnim pro-tivnikom v marsičem le zato, da so skupno naska-kovali nemSursko oblastvo v deželi. Ustanovljali so čitalnice, bralna društva, ni je bilo narodue naprave, pri kateri ne bi dukovniki sodelovali. Hodili so v čitalnice, v vesele družbe, kjer so se popevale domorodne pesmi. Pohajali so v te družbe ne toliko zaradi zabave, v to pač duhovnik ne utegne, temveč da so s svojo prisotnostjo množili krog domoljubov ter netili in gejili pravo narodno zavest. Opomniti pa moramo, da tedaj, ko so ti »Simoni Stylitesi", kakor jih naziva g S—c, vodili čitalnice in slična narodna društva, liso se čitalnice izpre-menjevale v kazine, kakor se žalibog sedaj mnogo-kje, kjer »Stjlitesov" več ni blizu. Duhovniki so praznili kazine in polnili čitalnice, sedaj pa je uprav narobe. Kazine se polnijo, čitalnice hirajo, kakor tožijo časniki. Po nekod, kakor se je čulo, dela se že na to, da se nemški in slovenski .rodoljubi" zjedi-nijo v jeden »Leseverein", seveda brez „Stylitesov". Gospod S—c, kdo podira narodne naprave?
Tako so delali duhovniki vsestransko, dokler se ni probudil ves narod do skrajnega kotička in se zavedel, da bije v njem slovensko srce. A že tedaj, ko so še duhovniki in narodni lajiki skupno izganjali nemškega duha, jeli so se . mladi radikalci slovenski ježiti! G. S—c, že tedaj se je zanesel raz-por v socijalno življenje, ne pa še le včeraj s priž-nice! Marsikak duhovnik je čul tu ali tam v čitalnici ali na kakem shodu za hrbtom vprašanje: »Kaj pa ta tukaj dela? Kaj pa ima tukaj iskati?" Že leta 1872 je pisal Bleiweis, da povsod v društvih iščejo »Bleivveisove in Jeranove" stranke. Ako je dr. Bleivveis ali Jeran kje zraven, brž pravijo: Povsod mora biti! Ako pa ga ni, hitro opazijo: Ni ga bilo!
Tako so mladi vročekrvni liberalci duhovnike, ustanovitelje čitalnic, direktno in indirektno, podili iz odborov in počasi tudi iz društev samih. Potem pa so kričali za njimi, kakor kriče še danes po vzoru g. S—ca: »Glejte, nemškutarji so!" To so imeli, to imajo še sedaj duhovniki v zahvalo!
Ko so v letih 1879—1882 prišli Slovenci na krmilo, umaknili so se mnogi vrli narodni bojevniki takoj v ozadje, prepustivši politično polje svojim rojakom, če tudi liberalnim. Bilo jim je dovolj, da so le vlado tujega življa na Kranjskem premagali. Mnogi duhovniki so še vedno zahajali v narodna društva, čeprav so morali opetovano britke opombe požirati. Bili so po .Narodovi" lastni izjavi, kakor »krotka jagnjeta", s katerimi se je vse dalo in smelo narediti. Vse so radi pretrpeli, le da je napredovala narodna stvar. Pisatelj teh vrstic je bil pred še kakimi šestimi ali sedmimi leti v neki mestni čitalnici na Kranjskem. Pogovorili smo se z nekaterimi duhovniki, da pojdemo v čitalnico, ker se je uprav tedaj predstavljala neka nenavadna igra od tujih igralcev. Mislili smo si: pokažemo vsaj dobro voljo nasprotnikom, da nismo čitalnici sovražni, ako se ne zlorabi. Zabavali smo se dobro med celo igro, nismo imeli vzroka, kaj očitati. A takoj po zvršeni igri nastopi neki (ime lahko imenujem) igralec, ki napove, da bode še nekaj za nameček. Že napravljen ni bil prav dostojno, jel se je
podrtijo. In danes ta dan? Jednega manj kakor petak sem moral nesti le oni dan, pa še oštel me je tisti pogančt dolgi, ali ka-li, saj ga nisem prav zastopil, ker se samo po nemški meni!"
»Poglejte," oglasi se zopet Kozare, »le ono leto, ko se je šla za tiste, ki nas pred cesarjem hvalijo ali tožijo — kaj jaz vem — poglejte, takrat so toliko pravili, da bodo, če se potegnemo mi za to, poslali sem tacega, da se bo vsaj znal pogovoriti z nami, da nam bo davke zmanjšal in Bog v6 kaj še. In mi — kaj ne, možje — smo pa vsi dali pisanje od sebe, da hočemo, da nas Slov^nar pred cesarjem hvali, pa ne kak — peškur, ali kako jih že zmirjajo. Ali ni tako, možje?"
»Tako je! Prav govoriš, Kozare!" pritrdijo vsi.
»No, ravno zato zdaj jaz pravim, da bi se kaj prenaredilo ! Doli v Ljubljani so se menda že puntati jeli, kakor mi je pravil šolmašter. No, mi se pa puntali ne bomo; ali da bi se z lepa kaj moglo narediti, tisto bi bilo dobro! Saj vidijo, da ne moremo in — ne moremo!"
BKaj ne — moremo?" vtakne se vmes Jedovec. »Mi vse moremo, vse! Pet graščin — deset graščin lahko sezidamo, če je treba! Mi že — mi, kar nas je tukaj-Ie! Mi — mi!
zverati in ostudno smešiti molitev, sv. rožni venec, procesije, tretji red itd., daje res mejilo že na nesramnost. Spogledali smo se tovariši in se vprašali, kaj hočemo storiti, ker po dvorani je nastal grozen krohot in ropot. Eden aH dva sta že jela žvižgati v ozadju, a pomirili smo ja, češ, rekli bodo, da smo prišli navlašč delat nemir. V tem jeden molče pograbi klobuk in odide, mi drugi pa za njim. Za nami pa se je slišala ostudna kletev iz ust nekega salonskega moža: »Glejte, proklete farje, kakšni so! Da bi jih le več nazaj ne bilo!" Bili smo silno razburjeni in žalostni, a sklenili smo tudi, da poslej hočemo desetkrat premisliti, predne prestopimo zopet kedaj prag kake čitalnice.
Zato g. S—c in drugovi ne vprašujte in ne oponašajte nam več, zakaj nas ni v čitalnice ali k narodnim veselicam. Tega menda vendar ne tirjate od nas, da bi zato hodili k vašim zabavam, da bi z nami norce brili in nas izzivali z zaničevanjem naše katoliške vere. Za sv. vero in mili rod smo radi tudi zaničevani, a samo vam za kratek čas pa nikdar in nikakor ne! Kadar vemo, da je veselica poštena, da jo priredi poštena družba, vselej nas vidite pri njej, z veseljem pridemo. A tega ne zahtevajte, da bi hodili n. pr. k balom, ki se prirejajo v pepelničuo jutro, čeprav se to v vrši pod krinko ndrodnosti! Zato nam tudi ne predbacivajte, da se vas ogibljemo. Kjer se gre za pošteno stvar, radi sodelujemo, a kjer je glavni smoter zborovanja le spletka in ko-varstvo zoper nas, bolje je, -- sami morate to priznati I — da naših „kut" ni med vami!
G. S—c, kaj pa so vam kute napoti, ko vam nobena nič žalega ne stori? Skrivajte vsaj nekoliko svoje besno sovraštvo do katoliške cerkve in njenih ustanov, ker povem vam, da s tako podlim divjanjem grdite le sami sebe. Da imamo jezuite v deželi, štejemo se srečne; tudi vam bi ne škodilo, ko bi se vsaj nekoliko ž njimi seznanili, ako ne osebno, pa vsaj po knjigi. Kdor se dobremu namenoma odtegne on gotovo zasluži besede pesnikove: »Sie loben ewig das Gemeine, weil sie das Gute nie gekannt!» K trapistom pa tudi nikogar ne silimo ; saj jih še v deželi ni. Cemu torej dajete tudi temu zaslužnemu redu brco? Ali ste si morda kje izposodili ta privilegij ?
Nadalje g. S—c, vprašam vas, kaj ste si neki mislili tedaj, ko ste zapisali, da mi tirjamo, »naj vsi kleriki in posvetnjaci vso dobljeno omiko hkrati zavržejo in naj v kuto zlezejo". Ali res menite, da človek, ki nosi kuto, nima nobene omike in naobražbe ali tisti, ki kuto obleče, mora zavreči vso vednost in znanost. Gospod S—c, ta vaša drzna izjava sama znači dovolj piramidalno vašo neumnost in neslanost. Ni vredno, da bi pred pametnimi razsodnimi ljudmi na tako čenčarijo 'odgovarjal! Ali res ne veste, da so možje v kutah svetu rešili vso prosveto in omiko ter jo razširili do skrajnitt mej zemlje? Ali vam je je popolno neznano, da uprav jezuiti in trapisti, katerim ste posebno gorki, so pravi pijonirji krščanske omike v naših dneh tam, kamor si kak lajik komaj upa, da prvi v duševnem, drugi pa v gmotnem oziru najuspešneje razširjajo prosveto med divjimi narodi Smelo trdimo, da g. S—c in vsa njegova klika niti ni vredna, da bi odvezala jermena od njih črevljev.
»Graščin! Tacih menda, kakor je — tvoja!" reče Kozare.
»Moja? Mh! Le glej, Kozare, da bo ob letu tvoja taka, kakor moja !"
»Saj je že sedaj bolji!"
»Pa naj bo!" zavpije Jedovec ter udari ob mizo, da odskočijo kozarci, „pa naj bo! Kaj pa misliš, da si ti? Ti se ob letu še z mano meriti ne boš smel 1 Ti že ne, če ravno bahariš, kot ne vem —I"
»E, Jedovec, počasi! Ce si pa tak bogatin, jaz pa tak revež, bom pa kar prišel jutri zjutraj, mi boš pa vrnil, kar si mi dolžan 1 Ali ne bo prav?"
»Tisto tebi nič mari, prav ali ne prav! Toliko bom imel jaz kmalu, kakor imaš danes ti, da veš ! Hči Joškovec, še jednega! Ali že — spiš?"
Obmolknilo je celo omizje, le Jedovec je trdil in rentačil, da se Kozare čez leto in dan še meriti ne bo mogel. Kozare pa je jeze rudeč izvlekel iz hlačnega žepa mošnjo, vrgel na mizo denar ter molčd — odšel. Za njim so se jeli pozgubljati tudi drugi in počasi se je praznilo okrog mize. čez nekaj časa sta le še Jedovec in mežnarček dremaje sedela pri mizi ter natihoma se menila o — tisočih!
(Dalje sledi.)
Kar hvaležno priznava ves svet, ne le ultra, temveč tudi cismontanski, to skuša zanikati na listih »Slov. Naroda" skušen politik S—c!	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. marca.
Cerkvena reforma na Ogerskem in Slovani. Te dni je tudi ogerski ministerski predsednik "VVekerle zagovarjal civilni zakon. Obširno se je pri tem pečal z vprašanjem, kaj bode storiti, ko duhovščina zgubi nekaj svojih dohodkov. Pravice do kake odškodnine ministerski predsednik ne prizuava duhovščini, pač pa bode vlada podpirala duhovščino, kjer bode videla, da je potrebno in če se duhov-ščina ne bode ustavljala naredbam vlade. Iz povedanega je razvidno, da vlada hoče duhovščino narediti bolj zavisno od vlade. To pa ne bode slabo vplivalo le v verskem, temveč tudi narodnem oziru. Pomoči bode smel pričakovati le tisti duhovnik, ki bode podpiral mažarizac-ijo. Na katoliško duhovščino vlada še toliko ne bode mogla pritiskati, pač pa na protestantsko in pravoslavno, katera ima že zaradi tega večje potrebe, ker je oženjena. Očeviduo je, da se ogerska vlada nadeja, da dobi najboljše ma-žarizatorje mej Slovani v pravoslavni iu protestantski duhovščini. Posebno laskavo je minister govoril o protestantih, menda se že nadeja od njih največ podpore za svoje namene.
Srbija. Radikalci nekoliko mirneje postopajo. Glavni radikalni odbor je radikalnim listom naročil, da naj tako ne napadajo kralja Aleksandra. Jako je poparila radikalce novica, da Avstrija ne misli mirno gledati, ko bi prišlo do kakega prevrata v Srbiji. Posebno pa so se Srbi streznili, ko so angleški listi začeli razpravljati vprašanje o delitvi Srbije. Vse stranke so se začele nekaj zbliževati in nameravajo v Beligrad sklicati velik tabor, na katerem bodo protestovali proti taki delitvi. Seveda s tem protestom še ni nič opravljenega, treba pred vsem, da Srbi gledajo, da bode red v njih deželi in popuste vsako hujskanje proti sosednim državam. Osoda Poljske naj bode Srbiji v svarilo.
Razdelitev Srbije. Po angleških časopisih se zadnji čas z vso resnostjo priporoča, da se naj Srbija razbije in razdeli mej Avstrijo, Rumunijo in Bolgarijo. Mi mislimo, da do tega ne pride, če tudi so razmere v srbski kraljevini zares jako čudne. Pomenljivo je pa že, da se sploh po resnih listih take stvari razpravljajo in to bodi Srbom v opomin, da gledajo na red v svoji deželi. Govori se pa, da so se v Avstriji že ukrenile nekatere priprave, da voj vojakov zasede Srbijo, ko bi zahtevale to razmere v Srbiji in pa avstrijske koristi. Rusija se za Srbe pač drugače ne bode vlekla, nego če bi zares hoteli kacega velikega kneza poklicati na prestol, kar bi pa bilo združeno z mnogimi težavami. Srbski radikalni listi vso krivdo za zmešnjave izvračajo na Milana, kakor bi pred njegovim prihodom bilo vse v redu v Srbiji.
Kijev — ruska prestolnica. Podnebje v Peterburgu ruskemu carju ne ugaja, pa tudi mišljenje Peterburžancv mu ni prav po godu, preveč so se navzeli evropskih liberalnih idej. Moskovski profesor Saharin, ki je carja zdravil v poslednji hudi bolezni, mu je priporočal, da se preseli stalno na Krim ali v Kijev. Kijev je važno mesto v ruski zgodovini in zatorej ni povsem izključeno, da ne bi se car tjakaj preselil. Podnebje v Kijevu je jako suho in zdravo. Za Peterburg bi preselitev carja v Kijev seveda bila hud udarec.
Rusko-nemška trgovska pogodba se sedaj razpravlja v nemškem državnem zboru. Borba je precej huda. Državni kancelar je posebno na-glašal politično važnost te pogodbe, ki bode utrdila evropski mir. Avstrija in Italija bodeta tudi zadovoljni, če Nemčija sklene trgovsko pogodbo z Rusijo, ker s tem se le to utrdi, kar je namen tro-državni zvezi, namreč evropski mir. Caprivi se je potem skliceval na Bismarcka, ki je nekoč rekel, da bode deloval za narodno-gospodarsko sporazumljenje z Rusijo, kar bode dosegel njegov naslednik, če ne bode mogel on. To, kar je želel Bismarck, hoče sedaj izvršiti on. Caprivi je naglašal, da se je zvezni svet jednoglasno izrekel za trgovsko pogodbo z Rusijo, ravno tako tudi prusko ministerstvo. S to izjavo je oporečena novica, ki ao jo razširjevali nasprotniki trgovske potrodbe. da.se je pruBki finančni minister izrekel pr>>t up. Kakšen bode izid, se še ne ve. Vse je ..dviano le od malo glasov. Usod* te trgovske pogo.llie j' od>i*na od tega, koliko kato-
likov in pa svobodnih konservativcev bode glasovalo za njo. Pri konservativcih je vse vplivanje cesarjevo ostalo skoro brez vsega vspeha, kakor se kaže.
Oladatone. Poslednje dni se je zopet razširjala novica, da odstopi Gladstone. Kakor vselej poprej se je. tudi sedaj preklicala. Bile so torej le želje nasprotnikov njegovih.
Slovstvo.
Zabavna knjižnica za slovensko mladino. —
Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču. III. zvezek. — Obseg tvarine tega zvezka je raznovrsten in zanimiv ; zato je tudi III. zvezek prav primeren dar za učečo se slovensko mladino. — Cena zvežku 15 kr. Dobiva se pri Ant. Kosi-ju, izdatelju zabavne knjižnice v Središču na Štajerskem.
Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja Andr. Gabršček. — 11. snopič: Odiseja, povest. Prosto po Homerju spisal Andrej Kragelj. Povest ta bo obsezala 3 do 4 snopiče.
Hrvatski učitelj, časopis za srednje i pučke kole. Broj 4. — Izhaja dvakrat na mesec v Zagrebu Velja 3 gld. na leto.
Danica. List posvečen hrvatskom radničkom stališu u Americi. Pittsburg; godina I., broj 6. — List izhaja vsaki teden, ter se poleg hrvatskih ozira tudi na slovenske razmere.
Matice Slovanska. St. 3. drugega letnika je ravnokar izišla. V nji je dovršena novela Svet. H ur b a u a Vajanskega nK a n d i da t" v slovaškem izvirniku. Dalje pričenja se ravno tistega pisatelja „v malem mestu" v češkem prevodu. V „Obzoru" Matičinem se nadaljuje velezanimivi spis V. J. Lamanskega „Tri sveti asijsko-evropske pevnin^." Kakor je videti, si je književno podjetje pridobilo trdnih tal.
Trgovska in obrtniška zbornica.
V včerajšnji seji trgovske in obrtniške zbornice, ki se je vršila pod predsedstvom gosp. zborničnega predsednika Ivana Perdan-a in v navzočnosti gospoda vladnega komisarja c. kr. vladnega svetnika pl. Btilinga in kateri so prisustvovali naslednji gospodje zbornični svetuiki: Ivan Baumgartner, Ivan Dogan, Oroslav Doleuec. Robert Drascb, Anton Klein, Franc Kollmann, Maks Krenner, Alojzij Len-ček, Karol Luckmann, Franc Omersa, Tomaž Pav-šier, Vaso Petričič, Josip Rebek, Avgust Skaberne, Franc Ks. Souvan, Feliks Stare, Filip Supaučič, Valentin Sušnik in Jernej Žitnik, se je mej splošnim odobravanjem ednoglasno sprejel nastopni predlog zborničnega predsednika: Čestita zbornica naroča predsedstvu, da svojedobno predlaga, kako naj zbornica 1. 1898 praznuje petdesetletnico vladanja Njegovega Veličanstva, našega presvitlega cesarja Frančiška Jožef* I.
Zbornični predsednik izreka odstopivšim gospodom zborničnim svetnikom zahvalo za njih delovanje in pozdravlja novovstopivše z željo, da bi blagovolili po svojih močeh združeno z gospodi že več let delujočimi v zbornici delovati za interese krogov, zastopane od zbornice.
Po odobrenju zapisnika zadnje seje poroča zbornični tajnik o izidu zborničnih nadomestnih volitev, o katerih smo v našem listu že poročali. Poročilo se je vzelo na znanje iu se potem volil predsednikom z 19 od 20 oddanih glasov dosedanji predsednik Ivan Perdan, za predsednikovega namestnika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Anton Klein in za provizoričnega predsednika, ker se je dosedanji provizorični predsednik izvolitvi odpovedal, Ivan Baumgartner.
Zbornični svetnik Baumgartnt-r poroča o načrtu naredbe glede uvrstitve potovalnih pisarn mej dopuščane obrte.
V ukazu došlem zbornici od trgovinskega mi-nisterstva se poudarja, da je z ozirom na razširjenje in pomen, katerega so zadnji čas vsled razvijajočih se prometnih razmer dobile takozvane potovalne pisarne, kakor tudi z ozirom na javne interese, katere je pri vršbi teh pisarn vpoštevati, zelo želeti, da se omenjena podjetja uvrste mej dopuščane obrte. Za potovalne pisarne je po naredbenem načrtu smatrati ona podjetja, ki se pečajo z eduim ali večiini nastopnimi obrtnimi opravili, če namreč posameznih teh opravil ne izvršujejo na podlagi posebne obrtne pravice, v katere obseg že spada dotično opravilo. Obrtna opravila, na katera se lahko vršba potovalne pisarne razteza, so sledeča:
a)	izdaja voznih listkov za domače in tuje železnice ;
b)	izdaja prostorov v spalnih železničnih vozovih ;
c)	izdaja voznih listkov in kajutnih biljetov za domača in tuja parobrodna podjetja do vseh luk;
d)	izdaja listkov za potovanje na okrog in mej-narodnih kuponskih biljetov;
e)	prirejitev družbenih potovanj, zabavnih vlakov in voženj;
f)	odprava potne prtljage;
g)	izdaja hotelskih nakazuic.
Odsek smatra opravila potovalnih pisarn za tako važna, da se mora razun posebnih svojstev, katere je zahtevati za nastop kakega dopuščanega obrta, doprinesti tudi dokazilo o zadostni splošni in kup-čijski izobrazbi. Če je podjetje perijodičnega prevažanja oseb, obrt onih, ki na javnih prostorih kakoršna bodi vozila za ljudi pripravljena imajo, da jih lahko porabi kdor hoče, ali ljudem svojo osobno službo (kakor seli, nosači) nudijo, vezano na koncesijo, koliko bolj mora to za potovalne pisarne veljati. Odsek torej predlaga: Zbornica naj se izreče za uvrstitev potovalnih pisarn mej dopuščane obrte. — Predlog se je sprejel.
Zbornični svetnik Maks Krenner poroča v uredbi znamk za peneča vina. V obširnem poročilu se po-jasnuje, da je uvedba znamk za peneča vina (šampanjec) potrebna v interesu trgovcev in kupovalcev in da bi se varstvo znamke doseglo najbolje s tem, če bi se registrovana znamka napravila na zamašku in na vnanii strani steklenice. Zbornica je sklenila v smislu poročila svoje mnenje izraziti vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu.
Po predlogu zborničnega svetnika Al. Lenčka se je sklenilo za trgovinske prisednike pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem Mestu predlagati nastopne gospode trgovce: Ivana Krajca, Josipa Ogo-reutza, Adolfa Pauserja, Ivana Surca, Viktorja Duri-nija in Adolfa Gustina.'Zbornica (poročevalec zbornični svetnik Anton Klein) sklene 100 gld. podpore dovoliti učiteljem, kateri obiskujejo petmesečni risalni tečaj na c. kr. državni obrtni šoli v Gradcu v ta namen, da bi bili vsposobljeni učitelji v risanju na obrtnih nadaljevalnih šolah. Ta tečaj obiskujejo od 16. februvarija 1894 učitelji: Albert Sič v St. Vidu nad Ljubljano, Štefan Tomšič v Ribnici, Ivan Pianecki v Radovljici, Ivan Leveč v Radečah, Josip Hribar v Postojni, Ivan Cfirn v Tržiču, Karol Simon v Lescah, Josip Križnar v Metliki, Josip Smo-rancar v Zužeinperku in Karol Matajc v Spodnjem Logatcu. Podpore so že dovolili kranjski deželui odbor, kranjska hranilnica iu občine Radoljica, R b-nica in St. Vid nad Ljubljano. Zbornica je sklenila na odsekov predlog (poročevalec zbornični tajnik) kot zastopnike v odbore obrtnih nadaljevalnih šol voliti: za Ribnieo Marka Burger-ia, za Kočevje Petra Jaklitscha, za Krško Antona Jugoviea, za Kranj Ignacija Fok-a, za Novo Mesto dr. Jos. Marinko-ta, za Tržič Leopolda Ahačiča, za Kamnik Avguština Hermana, za Radoljico Ivana Sartori-ja, za Metliko Frana Štajer-ja, za Skofjoloko Ivana Gusela. Na predlog zborničnega svetnika Fr. Ks. Souvana se je sklenilo c. kr. deželni vladi poročati, da je konjsko mesarstvo smatrati za rokodelski obrt. Zbornica (poročevalec zbornični svetnik Avgust Skaberne) se je izrekla proti pomnožitvi letnih in živinskih semnjev v Ržišu in je dovolila (poročevalec zbornični svetnik Franc Omersa) učencem na c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo Ivanu Markešu, Pavelu Kobal-u, Jakobu Kelhar-ju, Ivanu Zuidaršiču ustanove po 50 gld. in Ivanu Bricelj-u 30 gld., učenki na strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani Ivani Petrovčič 50 gld.
Konečno vzela je zbornica na znanje poročilo zborničnega svetnika Karola Luckmanna o obravnavi v enketi glede železničnega prometnega pravilnika in dodatnih določil k temu in se je na predlog zborničnega predseduika poročevalcu izrekla zahvala za zastopanje zbornice v enketi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. marca.
(Odbor kat. polit, društva v Ljubljani) bavil se je v zadniih sejah med drugim tudi o imenovanju c. kr. uradnikov neveščih slovenskega jezika ki se nastavljajo med Slovenci in o dvojezičnih poštnih pečatih ter je sklenil naprositi predsednika
kat. po lit. društva, naj v zvezi z drugimi slovenskimi državnimi poslanci store vse potrebne korake, da se v tem dvojnem oziru ne gode tudi v prihodnje krivice slovenskemu narodu.
(Odlikovanje.) Presvtl. cesar je z odlokom z dnč 4 februvarija pritrdil predlogu najvišjega c. in kr. kamornika grofa Trautmannsdorffa, da se knjigi: »Oesterreichischer Gesetz-Index" in „Uebersicht der Verwaltungs- und RechtsgeschichtedesLandes Krain" sprejmete v cesarsko fidejkomisno knjižnico, ter je gospodu spisatelju umirovljenemu deželnemu svčtniku n državnemu poslancu pl. Globočniku podaril veliko zlato svetinjo.
(V pokoj je stopil) deželni knjigovodja g. Fr. Ravnih ar po 43letnem službovanju v državni in deželni službi. Ob tej priliki izrekla se mu je zahvala in priznanje za njegovo mnogoletno delovanje.
(V Metliko) sta došla dva inženerja, da trasujeta železnico od Novega Mesta do Karlovca. Dne 23. t. m. je umrla ondi občespoštovana mati sedanjega kapelana v Ptuji, č. o. Konrada Stazinskega. N. v. m. p.
(Dva pogreba.) Z Dunaja, 28. febr. Danes popoludne ob eni bil je*slovesen pogreb dunajskega župana dr. Prixa, ki je v nedeljo zvečer nenadoma od mrtuda zadet umrl. Truplo je v mestni hiši blagoslovil prošt votivne cerkve dr. Marschall ter ga spremljal v prestolno cerkev sv. Štefana, kjer ga je še jednokrat blagoslovil, pomožni nadškof An-gerer. Od ondot so ga nesli skoz koroške ulice na Schvvarzenbergov trg, kjer so čakali vozovi, ki so ga spremljavah k poslednjemu počitku na centralno pokopališče. L:udij se je vse trlo po ulicah, skozi katere se je vršil sprevod, katerega so v mnogem številu spremljevali najodličnejši dostojanstveniki. Ko je bil nedavno v drugič izvoljen za župana, pač ni mislil, da bode tako hitro konec njegovega veličastva. — Danes je bil pokopan pa še drugi mož, o katerem je bilo te dni veliko govorjenja ne samo po Dunaji, ampak tudi po vnanjih deželah. Znano je, da je jeden glavnih blagajnikov državno-dolžne bla-gajnice Adolf Ferles izneveril 105.000 gld. v državni blagajnici ter kot načelnik veteranskega društva »nadvojvoda Albreht" okradel tudi družbeno blagajnico za kakih 11.000 gld. Mož se je svetni pravici umaknil s samomorom, ki ga je dovršil v nedeljo 25. t. m. v praterju. Dasiravno je vse ukradeno in tudi vse lastno premoženje zapravil z malopridnim ženstvom, je vendar njegova soproga v javnih listih priobčila mrtvaški list, v katerem globoko užaljena naznanja, da je njen nepozab-ljivi mož 25. t. m. nagloma umrl in da bode truplo 28. t. m. ob pol tretji uri popoludne v bol-nišuiški kapeli slovesno blagoslovljeno, potem pa k večnemu počitku prepeljano na centralno pokopališče, in da se bode sv. maša darotala 1. marca ob 9. uri dopoludne v prestolni cerkvi sv. Štefana. Se nekateri dunajski listi temu naznanilu pristavljajo, da to presega znano dunajsko »Gemutlichkeit" in da je jako predrzno kaj tacega naznanjati. Katoličani pa so se spodtikali, da bi bilo sploh mogoče, tako v nemar puščati cerkvene določbe glede pogreba samomorilcev. Neki državni poslanec podal se je zaradi tega k dunajskemu nadškf. kard. Gruschi, ki mu je pa rekel, da je prepovedal cerkveni pogreb, ker je raztelesenje omenjenega samomorilca pokazalo, da je bil pri zdravi pameti, ko je dovršil samomor. Tako se je toraj trupio njegovo brez cerkvenega blagoslova spravilo na pokopališče.
(Častnim občanom) je imenoval občinski zastop na Dobrni na Štajerskem velečastiUga gospoda Karla Gajšeka, častnega kanonika, župnika in dekana na Dobrni. Imenovani že 25 let neutrudno deluje na Dobrni in si je v tem dolgem času pridobil mDogo zaslug za cerkev, šolo in občino.
(Koroške novice.) V Porečah se je ustrelil lSletni trg. pomočnik Zoi zbog nekega prepira. Truplo je ležalo 16 dnij pod streho trgovca M-a., kjer si je bil vzel življenje. — Proti dr. Steinvvendru kandiduje stranka ,D. allg. Ztg."-e socijalnega demokrata Sehatzmajerja. — Novo ustanovljeni nemško naci-jonalni „Volksverein", ki seje porodil po onem shodu na katerem je bil »sijajno" pozebel dr. Steinvvender, je napravil v Trbižu in Greifenburgu volilne shode Kajpak so se volilci rjednoglasno" izrekali za dr. Steinvvendra. Na shodu v Greifenburgu je govoril tudi gimnazijski profesor Staumg iz Beljaka. Slovenskim profesorjem se strogo prepoveduie udeleževati se političnih shodov, nemški se zato puh talijo, — po strogih določbah »ravnopravn^sti*! I — Na Koroškem ie 11 zasebnih l.ud-kili s i.
(Iz Rima) se nam poroča: Kakor je znano, biva že več dnij v Rimu sloveči „oče Kneipp,14 župnik iz Worishofena na Bavarskem, katerega vsaj po imenu pozna ves omikani svet in čislajo prijatelji sladne kave. Sv. oče so ga odlikovali s častjo tajnega svetnika. Če kedo, gotovo ta častitljivi mož zasluži to odlikovanje, kajti od jutra do mraka se žrtvuje bolnikom, ki oblegajo tudi tu v Rimu njegovo bivališče. — Včeraj dne 26. p. m. je imel predavauje v palači avstrijskega poslanika pri svetem Stolu, grofa Revertere. Povabljeni so bili od-ličnjaki avstrijske in nemške naselbine. Z zdravim humorjem je osolil svoj „vodeni" govor, ki je trajal nad jedno uro. Starček, dasi v 73. letu, je še nenavadno krepak ter ne zataji priproste svoje matere bavarske. Zdravil je te dni tudi kardinala Rafaela Monako La Valetta, ki je Ie še po sobi hodil ob palici; danes se visoki cerkveni dostojanstvenik vže izprehaja po vrtu. Danes dne 27. je imel Kneipp predavanje v hotelu Minerva. Velika dvorana je bila do zadnjega kotiča natlačena odličnega občinstva, ki ume nemški. — Povodom zaključka slavnosti petdesetletnice sv. očeta je vodja nemškega gostišča „Campo Santo" razobesil na stolpu papeževo zastavo. Komaj jo zapazi nadzornik Manfroni, zapove v „imenu prostosti", da se mora sneti." To je prostost v Rimu I Italijanska prostost je v istini sekira na dolgem toporišču nasajena, a slabo zagvozdena! — O novih finančnih načrtih italijanske vlade bi vam mogel mnogo poročati, toda čitateljev bi morda ne zanimale dolge vrste številk, kako raste „plava-joči" dolg zjedinjene Italije, kako namerjata Crispi in Sonniuo zdraviti kronično bolezen vsakoletnega primanjkljeja itd. Mislim pa, da so se tudi finančne kapacitete kranjskega deželnega zbora učile po raznih knjigah one teorije, da se morejo potrebe za »višje stanove" pokriti edino le z davki „nižjih stanov". Toda so, ki vedno in povsod govori z Molieres-om: „Nul n'aura de 1'esprit, hors nous et nos amis!"
(Pred porotnim sodiščem) je bil 28. febr. obsojen hlapec Fr. Hribernik na eno leto v ječo, ker je dne 13. maja m. 1. na potu iz Zminca v Skofjo-loko Franca Trilerja tako nevarno z nožem sunil v roko, da mu več ne služi.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca februvarija t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 651 strank 180.736 gld. 23 kr., vzdignilo pa 330 strank 78.109 gld. 85 kr. Stanje vseh vlog iznaša dne 28. febr. t. 1. 3,102.345 gld. 89 kr.
(Šole v Ptujn) so se morale zapreti zaradi davice.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 18. do 34. februvarija jih je bilo 12 živih in 1 mrtev rojen ; 18 jih je v tem času umrlo. 1 je umrl za Iegarjem, 1 za davico, 7 za jetiko, 1 za mrtvoudom, 7 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi so bili 4 tujci, 6 pa iz zavodov. Zbolela sta 2 za škarlatico, 3 za vratico.
Društva.
(Društvo zdravnikov) zboruje dne 2. t. m., ob 5. uri zvečer v društveni dvorani. Pri tej priliki izroči predsednik društva diplomo častaemu predsedniku društva zdravnikov na Kranjskem, dr. A. Valenti pl. Marchthurnu ter mu častita k njegovi 401etnici kot doktor medieinae. Po zborovanju je prijateljski sestanek pri „Slonu".
(Občni zbor okrajue bolniške blagajne za ljubljansko okolico) vršil se je v najlepšem redu dne 25. februvarija t. 1. v društveni hiši v St. Vidu pri Ljubljani, pod voditeljstvom gosp. Anton Belca, predsednika okrajne bolniške blagajne. Zbor je bil mnogoštevilno od strani delodajalcev in delavcev zastopan. Iz proračuna in sta-
tistike leta 1893 je razvidno, da je imela blagajna v omenjenem letu 9720 gld. 98 kr. dohodkov in 8847 gld. 88 kr. troškov. Premoženje, oziroma re-servni zaklad znaša koncem leta 1894 2802 gld. 78 kr. V letu 1893 se je izplačalo 4517 gld. 47 kr., 617 bolnikom za 10.395 boln. dnij. Za bolnike v bolnišnicah pa 1724 gld. 77 kr. Predsednikom predstojništva voljen je zopet soglasno Anton Belec iz Št. Vida, njega namestniku gospod Jožef Arhar iz Vižmarij, odborniki pa gg. And. Goljar, Iv. Krem-žar, Jožef Magister, Fran Arhar, Vid Brenc Tomaž Burger in M. Skerbina. V nadziralni odbor: gospodi Valentin Oirman iz St. Vida, Andrej Mesesnu župan z Viča, Peter Kovač, J. Zadnikar, Hir. Tavčar in Fr. Bevc. V razsodišče: gg. Simon Jovan iz St. Vida, Alojzij Vodnik iz Podutika, Jau. Milaž, Mih. Babšek in Fr. Saje.
(Slov. hranilnica in posojilnica v Ziljski Bistrici) je imela v drugem upravnem letu 1893 29884 gld. 46 kr. denarnega prometa. Hranilnih vlog se je vložilo 7873 gl. 62 kr., izplačalo 1550 gld., ostalo koncem leta 12837 gl. 10 kr. Posojil se je dalo 7843 gld., vrnilo 3360 gl., ostalo 8601 gld. Upravnih stroškov je bilo 78 gl. 55 kr., čistega dobička 5 gl. 10 kr. Rezervni fond šteje 67 gl. 12 kr.
Telegrami.
Budimpešta, 1. m£yea. Na stopnjicah stenografske pisarne zbornice poslancev so mej sejo našli ploščinasto pušico z ugasne-nim fitiljem (lunto). Pušico nesli so na policijo. Najbrž je Je kaka šala.
Mentone, 1. marca. Avstrijski cesar je prišel semkaj danes ob 5. uri 80 minut zjutraj. Šel je takoj v hotel na Cap Saint Martin, kamor je prišla včeraj cesarica.
Rim, 28. februvarija. Crispi je v dolgem in opetovalno odobravanem govoru zagovarjal zakonitost obsednega stanja na Si-cilji.
Rim, 28. februvarija. Povodom obletnice svojega kronanja, ki bode dne 3. marca, je včeraj papež vsprejel veleposlanika avstro-ogrskega grofa Revertero, ki mu je častital.
Pariz, 1. marca. „Gaulois" poroča, da se je, ko so bili ruski častniki v Parizu, mej Rusijo in Francijo sklenila defenzivna vojaška zvezna pogodba.
London, 1. marca. Kraljica odpotuje 13. marca v Florenco.
London, 1. marca. Kakor se od dobro poučene strani poroča, Gladstone ni dal svoje ostavke.
Premovana tinktura za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani je rahlo dijetično sredstvo, katero črev ne draži. Vpliva na prebavljujoče organe in okrepčava njih krožeče gibanje. Steklenica velja 10 kr.	584 2 10—7
Vsebina 5. zvezka 1894:
1. Ms. Lazar Demetrij Mladenov. Po poročilih spisal N. L. 2. Dijoniz in Filoksen. Zložil Anton Hribar. 3. Pornenek. Zložil Anton Medved. 4. Gospa s pristave. Zgodovinski roman. Spisal I. Kraljev. 5. „V pustiv je šla." Dogodba. Spisal Poditoričan. 6. Žalne pesmi preroka Jeremija ob Jeruzalemskem mestu. Zložil A. Medved. 7. Večerno zvonenje. Zložil Mih. Opeka. 8. Loka. Krajepisno-zgodovinska črtica. Spisal Fr. Pokom. 9. črtice z avstrijskega juga. Piše dr. J. Marinko. 10. Potovanje križem jutrove dežele. IV. Piše dr. Fr. L. 11. Književnost. 12. Umetnost. 13. Razne stvari. — Slike. 1. Msgr. Lazar Demetrij Mladenov. Po fotografiji. 2. Virida izroča zastavo polku. Ilustracija povesti „Gospa s pristave". 3. Milanska stolna cerkev. Po fotografiji. 4. Mestni trg v Škofji Loki. Fotografoval Ivan Subic. 5. Kristijan Pajer. Po fotografiji narisal Rafael Bek. 6. Razgled znad gradu škofjeloškega. Slika Merianova.
Zahvala.
Šolsko vodstvo pri Sv. Ani pod Ljubeljem izreka vele-častitemn gospodu Fran-u Carmanu c. kr. vojaškemu, župniku v. p. najiskrenejšo zahvalo za podarjenih 20 gold. v iiapravo obleke revnim učencem tukajšnje šole.
Sv. Ana, dne 24. svečana 1894.
Luka Albrecht.
šolski voditelj.
Tujci.
27. februvarija.
Pri MaU&u: A. Koch pl. Langentreu, c. kr. dvorni svet.; Massa, \Viii;ns,	i orn, Conreitz, Koebl, Lofler z
Dunaja. — P.,, j.' r.'.;;. — Jeller iz Gradca, — Franki iz Goblenca.
Pri Slonu: Antonj Krčun, Konig tovarnar, Wildner, Reiaer Rittweger iz Dunaja. — Wilchelm iz Gradca. — Fischer iz Budimpešte. — Stern iz Brna. — Legat in Lipice. — Paulin, Rozman, Sigmund iz Trebnja. Schmidinger soproga iz Kamnika, Ruml ml. iz Grosuplja. — G. Rogo iz Milana.
Pri bavarskem dvoru: Alfred Marcus iz Brna — Virk iz Krškega. — Dr. Ad. Razlag iz Konjic. — Pevc iz Dola. —
Pri avstrijskem čaru: Gabršček iz Kobarid, — Aučin iz Trnja, Stanarik iz Loža, — Razboršek iz Šmartna. — Depnšar z Zaloga
Vremensko »porodilo.
«j Cas	Stanje		Ve ter	Vreme	V L. .2 S K S
opazovanja	zrakomer. T mm	toplomer, po Celziju			s g
I 7. u. zjut. 28 2. u. pop. j 9. u. zveč.	740 8 738-5 737 3	—26 12 0 64	brezv. si- vzh. si. vzh.	megla jasno n	000
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni
v Ljubljani.
Razglas.
119
V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. leta, št. 22. dež. zak.) se javno naznanja da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev v občinski svet
sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori.
O pravočasno vložeuih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 1. marcija 1894.
|Dunajska borza.
Dni 1. marcija.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld........ 368 „ 25
London, 10 funtov stri........124 „ 85
Napoleondor (20 fr.)........ 9 „ 91
Cisarski cekini.......... 5 „ 90
Nemških mark 100.........61 „ —
98 gld. 30	kr.
98 „ 10	„
119 „ 95	„
88 . -	.
1018 . —	.
Dn6 28. februvarija.
117	gld. 75 kr.
95	„ 05 „ 148 „ - .
160	„ — „
Ogerska zlata renta 4% .	. .
Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... — . —
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. ban&e 4% 98 „ 50
4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60
Kreditne srečke, 100 gld.......197 „ —
8t. Genois srečke. 40 «ld.......70 , 50
4% srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. ...
Salmove srečke, 40 gid.....
Waldsteinove srečke, 20 gid. . .
Ljubljanske srečke......
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. »t. v. 2945 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . . 106 Papirnih rubeljev 100 ... ... 135
144	gld.
18	.
24	.
72	. 48
24	.
158	.
—	ki.
75	r
25	.
25	.
50	.
75	.
75	,
10'/.J
Nakup in prodaja "Sat vsakovrstnih državnih papirjev, iredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev narofiil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
Vfollzeile St. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor ja mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti pf 11 n 1 o ž o m i h glavnic. "•G