Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesce 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. ^tev. 105. Lmbliani. v četrtek 23. julija 1891. l.etnili XIX Kdo seje prepir? ii. Da so voditelji takozvane »napredne" stranke v Ljubljani in mnogi njihovi sobojevniki po deželi liberalni, da so »importovali nemško zeljišče", katero naziv-ljemo liberalizem, da to zeljišče kaj marljivo, odločno in neustrašeno zalivajo in goj4, o tem nam pričajo njihova politična, leposlovna in šaljiva glasila. Tudi sami se ponašajo radi v zasebnih krogih s tem imenom. Ko so nedavno stopili v svoj krog ter rešetali ime, na katero naj bi se krstila njihova stranka, oglasilo se je več mlajših gospodov in zahtevalo: Liberalna stranka bodi naše ime. Starejši in previdnejši možje temu neso pritrdili, dobro vedoč, da to ime med uami nema kredita, da sedanji liberalizem pomeni le oseben absolutizem, političen centralizem, svobodo jedne stranke ali naroda, a suženjstvo in zatiranje druge stranke, drugih slabejših narodov, in da govorimo s »Slovan-skim Svetom", nemško versko ravnodušje, pri posameznikih tudi popolno brezverstvo. In tako so si slednjič podali roke »za blagor naroda odkritosrčno vneti narodnjaki" pod zastavo „narodno- napredne stranke". Pravega programa neso razvili; tega tudi ni bilo treba, poznajo se bratje med sabo, jasno nam je njihovo načelo iu namen njihov je: Pri ljudstvu onemogočiti duhovščino, izpodkopati ves njen vpliv in ugled ter tako popolnem dobiti vajete v svoje roke. Kakšnih sredstev se poslužujejo ti grobokopi slovenskega naroda, o tem pozneje. Že v prvem članku smo omenili, da je nasprot-stvo med strankama načelno. Iz tega pa večkrat izvirajo napadi na osebe, ki so morda nedolžne. Tako n. pr. lahko liberalna stranka postavi za kandidata dobrega poštenega moža, ki pa obljubi, da bode deloval v njenem smislu, akoravno morda še ne pozna njenih pravih namenov. On je torej pre- varan in služi zvitim ljudem kot slepo sredstvo. Na-veli bi lahko take slučaje. Nasprotna stranka ga pobija iz uzrokov, ki neso v nikaki zvezi ž njegovo osebo. In zgodi se lahko nasprotno. To pa nam dokazuje, da je nasprotje načelno in ne osebno. To nasprotje pa je toliko, da n. pr. liberalci na konservativcih ne najdejo niti jednega dobrega lasu; ko bi svet verjel liberalnim časnikom, moral bi misliti, da ni bolj zabitih, neumnih ali hudobnih ljudij na svetu, kakor so konservativci. Največja njihova napaka pa je, da so vsaj večinoma verni in pošteni ljudje ter da na ulicah javno ne psujejo duhovnikov. Neveren ali v verskih stvareh »ravnodušen" človek zaničuje vernega, ker se mu zdi slab, bedast, hinavsk itd. itd.; ali pa ga strastno sovraži, ker mu očita, da je zgubi! vso svojo vero. V istem duhu bolj očito ali prikrito so pisani časniki in knjige. Enaka je pri nas. Eni trde, da jim je vera, drugi se rote, da jim je narodnost „čez vse" ; eni zagovarjajo cerkev, njene obrede in služabnike, drugi jo napadajo, zaničujejo, psujejo in grde duhovnike z najgršimi priimki, celo papeža samega imenujejo „izvržek človeštva". Včasih sicer potegnejo nazaj svoje rožičke, a pri vsaki priliki pokažejo, da bi radi vero odrinili na zadnje mesto, češ, da s politiko in sploh javnim življenjem nema ali vsaj ne smela bi imeti opraviti. Zdaj človek razumi te ljudi! Dejanja njihova kažejo, da so načelni nasprotniki veri in sploh krščanskemu življenju, na drugi strani pa zopet trdijo pri vsaki priložnosti, da je „vera svetinja vsakemu Slovencu in da se za-njo ui treba prav nič bati". Ali so torej predrzno lažnjivi in farizejski, ali pa toliko zaslepljeni, da sami ne vedo, kaj delajo. Mi se drznemo trditi prvo. Kaj pa nosi liberalna stranka vedno na jeziku, s čim trapi in mami ljudi? 0 tem smo že toliko pisali, da hočemo danes to omeniti le mimogrede. „ Na prede k" je njih prva bomba proti nazadnjaškim konservativcem. »Napredek" nosijo na svoji zastavi skoraj že 20 let, na debelo in drobno prodajejo svojo naprednjaško omiko, kakor Čič svoj ocet. In kaj je vsa njihova omika s častnimi izjemami nekaterih oseb, ki pa od strani opazujejo boj ? Napuh in naduta prevzetnost sta prvi znak kulturonoscev in omikancev, prava gorjanska neotesanost in ssrajna netaktnost sta lastnosti onih, ki bi nas radi učili »napredka in omike". In povejte nam enkrat jasno in odkrito, kak napredek in omiko si mislite? Doslej pri vas nesmo zapazili druzega napredka na slovstvenem polju v zadnjem času, kakor da »napeve svojih pesmij pogostoma izmenjavate in delate transkripcije tujih napevov s sposobnostjo muzikalnega diletanta." In bistvo omike vaše je ono prevzetno mišljenje, da je vera potrebna k večjemu še kakemu pastirju v Suhi Krajini. Govor Fr. Povše-ta v državnem zboru dne II. julija 1891. II. Že večkrat govorilo se je v tej visoki zbornici o notranjskih dolinskih ali kotlinskih vodah in le z. radostjo morem omenjati dosedanjih odvodiinih izvršb, katere je vodil adjuukt g. Putick z velikim uspehom, in kojemu se je posrečilo najti kratko pot za odvajanje teh kotlinskih voda, in sicer s tem, da je poiskal požiralnike, ki so bili seveda zelo zabla-teni, zamašeni in z raznovrstnim tvarinami zadelani. Te je iztrebil ter tako stvaril uspešne požiralnike. Premalo časa mi je odmerjenega, da bi mogel obširno o tem govoriti, kakor zaslužijo ondotne razmere in odvajanje voda sploh, ker s tem bi se na tisoče oral dobrih senožeti pridobilo za živinorejo, ki bi se potem pač tu mogla podvojiti. S tem odvajanjem teh notranjskih kotlinskih voda pa so nastali nekaki prepiri in očitanja osobito od strani LISTEK Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Larnothe. (Dalje.) Deveto poglavje. Gladovanje. Prvo pismo, ki ga je prejel Jurij Hadfield od sina iz Amerike, — komaj dva meseca po odhodu, — je bilo jako ugodno in je potolažilo bolečine ločitve. Potovanje, — pisal je, — je bilo jako viharno, vsled česar je Barbika mnogo trpela. Dospel je srečno. Pač pa je kapitan pozabil svoje obljube, da ga bo vzel le pomorščakom — na videz! Imel je dovolj posla, vsled katerega mu je manjkalo časa, da bi se udal domotožju. A jesti je imel toliko, da je še Barbiki dajal redno od svojega dela. Zato jima ni bilo stradati, kakor mnogim njihovim sopotnikom. A to je bil le začetek, ki ga niti primerjati ni z vsprejemom v Baltimore. Razven stričnika, gospoda Culnan-a, našel je na pristanišču mnogo gospodov, ki so ga nagovorili, povabili ga v gostilno, ter mu slednjič ponudili službo nadzorovatelja pri izsekanju gozdov, 30 milj od mesta, ob bregovih reke Chesapeak. S početkom se je bal prevare, a njegov strijčnik mu je zagotavljal, da je gospod Butterflee v istini zelo imovit mož, ki kupčuje z lesom, ter potrebuje mladega, razumnega in zanesljivega moža. »Na to sera se udal," zaključuje Peter pismo, i »iu jutri odpotujem na novo bivališče. Da bi tam i kmalu toliko prislužiti mogel, da bi vam pomagal iz bede in izpolnil obljubo, ki sem jo dal moji dobri Zaliki!" Doktor Irvinghton, kojemu je diplar o pismu poročal, odgovoril je: »Butterliee-a pozudm ; vse gre dobro!" V drugem, tri mesece pozneje došlem pismu pripovedoval je Peter, kako je bil vpeljan v službo. Tovariši so mu skoro povsem Irci, — rojaki. Solastnik gospoda Butterflee-a je Jan Pirebrand; oba sta jim jako prijazna in — sovražita Angleže. — Gospod Butterflee, o kojem se je Petru takoj zdelo, da je zelo podoben doktorju Irvinghtonu, ni prišel pogosto v gozd, pošiljal je le svojega zeta Pirebrand a. Ta je bil mož, kakih trideset let, močne postave; neizmeren pivec in strasten lovec. Kmalu sta si bila s Petrom prijatelja, ter ga je vabil seboj na lov. Tudi ga je vsak dan dve uri učil streljati na tarčo. To pismo je očeta Hadfielda manj zadovoljilo. Koliko rajši bi bil slišal, da je njegov sin dober, pošten najemnik, nego izvrsten strelec. Zalika je bila zelo žalostna. Govoril je sicer tudi v tem, kakor v prvem pismu o njej; govoril je o sreči, ko mu bo dano, njo in vso družino peljati seboj v Ameriko, — a o Bogo Peter ni rekel besedice. Hadfield je nesel pismo vikariju. Zmenili so se, da bode duhovnik spisal krotko, prijazno posvarilo, a Zalika naj mu tudi piše, naj mu sporoči o družini in naj ga opomina njegovih prvih dolž-nostij. Zopet so čakali tri mesece odgovora; slednjič dojde pismo. Peter se pritožuje, zakaj mu ne pišejo, nobenega pisma iz domovja še ni dobil. Sploh pa je opisaval v tem pismu le amerikanske pokrajiue in lovske dogodke. V streljanju, — pravi, — se je dobro izuril. Miluje Irsko in svojo rodbino, ter kaže vnetost svojo za svobodo, brez katere je človek suženj svojega gospoda. »Oj, kako bi bili lahko srečui v uašem preljubem Erin-u, ko bi ne bilo Angležev!" pravi h koncu pisma. »In ako pomislim, da je le treba vstat, poprijeti je in pahniti iz našega domovja, kakor so storile .Zjedinjene države', — takrat se mi zdi, da se mi ogenj pretaka po žilah!" »Tako ne piše katoličan, ki je pred tremi dnevi prazuoval vstajenje Gospodovo!" pravi Hadfield žalosten, kažoč na datum lista. »Napačno sem storil, da sem ga pustil od sebe!" žalostuo govori in povesi glavo. Tom je molčal. Ko pa je Hadfield odšel, rekel je svoji ženi: »Ta dežela je nevarna za mlade barjanov in tudi nekaterih tehnikov, ki trdd, da odslej, kar ee je odprla pot hitrejšemu odtekanju tem notranjskim vodam, nastajajo povodnji na ljubljanskem barju dokaj hitreje in hujše. Ne bodem tu nadaljeval, ker preiskave bodo tudi to vprašanje rešile, a gotovo in pač jasno je, v k*ko ozki zvezi ste obe zadevi, namreč osuševanje ljubljanskega barja in odvajanje, oziroma osušenje notranjskih dolin osobito planinske iu cprknjške. Z flravn^o, s poglobljenjem reke ljubljanske bo potem redni odtok tudi notranjskim vodam zagotovljen in omogočen, ne da bi morali barjani škodo trpeti po notranjskih vodah. Zato upam za trdno, da bode visoko poljedelsko ministerstvo oboje to delo skupno obravnavalo ter z vso odločnostjo in naklonjenostjo pospešilo za deželo našo toliko važna, že skoro nestrpno pričakovana kulturna zboljševalna dela. Preidem od prevelike mokrote k prepičli, jaz menim pomanjkanje potrebne pitne vode, kakor je ne le na Notranjskem, ampak deloma tudi v nekaterih krajih po Dolenjskem. Ne bom obširno opisaval te velike bede; naj ob kratkem omenim nezaslišano velike nadloge, kakeršno so lansko leto morali celi okraji po Krasu skozi več tednov trpeti, tako, da jim je na pomoč prihitela celo južna železnica, ki je tem ubogim ljudem dovažala vodo iz več milj oddaljenih krajev! Tu pa želim ter tudi gotovo pričakujem, da bode država zabranila take razmere, ki prouzročujejo bedo, katera ni nič manj huda od lakote, in zopet morem navesti, da je adjunkt Putick našel nadanjo podzemeljsko vodo, katera omogočuje napravo vodnjakov; ta pridobitev naj bi se pač popolnoma izkoristila in tako zapre-čila enaka beda zaradi pomanjkanja pitne vode, kakeršna je bila lanska. (Dobro!) Enako pomanjkanje dobre vode mora trpeti tako zvana Suha Krajina v žužemberškem okraju. To je višinska planjava, ki se večinoma z živinorejo pečii. To dobro, jako delavno ljudstvo mora si vodo dovaževati v poletni šuši po več ur daleč. (Čujte!) Koliko časa, truda in stroškov in koliko pomanjkanje zdrave pitne vode skozi toliko tednov mora prenašati to ubogo dobro ljudstvo! Deželni zbor kranjski priznal je to nadlogo ter sklenil, da se izdela načrt za dobavo vode iz Krke, ki se bo napeljala v Suho Krajino. Načrt je izdelan po deželnem inženerju, delo je proračunjeno na 36.000 gl. Za trdno upam, da bode visoko poljedelsko ministerstvo to ne le kulturno, ampak tudi humanitarno delo po vsej moči podpiralo, da postane tako sedaj Suha Krajina kos srečne zemlje, kakor je prav enako z napeljavo vode iz doline postala nekdanja res pusta planina v veliki vojvodinji Badenski rodoviten svet, ki sedaj bližnja mesta oskrbuje z ze-lenadjo in drugimi pridelki. (Dobro !) Preidem k oddelku o podporah sploh. Žal, da najdem za toliko važno govedorejo, ki reprezentuje veliko sto milijonov narodnega premoženja, kaj malo svotico nastavljeno. Visoka zbornica! Pričakujem od nove kupčijske in carinske pogodbe z Nemčijo, da se bode, če ne veliko znižala carina za našo goved, vsaj gotovo uvažanje pitanih volov omogočilo in ljudi; tudi midva sva se prenaglila, da sva mu zaročila hčer." Takrat so bila svarila očetova in vikarijeva resnejša in nujnejša, Zalikina pa ganljivejša in vzburnejša. „Zdi se mi," de Tobija tajnemu učenjaku, „da našemu mlademu orlu rasto peruti, a prečastiti O' Connor se nad vse prizadeva, da bi mu ji pristrigel." „Kako tako?" „Stoprav to jutro vročil mi je Hadfield pismo, da bi je oddal na pošti v Bantry." „Ali si to storil?" .Hotel sem najprej z vami govoriti, ker sem mislil, da ga ne boste pustili oddati." ^Nasprotno; oddaj ga in zahtevaj zagotovilo; vikarij niti sumniti ne sme, da bi se pisma ne oddala." .Ali se ne bojite vpliva, ki bi ga pismo imelo — tam?" — Doktor zmaje z rameni: .Ali misliš, da se mu bo tam vročilo?" .Tedaj je tudi tam to oskrbljeno —?" „Prijatelj, v društvu ,otrok noči' se ne sme nihče brigati za stvari, ki se ga ne tičejo," odgovori Irvinghton z glasom, ki ni trpel nikakega ugovora. (Dalje sledi.) zagotovilo; upam to kot zastopnik dežele, ki ima svojo najzanesljivejšo, skoro da edino svojo zaslombo v živinoreji, S .3 o ■gSS » g si. vzST" jasno si. jzapad „ brezv. „ za 1-0» pod uormalom 00-0 Poslano. Vnebovpijoč greh. Dne 26. marca t. 1. pretegnil se je magazinski delavec Edvard E 1 e 8 i n i pri svojem težkem delu tako nesrečno, da je dobil telesno hibo. Vrnil se je ob 12. uri domov ter se vlegel v posteljo. Njegova žena je nemudoma poslala po železniškega zdravnika dr. Eisel-na, ki je prišel k bolniku ob 4. uri popoldne. A še le drugi dan konstariral je z dr. Mader-jem telesno hibo (Leistenbrueh und Bauchfellentziiudung) ter določil-, da se bolnik odvede v deželno bolnišnico, kjer pa je že 30. marca umrl. — Imenovani delavec je bil 18 let pri železnici v službi in 18 let je tudi plačeval v blagajnico svojo zavarovalniuo za slučaj kake nezgode. — Misliti bi torej bilo, da se bode ubogi vdovi in zapuščenim sirotam brez odlašanja izplačala zavarovalnina. Toda generalno vodstvo ie odbilo prošnjo vdove, češ, ker žena zato v smislu § 7. zavarovalnih pravil ni pravočasno oglasila nesreče svojega moža. — Očitno se tukaj godi vnebovpijoča krivica ubogi vdovj in zapuščenim sirotam. — Delavec, poprej telesno zdrav, žrtoval je vsled težavnega dela svoje življenje za gospodarja in sedaj vdova brez pomoči uiti onega ne dobi, kar ima pravico zahtevati in to samo zato ne, ker ni smrti pravočasno naznanila (!!). — Kij pač ve težakova žena za zavite paragrafe? Ali ni bilo dovoli, da je zdravnika poklicala uemudoma? Ali ni bila dolžnost zdravnikovi to nazuaniti železniškemu vodstvu? — V imenu pravico- iu človekoljubja poživljamo prizadete, naj ne zatirajo zapuščenih vdov in sirot, sicer bomo prisiljeni o ravnanju nekih oseb še veliko bol] jasno iu odločno govoriti. Pravico- in človekoljub. Pripoznanje. Podpisana javno pripoznavava, da je Janez j Brinskele, urar na Rečici pri Semiču, za našo cerkev napravil in postavil v zvoniku prav dobro uro. Osi 1 niča, dne 19. julija 1891. J os. Ožura, Fr. Hoenigman, župan, župnik. Na prodaj imam lepo, še čisto novo nepobarvano podobo sv. Frančiška Seraf. umetno izrezano v Grodnu na Tirolskem; velika je 1 m 20 cm. Cena 30 gld. Ant. But, pozlatar, (1) Ponikve ob južni železnici. Učenca aii praktikanta, ki je dovršil tretji ali vsaj drugi gimnazijski razred ali realko, sprejmem takoj v svojo prodajalnico z mešanim blagom. Deček mora biti dobro vzgojen, zclrav, brez kake telesne napake, slovenskega in nemškega jezika zmožen. — Ponudbe naj se naravnost meni pismeno dopošljejo. Franc Ks. Goli, (3—2) trgovec v Idriji (Notranjsko). Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJUBIJ1XA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. (30-13) Zamenjuje stare stroje. Poprave vršč se točno trajno in ceno. Ceniluiki zastonj in franko. t Tužnega srca javljam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preliubljeni, prečastiti gospod, gospod ANDREJ PAVLIC, župnik pri Devici Mariji v Polju, danes, 22. julija, ob '/^S. uro zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto, dne 25. t. m., ob 8. uri zjutraj. Prijateliem in znancem ga priporočam v molitev. Pri Devici Mariji v Polju, dn<5 22. juli|a 1891. Ivan Miiller, (i) kapelan. I. Dekliški zavod y Št. Andražu, v lavantinski dolini na Koroškem. Ta zavod vodijo redovnice, hčere boži* liubezui, iu ima pravico javnosti. Vspiejemajo se dekleta od 6. do 17. leta. in se podučuieio v vseh elementarnih predmetih, v ženskih ročnih delih, na glasovirju, harmoniju, citrah, goslih, v italijanščini, francoščini iu angleščini. Učiteljice- so izvrstne m šolske vspebe so že večkrat častno priznale c. kr. šolske oblastnike. Obnebje je milo, zrak čist iu zdrav. Krasen razgled na vso lavantinsko dolino in leno gorovje. Zavod ima svojo pristavo (marof) in lastno kopališče. — Plača se na mesec petnajst goldinarjev, manj premožni tudi manj. -— Fožuia iz Ljubliaue v Št. Andraž je skozi Maribor. Spodnti Dravburg. — Natančne.še o zavodu pove predstojnica v Št. Andražu. (3—2) Dunajska l> o r z a, Dne 23. julija. Papirna renta 5%, lri% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 16) gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... •Cesarski cekini ........ Nemških mark 100 92 gld. 65 kr. 92 „ 70 . 111 . 103 . 102S . 294 . 117 9 5 . 57 oo ,, 05 „ M 75 ., 55 „ 33'/„. 5S ., 75 Due 22. julija. Ogerska zlata renta ....... Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . a% državne srečke 1. 1800.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ n n 4