Poštnina plafana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto III.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 3.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jeienlce.Krekovdom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice. 1. februarja 1938
Blatenje duhovništva — satanovo delo
Duhovnik je po svojem zvanju srednik med Bogom in človeštvom. Vsak, ki vrši poslanstvo Cerkve, je to, ne glede na njegove osebne last-nostLin osehnć zmožnosti. Neizbrisno je v njegovo dušo vtisnjen karakter maziljenca in božjega poslanca. Sveta, svetla, nadsvetna je njegova naloga. Kakor odsev večne Luči stoji ob prepadih teme in rešuje iz njihovih brezen srca, ki so v spoznanju izgubljene sreče žejna zahrepe-nela po duhovnem napoju. Z dobrotno roko vodi one, ki so v Luči ostali, v zarji duhovne mladosti srečen vrine v morje radosti. Še osivel, srebrnih las z ljudstvom in za ljudstvo moli vsak dan v pristopnih mašnih molitvah nezlagano: »In-troibo ad altare Dei, ad Deum, qui laetificat iu-ventutem meam. — Stopil bom k oltarju božjemu, k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost.« To je duhovnik. Utrip božje luči in njen odsev. V njem se sklanja božja ljubezen najprej do duše, potem pa v usmiljenju tudi do telesa človeških otrok. Iz brega večnosti ga tako rekoč tira ta slednja na obrežje časnih borb. Jemlje mu mir, ubija mu zbranost, izsesava mu moč, črpa mu življenje, dokler kot borec za svetle ideale sredi dela ne omahne v naročje večnosti.
Tako so delali Hren, Baraga, Slomšek, Krek, Jeglič, veliki učitelji in voditelji. Tako jih je nepoznanih svetu stalo tem prvim v pomoč stotine in stotine, ki v svojih delih niso iskali sebe, ampak svoj narod in njegovo pravo srečo. Neskončna je vrsta inteligence, ki bi s Pregljem lahko posvedočila, kje je našla razumevanje in ljubezen, brezmejna je številka ljudstva, kate-
rega sinovi niso trkali zastonj na vrata farovžev in kaplanij. Še več, sami so se dajali in niso čakali trkanja, narodu, kakor se mati daje otrokom.
Vse svoje znanje, svoje premoženje, svojo srčno kulturo so polagali na oltar naroda in njegove domovine. Nobena bolečina ni šla neopa-žena mimo njih in nobeno iskanje za zdravjem in polnostjo življenja v narodu ni bilo brez njihove pomoči. Kultura zemlje, napredek v obrti, trgovini, izrabljanje naravnih sil, gospodarske osamosvojitve, strokovno zedinjevanje, umska prosveta, telesna vzgoja, dobrodelne ustanove, neskončna vrsta vseh panog napredka nosi v sebi verno pečat najmarljivejšega propagatorja in delavca za vse dobro, pečat slovenskega katoliškega duhovnika.
Kako grda je zato beseda častikraje temu stanu. Kako malo se sklada z zares slovenskim in še posebej katoliškim čustvovanjem. Priskutni so napadi nanj v tisku. Izpričevalo so strašno majhnega obzorja napadalcev ali pa dokument njihove zlobe in izprijenosti. Ni jim zato, da bi duhovnika oropali časti, ampak zato jim je^ da bi v človeških dušah štrli vsako vero v vzore, v ideale. Zrušiti te, pa se pravi zrušiti duhovno kraljestvo božje. To pa je satanovo delo.
Tisti med nami, ki ga ob vsaki priliki vrše, naj prav presodijo svoje ravnanje in videli bodo, da je zločin. Zločin zoper stan, ki mu je narod dolžan hvaležnosti, zločin zoper narod, katerega svetlo pot laži svobodnih otrok tako ravnanje razdira.
Slovenski fantje pred borbo
K prvim slovanskim smučarsicim teicmam na naših tleh 11., 12. In 13. februarja
Brez posebnega vpitja in kričeče reklame se vrše priprave za prve slovanske smučarske tekme zveze fantovskih odse'kov, ki se bodo vršile v dneh 11., 12. in 13. februarja v Črnem vrhu in v Planici. Vsi fantovski odseki so v mrzličnem priieakovainjn borb na belili strminah svoje domovine, kjer se bodo borili z brati Čehi v najlepši panogi telestne kulture, ki jo vzporedno z vzgojnimi diihoviniini vrednotami plemenitijo in vežejo v raven najkulturnejšili narodov. Po pravici smo na tako, moč in kulturno višino naroda poudarjajoče delo lahko ponosni in veseli tistih, ki v tako delo polagajo vse svoje moči v svesti si pravega iskrenega sinovstva.
Če trdimo, <ia so bratje Čehi npraviičeno predstavniki enega najkultumejših narodov, ki bo meril svojo telesno-ikultnrno zrelost z našo, potem je povsem upravičen tu<li maš ponos na slovenske fante. Bratom Čehom pa veljaj iskren po%drav!
Ob poznanju telesno-kulturnih moči obeh narodov se vriva v os])redje vprašanje, komu gre predpisovati večje upe in zmage. Po doslej do-
seženih mestih naših fantov na raznih tekmah (loma in v zamejstvu smeimo pričalkovati, da bodo ohranili svoj sloves, dasiprav ne smemo podcenjevati nasprotnika, iki sodi k eliti smučarjev. Poleg tega posedujejo Čehi to prednost, cia se že sedaj pridno pripravljajo, d očim naši fantje ne morejo <lo pravega treninga. Edino proste nedelje so zagrizeni v strmine z močmi, ki jim jih pušča <lnevno delo. Poleg njihovega idealizma je to tudi vse, kar jim stoji ob strani kot edina možnost za ugladitev talentov in raznihanost telesa, ki ga zahteva napor take borbe. Narodno premoženje je zanje mrtvo. Zanje ni podpor, ni fonidov — zainje je komaj dobra beseda. In baš Jesenice, ki bodo jwstavile v borbo vrsto samih favoritov, ne bi smele imeti za to gluhih ušes. Veaj tcidein dni pred teikmami bi morali naSi fantje limeti plačan dopust. Fantje sami tega ne zmorejo, da bi živeli ob svojem brez tedenskega zaslužka. 1 akih žrtev tu<li idealizem me more venomer prenašati.
Toda tudi to ne bo zavrlo naših fantov. Tudi tokrat l)o njih klenost zmagovala težave, saj so
Z Jesenic
Zgodna jutranja sveta maša bo odslej dalje ne samo ob nedeljah in zapovedanih praznikih, ampak tudi vse tiste odpravljene praznike, ki jih v naši škofiji sicer praznujemo z istimi zunanjimi slovesnostmi, kakor zapovedane praznike. Župni urad je na tozadevno prošnjo na knezoškofijski ordinari-at dobil namreč dovoljenje, da sme eden izmed gospodov duhovnikov izjemoma binirati, imeti dve sv. maši tudi na te praznike.
Naša cerkev dobiva vedno bolj prijazno lice v svojih notranjih izpopolnitvah. Položen je nov lesen tlak, dovršeni ISO lepi in bogati lestenci, dar pokojnega Franceta Razingerja. Sedaj bo treba misliti na nov oltar, po katerem pre-zidana cerkev kar kriči. Lep, enostaven, moderen naj bo, da bo v soglasju s slogom cerkve. Stari ne spada več vanjo.
Starše opozarjamo, da
je spoved za šolsko mladino vsako zadnjo soibo-to v mesecu Ob 2. uri popoldne in ob 6. uri zvečer v župni cerkvi. Ker je življenje po veri temelj vsake zdrave vzgoje, nikar ne pozabite vašo deco poslati vsak mesec k sv. zakramentom.
Gasilsko slavje ob priliki rojstnega dne svojega pokrovitelja kraljeviča Tomislava so obhajale tudi čete naše fare oziroma občine. Obiskal jih je predsednik gasilske zveze za dravsko banovino in pregledal njihovo delovanje. Ob tej priliki je bilo razdeljenih tudi več nagrad zaslužnim gasilskim delavcem in organizatorjem. V odličnem redu ista gasilski četi v tovarni KID in pri Sv. Križu. Za njima ne zaostaja dosti gasilska četa v Ilrnšici. O gasilskih vrstah jeseniške gasilske čete pa ne slišimo samo pohvalnih stvari. Na zadnjem obč. zboru, ki se je vršil preteklo nedeljo, je bilo zaradi tega precej burno. Ne-^osObna uprava je baje tudi kriva, da se je pred kratkim ustanov-
Ijeni samaritanski odsek
fio nekajtedenskem živ-jenju razšel. Tu bo treba več resnosti in za to resnost novih moči.
»Prvo legijo«, pretresljivo dramo iz jezuitskega življenja ponovi >Aljaž< v Krekovem do-mu na Svečnico ob treh popoldne, da tako tudi okoličanom nudi priliko, da si ogledajo to prelepo delo. »Junaške Blej-ке€, zgodovinsko igro v 4 dejanjih, pa uprizori na istem odru in isti dan ob 8 zvečer naš pridni in marljivi dekliški odsek. Čudno, tako blizu Bleda smo, toliko odrskih del so naši igralci odigrali, pa so to pot »Junaške Blejke« prvič na našem odru. Vabimo občinstvo k polnoštevil-ni udeležbi, da na ta način podpre stremljenja mladega delovnega rodu.
Dekleta na okrožni seji
Triglavskega dekliškega okrožja so sklenile, da bodo protestirale proti neuvaževanju sklepa občnega zbora Dekliške zveze, s katerim je bil odobren enoten kroj za vse dekliške odseke, in sicer res praktičen in lep. Če p a komu ni všeč poudarek križa v kroju, naj gre kar drugam. Dobro, dekleta!
Namesto venca na grob ge. Ane Zvezdove je darovala gospa Kokalj iz Kranja za revne otroke Vinconcijevi konferenci na Jesenicah znesek 100 din. Bog ji plačaj!
Podpore za razna društva je razdelila občinska uprava iz svojega proračuna mnogo bolj pravično, kakor je to delala prejšnja uprava. Vsem seveda nikoli ni mogoče ustreči. Delno pa imajo prav tudi tisti, ki trdijo, da bi bilo prav: milo ipovračati za drago in da bi morali tisti, ki so prej odločali, pri delitvi dobiti toliko. Kolikor so dol)ili tisti, ki sedaj delijo.
Polovična voznina je
dovoljena za prve slovanske smučarske tekme, ki jih priredi /Л"Х) v Črnem vrhu in Planici 11. oziroma 13. februarja.
»Aljaž« je na svojem rednem sestanku sklenil v seziji prirejati za svoje članstvo redne ma-skerske in govorniške it tečaje. Tečaji se vršijo vsak petek ob 8 zvečer v srednji garderobi Krekovega doma.
»Društvo prijateljev Francije« je širilo neke letake, po katerih naj bi leti prevzeli pokroviteljske časti na francoskih tečajih čč. sester v Krekovem domu. Knako vest smo brali v kranjski »Soboti«. To je pa res velika naklonjenost, ki je |)u seveda čisto ne|)()trel)na. Nihče jih
j:iih vajeni preiiaJšaiti iiz prilik, ika so bili ob najtežjih tekmovalnih naporih za naše barve lačni. To je najtežji dokaz idealizma, v katerem žrtvuje svoje mlade sile. Njih organizatorično naetro-jenje pa je naše drugo upanje, da so naši fantje krepko, prav po slovensko zagrabili.
Da bo prireditev uspela, nam jamči tehnični odbor jeseniškega fantovskega odseka, ki je že izdelal organizacijski načrt v povsem novi obliki. V program je pritegnil tudi olimpijca Nov-šaka Albina, ki bo zaradi službe v vojski skakal izven konkurence.
Kot zaključek te zimeko-sportne prireditve bo slavnostna akademija v Krekovem domu na Jesenicah, ki jo za odhodni pozdrav Čehom in vsem našim tekmovalcem priredi jeseniški fantovski odseik. Ta naj pokaže Čehom našo široko telesno-kulturno zrelost tudi v ostalih njenih smereh. Ob tej priliki bo slovesna podelitev pokalov vsem zmagovalcem.
Prepričani smo, da bodo vse te prireditve pisane v knjigo naših uspehov, kateri naj upravičijo pravilno rast naše sloven sike katoliške mladine.
v boljše čase
Zdi se, kakor da je prišlo samo od sebe. Neznosna gospodarska kriza, ki je za nekaj let zajezila tok življenja, je začela v svetu ginevati. Zlasti pa je začela upadati v naši Jugoslaviji. Toda ne, ni prišlo samo od sebe. Treba je bilo mnogo in vsestransikega dela, da se je kolesje konjunkture zopet zavrtelo, da je dalo delavcu dela, delodajalcu pa gotovost ali vsaj up, da se mu ni treba bati za obstoj podjetja.
Dasi zato prav dobro ne vemo, da je cilj našega samolastnega slovenskega narodnega življenja še daleč odmaknjen od sedanje stvarnosti, moramo vendar odkritosrčno priznati, da je sedanja naša vlada porinila voz državnega gospodarstva iz blata, v katerega so ga porinili prejšnji protiljudski režimi.
Da, bili so gotovo momenti v odlokih in ravnanju prejšnjih režimov, ki so v paznem človeku utrjevali spoznanje, da vlastodržci, ki jih narod iii maral, hote narodno gospodarstvo tišče k tlom. Bogastvo naše zemlje in njenih naravnih zaikladov je ostalo neizrabljeno. Na zunaj smo ostali zaprti nasproti vsem trgom, na znotraj je v propast drvečo podjetnost tlačila do nesmiselnosti nezmožna finančna politika.
Dinar je na borzi padal, mi pa smo sami sebi umetno vzdrževali njegovo fiktivno vrednost, ki je dejansko nikjer ni imel. Sram nas je bilo pred samim seboj priznati, da so ga tako zavozili, kakor so ga.
Vsepovsod obdani od sovražnikov, na znotraj sami med seboj razprti, proti volji ogromne večine od majhnega odstotka tlačeni, smo bili deležni splošnega nezaupanja. Nezaupanje in z njim združena nesigurnost pa je za vsako narodno in državno gospodarstvo črv, ki ga v temeljih izpodjeda. Vrednote hite v bežnem diru kljub zakonskim prepovedim po sto in sto prepovedanih potih v druge bolj varne dežele. Z njimi pa se seli podjetnost in delo in dobiček. Doma smo tako ustvarjali vsak dan večje beraštvo.
V takem razpoloženju so iz domačih demarnih zavodov začele bežati vloge. Vlada je bila otro-
ško nezmožna ta nesmiselni naval vlagateljev na denarne zavode zaustaviti. V vseh drugih državah so slične pojave z modrimi ukrepi v kratkem odstranili in zaupanje vrnili, pri nas pa so se s tako važnim vprašanjem le igračkali. S ta'ko naivnostjo in s tako zanikrnostjo so odgovorni či-nitellji obravnavali to vprašanje, da mirno lahko rečemo, da zaslužijo, da bi prišli na zatožno klop.
Ljudskih množic se je lotila zbeganost, narodni prihranki so bili razvrednoteni, vera in zaupanje je bilo omajano do skrajnosti. Nezmožnost odločujočih je ustvarila gospodarsko ruševino. Nikjer ni bilo videti upanja za kako izboljšanje. Vse je čakalo kakor v grozi splošnega poloma.
Toda, ko je bila mera polna, je modrost varuha krone državno krmilo zadbrnilla, izročila ga je v roke drugim ljudem. Ob 12. uri so ti prišli in začeli delati z neverjetno vztrajnostjo in čutenjem za realno življenje.
Problem za problemom je bil likvidiran, eden težji od drugega. Sprijaznenje na zunaj, pomir-jenje na znotraj, preokrenitev finančne politike, pospeševanje gospodarstva in ustvarjanje javnih del, razmah trgovine, konec samim poskusom, končna rešitev kmecikili dolgov iu še in še.
Tako se je vrnila sigurnost in zaupanje. Z njo se vrača kapital. Razvrednoteni prihranki malega človeka dobivajo nazaj <svojo prvo vrednost. Vrača se zopet zaupanje v naše denarne zavode, v naše zadružne hranilnice. Dvigi iz strahu padajo, nove vloge naraščajo. Denarni obtok se jači, gospodarstvo je v vedno večjem razmahu. V d oglednih mesecih se bomo vrnili nazaj v dobo. kakor je bila pred 1. 1931, pred krizo denarnih zavodov, katere ti sami niso bili prav nič krivi. Pripravlja se že tudi s strani države in banovine odločilne ukrepe, ki bodo ob rastočem zaupanju štrli poslednje pomisleke nezaupanja in "občutek iiesigurnosti.
Gremo torej v boljše čase. Hvala Bogu in tistim, ki so rešili z njegovo pomočjo naše narodno in državno gospodarstvo pred bankrotom.
Za naš tisk
»Blago«lavljain vaše poro, kakor so moii »rediiiki v srednjem veku i)iagoslavljali meč viteza.« (Sedanji papož katoliškemu časnikarju.)
V začetku leta smo. V različnih okoliščinah smo preživeli zadnje ure starega leta. V službi, na |x»tovanju, v bolinici', doma, premnogi pa, čeprav v skromnih razmerah, so v veselju in zabavi dočakali novo leto. Srečno iu veselo novo leto smo si voščili me<l seboj. Го je stara in lepa navada. Z novim letom se porajajo v ljudeh novi upi, nove nade srečnega, zadovoljnega življenja. \mak, ])owlinec, stan ali <lru«tvo ob novem letu zaželi, da bi svoj dejanski stan izboljšal. Porajajo se novi aiačrti, novo smeri, da bi njihovo
delo imelo večji uspeh, da bi se dvigalo od stopnje do stopnje do anoči, ki je potrebna za dosego cilja. In prav je tako. Vsak ima pravico, celo dolžnost napraviti bilanco o izvršenem delu, iskali novih potov gospwlarsikeinu izboljšanju, novih uspešnejših virov svojemu nazoru iu idejam.
Za elektriko
Vam nudi vse nojucodnelSe
Joie Markež
Jesenice, telefon štev. 605
3
Tudi mi, ki si osvajamo katoliški svetovni nazor kot temelj svojega javnega ali zasebnega življenja, hočemo, naj bi v novem letu ves trud našega udejstvovanja žel še večje uspehe, da bi osvajal in zajel vse, ki hočejo sočloveku res dobro. da bi predvsem delovni eloveik, ki tako nestrpno pričakuje rešitve iz sedanjega gospodarskega jarma, spoznal, da je to dosegljivo samo na temelju vekovitih zapovedi, ki jih je postavil Kristus.
Sredstvo, s katerim moramo res uspešno vršiti svoje poslanstvo, ni tuje in ne težko. Samo prave volje in prave zavesti pokretaša je treba, pa uspeh našega prizadevanja prav gotovo ne bo izostal.
Časopisi nam poročajo, da Sovjetska Rusija izdaja preko 580 dnevnikov ter preiko 360 mesečnikov. Z drugimi besedami: boljševiški nauk se razširja vsak dan na 250 milijonih tiskanih strani po vsej ogromni ruski državi. To je, kakor je aekdo prav upravičeno zapisal, tisti dinamit, s katerim ruski komunizem vsak dan v srcih najmanj sto milijonov ljudi ruši vero in krščansko moralo. Fizično razruševanje cerkva je samo posledica razrušilnega dela brezbožnega časopisja v Ijmiski duši. Slab časopis je hujša sila, nego dinamit. bomba ali torpedo. Sodobni človek, ki je vsestrans:ko odvisen od svoje okolice in je postal golo kolesce v ogromnem stroju življenja skupnosti, ki nima niti časa, da bi samostojno mislil in se odločal, je brezbožnemu in krščansko moralo rušečemu časopisu izročen na milost in nemilost. On brez lastnega predsodka čisto pasivno sprejema nazor, kaiterega imu časopis ponuja, in se prepoji z njegovo miselnostjo tako, popolnoma, da se niti sam tega ne zaveda. Vsakodnevno vsrkavanje idej dnevnika ali tednika, ki ga po trudapolnem delu kot svoj največji uži-telk bere, povzro^ vprav fanatično priseganje či-tatelja na nazore in mnenja, ki stoje pred njim v obliki tiskane črke in se prednašajo z dogma-tično gotovostjo. Povprečni človek ogromne množice novodobnega človeštva nima niti časa niti zmožnosti, da bi to, kar mu časopis vtepa v glavo, kritično presojal, ali je resnično ali ne; kakor verjame svojemu časopisu vsako novico o kaikšnem dnevnem dogodku, tako verjame tudi v uvodni članek, ki čitatelju servira nazore o najvažnejših vprašanjih življenja. Iz tega vsakdo razvidi, kakšno velikansko škodo napravi časopis, ki je v službi slabega.
Rusiki vodilni faktorji se moči, ki jo časopis ima med ljudmi, dobro zavedajo. Zato je razumljivo, da ruski režim troši za svoje časopise, g katerimi vtcrjja brezbožne nauke komunizma v srca nekdaj tako vernega ljudstva, preiko 30% vsega državnega proračuna, ali' toliko, kolikor izdajo za svoje vojaštvo in orožje. »Slovenec« je poročal ob priliki, ko so flainski socialisti zbrali za svoj dnevnik ])red leti več milijonov frankov, da je zapisal nek belgijski katoliški list; >()d časopisov je odvisna usoda države. Лко katoličani ne bodo tega zadosti u]X)števali, utegnejo j)ostuti juanjšina. Katoliški tisik je napram liberalnemu in marksističnemu v razmerju 1:4. Ker od štirih čitateljev na katoliški list pri<le samo eden, bo zato kmalu tudi na štiri belgijske volivce prišel samo on katoliški volivec.« S temi besedami je pomen tiska za vse javno življenje močno in pravilno označen.
Moči lisika se moramo zavixlati tudi mi, če ho-če^mo, da bomo povsod v javnem življenju, pa bodisi v gos|xxlarNtvu ali politiki ali kjerkoli uveljavili svoja katoliška načela, po katerih naj bi se uravnavalo vse, kar je v dobrobit množicam. Če bomo to moderno orožje duhovnega vo-jevanja z nasprotniki zanemarili, tedaj smo lahko že v naprej uverjeni, da bo vsa naša sikrb in
briga za svoj pokret brez uspeha. Treba nam je, da v tem oziru zasledujemo agilnost nam nasprotujočih struj, iki polagajo vso pažnjo na razširitev svojega časopisja. Vpričo današnjega vsesplošnega kaosa ja za nas katoličane naravnost sveta dolžnost, da podpiramo in razširjamo svoje časopisje, da zanj sodelujemo in ga uvajamo povsod, kjerkoli je to mogoče. Treba je podpirati katoliško časopisje tudi zato, da bo vedno boljše in da bo po svoji kakovosti ne samo enakovreden svobodomiselnemu in mariksiističnemu, ampak da ga bo tudi prekašal. Vsak naj se v naših vrstah živo zaveda miisijonstva našega časopisja in vsak v svoji dkollici na delo! \ tej zavesti in hotenju po delu v to smer naj bo izpolnjeno naše prizadevanje v tem novem letu.
Izpraševanje vesti
Ali ste že naročili Slovenca, Slovenski dom in Slovenskega delavca?
Ali ste že plačali naročnino za naš list »Na mejah«?
Ali ste že postali član Mohorjeve družbe?
Ali ste že postali član Krekovega prosvetnega društva?
Ali ste že poravnali članarino \ incencijevi konferenci?
Ali ste že odpovedali vse nelkatoliške liste?
Ali ste že izstopili iz protislovenskih organizacij?
Ali ste že zapustili nergače?
Ali ste že vstopili v ZZD?
Ali ste že zapustili lažni nacionalizem?
Ali ste že prešli v borbo zoper komunizem?
Ali ste že glasnik katoliških načel?
Ali ste že vstopili v katoliško aikcijo slovenskih delavcev?
Ali ste že brali lista »Mi mladi delavci«, »Mi mladi borci«?
Ali ste že podprli »Stražo v viharju«?
Ali ste že zavrgli boj proti Bogu in Cerkvi?
Ali ste že postavili Boga v središče vašega življenja?
Če še niste, storite to takoj!
Vsak zaveden Slovenec zavaruje ' sebe, svojce in svoje imetje edi-nole pri naši domači
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI
v LJUBLJANI
požar, vlom, steklo, zvonove, jamstva, nezgode, kusko, življenje
„KARITA^'ODDELKU
posnirtnino, doto in starostuo preskrbo
CENTRALA v Ljubljani, Miklošičeva cesta .štev. 19 — lastna palača
Telefon št. 25-21 in 25-22 PODRUŽNICE: Celje, palača Ljudske posojilnice — Maribor, Loška ul. 10 in Orožnova ul. 8 — Beograd, Pušićeva ul. 10 — Sarajevo, Zvonimi-rova obala 9 — Split, Ulica XLpuka22 — Zagreb, Ulica kraljice Marije 56
namreč za to prosil ni, nihče jih ni najel. Vsiljivega pokroviteljstva pa itak nihče ne mara, tudi čč. sestre v Krekovem domu ne. Vemo, kakšen je bil namen krožkarjev. Radi bi se šli skrivalnico, po so zato tudi naredili kakor otroci.
Bohinjci na Jesenicah.
Bohinjski fantje smo 20. januarja imeli v Krekovem domu svoj družabni večer, katerega smo se udeležili v zelo velikem številu. Obiskala sta nas g. kaplan in gospod župan iz Bohinja, ki sta nam predavala o družabnem redu. Prihodnjič bomo obravnavali; Kmečko življenje in delavski stan. Naši družabni večeri se bodo vršili redno vsak drugi četrtek. Želeti bi bilo le to, da bi se jih vsi Bohinjci, zaposleni na Jesenicah in na Javorni-ku, udeleževali. Zato vsi fantje Bohinjci na družabni večer, ki se bo vršil 5. februarja t. 1. v Krekovem domu ob Z. uri zvečer. Naj ga nihče ne zamudi.
Boh. Srednja vas
Zanimanje za strokovno organizacijo ZZD tudi v težkih mesecih nezaposlenosti ni prenehalo. Imeli smo že ustanovni Občni zbor, novi člani pa se stalno pri-glašajo, čeprav ne v velikem številu. Zavedati se moramo, da ne more postati član ZZD, kdor vanjo ne spada po svoji preteklosti. Naša organizacija hoče združevati le zavedne katoliške može in fante.
Več delavcev ie naročilo »Delavski koledarček*. Začeli bomo tudi s strokovnimi predavanji. za kar so fantje izkazali precej veselja.
Vsi gozdni delavci, ki mislijo z nami, so vabljeni, da se pri nas organizirajo. IJobili smo iz Dražgoš navduišeno pismo, iz katerega vidimo, kako se gozdni delavci tam krepko gibljejo, Ker naše gozdne delavce čevelj žuli ravno tam, kot jelovške gozdarje, bi bilo v korist obojih, če se zveze med nami obdržijo in poglobijo.
S Koroške Bele
Hudo se čutijo počaščene vsi koroiškobelski občani, ker je bil njihov župan izbran v Društvu nrijateljev Francije za odbornika. Ker more biti redni član tega društva samo tisti, ki je napravil srednjošolsko maturo in smejo biti odborniki samo redni člani, nam bo to pojasnil v nadaljevanju podlistka Cifra-mož, kje je maturiral.
S Hruške
Obnovljeni dekl. krožek je začel poslovati. Sestanke ima vsak petek ob 8. uri v društveni dvorani. Dekleta — veselo na delo za našo stvar!
»Šarlijevo tetko« pripravlja naš društveni oder za predpustni čas, da se bomo sredi svojih skrbi enkrat tudi pošteno nasmejali.
Iz Zabreznice
Naš župnik g. Kopri-vec Peter odhaja v pokoj. Želimo mu, da bi mu Bog vrnil zdravje, ki ga je zgubil v svojem dušnopastirskem de-. lu za življenje naše fare, in da bi potem še mnogo let užival zdrav in vesel zasluženi pokoj. Začasno upravitelj-stvo župnije je prevzel naš priljubljeni kaplan g. Štrancar Ignacij.
Slov. 3avornik
Naš »Kovinar« govori v svojem kotičku o tem, da je starim časopisom dovoljeno lagati. Mi pa smo mnenja, da si je naš »Kovinar« prekmalu začel lastiti pravice, ki so rezervirane za stare časopise.
Kdo je ta, ki po Ja-vorniku in Beli pokonci hodi, v imenu roditeljev govori, pa ni ne oče ne mati, drugim kazni predlaga, pa jih sam ne plačuje, pikapolonco nosi na prsih, pa pri vsaki prito/Jji na upravne oblasti prepade? Vse, kar govori, požre in zataji! Kdo je to?
Tretjinek Tonček se zahvaljuje za dokaz pozornosti v zadnjem »Kovinarju« in je zelo presenečen nad ljubeznijo nekaterih ljudi do njega, ki mu v svoji ljubezni do njega ne puste, da bi v mrazu, kakršen je bil letos, stal pred ia-slicami in prezebal, sicer pa mu tudi nič kaj ne ugaja, da bi igral leseno, pločevinasto ali papirnato figuro, ker ima preveč nemirne noge. /a ta mesta bi priporočal kakšne Nacke ali pa Vencelčke.
Nesreča se je pripetila našemu g. županu, da mu je otl)č. odbor soglasno nezaupnico. Nam se jt zdi taka ;x)teza ljudi, ki neprestano govore o njegovem dobrem gospodarstvu, sramotna in nehvaležna.
Zelo primerna poročna darila so: slike, križi in tako dalje. Z vsem tem vam po ugodni ceni postreže trgovina Krekov dom.
Deteniško okrožje ZZD ustanovljeno
Komaj osem mesecev je, odkar se je samostojna organizacija delavcev v Krekovem domu, v kateri so bili včlanjeni do taikrat samo etav-binci, priključila ZZD in ustanovila istočasno kovinarski odsek. Nihče ni mogel verjeti talkrai, da bo mlada organizacija pokazala toliko življenjske sile in toliko organizatorične sposobnosti. Marsikomu se je zdela ustanovitev te organizacije prenagljen korak neizkušenih ljudi.
V tem kratkem času pa je svojemu programu dosledno zvesta ZZD ustanovila v kraju poleg že obstoječe skupine v Zabreznici in poleg jeseniške še tri skupine po farah naše visoke Gorenjske. Na vidi'ku pa sio zopet še nove ustanovitve.
Zaradi tako razcvetelega delovanja in zaradi enotnega in pravičnega urejanja interesov posameznih krajev in članov je bilo treba z ozirom na red in disciplino stvoriti za vse skupni forum. Na lepem zborovanju članstva, za katerega bi ZZD zarvidale vse druge stare jeseniške delavske organizacije, je bilo zato ustanovljeno prvo okrožje in izvoljen prvi odbor, kateremu stoji na čelu vestni in v borbi za katoliška načela in delavske pravice preizikušeni borec tov. Ažman France. V odboru so zastopane vise podružnice. Po sestavi in volji do dela je novi odbor organizacije poroštvo njenega neprestanega napredka. Zborovanja — kar je za duha organizacije posetno značilno — sta se na njeno povabilo udeležila zastopnik jeseniškega župana tov. Bertoncelj Fr., ki je v imenu župana iskreno pozdravil zboro-valce in pokret, in župan občine Dovje g. Janša.
Lepo zborovanje je izzvenelo v besedi in dejanju v geslo: Strnjeni s slovenskim narodom bodo zmagali slovenski delavci.
Prizadetim pojasnilo
Težko je ustreči! Sem in tja padajo besede in tako so prišle tudi na uho Vinceoicijevi konferenci, češ da jeseniška občina pošilja svoje stare,, onemogle Jeseničane, kateri nimajo svojcev in so brez vsake potrebne oskrbe, umirat v ubožnico v Ponikve, namesto da bi v domaičeni kraju poskrbela zanje.
Res da so menda v kratkem trije Jeseničani zapored umrli v najkrajši dobi, ko so prispeli v novi dom v Ponikve. Pa v obrambo proti tistim,, ki se nad tem spotikajo, pojasnimo, da so bili vsi od teh zelo shirani in prav na zatonu svojega življenja. Tudi tu bi jim prav kmalu ugasnila življenjska luč, pa skoro gotovo v žalostnejšem položaju kot v Ponikvah.
Ali bi bilo morda bolje, da bi slučajno ravno eden izmed teh revežev kot žival brez tolažbe božje in človeške pomoči izdihnil nekje v »gmajni«: ali da je v Ponikvah negovan in spravljen z Bogom odšel v večnost?
Res pa je, da vsalkdo, zlasti še tisti, ki je zapustil vse življenjske moči na svojem rojstnem kraju, težko preboli, da ga siroščina na stara leta prežene iz priljubljenega kotička. In čisto gotovo je, da mu ta zadnja bolest ne daljša večera življenja.
Bog daj, da bi bila skoro uresničena naša iskrena želja in bi Jesenice dobile tolikanj potrebno lastno ubožnico. Kako čudno je, da je za tako dobro stvar treba tolikih formalnosti! Dobra volja jih bo premagala. Potem bo pač našim revežem prikrajšana bol, da jih njegovi niso-sprejeli.	Vincencijeva konferenca.
Slavko Savinšek:
Њed	itv Шкм
(Dalje)
Mati prižiga luč in molči.
Anica v sobi vstane in gre tiho v drugo sobo. V roki mečka robec in ustnice ji podrhtevajo.
»No, mati, kako mislite?«
»Će je resno, Jože, zaradi mene. Drugo pa se domeni z Anico.«
Jože obstane db mizi.
»Maiti, recite ji vi besedo zame.«
»Kakor ona hoče. Sama najbolje ve. Ne maram, da bi mi kdaj očitala, češ vi ste prigovarjali.«
»Kje pa je Anica? Ali je ni doma?«
»O, je, tamle v sobi. Kar notri ijxyjdi.«
Dva koraka napravi Jože, pa obetane. Kakor da sta mu nogi primrznili v tla.
»Mati, skoro si ne upam! Vi bi ji povedali, kaj bi ji rad. Ali hočete?«
»I, saj te ne. bo snedla, glej ga! Saj si fant!«
Jože se odtrga z mesta in se vrže v sobna vrata.
»Anica, dober večer!«
Nič...
»Mati, saj je ni tu!«
»Mora biti, skozi okno vendar ni ušla. Pravkar je še sedela pri šivanju. Tema je, saj res. — Anica!«
Anica iz druge sobe: »Kaj je, mati?!«
»Jože je tu!«
Nič.
Mati stopi v drugo izl>o. Joži bije srce, da se mora prijeti za vrata, sicer bi mu ušlo skozi grlo. Z zobmi je vgriznil v ustnice.
Pa prideta po kratkem obe. Mati takoj mimo Jože v kuhinjo.
»Dober večer, Jože,« je neprijetno Anici.
»Bog daj, Anica! Kam pa si se sikrila?«
»Ali naj prinesem Inč?« poizveduje mati iz. kuhinje.
»Ne, mati, saj so vrata odprta. Jože, sedi!«
Jože omahne na stol. Ona pa k stroju; tak» sta olja v prijetni poltemi. Jože vidi samo obris Aničinega obraza, njeni roki svetita iz polmraka kakor dvoje sivih gol ob jih perutnic.
»Kaj boš povedal, Jože?«
»Ali ti niso mati nič rekli?«
»So. Da si zame vprašali!«
»Pa ti, Anica. — Hočeš?«
Anica molči. Jože ne vidi, da so vdke zakrile oči, da Anici ustnice trepetajo, da v njenih prsih že vro solze in silijo v grlo in oči, da niti tihe besede ne zmore njen jezik.
»Aiiica^ ali me nimaš nič rada?«
Povešene trepalnice se dvignejo, zobje stisnejo ustnice in v očeh zatrepeta ono neznano in zagonetno, kar blešči v Aničiiiih očeh vedno, kadar ve, kaj dela.
»Imam!«
Trdo gre iz ust, ali vendar mehko pade v Jo-ževo srce in upanje v njem zrase <lo vratu.
»Potem bi me hotela, Anica?«
»Ne vem, kaj bi mati.«
»Mati pravijo, da nimajo nič proti.c
»Pa oče še niso nič rekli.«
»O, kar hočejo mati, teanu pritrdijo tudi oče.«
Zopet tiho. Mati stopijo do očeta na prag iji mu tiho povedo, da je Jože vprašal za Anico.
»i o ženisike opravite.« In vendar vstane ter stopi k vrtni ograji.
»Mimka!«
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejeo