L E P OTA I N B O G A S T VO M O K R I Š Č V S E V E R O V Z H O D N E M J A D R A N U MOKRIŠČA V SEVEROVZHODNEM JADRANU Mokrišča v severnem Jadranu so nastala v zadnjih dvajset tisoč letih, ko se je morje počasi dvigovalo in umikalo ter postopoma preplavljalo ravninska območja. Ti procesi še vedno potekajo, sočasno pa tudi njim nasprotni. Reke namreč stalno odlagajo naplavine in tako je nastal obsežen sistem peščenih obal, ki zarisujejo meje sedanjih severnojadranskih lagun. Mokrišča v severovzhodnem Jadranu so izjemno pomembna za ohranjanje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst kot tudi biotske pestrosti na nacionalni in tudi mednarodni ravni. Ramsarska konvencija opredeljuje mokrišča kot območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda v njih je sladka, polslana ali slana. Med mokrišča sodijo tudi območja obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov. »Mokrišča v severovzhodnem Jadranu so raj za ornitologe in ljubiteljske opazovalce ptic. Nobeno drugo naravno okolje v Evropi ne premore tolikšne vrstne pestrosti ptic. Tu so namreč doslej opazovali več kot 400 vrst ptic, kar je zelo veliko, če vemo, da jih v vsej Evropi živi nekaj več kot 550 vrst. Lagune, jezera ter druga sladkovodna obalna in morska močvirja, polna življenja, nam je uspelo ohraniti in v nekaterih primerih obnoviti z dobrimi naravovarstvenimi projekti ter modrimi odločitvami, s katerimi smo na področju ohranjanja narave korak pred drugimi,« poudarja dr. Fabio Perco, strokovni vodja Biološke postaje Isola della Cona v deželnem naravnem rezervatu Izliv Soče. Del tega bogastva, deset severnojadranskih mokrišč, na kratko predstavljamo v tej publikaciji. Njen namen je vzbuditi zanimanje za posebno bogastvo teh pestrih, a mnogokrat neznanih in prezrtih življenjskih okolij ter vas prepričati, da jih obiščete. fotografiji na naslovnici: Kajetan Kravos ITALIJA MOKRIŠČA V SEVEROVZHODNEM JADRANU Palmanova Krajinski park Sečoveljske soline 1 SLOVENIJA 2 Naravni rezervat Škocjanski zatok 6 Cervignano 3 Notranjski regijski park S. Giorgio di Nogaro Monfalcone/Tržič Cerknica Marano Lagunare Postojna 4 Regijski park Škocjanske jame Aquileia/Oglej Latisana Stranzano/Štarancan 3 9 Duino Aurisina/Devin Nabrežina Senožeče 5 Morski naravni rezervat Miramar 10 7 5 Divača 6 Deželni naravni rezervat Doberdobsko in Prelosno jezero 8 Trieste/Trst Grado/Gradež 4 Deželni naravni rezervat Izliv Soče 7 Lignano Deželni naravni rezervat Valle Cavanata 8 Muggia/Milje Ilirska Bistrica Deželni naravni rezervat Valle Canal Novo 9 Koper/Capodistria Izola/Isola Piran/Pirano Deželni naravni rezervat Izliv reke Stelle 10 2 1 JADRANSKO MORJE Umag/Umago HRVAŠKA Predstavljena območja, z izjemo morskega naravnega rezervata Miramar, so del evropskega omrežja Natura 2000. K R A J I N S K I PA R K S E Č O V E L J S K E S O L I N E ŽIVLJENJSKI PROSTOR MED KOPNIM IN MORJEM 1 Krajinski park Sečoveljske soline leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji s Hrvaško. Območje, veliko 650 hektarjev, sestavljata dve solini: Fontanigge, kjer so aktivno pridelavo soli opustili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa je znana po biotski pestrosti in ostankih bogate kulturne dediščine starih solin. Na Leri pa v sožitju z naravo še vedno pridelujejo sol na tradicionalen način. Na Leri so informacijski center, trgovina, kjer je mogoče kupiti izdelke s solin, ter umetniška galerija. Na Fontaniggah pa si obiskovalci lahko ogledajo Muzej solinarstva, ki prikazuje srednjeveški način pridelave soli. Za najavljene skupine je organizirano strokovno vodenje po parku in muzeju. Proces pridelave soli sicer poteka vse leto, za obiskovalce najprivlačnejši čas pa je poleti, ko sol kristalizira iz zgoščene slanice in se na Leri bleščijo kupi soli. Ornitologi, ljubitelji narave, kulturne dediščine in krajine pa bodo ob vsakem letnem času uživali v doživljanju solinskega okolja z blagodejnimi učinki. V Sečoveljskih solinah je zaradi dolgotrajnega človekovega delovanja nastal tipičen solinski ekosistem, ki daje življenjski prostor več kot 280 vrstam ptic, med katerimi so tudi takšne, ki drugje v Sloveniji ne gnezdijo ali zelo redko. Med značilnimi prebivalci solin sta tudi solinski rakec in riba solinarka, med rastlinskimi posebnostmi pa izstopajo slanoljubne rastline oziroma slanuše. INFORMACIJE: www.kpss.si SOLINE Pridelava soli d.o.o. Seča/Sezza 115, 6320 Portorož/Portorose Tel.: 05 67 21 330 E-pošta: kpss@soline.si ČAS OBISKOV: Park je praviloma odprt: • v hladni polovici leta od 9. do 17. ure, Upravljavec: • v topli pa od 8. do 20. ure. SOLINE Pridelava soli d.o.o. fotografije: Iztok Škornik N A R AV N I R E Z E RVAT Š K O C J A N S K I Z ATO K 2 OAZA NA PRAGU KOPRA Naravni rezervat Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Območje, znano po pestrosti ptic, leži v neposredni bližini mesta Koper, kjer kot oaza v urbaniziranem svetu daje zavetje številnim živalim in rastlinam. Sooblikujeta ga polslana laguna, obdana z rastišči slanuš in trstičjem, ter sladkovodno močvirje z vlažnimi in močvirnimi travniki, obsežnimi sestoji trstičja in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Območje so pred nedavnim v celoti obnovili, potem ko je bilo ob koncu preteklega stoletja zaradi urbanizacije skoraj popolnoma uničeno. Obiskovalci si lahko življenje v rezervatu ogledajo z opazovališč ob krožni učni poti, ki poteka okoli sladkovodnega močvirja. Do konca leta 2009 bodo predvidoma zgrajeni center za obiskovalce, opazovalnice in drugi objekti, ki bodo še izboljšali možnosti za spoznavanje narave, izobraževanje in raziskovanje rezervata. Najboljši razgledi po rezervatu se bodo ponujali iz osrednje opazovalnice, od koder bo mogoče opazovati tudi podvodni svet sladkovodnega močvirja. Škocjanski zatok daje mnogo različnih priložnosti za izobraževanje in raziskovanje. Izobraževalni program rezervata je prilagojen starosti otrok in obsega različne dejavnosti za otroke iz vrtcev, učence osnovnih in srednjih šol ter tudi raziskovalne dejavnosti za študente: predvsem naravoslovne dneve, različna predavanja ter dogodke in prireditve z izobraževalno tematiko. Parkovna infrastruktura in program rezervata sta posebej prilagojena tudi obiskovalcem s posebnimi potrebami – gibalno oviranim, slepim in slabovidnim ter gluhim. INFORMACIJE: www.skocjanski-zatok.org Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Staničev trg/Piazzetta Valentin Stanič 16, 6000 Koper/Capodistria Tel.: 05 62 60 370 E-pošta: skocjanski@skocjanski-zatok.org ČAS OBISKOV: Rezervat je odprt vse dni v letu ves dan, od sončnega vzhoda do zahoda. Uradne ure začasne informacijske pisarne v Kopru so: • ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 10. do 12. ure ter Upravljavec: • ob sredah od 15. do 17. ure. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije fotografije: Borut Mozetič, Kajetan Kravos N O T R A N J S K I R E G I J S K I PA R K 3 OSUPLJIVO CERKNIŠKO JEZERO Na robu prostranih mešanih gozdov, ki na severnem, južnem in zahodnem delu obdajajo Notranjski regijski park, se obiskovalcu odpre osupljiv pogled na prostrano kraško polje s presihajočim Cerkniškim jezerom. Na svetu morda ni jezera, ki bi se tako spreminjalo in ponujalo toliko različnih vtisov kakor prav Cerkniško. Vsak obisk je zato edinstveno doživetje. Nenehno menjavanje mokrih in sušnih obdobij je gonilna sila procesov na jezeru. Izoblikovale so se posebne razmere, v katerih prevladujejo rastline, ki se obnašajo kot dvoživke in preživijo tako v vodi kot na kopnem. Območje je znano predvsem po pestrosti ptic: doslej so opazili že več kot 250 vrst, od katerih jih okoli 100 tukaj tudi gnezdi. Tako kot voda skrivnostno priteka, tako tudi odteka iz jezera. Pogoltnejo jo požiralne jame in požiralniki s pomenljivimi imeni, kot so Vodonos, Rešeto, Retje, Kotel, Velika in Mala Karlovica. Skozi slednji voda ponikne in ponovno priteče na dan v kraški dolini Rakov Škocjan, katere osrednji znamenitosti sta Veliki in Mali naravni most, ostanka nekdanjega stropa jame. V Notranjskem regijskem parku dajejo šolski mladini in drugim organiziranim skupinam priložnost, da na vodenih izletih spoznajo in doživijo Cerkniško jezero ter Rakov Škocjan. Obiskovalci lahko dan ali dva od blizu spoznavajo to edinstveno okolje in najdejo svojo interpretacijo videnega, svoj odnos do narave. INFORMACIJE: www.notranjski-park.si Notranjski regijski park Tabor 42, 1380 Cerknica Tel.: 05 90 91 612 E-pošta: info@notranjski-park.si ČAS OBISKOV: Park si je mogoče ogledati vsak dan vse dni v letu. Telefonske informacije vsak delavnik od 7. do 15. ure, Upravljavec: ob petkih do 14. ure. Notranjski regijski park fotografije: Valentin Schein, Kajetan Kravos, Dejan Bordjan R E G I J S K I PA R K Š K O C J A N S K E J A M E 4 V NEDRJIH KLASIČNEGA KRASA Škocjanske jame so zaradi izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisali na seznam svetovne dediščine pri Unescu. S tem je mednarodna strokovna javnost priznala izredno pomembnost teh jam kot enega izmed biserov našega planeta. Leta 1999 so jih kot prvo podzemno mokrišče na svetu vpisali na seznam Ramsarskih mokrišč, leta 2004 pa kot biosferno območje Kras tudi v program MaB (človek in biosfera). Zaradi njihove enkratnosti in izjemnosti so Škocjanske jame uvrstili na seznam svetovne dediščine kot naravni spomenik, s tem pa so dobile častno mesto med svetovnimi naravnimi spomeniki. Z vpisom so jame postale znamenitost, katere izjemnost priznava ves svet. Škocjanske jame zavzemajo s prostornostjo dvoran in podzemne soteske posebno mesto. Sestavlja jih splet enajstih jam, udornic, ponorov, naravnih mostov in drugih kraških pojavov. Martelova dvorana je ena od največjih podzemnih dvoran v Evropi. Podzemni kanjon Reke je dolg več kot 2 km in spada med največje ter najdaljše podzemne kanjone v Evropi in na svetu. Za šolske skupine imajo v parku pripravljene izobraževalne ekskurzije, za katere se je treba poprej najaviti in rezervirati termin. Ogledajo si kraške pojave in muzejske zbirke. INFORMACIJE: www.park-skocjanske-jame.si Informacijski center Parka Škocjanske jame Matavun 12, 6215 Divača Tel.: 05 70 82 110 (splošne informacije) Tel.: 05 70 82 104 (naravoslovne ekskurzije) E-pošta: psj.info@psj.gov.si ČAS OBISKOV: Jame si je mogoče ogledati vsak dan vse dni v letu. fotografije: arhiv parka Upravljavec: Muzeje je mogoče obiskati od junija do septembra od 11. do 19. ure. Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija R I S E RVA N AT U R A L E M A R I N A D I M I R A M A R E M O R S K I N A R AV N I R E Z E RVAT M I R A M A R 5 PREPLET NARAVE, ZGODOVINE IN UMETNOSTI Naravni morski rezervat Miramar leži le nekaj kilometrov severozahodno od Trsta. Razprostira se okrog miramarskega rta, manjšega polotoka med turističnim pristanom v Grljanu in barkovljansko obalo. Trideset hektarjev veliko območje je del turistične celote, ki združuje naravne, zgodovinske in umetniške vrednote. Center za obiskovalce se nahaja v parku ob Miramarskem gradu, v stavbi, imenovani Castelletto. Tu obiskovalci lahko spoznavajo različna morska življenjska okolja ter značilne živalske in rastlinske vrste, na voljo pa so jim tudi številne zabavne in izobraževalne dejavnosti; od marca do novembra organizirajo na primer vodene izlete in opazovanje podvodnega sveta. Obisk morskega naravnega rezervata Miramar je vredno zaokrožiti z ogledom številnih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, na primer gradu Maksimilijana Habsburškega. Nedaleč stran, v zalivu Grljan, je še znanstveni muzej. Miramarski grad in stavbo Castelletto obkroža zanimiv park, kjer obiskovalci lahko spoznavajo rastline z različnih koncev sveta. Po starih stezicah se je skozi vinograde in oljčne gaje iz parka mogoče povzpeti tudi na višje ležeči kraški svet. S poti se ob tem odpirajo izjemni panoramski pogledi na Tržaški zaliv. INFORMACIJE: www.riservamarinamiramare.it Naravni morski rezervat Miramar Viale Miramare, 349 - 34014 Grignano (Trieste), Italija Tel.: +39 040 224 147 E-pošta: info@riservamarinamiramare.it ČAS OBISKOV: Center za obiskovalce je odprt: • od oktobra do marca od 9. do 17. ure ter • od aprila do septembra od 9. do 18.30. Upravljavec: Za vodene oglede se je treba poprej najaviti. Italijansko združenje WWF for Nature - ONLUS fotografije: arhiv rezervata, F. Marson R I S E RVA N AT U R A L E R E G I O N A L E D E I L A G H I D I D O B E R D Ò E P I E T R A R O S S A D E Ž E L N I N A R AV N I R E Z E RVAT 6 fotografije: Francesco Zanuttin, Aila Quadracci, Marino Černic in Karlo Ferletič D O B E R D O B S K O I N P R E L O S N O J E Z E R O BOGASTVO MOKRIŠČ V SUHEM KRAŠKEM SVETU Rezervat se razprostira na dveh kraških poljih, kjer sta presihajoči jezeri brez pritokov in odtokov, ločeni z apnenčastimi vzpetinami. Voda na površini je v izrazitem kontrastu z okoliškim suhim kraškim svetom. Omogočila je razvoj mokrišč, kar je pripomoglo k velikemu povečanju biotske pestrosti. Doberdobsko presihajoče jezero je večinoma obraslo z ozkim pasom obrežnega gozda z bogato podrastjo, kjer uspevajo redke rastline, kot sta poletni veliki zvonček in visoka vijolica. Na razgledni točki je sprejemni center, ki je iz središča Doberdoba dostopen tudi peš. V njem je zgodovinsko-naravoslovni muzej, kjer lahko obiskovalci s pomočjo interaktivnih pripomočkov spoznavajo značilnosti narave, živalstva, zgodovino rezervata ter Krasa na splošno. Makete v muzeju dokumentirajo prvo svetovno vojno na Krasu ter zgodovino Slovencev na tem območju. Na sprehodu po zavarovanem območju je mogoče opazovati prehod iz suhega okolja značilne kraške krajine v mokrišče. Pot do jezera je primerna tudi za ljudi na invalidskih vozičkih. Poplavni gozd je edini v Italiji, kjer živi kar šest vrst žoln: vijeglavka, pivka, zelena žolna, črna žolna, veliki in mali detel. V jamah živi izredno zanimiva endemična dvoživka človeška ribica, simbol rezervata pa je beloprsi jež, ki tu živi na skrajni zahodni meji svojega območja razširjenosti. INFORMACIJE: www.gradina.it Sprejemni center Gradina (Centro visite Gradina) Via Vallone/Pot v Dol, 32 - 34070 Doberdò del Lago/Doberdob, Italija Tel.: +39 0481 784111 GSM: +39 333 405 68 00 E-pošta: inforogos@gmail.com ČAS OBISKOV: Rezervat je odprt vse dni v letu, sprejemni center pa: Upravljavec: • ob petkih od 17. do 20. ure ter Občina Doberdob, za redno upravljanje • ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. centra Gradina pa skrbi družba Rogos. R I S E RVA N AT U R A L E R E G I O N A L E F O C E D E L L’ I S O N Z O D E Ž E L N I N A R AV N I R E Z E RVAT I Z L I V S O Č E 7 USTJE SOČE KOT UČILNICA V NARAVI Deželni naravni rezervat Izliv Soče se razprostira na 2340 hektarjih ob zadnjih 15 kilometrih toka reke Soče. Proti severu se raztezajo rečna prodišča in obrežni gozd, proti jugu pa se izmenjujejo zaplate gozda z vlažnimi travniki, pred kratkim obnovljeno sladkovodno močvirje, trstičja ob ustju reke, peščeni otočki ter obsežna muljasto-peščena tla in poloji ob morju. Najboljše izhodišče za obisk rezervata je Isola della Cona, približno 50 hektarjev veliko obnovljeno sladkovodno močvirje. Obiskovalci lahko tu začnejo obisk rezervata v privlačnem centru za obiskovalce, kjer sta na ogled muzej obnovljivih virov energije, ki jo v rezervatu uporabljajo za svoje potrebe, ter tako imenovani račji muzej. Samostojen ogled lahko nadaljujejo po naravoslovni učni poti, ki se vije vse do ustja Soče. Ob njej so postavljene opazovalnice, ki omogočajo razgled po rezervatu in podvodne poglede, urejene pa so tudi kolesarske steze. Na podlagi poprejšnje najave je mogoče organizirati izlete s konji, kolesi ali čolnom ter vodene izobraževalne izlete. V rezervatu so doslej opazili več kot 300 vrst ptic, med katerimi je vsaj 90 gnezdilk. Pestrost vrst je največja aprila, medtem ko je november najbolj bogat po številu pobrežnikov in vodnih ptic (40.000 do 50.000 osebkov). V rezervatu živijo tudi manjše skupine divjih kamarških konjev, ki se jim poleti na paši pridruži govedo. INFORMACIJE: www.isoladellacona.it Il Mosaico – konzorcij socialnih zadrug Via Roma 48 – 33050 San Vito al Torre (UD), Italija Tel.: +39 0432 997320 E-pošta: isoladellacona@consorzioilmosaico.org ČAS OBISKOV: Center za obiskovalce, muzej obnovljivih energijskih virov in okrepčevalnica so odprti vse dni v tednu razen ob Upravljavec: četrtkih: Konzorcij občin Štarancan, Gradež, Škocjan in Fiumicello. Za redno upravljanje skrbi Il Mosaico – • poleti od 9. do 18. ure in konzorcij socialnih zadrug, za strokovno in tehnično • pozimi od 9. do 17. ure. vodenje pa Biološka postaja Isola della Cona. fotografije: Kajetan Kravos, Matteo de Luca R I S E RVA N AT U R A L E R E G I O N A L E D E L L A VA L L E C AVA N ATA DEŽELNI NARAVNI REZERVAT VALLE CAVANATA 8 RAZNOVRSTNA ŽIVLJENJSKA OKOLJA GRADEŠKE LAGUNE Rezervat leži na vzhodnem delu Gradeške lagune in je ostanek nekdanje lagune, ki je bila stoletja namenjena lovu in ribolovu. Tu se med morjem in kopnim izmenjujejo številna različna življenjska okolja – laguna, plaže, gozdovi, travniki in močvirja, ki ponujajo dobre možnosti tako za gnezdenje kot za prezimovanje mnogih vrst ptic. Leta 1978 so območje vpisali na seznam Ramsarskih mokrišč. Od centra za obiskovalce vodijo po rezervatu tri naravoslovne poti. Prva je dolga približno kilometer in pol in vodi do stare ribiške pasti iz trsja. Posebej zanimiva je jeseni in pozimi, ko se tam zbere največ vodnih ptic. Druga pot je speljana ob kanalu Averto in se konča na tri kilometre oddaljeni plaži, tretja pa prav tako poteka ob kanalu in vodi proti severu. V rezervatu je nameščena kamera, tako da si lahko obiskovalci v centru na zaslonu ogledajo neposredni prenos dogajanja v rezervatu, ne da bi pri tem motili občutljivi živalski svet. Na ogled sta stalna razstava o rezervatu in dinamična maketa, ki prikazuje delovanje lagunske ribogojnice. INFORMACIJE: www.parks.it/riserva.valle.cavanata/ Center za obiskovalce Via Grado Fossalon – 34073 Grado (GO), Italija Tel.: +39 0431 88272 ČAS OBISKOV: Rezervat je odprt: • od aprila do septembra: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12.30, ob sobotah od 14. do 18. ure ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 16. ure; • od oktobra do marca: ob torkih in četrtkih od 9. do 12.30 ter ob Upravljavec: nedeljah in praznikih od 10. do 16. ure. Občina Gradež fotografije: Kajetan Kravos R I S E RVA N AT U R A L E R E G I O N A L E VA L L E C A N A L N O V O DEŽELNI NARAVNI REZERVAT VALLE CANAL NOVO 9 SLIKOVITA DEDIŠČINA NEKDANJE RIBIŠKE LAGUNE Naravni rezervat na pragu mesta Marano Lagunare je približno 120 hektarjev veliko območje, ki so ga za ohranjanje naravne dediščine in okoljsko vzgojo preoblikovali iz nekdanje lagunske ribogojnice. Del rezervata sestavljajo njene ohranjene vodne površine, preostali del pa travniki bližnje bonifike, kjer načrtujejo ponovno ureditev mokrišča. Vsa parkovna infrastruktura je grajena po zgledu starih ribiških koč. Obiskovalci tu lahko opazujejo ptice in se izobražujejo, saj je rezervat v celoti namenjen interpretaciji, izobraževanju in ohranjanju dediščine lagune. V sodobnem lagunskem akvariju so predstavljena glavna življenjska okolja lagune: rečno ustje, poloji, močvirje, jarki in sipine. Obiskovalcem se tu ponuja priložnost, da se »potopijo« v spoznavanje biotske pestrosti in organizmov, ki živijo v izjemnih okoljih polslanih voda. V rezervatu so številne dobro označene učne poti. Moderna infrastruktura, ustrezni učni pripomočki in napredni metodološki načini poleg oddiha v naravi ponujajo odlične možnosti za spoznavanje bogatega lagunskega sveta. Center za obiskovalce je namenjen tudi družabnim in kulturnim prireditvam. INFORMACIJE: www.riservenaturali.maranolagunare.com Občina Marano Lagunare, Urad za naravne rezervate – center za obiskovalce v naravnem rezervatu Valle Canal Novo Via delle Valli, 2 – 33050 Marano Lagunare (UD), Italija Tel.: +39 0431 67551 E-pošta: nrmarano@libero.it ČAS OBISKOV: Rezervat je za obiskovalce odprt vsak dan razen ponedeljka: • od 16. septembra do 31. maja od 9. do 17. ure in Upravljavec: • od 1. junija do 15. septembra od 9. do 14. ure in od 16. do 20. ure. Občina Marano Lagunare fotografije: Glauco Vicario R I S E RVA N AT U R A L E R E G I O N A L E F O C I D E L L O S T E L L A DEŽELNI NARAVNI REZERVAT IZLIV REKE STELLE 10 S ČOLNI PO LABIRINTU IZ TRSTIČJA Zavarovano območje obsega obsežna mokrišča ob ustju reke Stelle zahodno od Marana, nedaleč od kraja Latisana. Rečno ustje oblikujejo številni jarki, ki potekajo skozi obsežno trstičje. Tako se je razvil cel labirint kanalov, ki sladkovodni del rezervata povezuje z obsežnimi slanimi muljastimi tlemi, poloji in plitvinami ob morju. Prelepo panoramo in živahen ptičji svet dopolnjujejo tradicionalne koče iz trstičja in lesa – imenovane »casoni« – ki so jih ribiči nekdaj uporabljali za prenočevanje. S čolnom je rezervat dostopen skozi lagunske kanale Marana in Lignana, po reki pa iz krajev Precenicco in Palazzolo dello Stella. Brez plovila si je mogoče ogledati le severni del tega 1377 hektarjev velikega rezervata. Skupni center za obiskovalce je v mestu Marano Lagunare v bližnjem rezervatu Valle Canal Novo. Rezervat je izjemnega pomena predvsem zaradi pestrosti ptičjega sveta, saj najdejo v obsežnem trstičju hrano in zavetje različne vrste ptic. Območje je znano po veliki koloniji gnezdečih rjavih čapelj, zaradi obilice hrane sem prihaja rjavi lunj, na bližnjih vodnih površinah pa se na prezimovanju zbere veliko vodnih ptic, predvsem lisk ter različnih vrst rac in gosi. INFORMACIJE: www.riservenaturali.maranolagunare.com Občina Marano Lagunare, Urad za naravne rezervate – center za obiskovalce v naravnem rezervatu Valle Canal Novo Via delle Valli, 2 – 33050 Marano Lagunare (UD), Italija Tel.: +39 0431 67551 E-pošta: rnmarano@libero.it ČAS OBISKOV: Rezervat je za obiskovalce odprt vse leto, vendar je dostop mogoč le s plovili. Upravljavec: Šolske skupine sprejemajo od ponedeljka do četrtka. Občina Marano Lagunare fotografije: Glauco Vicario A D R I AW E T – K D O S M O ? CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ADRIAWET je neformalna mreža upravljavcev severnojadranskih mokrišč iz Slovenije in Italije. Namen mreže je predvsem 502.2(252.6) izmenjava izkušenj pri upravljanju mokrišč, izvedbi monitoringa ter skupna promocija, vsi partnerji pa stremimo k skupnemu 556.56(262.3-17) dolgoročnemu cilju – uspešnemu varstvu mokrišč. LEPOTA in bogastvo mokrišč v severovzhodnem Jadranu / [besedilo upravljavci zavarovanih območij ; uredili Marjana Ahačič, Nataša Mrežo sestavljajo upravljavci obalnih mokrišč, ki geografsko obsegajo območje od delte reke Pad in Beneške lagune do izliva Šalaja]. - 2. izd. - Ljubljana : Društvo za opazovanje in Soče v Italiji ter Škocjanskega zatoka in Sečoveljskih solin v Sloveniji, pa tudi upravljavci mokrišč v notranjosti dežel Furlanija-proučevanje ptic Slovenije DOPPS, 2008 Julijska krajina in Benečija ter v Sloveniji. ISBN 978-961-6674-09-6 1. Ahačič, Marjana Ideja za ustanovitev mreže se je porodila na podlagi dolgoletnega sodelovanja med upravljavci naravnega rezervata ob izlivu 240155136 Soče v Italiji in predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je leta 1999 začel upravljati Škocjanski zatok. Mrežo smo ustanovili aprila 2002 v Kopru. Odtlej smo partnerji še bolj razvili neformalno sodelovanje in ga nadgradili tudi s čezmejnim sodelovanjem v skupnih projektih, namenjenih ohranjanju mokrišč. Eden izmed teh je tudi projekt Natura Primorske, namenjen predvsem skupni promociji severnojadranskih mokrišč, katere del je tudi ta publikacija. Več informacij o zavarovanih območjih severovzhodnega Jadrana je na voljo na spletni strani www.adriaticwetlands.com. Publikacija je nastala s finančno pomočjo Evropske unije v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000–2006 kot del projekta Natura Primorske, ki ga DOPPS izvaja skupaj s partnerji: Zavod RS za varstvo narave, KGZS – Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Razvojno društvo Pliska, Park Škocjanske jame, Il Mosaico ter Občini Sgonico-Zgonik in Monrupino-Repentabor. Za vsebino zloženke so odgovorni DOPPS in partnerji; v nobenem pogledu ne izraža stališča Evropske unije. Izdajatelj: Republika Slovenija Republika Slovenija Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno Ministrstvo za okolje in prostor Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 42 65 875 samoupravo in regionalno politiko E-pošta: dopps@dopps.si, http://www.ptice.si Nacionalni organ Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000–2006 je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno Publikacijo uredili: Marjana Ahačič, Nataša Šalaja / Besedilo: upravljavci zavarovanih območij / Lektura: Jana Cedilnik / samoupravo in regionalno politiko. Oblikovanje: Darja Šipec / Tisk: Schwarz d.o.o. / Naklada: 10.000 izvodov / 2. izdaja - DOPPS, avgust 2008 w w w. a d r i a t i c w e t l a n d s . c o m