Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 31, 1988, str. 39-52 
Prispelo/Received: 1987, november 
ODC 561:423.3 (497.12 Brkini) 
DEBELINSKA RAST IN UČINEK ŽLEDA 
NA PANJEVCE BUKVE IN HRASTA 
Evgenij AZAROV* 
Izvleček 
Katastrofalni žled je od 4. do 6. nov. l. 1980 napravil v Brkinih ogromno škodo. Drevje je bilo 
izruvano in okleščeno; zaradi prizadetega asimilacijskega aparata je bilo v sestojih v nasled-
njih letih pričakovati zmanjšano priraščanje. Na flišnem območju Brkinov najdemo pretežno 
naravne bukove (Querco-Luzulo Fagetum) in hrastove (Melampyro-Quercetum) panjevsko 
gospodarjene sestoje. V teh smo v jeseni l. 1985 posekali po šest srednje poškodovanih značil­
nih predstavnikov. Z debelno analizo malega vzorca smo hoteli osvetliti prirastna dogajanja 
graditeljic obeh avtohtonih gozdnih združb v letih pred žledom in po njem. 
Ključne besede: žledolom, panjevec, analiza debla, debelinska rast, branika. 
THE WIDTH GROWTH AND ICE-BREAK INFLUENCE ON BEECH 
AND OAK COPPICES 
Evgenij AZAROV* 
Abstract 
/ce break in the autumn oj 1980 caused in Brkini great damage. Trees were extracted, broken 
and demolished; due to reduced crown apparatus, the reduction oj stand growth increment 
was expected in thefollowing years. In a great part oj Brkinif[ish area, mostly two different 
plant associations Querco-Luzulo-Fagetum (nearly pure beech) and Melampyro-
Quercetum (nearly pure oak) can be f ound. There, 6 beech and 6 oak trees were Je/led in the 
autumn 1985 to show the tree growth in the two autochtone stands before and after the injury. 
Key words: ice-break, stump tree, trunk analysis, diameter growth, annual ring. 
* dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. 
39 
KAZALO 
l. UVOD 
2. METODA DELA 
3. REZULTATIINOBRAVNAVA 
3.1. Analiza povprečne širine po desetletjih 
3.2. Analiza širine branik v letih 1976-85 
4. SKLEP 
5. CONCLUSION 
6. LITERATURA 
40 
41 
41 
43 
43 
47 
49 
50 
51 
l. UVOD 
Širša gozdarska javnost je postala na gričevnato flišno območje Brkinov pozorna 
l. 1980. Tedaj je katastrofalni žled med 4. in 6. novembrom podiral in lomil gozdrio 
drevje v tolikšnem obsegu, da so pri odpravi posledic žledoloma sodelovala vsa 
gozdna gospodarstva Slovenije. 
Ponekod je bilo treba sestoje pospraviti v celoti, poškodbe krošenj preostalega drev-
ja pa so bile tolikšne, da so povzročile zmanjšani prirastek v naslednjih letih. 
Pretežni del naravnih ohranjenih sestojev so bukovi in hrastovi panjevci, saj je pa-
njevski način gospodarjenja tu še danes običajen. V literaturi je o rasti in prirastku 
panjevcev le malo podatkov. Odlikovali naj bi se po naglem odganjanju iz panjev, 
po močnem priraščanju do starosti 40-50 let. Ko priraščanje pojenja, drevesa po-
novno obnovijo na panj. Za brkinske panjevce je značilna nizka višina drevja (gra-
den največ 18-22 m, bukev 22-24 m), ki jo posamezna drevesa le redko presežejo. 
Lesne zaloge so nizke (ok. 80 m3/ha), nizek je tudi prirastek (3,0 m3/ha). Kakovost 
debel je slaba, iz večine posekanega drevja izdelajo prostorninski les (85-900Jo ), de-
loma ga porabijo doma, deloma pa ga v bližnjih tovarnah predelajo v iverke. Zaradi 
kratkih proizvodnih dob prirastne zmogljivosti rastišč niso izkoriščene, prodajna 
cena sortimentov je nizka. Nizka akumulacija ne omogoča intenzivnejšega gospo-
darjenja (nega, premena v srednji ali visoki gozd), strah pred cikličnim pojavom 
žleda jemlje pogum za večja vlaganja. 
V članku analiziramo širino branik na prerezih bukovih in gradnovih debel v višini 
1.30, 5 in 10 m. Zaradi različnega prirastnega temperamenta obeh drevesnih vrst 
smo na vseh treh prerezih obravnavali dinamiko povprečne desetletne širine branik 
v obdobjih p1ed žledom in po njem. To naj bi nam pomagalo pri načrtovanju na-
daljnjega gospodarjenja s temi panjevskimi sestoji. 
2. METODA DELA 
Vzorec bukovih dreves smo izbrali v Globni pri Podgradu, na značilnem bukovem 
rastišču (Querco-Luzulo-Fagetum typicum), sredi zmerno nagnjenega (25°) poboč­
ja nad jarkom. Sestoj, v katerem smo izbrali najvišja drevesa, je bil homogen, 
sklenjen, čist, enodoben, ob žledu povprečno poškodovan, po merilih panjevskega 
gospodarjenja že prestar (70 do 80 let), s povprečno višino okrog 13 m. 
Gradnova drevesa smo izbrali na Kopah, nekoliko južneje od bukovega vzorca, a na 
podobni nadmorski višini (720 m), na značilnem rastišču gradna (Melampyro-
Quercetum typicum), sredi proti severu blago nagnjenega pobočja pod kopasto 
vzpetino. Iz strehe sestoja smo izbrali drevesa podobnih debelin kot pri bukvah. Tu-
di ta sestoj je bil ob žledu povprečno poškodovan, sicer pa čist, enodoben, nekoliko 
mlajši kot bukov, kar smo ugotovili pri štetju letnic na panjih podrtih dreves. 
41 
Tabela 1: Osnovni podatki o podrtih drevesih 
Table 1: Basic Dates oj Felled Trees 
Bukev (QLF) Beech 
Drevo obseg starost celotna viš. do prve ocena ocena 
št. 1.30 (cm) na panju višina žive veje krošenj soc. pol. 
(1) (m) (m) (x) (xx) 
Tree girth age on total height to crown soc. position 
Wo. the stump height thefirst estimate estimate 
living branch 
1 94 75 14.1 5.1 31 1 
2 88 70 13.2 7.8 22 1 
3 64 70 11.5 5.0 33 2 
4 71 73 12.0 3.9 44 l 
5 94 69 12.5 6.0 22 l 
6 69 65 14.4 5.0 22 1 
Hrast (MQ) Oak 
Drevo obseg starost celotna 
št. 1.30 na panju višina 
(cm) (l) (m) 
Tree girth age on total 
No. the stump height 
l 94 59 
2 78 63 
3 78 60 
4 98 69 
5 68 66 
6 71 68 
x velikost krošnje in njena utesnjenost 
crown dimenisons and its limitations 
lO premočno razvita krošnja 
an overdeveloped crown 
20 normalna, enakomerno razvita, gosta 
normal, symmetrically developed, thick 
30 srednja, neenakomerno razvita, redka 
12.0 
10.8 
11.8 
12.1 
13.6 
11.4 
medium - sized, asymmetrically developed, thin 
40 majhna, deformirana 
smal/, def ormed 
42 
viš. do prve ocena ocena 
žive veje krošenj soc. pol. 
(m) (x) (xx) 
height to crown soc. position 
thefirst estimate estimate 
living branch 
3.2 21 
3.2 31 
5.0 22 
3.3 12 
3.6 32 
4.9 33 
1 prosta 
free, uninhibited 
2 utesnjena z ene strani 
limited f rom one side 
3 utesnjena z dveh strani 
limited from two sides 
4 utesnjena s treh strani 
/imited f rom three sides 
xx sociološki položaj 
social position 
1 vladajoč 
predominant 
2 sovladajoč 
coexistent 
l 
1 
l 
l 
2 
2 
Drevesa smo podrli 13. in 14. novembra l. 1985, odžagane in označene kolobarje pa 
prepeljali v Ljubljano za nadaljnjo dendrometrijsko analizo. 
Pred posekom smo izbranim drevesom izmerili obseg v prsni višini, ocenili velikost 
krošenj, sociološki položaj dreves po IUFRO, sproščenost krošenj, sortimentacijo 
po debelnih četrtinah. Osnovni podatki so v tabeli l. 
Podrtim deblom smo izmerili celotno dolžino, dolžino do krošnje in deblo skrojili v 
sortimente z dobršno nadmero, iz katere smo izrezali kolobarje za debelno analizo. 
Decembra istega leta smo kolobarje zgladili, izrezali reprezentančni polmer, na 
njem označili desetletja od kambija navznoter (l. ... VI., VII.) in izmerili skupno ši-
rino desetih branik na m/m natančno. Širino branik v prvem (l.) desetletju 
(1976-85) smo natančneje (na stotinko m/m) izmerili z Digitalpositiometrom na 
VTOZD za gozdarstvo BF v Ljubljani. Podatke o širini branik smo sproti zapisali 
na disketo računalnika Hewlet-Packard 98458 in jih grafično prikazali na prerezu 
dreves v višini 10. 5 in 1.30 m za vsako leto prvega desetletja posebej. 
3. REZULTATI IN OBRAVNAVA 
3.1. Analiza povprečne širine branik po desetletjih 
V tabeli 2 in na grafikonu 1 so prikazane dobljene povprečne širine branik za anali-
zirana desetletja na prerezu debla v višini 1.30, 5 in 10 m. 
Presenečajo že različne prirastne posebnosti posameznih dreves iste vrste, kar kaže 
na velike individualne prirastne sposobnosti osebkov (FRITTS 1976). Še pomemb-
nejše pa so razlike v prirastnem temperamentu med obema vrstama (KOTAR 1986), 
in to na vseh treh analiziranih ravneh. Medtem ko so bukve povečevale povprečno 
širino branik vse do poseka na vseh prerezih debel, je nastopil prirastni maksimum 
pri hrastih v višini 1, 30 m že pred štirimi, v višini 5 m pred tremi in v višini 1 O m pred 
dvema desetletjema. Povprečna širina pri hrastih proti prvemu desetletju zlagoma 
upada. 
Za analizirani sedemdesetletni bukov vzorec dreves lahko trdimo, da tekoči prirast-
ni vrhunec še ni bil dosežen niti pri branikah, še manj torej pri debelinskem (temelj-
ničnem, prostorninskem, vrednostnem) prirastku. Ker nastopa vrhunjenje povpreč­
nega starostnega prirastka (obdobje sečne zrelosti!) znatno kasneje, je običajna 
kratka proizvodna doba bukovih panjevcev v podobnih sestojnih razmerah rastišč 
vprašljiva. Zaradi boljše izrabe proizvodnih sposobnosti rastišč (MARTIN 1928), ki 
jih KOTAR (1986) ceni na 9 m3/ha, večje cene debelejših sortimentov in večje 
možnosti za obnovo starejših sestojev iz semena (srednji, visoki gozd), bi morali 
proizvodno dobo v podobnih panjevskih bukovih sestojih podaljšati do sečne zrelo-
sti oz. do vrhunjenja povprečnega starostnega prostorninskega (vrednostnega) pri-
rastka., Pri vzorcu hrastovih dreves tako očitnih teženj ni. Vsekakor pa bi bilo um-
43 
Tabela 2: Povprečna širina branik šestih podrtih dreves bukve in gradna v posa-
meznih desetletjih pred žledom 
Table 2: The A verage Year-Ring Width oj Six Felled Trees (Beech and Common 
Oak) in Individual Decades Bef ore Ice-Break 
Bukev 
Beech 
I* II III IV v VI VII 
1.30 1 3.7 4.1 3.2 2.2 2.8 2.0 0.8 
2 4.3 3.0 2.4 1.5 2.4 1.1 
3 2.2 2.2 1.9 1.4 1.8 1.1 
4 l.5 1.5 1.6 1.8 2.0 0.9 1.3 
5 4.0 3.7 2.7 2.6 2.5 2.0 
6 1.8 1.4 1.3 1.1 2.0 2.4 1.5 ------------------ -------------------------------------------------
pop. 2.9 2.6 2.2 1.7 2.2 1.6 1.2 
the average 
· 5m 1 3.1 2.9 3.1 1.8 0.7 
2 4.1 2.9 3.1 2.4 1.2 
3 2.1 2.8 2.2 1.5 1.0 
4 2.7 2.7 1.5 1.6 1.2 
5 3.0 4.4 4.0 2.4 1.0 
6 2.7 2.3 1.9 1.3 0.9 ------------------ --------------------------------------------------
pop. 3.0 3.0 2.6 1.8 1.0 
the average 
10m 1 3.9 2.7 1.5 
2 4.6 4.3 1.7 
3 3.4 3.1 1.6 
4 2.2 3.5 6.7 
5 2.0 1.8 1.4 
6 2.4 2.7 1.0 ------------------ --------------------------------------------------
pop. 3.1 
the average 
* samo prvih pet let 
pred žledom 
44 
only Jive years 
bef ore ice-break 
3.0 1.3 
Hrast 
Oak 
I* II III IV v VI VII 
3.2 2.9 1.6 2.9 3.0 2.0 
1.5 2.2 2.5 3.5 2.0 1.6 
2.3 2.3 2.3 3.1 2.2 1.3 
2.7 3.2 2.8 4.4 2.2 2.0 
1.9 2.3 1.8 2.1 1.7 0:2 
1.5 1.7 2.1 2.3 2.8 3.8 -------------------------------------------------
2.2 2.4 2.2 3.0 2.3 1.8 
4.1 3.9 3.0 3.0 1.7 
1.7 2.5 4.9 2.2 
2.5 2.8 3.8 2.4 2.2 
2.9 3.0 4.5 0.9 1.0 
1.8 2.7 3.1 2.0 
1.5 2.3 3.5 2.3 -------------------------------------------------
2.4 2.9 3.8 2.1 1.6 
1.22 1.3 1.8 
3.64 4.4 2.3 
2.92 1.9 1.5 
2.36 5.2 2.3 
1.95 2.7 0.2 
4.97 2.2 3.0 ------------------------------------------------
2.8 3.0 1.9 
estno pred posekom analizirati vrhunjenje prirastka vrednosti. Kakovostnejša hlo-
dovina iz spodnjih delov debla namreč dosega prek 500/o deblovine, prodajna cena 
hrastovih sortimentov pa močno presega ceno bukovih. 
S podaljšano proizvodno dobo sicer povečujemo proizvodno tveganje zaradi verjet-
nosti novih žledolomov. Gojitveni ukrepi, zlasti pravočasna in pogostejša redčenja 
pa bi sestoje znatno okrepili. Kot bomo videli kasneje, imajo avtohtoni sestoji li-
Tabela 3: Povprečna širina branik v petletju pred žledom in v petih požlednih letih 
Table 3: The A verage Annual Ring in the Five-year Period Bef ore the Ice-Break 
and in the Equally Long Period After it 
Bukev Hrast 
Beech Oak 
1976-80 1981 1982 1983 1984 1985 1976-80 1981 1982 1983 1984 1985 
1.30 1 3.72 1.35 1.51 1.93 0.92 0.81 3.20 2.25 3.55 2.33 3.49 2.38 
2 4.32 1.86 3.32 5.92 6.32 5.29 1.51 1.07 0.81 0.69 0.88 0.71 
3 2.17 1.36 1.22 1.67 1.47 1.73 2.33 1.09 1.25 1.42 1.37 1.53 
4 1.50 1.97 2.78 4.47 4.73 3.91 2.73 1.16 1.05 1.31 1.14 1.78 
5 4.03 1.10 1.55 1.55 2.35 1.87 1.90 0.53 1.08 1.21 1.86 1.86 
6 1.80 0.88 3.40 4.97 4.05 3.32 1.50 0.65 0.86 1.19 1.18 1.64 
pop. 2.92 1.42 2.30 3.42 3.31 2.82 2.20 1.12 1.43 1.36 1.65 1.62 
1he average 
o/o 100 49 79 117 113 97 100 51 65 62 75 74 
5m 1 3.08 0.92 3.97 5.97 6.75 5.84 4.10 3.46 3.07 3.16 3.17 2.63 
2 4.li 1.21 4.00 5.79 6.10 4.36 1.73 0.86 0.81 1.03 1.18 0.90 
3 2.09 1.19 1.89 0.74 0.74 0.93 2.51 1.14 1.71 1.49 1.78 1.17 
4 2.73 0.90 2.86 3.82 3.85 3.39 2.88 0.85 0.85 0.90 0.74 0.93 
5 3.04 1.37 3.02 2.87 2.81 3.82 1.83 1.33 1.64 1.03 1.01 1.50 
6 2.74 1.56 4.02 4.28 3.36 2.88 1.51 1.02 0.65 1.00 0.70 0.83 
pop. 2.97 1.19 3.29 3.88 3.94 3.54 2.43 1.44 1.46 1.44 1.43 1.33 
the average 
OJo 100 40 111 131 133 119 100 59 60 59 59 55 
10m 1 3.88 2.34 5.13 4.15 3.79 4.06 1.22 2.39 1.82 1.43 1.48 0.47 
2 4.61 1.40 2.63 3.56 4.23 2.76 3.64 3.64 0.80 1.02 1.40 0.64 
3 3.36 1.72 1.21 1.05 1.63 0.37 2.92 1.13 1.88 1.93 1.80 1.92 
4 2.15 0.58 0.96 0.74 0.77 0.52 2.36 0.69 0.75 0.73 0.26 0.49 
5 1.95 1.10 1.09 0.71 0.89 0.67 1.95 1.10 1.09 0.71 0.89 0.67 
6 2.39 1.64 2.56 2.49 2.90 2.85 4.79 2.25 1.87 1.64 1.02 1.03 
pop. 3.06 1.46 2.26 2.12 2.37 1.87 2.81 1.87 1.37 1.24 1.14 0.87 
the average 
OJo ! 100 48 74 69 77 61 100 66 49 44 40 31 
45 
stavcev dokaj razvite obrambne mehanizme proti žledolomu in si po takšni hudi ka-
tastrofi, kot se je zgodila l. 1980, dokaj hitro in učinkovito opomorejo. Hitro obno-
vijo krošnjo, priraščanje, poveča se stojnost. 
Grafikon 1: Povprečna širina branik v desetletjih pred žledom 
Graph 1: The average annua/ ring width values according to decades 
i1l11 
4 
VI 1 VI 
46 
1 O m 
5 m 
v 
B U K E V 
Beech 
I 
/ 
I 
/,-
·/ 
IV 111 
Desetletje 
Decade 
,,... ' \ / 2 y 
/ \_ 
1,5 
4 
3 
6 
,...-2 
. 5 
1 
3 
6 
4 
11 1 
5 m 
VII VI 
1 O m 
H R A S T 
Oak 
I 
1 
--•-..J' 
A 6 
/ i 
i ,,\ 
I I \ 
i ,' 1 '· 2 ,, 
i/ \. 3 
. X 
I ·< 1 4 I ./ ·, 
.i--·" ·5 
'>f--1 
/ 
v IV 111 11 
Deset I ctje 
Decade 
3.2. Analiza širine branik v letih 1976-85 
Podatki o izmerjeni širini branik, ki so nastale v petih letih pred žledom (povprečje 
1976-80) in v posameznih letih po njem (1981, 1982, 1983, 1984, 1985) so prikazani 
v tabeli 3 in na grafikonu 2. Negativni učinki žleda so opazni že v naslednji vegeta-
cijski dobi! Velik vpliv na širino branike ima velikost krošnje. 
Širokokrošnjati osebki (bukev 2.5, hrast 1.4) s sproščeno krošnjo so imeli v petletju 
pred žledom še enkrat bolj široke branike kot ozkokrošnjati in utesnjeni osebki. 
Površina (vršnega dela) krošnje je torej izredno pomemben dejavnik netoasimilacije 
drevesa, ki se izraža v njegovi prirastni sposobnosti oz. v širini branik. 
Grafikon 2: Širina branik v letih pred žledom in po njem 
Graph 2: The annual ring width bef ore and after the ice-break 
nm 
6 
bukev 
Buche 
Prvo leto ,... 
Po žledu / , 
! / ', 10 m =~=~= I ..... ....__ ...... 
=:-. / 
\ / 
'v 
76 77 73 79 So 31 82 33 84 35 leta 
1 ,JO m ---------, 
l /\ 
/ \ 
/' \ 
/ \ 
/ ' 10 m 
/ 
\,/ 
76 77 78 79 30 31 82 83 84 85 leta 
1 ,JO m 
\ 
\,10 m 
76 77 78 79 30 31 32 9) 84 35 leta 
mm 
. 5 
nm 
6 
mml 
6 
Prvo leto 
po žledu 
--------, 
1 ,JO m 
1 O m 
'\.,,~------
76 77 78 79 3D 81 82 8J a4 35 leta 
---------
' ' 
1 ,JO m 
......, _____ 10 m 
76 77 78 79 30 81 32 83 84 35 leta 
1,JO m 
,....------10 m ,,---
76 77 78 79 80 31 82 83 84 85 leta 
47 
Primerjava širine branik v prsni višini in višje (10 m) potrjuje znano dejstvo (FAR-
RAR1961), da so branike v zgornjem delu debla širše kot v spodnjem. Tako postaja-
jo debla polnolesnejša, z večjim obličnim številom, pa tudi z višjim težiščem, kar 
pomeni večjo občutljivost za žledolom. V petletju pred žledom so bile branike bu-
kev v višini 10 m v povprečju za 5%, pri hrastu pa kar za 28% širše kot v prsni višini 
(3,06 oz. 2,92 m/m pri bukvi, 2,81 oz. 2,20 m/m pri hrastu). 
Pri vseh drevesih in na vseh prerezih debel se je v prvem letu po žledu (1981) širina 
branik občutno zožila na vseh prerezih (izjema je prerez na višini 1.30 m pri bukvi 4). 
Žled je torej občutno prizadel asimilacijski aparat proučevanega drevja in okrnil 
njegovo prirastno sposobnost po vsej dolžini debla, najbolj pri drevesih z velikimi 
Grafikon 3: Širina branik v letih pred žledom in po njem 
Graph 3: The annual ring width bef ore and after the ice-break 
mm 
6 
mm 
6 
48 
H r a s t 
oak 
1 ""' 
Prvo leto 
po žledu 
6 
1 ,30 m 
----------../ 
/ , 
10 m 
' 76 77 78 79 80 81 82 83 34 85 let·• 
-----------, 
\ 
\ 
\ 
1 
1 
\ ..... -, 
_...- , 1,30m 
10 m 
76 77 78 79 30 81 32 33 84 SS leta 
----------.. 
\ -------, 
\ .,,...---__;.-- 10 m 
~ .,,,,. ___ _ 1,30 
76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 leta 
~I 
mm 
6 
?rvo leto 
po žledu 
---------"'"\ 
1 ,30 m 
!O m 
\ 1,30 m 
76 77 78 79 
\ 
\ 
\ _____ -... to m ...... ,,,,,_ __ 
80 8! 82 83 84 85 leto 
l ,30 m 
------ 10 m 
76 77 73 79 30 SI 82 83 84 35 ler.a 
---------""\ 
1 
1 
1 
\ 
1 
\ 
'-~ ..... __ ...... 
' 
1.30 m 
10 m 
8 8~ 85 leta 
krošnjami, kjer je bila izguba krošnje najbolj opazna, in pri drevesih iz nižjih socio-
loških položajev. 
-Glede na petletje pred žledom je bila pri obeh drevesnih vrstah dotedanja povprečna 
širina branik v povprečju zmanjšana za polovico, zaradi česar se je moral tudi letni 
tekoči prirastek zaloge v letu, ki je sledilo žledu, močno zmanjšati. · 
V naslednjih letih se je širina branik v prsni višini postopoma večala s povečevanjem 
asimilacijskih sposobnosti obnovljenih krošenj in v skladu s temperamentom obeh 
analiziranih drevesnih vrst - pri bukvi hitreje, pri hrastu počasneje. Pri obeh dre-
vesnih vrstah so bile v petem letu po žledu branike v zgornjem delu (10 m) večinoma 
še vedno ožje kot v prsni višini. Zaradi tega so debla v svojem višjem delu sorazmer-
no manj priraščala, postajala malolesnejša in s tem stabilnejša. 
Drevje je po žledu postalo stojnejše še iz dveh drugih razlogov: 
- Ob žledu je bilo drevje obglavljeno (večina drevja je izgubila 3-5 m svojega 
vršnjega dela), težišče dreves se je pomaknilo k tlom. 
- Teža ledu je polomila štrleče veje in osmukala krošnjo, s tem se je zmanjšal vrtil-
ni moment. 
Priraščanje se prej normalizira v prsni višini kot v gornjih delih debla; najznačilnej­
še je v višini 5 m - drevesa, ki si v dveh letih na tem prerezu niso obnovila predžled-
ne širine branik, si tudi v kasnejših letih opazovanja niso opomogla. 
Verjetno je z žledom neposredno povezano tudi prvo požledno semensko leto. L. 
1981 je bukev namreč bogato semenila. Učinki obilnega obroda lahko zožijo brani-
ke tudi do 500/o (FRITTS 1976), vendar na vzorcu analiziranih bukovih dreves re-
dukcije zaradi obroda naša analiza ni zaznala. 
4. SKLEP 
Analiza debel osvetljuje prirastna dogajanja v razmeroma poznem življenjskem ob-
dobju panjevcev obeh prevladujočih drevesnih vrst na Brkinih. Prirastne težnje so 
pri bukvi še vedno opazne, pri hrastu pa jih nismo odkrili. Pri panjevski bukvi torej 
tudi v podaljšani proizvodni dobi niti debelinski niti tekoči prostorninski (vrednost-
ni?) prirastek sestojev še ne upadata. Če bi se takšne prirastne težnje potrdile tudi v 
drugih brkinskih bukovih sestojih panjevcev, bi bilo to za gojenje teh gozdov, nji-
hovo porizvodno dobo in možne donose izrednega pomena. 
Kljub temu da je žled močno prizadel sestoje, krošnje pa dodobra oklestil, si je 
drevje kmalu opomoglo. Prilagojenost na žled je zlasti očitna pri bukvi - skupaj z 
obnovo krošenj večinoma kmalu obnovi tudi prirastek na vseh debelnih prerezih, 
najdosledneje in najočitneje v prsni višini. 
49 
Izguba prirastka bi bila manjša, če l. 1981 bukev ne bi bogato rodila. 
Zaradi večjega dotoka svetlobe in plastične bukove krošnje je žled opravil neke vrste 
visoko redčenje, zaradi česar so obnovljene krošnje že v tretjem požlednem letu celo 
presegle povprečno širino brani pred ujmo. 
Rezultati analize po eni strani razkrivajo prirastna dogajanja pri panjevcih. Teh je 
tudi drugod v Sloveniji gotovo več kot si gozdarji običajno mislimo. Po drugi strani 
pa odpirajo nove probleme, razmišljanja in možnosti za način gospodarjenja z av-
tohtonimi listavci, ki bo uspešnejši od dosedanjega klasično panjevskega. Oba naj-
pogostejša avtohtona listavca - bukev in hrast - sta namreč na občasne, tudi kata-
strofalne žledne ujme, zelo dobro prilagojena. 
5. CONSLUSION 
The trunk analysis throws light upon the increment situadon in a relatively late life 
period of coppice trees of the both prevailing tree species in Brkini. The increment 
tendency has still been in increase in the beech tree, this can not be, however, clai-
med for the oak. Neither the diameter nor the current volume (value?) increment 
decrease of the forest stands concerning the coppice beech tree has been noticed 
even in the prolonged production period. If such an increment tendency is establi-
shed also in other beech forest stands in Brkini, it would be of great importance for 
the silviculture, their production period and the potential yield. Despite the fact that 
the forest stands were severely affected and tree crowns heavily demolished by the 
ice break, trees soon recovered. The adaptability to ice break can first of all be sta-
ted in the beech tree - besides the tree crown restoration, the restoration of the inc-
rement at all trunk cross sections is normally soon performed, most consequently 
and obviously at the chest height. 
The increment loss would have been smaller if the beech had not abundantly bom in 
1981. 
Because of greater illumination and a plastic nature of the beech crown, a kind of 
top thinning was performed by the ice break, which enabled the exceeding of the 
average annual ring width due to restored tree crowns already in the third year after 
the ice break. 
On the one hand, the analysis results reveal the increment situation in coppice trees. 
They certainly are more numerous also in other parts of Slovenia than forest scien-
tists usually think. On the other hand, they show new problems which can represent 
a stimulation for new ideas and possibilities for a more successful management with 
autochthonous deciduous trees than the coppice way of management is and which 
has been praciticed up till now. Both most frequent autochthonous deciduous trees 
- the beech and the oak - are very well adapted to occasional, even though cata-
strophic, damage done by ice break. 
50 
6. LITERATURA 
1. ALIKALFI Č, F., 1970. Izbojna snaga nekih liščara. Savez inženjera i tehničara 
šumara i industrije za preradu drveta, Sarajevo. 
2. BORMANN, F. H., 1979. Pattern and process in a forested ecosystem, Sprin-
ger Verlag, N. Y. 
3. CORONA, P., 1984. Anelli d'alburno in larice cisalpino. Dendrochronologia, 2. 
1984. Instituta Italiano di dentrocronologia. Archeonatura Ed. Verona. 
4. ČEHOVIN, S., 1987. Razvojna usmeritev gospodarjenja v Brkinih, tipkopis, 
Sežana. 
5. DE MARTIN, P., 1974. Analyze des cernes Masson et cie, Editeurs, 120, Bou-
levard Saint-Germaine. Paris VI-e. 
6. FARRAR, J. L., 1961. Longitudinal variation in the thickness of the annual 
ring. Forest Chron. 37 (4). 
7. FRITTS, H. C., 1976. Tree rings and climate. Academic Press. N. Y. 
8. JARVIS, P. G., LEVERENZ, J. W., 1983. Productivity of temperate, deci-
duous and evergreen forests. Encyclopedia of plant physiology, Vol. 12 D, 
Berlin. Springer Verlag. 
9. KOŠIR, ž., 1981. Gozdnogojitvene osnove za sanacijo in melioracijo poškodo-
vanih gozdov v Brkinih in Čičariji, Ljubljana, tipkopis. 
10. KOTAR, M., 1986. Rastne in razvojne značilnosti bukovih gozdov v Slove-
niji, GV, 6/86, 243-252. 
11. KOTAR, M., 1986. Prirastoslovje, BF, VTOZD za gozd., Ljubljana. 
12. MARTIN, H., 1926. Die Forsteinrichtung. Berlin. 
13. MONTEITH, J. L., 1977. Climate and efficiency of crop production in Bri-
tain. Phil. Trans. Roy. Soc. London. Ser. B. 
14. PIPAN, R., 1974. Optimalna lesna zaloga slovenskih gozdov ob upoštevanju 
prirastka vrednosti. Ljubljana. 
15. PIPAN, R., 1967. O vrednosti letnega prirastka v sestoju, GV 3/4, 71-76. 
16. RACHOY, W., 1981. Standortsgebundene Wuchsleistung in den 6sterreichi-
schen Gebingswaldern. Mitt a. forstl. Bundeesversuchsanst. Wien, Vol. 
140. 159-171. 
17. REED, K. L., CLARK, S. G., 1980. The niche forest growth. In natural beha-
vior and response to stress of coniferous forest ecosystems. R. E. Ed-
monds, ed Dowden, Hutchinson, and Ross. Stroudsburg, Pa. 
18. SCHWEINGRUBER, F. H., 1983. Der Jahrring. Veri. P. Haupt, Bern. 
19. SHUGART, H. H., 1984. A theory of forest dynamics. The Ecological lmpli-
cations of Forest Succession Models, N. Y. Springer Verlag. 
20. * 1981. Škode in sanacija v brkinskih gozdovih, GV 4/1981, 190-201. 
21. * 1958. Šumarska enciklopedija. Leksikografski zavod, Zagreb. 
22. TAPPAINER, J. C., 1969. Effect of cone production on branch, needle and 
xylem ring growth of Sierra Nevada Douglas fir. Forest Sci. 1969/2. 
23. TRENARD, Y., 1982. Making wood speak. An introduction to dendrochrono-
logy, For. Abstr., 43, 12, 729-759. 
51