"MESSENGER" GLASILO ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI LETNIK XX, ŠTEV. 9/10 Registered for posting as a periodical — Category "B" NOV./DEC. 1975 Published by: Slovenian Association, Melbourne Postal address: P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Telephone: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 20c Annual subscription — letno: $2.00 Ž SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM, PRIJATELJEM IN PODPORNIKOM: molitev Pred tridesetimi leti je prvi veliki val slovenskih izseljencev praznoval Božič pod tujim nebom. Od takrat pa do danes so jim sledili novi valovi rojakov, ki so zapustili rodni kraje, v upanju, da najdejo v tujini to, kar jim domovina ne zmore nuditi. Na vsak Božič pa se jim misli vračajo domov pod svetle zvezde nad Triglavom. Pridružimo se ob priliki te tridesete obletnice izseljenskemu pesniku Dimitriju Jerucu v njegovi molitvi: Zakaj si zemlji vzel najlepši cvet, da tisoči odšli so pred zorenjem, jih za popotnico obsul s trpljenjem in kri primešal jim v poslednjo jed? Kaj zakrivili so, nebeški Oče, da si izročil jih kot ovce Judi, služili Tebi so in svoji grudi; iz prsi zruli so srce jim vroče. Če je to pot do slave in vstajenja; da iz grobov izklije nov in boljši rod, pokliči tudi mene, milostni Gospod, presekaj niti mojega življenja. Ohranil si me, da jim pojem slavo, vsem tisočem, ki spe v domači njivi, močnejši zdaj so kot bili so živi; sklonimo v hvali svojo grešno glavo. Podari vsem, Gospod,'svoj pokoj večni, saj z najsvetejšim upanjem so pali, prešli Golgoto, ker so verovali, da le ob Tebi bodo močni, srečni. SMO PRIŽGALI LUČ? Volitve za obe zbornici parlamenta v Canberri so za nami. Koalicija liberalne in nacionalne stranke je bila izvoljena z nepričakovano veliko večino. Tako je ljudstvo Avstralije pokazalo, da še vedno zna presojati s svojo glavo, kljub vsem pritiskom in pretiranim opozarjanjem, da je demokracija v nevarnosti. Volilna kampanja je bila tokrat ostra, intenzivna, včasih prav nasilno histerična. V mnogočem je bila v neskladnosti z avstralskim karakterjem, ki veruje v pravico odkrite igre, pravico svobodne izmenjave misli in tajnost volilne skrinjice. Organizirane skupine, ki kot papagaji ponavljajo brezsmiselna gesla in vzklike in silijo druge, da mislijo enako so tuje avstralskemu idea-alizmu. Tudi mnogim naseljencem iz Evrope je dalo misliti, ko je skandiranje imena političnega voditelja in umetno ustvarjeno idoliziranje pričelo obujati spomine na težke čase, ko je Evropa s strahom poslušala: "Duce, Duce" in "Sieg Heil". Mnogi so se spraševali kje bi to končalo in so komaj čakali, da izrečejo svojo sodbo na volišču. Nova vlada ima pred seboj težke naloge. Rešiti bo morala predvsem ekonomske probleme ter istočasno obdržati vse socialne reforme ter zravnati vrzel, ki je nastala med obema taboroma. Novi Prime minister je pravilno izjavil, da se zaveda, da mora njegova vlada imeti v interesu dobrobit vseh Avstralcev, ne glede na politično pripadnost in mesto rojstva. Upajmo, da so to iskrene besede in, da bodo pod njegovo vlado etnične skupine pridobile na vlogi, ki jim pripada in to ne kot podkupnino za politično podporo. Bodočnost bo pokazala ako je ljudstvo Avstralije izbralo pravilno in kot je g. Frazer že mnogokrat izjavil, ljudstvo bo isto, ki ga bo sodilo po njegovih dejanjih. Zato se moramo zavedati vrednosti našega sistema, ki nam daje pravico, da bomo v treh letih zopet šli na volišče in izjavili svojo sodbo. POZOR POZOR Nov poštni naslov Slovenskega društva Melbourne se glasi: Box 185, ELTHAM, Vic., 3095 LIKOF Star običaj pri slovenskih zidarjih je, da imajo tedaj ko dokončajo na novi zgradbi ostrešje LIKOF. To je skromno praznovanje — pijačo, nekaj za pod zob, harmoniko in pesem. Naš LIKOF v Elthamu, v nedeljo 9. novembra 1975 ni bilo skromno praznovanje. Bilo je veličastno. Odbor in člani SDM so storili vse, da je ta dan bil res nekaj posebnega. Poleg tega, da so hoteli pokazati rojakom kaj zmore naša dobra volja, spretnost in pridnost, je bil namen tudi ta, da merodajne predstavnike oblasti še bolj zainteresirajo za svoj projekt, delo in cilje. Uspeh je bil proti pričakovanju velik in popolen. Osrednja slovestnost dneva je bil trenutek, ko je predsednik gradbenega pododbora g. Pavle česnik izročil tedanjemu predsedniku S.D.M. velik simboličen ključ iz kovanega železa, s katerim je potem odprla vrata v novo zgradbo. Že dopoldne so se kljub krmežljavemu vremenu pričeli nabirati avtomobili in kmalu je bilo razvidno, da bo parkališče, četudi zdaj povečano, spet premajhno. Ob eni uri so bili napovedani uradni gosti: g. W. A. Borthwick, minister za Conzervacijo (po naše nekako: za ohranjevanje naravnih vrednot) države Viktorije, g. Race Mathews, poslanec v parlamentu -Avstralije in predsednik občine v Elthamu g. D. Mailing. (G. Mathews je zadnjo minuto odpovedal svojo udeležbo, ker je morala njegova soproga nenadoma v bolnišnico). Po skupnem kosilu s člani gradbenega pododbora, ki so ga članice ženske sekcije pripravile v Korošcevi koči so vsi odšli pred Dom, kjer je bib nato sekcije pripravile v Koroščevi koči so vsi odšli pred Dom, kjer je bila nato svečana predaja simboličnega ključa. Ta ključ bo kasneje pritrjen na ploščo zavzela častno mesto v Domu. prisotnih, da naj bi se v oddajah radio postaje 3EA ohranila slovenska ura samostojna in neokrnjena; druga resolucija pa opozarja na to, da imamo Slovenci svoj lastni jezik in naj bi oblasti pri postavljanju uradnih tolmačev gledale na to, da ti govore poleg srbohrvatskega tudi slovenski jezik. Obe resoluciji sta želi enoglasno odobravanje in g. Borthwick je obljubil, da jih bo osebno predal predsedniku vlade za Viktorijo g. D. Hamerju. S pesmijo dueta članic naše mladinske sekcije, ki je pridno sodelavala pri tem prazničnem dnevu, oblečena v narodne noše, je bila svečanost v dvorani zaključena in gosti so potem odšli, da si ogledajo balinišča, prostor za košarko in najnovejši sport v Avstraliji: smučanje po travi. Ta sport, ki sedaj dobiva vse večje popularnost v Evropi sta pokazala brata Peter in Branko Česnik. Tudi drugi naši mladinci so se poskusili v njem. Kljub temu, da je trava precej trša od snega so bili vsi navdušeni. Med tem časom je zgoraj v dvorani bil cel živ-žav. Na enem koncu je izredno veliko število strokovnjakov pridno poskušalo slovenska vina, v drugem kotu pa so sladkosnedneži licitirali za pecivo, ki so ga gospe, ki so sodelovale pri natečaju podarile društvu in tako spet pomagale z lepo vsoto de-narcev za naš center. Kmalu so preglasili zvoki orkestra "Drava" poskuševalce vina in sladkosnedneže in plesalci so prišli na svoj račun. Kuhinja v pritličju je delala s polno paro. Nič čudnega, jedilnik je bil izvrsten, cene nizke, kuha odlična. Prekmalu je zmanjkalo jedi, peciva in pijače, a zato je ostal ples. In to pod lastno streho in še pozno v večer. Le eno pritožbo je bilo slišati: Škoda, da ne moremo imeti LIKOF vsako leto. (Kdo pravi, da ne? Op. ur.) Ob priliki LIKOFA sc je predsednik občine Eltluiin fotografiral z nekaj člani odbora pred Korošcevo kočo. Z leve na desno: Peter Mandel, Mirko Ogrizek, Jože Golenko, Ivo Leber, Don Mainling in Peter Florenini s soprogo. Po ogledu pritličja, ki je bilo spremenjeno v začasno kuhinjo in jedilnico so vsi prisotni odšli v gornjo dvorano, kjer so si ogledali razstavo slovenskih narodnih del, razstavo slovenskih vin in razstavo peciva. G. Stanko Prosenak je nato v daljšem govoru orisal pomembnost tega dne. G. minister Borthwick je v izbranih besedah izjavil svoje veliko zadovoljstvo, da se je mogel na lastne oči prepričati o visokem nivoju slovenske etnične skupine in o koristnem namenu ter lepem napredku našega centra v Elthamu. Sledile so razdelitve nagrad za najlepša in najukusnejša peciva. Natečaj je organiziral g. Majcen, nagrade pa je razdelil predsednik občine v Elthamu. Važna točka dneva je bil enoglasen sprejem resolucij katere je tajnik SDM g. Marijan Peršič v imenu Upravnega odbora SDM predložil vsem zbranim. Resoluciji sta v obliki pisem na Minstrskega predsednika Avstralije in na Predsednika vlade za Viktorijo. Prva resolucija je izrazila mnenje vseh ZAHVALE Odbor SDM se želi zahvaliti sledečim: Slovenskem društvu Canberra — za dobavo slovenskih vin ge. Mileni Brgoč — za organizacijo ravstave ročnih del Orkestru "Drava" — za vesele zvoke Tekmovalkam pri pecivu — za podarjeno pecivo ge. Dragici Gelt — za podarjeno sliko "Aljažev Dom" g. Darku i ge. Magdi Hribernik — za podarjeni kolovrat g. Stanku Hartner — za podarjena ornamenta iz rogovine g. Erjavcu — za lepo izdelan stol Za različne usluge: g. Francu Prosenik, g. Ivanu Sluga, g. Beriču, g. Tonetu Karnelu, g. Jožetu Gelt, ge. in g. Stoklas DVA PISMA Minister za Konzervacijo v Viktoriji, gospod VV. A. Borthwick je po svojem obisku na slovenski zemlji v Elthamu naslovil 17. nov. 1975 pismo na odbor SDM v katerem piše med drugim: / am writing to say how much I enjoyed myself at your Association's celebrations to mark the completion of the first stage of the Cultural and Recreation Centre at Eltham. Your Association is to be complimented on its iniatives in providing such facilities for the Slovenian community. It was indeed a great pleasure for me to meet the many members of the Association introduced to me by our mutual friend, Mr. Frank Hartman. Thank you once again for your hospitality and I wish the Slovenian community well in its future endeavours. Yours sincerely, W. A. BORTHWICK Minister for Conservation G. Race Mathews, MHR, pa jc opravičil svojo odsotnost s sledečimi besedami v svojem pismu upravnemu odboru dne 11. novembra 1975: I very much regret that / was unable to join Members of the Slovenian Association of Melbourne at the celebration of the lock-up stage of the Association's Eltham Cultural and Recreation Centre last Sunday as I had to take my wife to hospital for the birht of our new daughter. I hope the celebrations were successful and I look forward to seeing Association Members again in the near future. Yours sincerely, RACE MATHEWS, ' Memeber for Casey SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE vabi na SILVESTROVANJE v novi dvorani na našem hribu v Elthamu — 31. dec. 1975 od 8h zvečer — 2.30 zjutraj Vstopnica $12 na osebo — vključena večerja in I steklenica vina (otroci članov SDM — $6.00) Nabavite vstopnice takoj, ker je število strogo omejeno Za rezerviranje vstopnic: B.Y.O. Ivan Majcen tel 306 1282; Maks Hartman tel 850 4090 Dragica Gomizelj tel. 337 2868 Kako delamo v Sydneyu: VSEM ROJAKOM, SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE, POSEBEJ NAŠIM REDNIM ČLANOM SLOVENSKEGA DRUŠTVA, SYDNEY, ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN VSO SREČO V NOVEM LETU! ODBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY Vesele Božične praznike, sreče in zadovoljstva v Novem letu, želi vsem prijateljem i sorodnikom družina Ivana KOBALA Blagoslova in sreče za Božič in Novo leto želi družina Jožeta KOŠOROKA Vsem prijateljem Slovenskega Društva, posebno odbornikom in osebnim prijateljem, želi srečno Novo leto i vesel Božič Lucijan KOS Blagoslovljene Božične praznike in mnogo sreče v Novem letu želita sorodnikom in prijateljem Marica in Ludvik KLAKOČER Blagoslovljen Božič in vso srečo v Novem letu 1976 želi vsem Ivan FORTE z družino Sreče in zdravja, ter osebnega zadovoljstva želi vsem prijateljem družina BULOVEC Mnogo sreče v Novem letu 1976, ter blagoslovljen Sveti večer želi sorodnikom in prijateljem družina STARE Sorodnikom, prijateljem in znancem želijo vesele Božične praznike in vso srečo v Novem letu družina Dušana LAJOVICA Doživetje Svetega večera in srečno Novo leto želi vsem rojakom in prijateljem družina Alfreda BREŽNIKA Mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva v novem letu in iskreno doživetje Božiča, žele vsem sorodnikom in prijateljem družina ŠARKAN Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto želita vsem rojakom, posebno prijateljem Manica in Pavle BOGATAJ z družino Prijateljem, sorodnikom in znancem, kliče vso srečo v Novem letu in blagoslovljen Božič družina SODJA Da bi bili srečni, zdravi in zadovoljni želi vsem dragim prijateljem družina JURIŠEVIČ Dragim prijateljima i znancem želimo vesel Božič in mnogo lepega v Novem letu LAZNIKOVI Vsem prijateljem, posebno slovenski mladini in otrokom, kliče mnogo sreče in uspehov v Novem letu družina Mirka GODEC Da bi se v Novem letu radi smejali, da bi bili zdravi in zadovoljni, da bi lepo doživeli in praznovali Božič in Silvestrovo želita vsem Slovencem brez razlike Ivanka in Jože POHLEN Kot vsako leto je naše Društvo tudi letos organiziralo "Martinovanje" v nedeljo 16. novembra. Dež je padal kot za stavo in zaradi slabega vremena nismo pričakovali večjega obiska rojakov. A je že tako, da takrat, ko pričakuješ velik obisk, ga ni, ko pa treska in grmi, pa še na parkirnem prostoru zmanjka prostora. K sreči so naši odborniki imeli "dober nos" in niso predvidevali plesa na prostem, pač so prav lične dolge mize postavili v novi dom, kakor tudi oder za ples. In dvorana se nam ob pogledu na belo pogrnjene mize ni več zdela kot garaža ali delavnica, pač pa kar veliko prijaznejša čeravno še ni dokončana. A za to nedeljo je "držalo", glavno da smo pod streho!! Šernekovi fantje pa so igrali za ples tako poskočno, da še tisti, ki niso plesali na MARTINOVANJE odru, so nekaj migali na stolih. Razpoloženje je bilo "na višku", kot rečemo, kadar ves dan ne zmanjka ne smeha, ne veselega petja. Laznikovi, ki so "Martinovanje" vodili pa so imeli ves dan dela čez glavo in gospa je pozno zvečer rekla, "da so ji noge opadle", a je le še za silo stala na njih. Lično čokoladno torto za licitacijo pa je tokrat spekla gospa Ivanka BULOVEC. Dobila pa jo je vsa vesela gospa Ivanka POHLEN, ki je s svojim možem med nami praznovala 17. obletnico poroke. Torta je že vedela, kam mora iti! S plesa domov smo sicer prišli blatni in nekateri tudi mokri (zunaj in znotraj) a dobre volje in . . . dobra volja je najbolja! Danica P. Člani novega odbora Slovenskega društva Sydney so: pHcorlnibi » VSnlr» Hl^TI A r. « . J J Predsednik: g. Vinko OVIJAČ, Podpredsednik: g. Toni LAZNIK Tajnik: g. Frenk STARE, Blagajnik: g. Mirko GODEC, Oskrbnik: g. Lucijan KOS, Referent za zabave: g. Jože PETRIČ. Ostali člani odbora pa so še: g. Toni BULOVEC, GOMINŠEK, Stanko ROY, Janez KUNZ, Henri JURIŠEVIČ, Pavle BOGATAJ. Staremu odboru se zahvaljujemo za marljivo delo v preteklem letu, novemu predsedniku in odboru pa uspeha in zadovoljstva v Novem letu OBČNI ZBOR Občni zbor SDS se je ve redu izvršil 26. oktobra. Zahvaljujemo se vsem članom Društva za tako številno udeležbo! D. BRKOVEC S. ČEBOKLI KOCJANČIČ J. KUNZ L. KOS S. HRAST M. GODEC Pri delu v Horsley Parku so pomagali: M. ŠVEB T. LAZNIK J. LAZNIK K. OVIJAČ V. OVIJAČ T. BULOVEC J. PETRIČ J. MARINČ J. SUŠNIK J. ŠVEB F. ŠVEB F. KODRIČ J. KOŠOROK M. TAVČAR Hvala fantje, se še priporočamo! Več nas je, hitreje gre od rok! POMLADANSKI PLES Veselo smo zaplesali v Horsley Par- prstan z opalom je podaril slovenski snPt " 10 ----zlatar g. Darko BOREC, kateremu se iskreno zahvaljujemo za velikodušen ku spet v nedeljo 12. oktobra na tako imenovanem "Pomladnem plesu", ki „ ,tuluuuscu ga je vodila družina OVIJAC. Rokave dar. Ostale nagrade pa so bile tudi «n 7C\\rih a li Ì7C1 Am nninJ«! D — - .1 ___v 1 1 • • . so zavihali vsi od očeta navzdol. Prid ni, kajne? — V hiši je bil takšen "dren", da je marsikdo želno pogledoval novo stavbo ali pa raje odšel na svež zrak plesat. Naši mladi godci "MAVRICA" so namreč igrali za ples na prostem. Posebnost dneva pa je bila zelo bogata loterija. Prvo nagrado — zlat ročno delo in sicer: slika v kombinaciji žebljičkov in sukanca in ročno kvačkane košarice. Tokrat so nagrajenci domov odnesli zares lepe stvari. Zvečer pa smo imeli tudi prav zabavno licitacijo domače potice. In še to, tudi vreme nas je imelo "rado" — sonce je sijalo! DAROVI ZA S.D.S. "GRADBENI SKLAD" . od 1. Julije 1975 do 16. Novembra 1975 R. Flajban 4— ; L. Jerič 5— J. Cla 20— "T J. Menic 4__ J. Pohlen 2— • S. Hrast 4— Mr. Mikuletic 14— I I. Tom 4— T. Laznik 10— j P. Bogataj 100— H. Sarkan 10— I A. Sajn 14— T. Laznik 9.60 .,1 A. Zidan 54— I. & D. Mavrice 100— ; F. Podobnik 4— F. Vojska 50— T. Urbane 20.— S. Tomšič 50— ; B. W. Mosser 20__ D. Brkovec 40— Mrs./Mr. R. Jamšek 50— S. K. Čebokli 100— M. Krajne 70— F. M. Danej 6— J. Lamberger 10— Mrs. A. Borec 100— I F. Celin ■ 4— H. Niel 100— ; G. Defilippis 2— M. Godec 50— F. Valenčič 100— L. Velišček 34— Mrs. Ovijač 100— F. Podobnik 20— ■'! Mr. Grass ■ 50— Skupni znesek $1.334.60 VABLJENI NA GALA SLOVENSKKO SILVESTROVANJE ki ga tudi letos prireja Slovensko društvo Sydney v AUBURN TOWN HALL s pričetkom ob 8. uri zvečer Za domačo hrano in pijačo bo tokrat še posebej dobro poskrbljeno! Vstopnina za odrasle: $12.00 (vključena pijačo) Vstopnina za otroke: $3.00. Po polnoči bomo izžrebali srečnega dobitnika barvne televizije! Razšli se bomo ob treh zjutraj! Prisrčno vabljeni! ___ODBOR S.D.S. 2i. Letna skupščina S.D.M. Ponos se je odražal na obrazih članov SDM, ko so se letos zbrali, prvikrat v svoji dvorani, da poslušajo obračun dela odbora za enaindvajseto leto delovanja. Dan je bil prekrasen. Sonce je ob-žarjalo naš hrib, kot da se hoče veseliti z nami in pogled preko oken naše dvorane je bil kot vedno čudovit. Iz kuhinje v pritličju, ki je bila sedaj odprta že drugo nedeljo, so zaudarjale želodec vabeče dišave in veselo žubo-renje onih, ki so z naslado uživali dobrine naših pridnih kuharic. Kakih 150 članov je bilo zbranih v dvorani, ko je dosedanji predsednik g. Simon Špacapan pozdravil navzoče in prosil g. Gvida Floreninija, da prevzame vodstvo skupščine. Po uvodnih formalnostih, so sledila poročila posameznih odbornikov: Tajniško poročilo, ki je zajemalo splošno delovanje društva, poročila obeh blagajnikov, g. V. Remšnika za Upravni odbor in g. Penca za gradbeni odsek. G. Česnik je potem, kot predsednik gradbenega odseka, s številkami pre-dočil ogromno vrednost brezplačnega dela posameznikov, ki nam je v glavnem omogočila, da imamo danes v Elthamu imovino v vrednosti kakih $110.000, nobenega dolga in katere tržna vrednost bi bila kake četrt milijon dolarjev. Dejal je, da je gradbeni odbor izpolnil, kar si je zastavil kot cilj v preteklem letu: imeti naslednjo skupščino v svojem domu, pod svojo streho. Povdaril je, da bo pa sedaj oprema in dovršitev stala še precej denarja in da se b osedaj članstvo mo- ralo odločiti za nove dodatne prispevke ali pa povečano število članstva. G. Ciril Majcen je podal poročilo kot referent za članstvo. G. Ivo Leber se je v svojem poročilu o publiciteti zadržal v glavnem pri delovanju et-niškega radia ter finančnih problemih "Vestnika". Dejal je, da se bo z ozi-rom na podražitev tiskarskih stroškov in poštnine morala dvigniti tudi naročnina za "Vestnik". V tem oziru je predložil skupščini finančni načrt za naslednje leto. O uspehih, finančnih, organizator-skih in športnih je potem govoril neumorni vodja balinarske sekcije g. Branko Žele. Po razrešnici starega od-vora je bila, po razpravi o tem, kako naj se vodijo volitve, izbrana soglasno lista, ki jo je v glavnem predložil lan- skoletni odbor. Na skupščini so bila od odobravanju prisotnih podeljena spominska darila — kositrni krožniki z vdelanim emblemom SDM — častnim članom SDM in sicer: ge. Mici Hartman, g. Maksu Hartman, g. Jožetu Golenku, g. Marijanu Peršiču, g. Martinu Adamiču in g. Marjanu Lauku za njih dolgoletno in vztrajno delo pri SDM. Kakor je bilo poslednje leto naj-plodovitnejše v zgodovini SDM, tako je tudi letošnja skupščina bila ena najuspešnejših in najresnejših. Odigrala se je v vzdušju prijateljstva, medsebojnega razumevanja in zaupanja v veliko in napredno bodočnost SDM. M. P. POROČILO ODBORA Doletela me je častna dolžnost, da podam tajniško poročilo za leto 1974/75. To je v času ko naše društvo dopolnjuje svoje 21 leto obstoja. Ko dosega starost, katero pri človeku imenujemo polnoletnost. Sedaj dokončujemo svoje 21. leta, ustaljeni, na močni podlagi in ekonomsko zavidanja vrednem položaju. In kakor si mlad mož utrjuje svoj ugled, ko doseže čas polnoletnosti, ko zavzame svoje mesto v javnosti, ko se pričenjajo njegove besede in dela tehtati in jemati vpoštev, ko mu mnogi pričenjajo zavidati znanje, položaj in premoženje, tako si mi sedaj dobivamo svoje mesto v javnem življenju, tako sedaj pričenjajo računati z nami, prav tako nam tudi zavidajo to kar imamo. V tem smislu je bilo prav zadnje leto zelo pomembno za nas. Pričeli smo ga z ganljivo svečanostjo proslave naše dvajsetletnice in končali z izvanredno uspelim likofom, ko smo naše dejavnosti prenesli pod streho te veličastne stavbe. Med tema dvema mejnikoma pa smo nanizali vrsto aktivnosti na najrazličnejših področjih, ki Vam jih bodo v podrobnosti opisali odborniki, ki so bili odgovorni zanje. Celoten Upravni odbor SDM se je sestal na 28. rednih sejah. Moram reči, da v vseh dolgih letih, v katerih sem imel priliko biti član odborov SDM nisem videl tako rednega obiska sej in tako velikega soglasja in sodelovanja. Naravno, da je prišlo včasih do različnih gledanj, toda zmagala je po. večini razsodnost in uvidevnost. Tekom leta smo imeli 3 sestanke vsega članstva, v glavnem z namenom, da članstvo sproti obveščamo o stanju našega projekta in da dobimo od njih navodila, zamisli in tudi delovno silo. Mislim, da so bili ti sestanki velike vrednosti in so dali članstvu občutek povezanosti z odborom in njegovimi problemi. Poleg gradnje v Elthamu je društvo delovalo v glavnem na sledečih poljih: DRUŽABNE PRIREDITVE so bile letos po večini organizirane s strani ženske sekcije in o njih bi vam največ vedela povedati zastopnica tega odseka. Jaz jih bom tukaj le naštel glavne: Proslava dvajsetletnice SDM Miklavževanje za otroke in odrasle Štefanovanje in Silvestrovanje Pustna zabava 15. februarja Letni ples 10. maja Zabava 9. avgusta Velikonočni piknik Mladinski ples 25. maja "Dinner dance" za Slovenski oktet 21. junija Likof 9. novembra. BALINARSKA SEKCIJA Lahko jo primerjem z gonilnim kolesom pri stroju. Energija njenih članov, katero dobijo pri metanju krogel je skoraj neizčrpna in kadarkoli se je delo odbora nekoliko zateknilo in opešalo je bila balinarska sekcija tista, ki je ne samo obdržala tempo nego dala še večji zagon. ŽENSKA SEKCIJA je bila neprecenljive vrednosti za letošnji uspeh društva. Medtem, ko se je moška sila v glavnem rabila pri zidavi je ženska sekcija uspešno in dobičkonosno upravljala s kuhinjo in zabavami in ni dvoma, da bi brez njih nesebičnega dela ne bili danes v tako zavidanja vrednem položaju kot smo. Vrednost njih sodelovanja pa je ogromna tudi v pasivnem smislu. S tem mislim reči, da so žene ogromno pomagale tudi s tem, da so polne uvidevanja razumele potrebe dobrovoljnega dela na stavbi in s tem zvezano odsotnost moških s svojih domov. Star slovenski pregovor, ki pravi, da žena podpira 3 vogle pri hiši se je tudi pri našem društvu uveljavil. UPOKOJENSKA SEKCIJA je v preteklem letu imela vsakomesečni sestanek na našem hribu. Ti sestanki so prinesli upokojencem toliko potrebno družabno izživljanje, društvo pa je tudi imelo dobiček saj so na teh sestankih s svojimi loterijami zbrali za društvo kar lepo vsoto denarja. Naj omenim ob tej priliki, da je pričetkom poslovnega leta posegla v njih sredo smrt in nam vzela Viktorja Lauka, katerega družabnost ne bo nikoli mogoče nadomestiti. Upajmo pa, da ni tudi več daleč čas, ko bomo prešli na toliko potrebni stadij našega projekta: izgraditev domov za upokojence. MLADINSKI ODSEK Velike nade nam vzbuja pred par meseci ustanovljeni mladinski odsek. V tem kratkem času se je že izkazal s svojim delom in finančno pomočjo. Mislim, da moramo temu odseku dati vso podporo, kajti v njem so naše nade za prihodnjost in iz njih vrst se bodo črpali novi voditelji naše slovenske skupnosti v Melbournu. Na drugi strani pa je tudi ena naših najvažnejših nalog, d;» nudimo našim otrokom in mladincem čim večje možnosti zdravega razvedrila v obliki športnih in kulturnih aktivnosti. VESTNIK Vestnik je po odločitvi sestanka Zveze SDA postal od maja dalje glasilo Zveze in mesečnik. G. Leber bo dal o "Vestniku" natačnejše poročilo. Sedaj naj omenim le, da je "Vestnik" kljub pomankljivostim in težavam slavil v septembru 20 let svojega nepretrganega obstoja, kar je lepo izpričevalo, če že ne za drugo, vsaj za vztrajnost. To nam je priznal od vsega tiska v Avstraliji le tednik "Novosti", na žalost pa nobena slovenskih publikacij ta jubilej ni smatrala omembe vreden. RADIO ODDAJE Nekako sredi leta je pričela s svojim delovanjem radio postaja 3ZZ. Naše društvo je ukrenilo korake, da se v okviru etniških oddaj te postaje tudi Slovencem da priliko čuti svojo pesem in besedo preko radijskih valov. Nastale so težave v zvezi z različnostjo narodnostnih in političnih interesov drugih grup iz Jugoslavije, pa tudi z ozi-rom na gledanje vodstva te postaje. Naši napori so bili v glavnem poplačani s tem, da obstoji sedaj slovenska ura na postaji 3EA. Vendar pa so se okoliščine v pogledu teh oddaj tako spremenile, da naše društvo nima nobenega direktnega vpliva na program. Kljub vsemu pa si lahko štejemo v našo zaslugo, da je vprašanje posebne slovenske ure sploh bilo načeto in upoštevano. Če ne bi bilo naših velikih naporov v tem pogledu, bi bili Slovenci zopet potisnjeni v stran in pomešani v tako težko rešljiv vozel, v katerega so zapleteni odnosi drugih jugoslovanskih skupin. ZVEZA SDA je imela svoj letni sestanek v Canberri za Veliko noč. Ta organizacija, ki bi bila lahko veliko večjega pomena za Slovence v Avstraliji sedaj prehaja skozi kritično dobo in bodočnost bo pokazala ako ne bo podlegla netolerantnosti pogledov in zunanjim vplivom. OBISK SLOVENSKEGA OKTETA Ta obisk je bil gotovo najbolj prominentna točka našega delovanja v preteklom letu in nam bo še dolga leta živo ostal v spominu. SDM je prevzelo in uspešno izvedlo vso organizacijo v Melbournu in so seveda naši člani radi tega bili deležni malenkostnih prednosti. Zato je popolnoma neupravičena kritika, ki smo jo čitali v reviji iz Slovenije, v kateri nam članica neke slovenske skupine v Melbournu očita, da smo delali razliko med našimi in njenimi člani. Mnogokrat se je v teku obstoja SDM pojavilo mišljenje, da naše članstvo kljub plačevanju članarine in drugih prispevkov ne uživa prednosti pred nečlani in da je treba to stanje popraviti. V bodočnosti je nujno, da se to vzame v obzir in samo prav je, da so tisti, ki žrtvujejo za našo skupnost deležni gotovih prednosti. mnogih ozirih. Poželjive in ljubosumne oči padajo na vse to kar imamo. Zato tudi ni čudno, da se od časa do časa znajdemo pod pritiskom, ki je seveda prikrit in prav zato toliko bolj nevaren. Ker društvu samemu in delovanju odbora nihče ne more očitati nepravilnosti se uporabljajo druga sredstva. Zato smo imeli priliko videti, kako se od časa do časa na podtalen in neodkrit način skuša z mazanjem ugleda posameznih prominentnih članov odbora sejati razdor in nezaupanje v naše vrste. Dosedaj ti poskusi niso rodili prevelikega uspeha, kajti pri članstvu in odboru je prevladala presoja in razum. Dvoma pa ni, da bo prihod-jost prinesla vedno več pritiska z raznih strani, katerih ravnanje vodijo interesi, katerim SDM, dokler je neopredeljeno, nepristransko in neodvisno, ni v korist. Na članstvu in posebno na bodočih odborih bo, da ne bodo podlegli niti vplivom prišepetavanja niti mikom podkupovanja. Kajti le dokler bomo stali na svojih nogah, dokler bomo gospodarsko samostojni, dokler bomo mislili s svojimi mogani, plačevali s svojim denarjem, delali s svojimi rokami, bomo resnično lahko dosegli cilje dela katere si je društvo postavilo pred enaindvajsetimi leti: Nuditi razvedrilo, kulturo in pomoč vsem Slovencem v Melbournu, ne glede na razlike politične, gospodarske ali stanovske pripadnosti. Kajti kadar tega vodila ne vo več, tedaj SDM ne bo več tisti SDM za katerega so številni rojaki delali 21 let, za katerega delamo danes in si ga želimo v bodočnosti. Tedaj bo SDM lastnina tega ali onega nazora in bo omejeval svoje delo le v korist rojakov tega ali onega mišljenja. Ob koncu naj se zahvalim še vsem, ki so mi pri mojem delu tekom preteklega leta prožili svojo nesebično pomoč. Marijan Peršič ODBOR S.D.M ZA LETO 1975/76 Predsednik: Preds. 1975 leta: Podpredsednik: Podpredsednik: Tajnik: Blagajnik: Odborniki: Nadzorni odbor: Kot sem v pričetku povdaril je SDM doseglo stepnjo, ki je zavidanja vredna v Gospod Stanko Prosenak Gospod Simon Špacapan Gospod Jože Golcnko Gospod Miro Ogrizek Gospod Edward Polanar Gospod Werner Rcmšnik Gospod Maks Hartman Gospa Mici Hartman Gospod Peter Mandelj Gospod Ivan Majcen Gospod John Zcmlič Gospod Alojz Markič Gospod Zdravko špilar Gospod Branko Žele Dr. Franc Mihelčič Gospod Pavle Česnik Gospod Marjan Peršič FINANČNA POROČILA S.D.M. ZA 1974-75 SLOVENIAN CENTRE BUILDING FUND Balance Sheet as at 31st October 1975 Accumulated Funds: Balance as at 31st October, 1974 47632 Add: Income as per Statement of Income and Expediture Donations Proceeds of Carlton Property Interest Less Expenses Represented as under: Land Main Building The Hut "Koča" Road Construction Bowling Lanes Sundries Cash at Bank: ANZ Banking Group Ltd. Petty Cash on Hand 21568 35000 2844 59412 1144 Balance as at 31st October, 1975 Total Building and Land 58268 105900 29713 62828 1277 6712 1449 2790 104769 1126 5 105900 NOTE: There exists contingent liabilities for roofing material, electrical installation costs and plumbing installations which at this date the amount is not known. AUDITOR'S CERTIFICATE 1 report that in my opinion the above Balance Sheet as at 31st October, 1975 and the attached Income and Expenditure Account of Slovenian Centre Building Fund are properly drawn up so as to give a true and fair view of the state of affairs as at 31st October, 1975 of the Fund and of the results of the fund for the year ended that date. 13th November 1975 R. C. KEYSTONE, Chartered Accountant TREASURER'S REPORT I, Stanley Martin Penca, Treasurer of Slovenian Centre Building Fund, report that the above Balance Sheet and Income and Expenditure Account for the year ended 31st October, 1975 is correct. [3th November 1975 S. M. PENCA, Dip. Bs., A.A.S.A. SLOVENIAN CENTRE BUILDING FUND Treasurer's Report PAYMENTS Expenditure Bank Balance as at 31st October, 1974 Petty Cash as at 31st October, 1974 Main Building 57134.41 "Koča" (The Hut) 1198.92 Road Construction 5712.00 Bowling Lanes 116.71 Sundries — Building 1271.83 1708.12 RECEIPTS 5.24 Rates Audit Fee Bank Interest — Overdraft Bank Charges Receipts Donations — Members Donations — Bowling Section Donations — Pensioners Section Donations — S.D.M. Proceeds re Sale of Carlton Property Interest re Sale of Carlton Property Interest on Investments Proceeds of Investments Bank Balance ■— No. 1 Account Bank Balance — No. 2 Account Petty Cash on Hand 292.98 110.00 667.00 73.58 65433.87 1143.56 616.93 508.79 5.24 69416.51 14200.85 1442.00 783.00 5141.98 35000.00 2321.80 521.64 10000.00 69416.51 Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje sunshine painting service PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343 Lastnika : Jaka in Jim Korošec Svoji k svojim ! 1974 450 209 16000 2148 1838 778 242 23 21688 295 692 1249 (270) 17278 1921 1212 537 22914 SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE Income and Expenditure Account for the year ended 31st October 1975 Incoine Received Rent of Flat — Club ouse Income from Advertising -— "Messenger" Return of Money — Social Fund Amount received re Sale of 371a Park Street, N. Carlton Net Income from Functions Net Income from Membership Donation — Astronaut Travel Service Sundry Eltham Income ( Sundry Income Donations Darwin Appeal Net Income Ladies Section Eltham Interest Received — Savings Account Less: Expenditure Social Fund -— Payments to 802 Sundry Management Expenses — Insurance, Telephone, Electricity, Rates, Postage, Bang charges 732 Audit Fee 90 Legal Expenses 352 Sundry Expenses — Ladies Section Eltham 4841 Cost of Printing "Messenger" 2064 Cost of Sporting Activities 477 Contributions Slovenian Centre Building Fund 6112 Savski Val 1974 Payments — Sundry Expenses Eltham Property 2131 Donations re Darwin Appeal 529 Expenses re "Oktet" 281 Club House Expenses — Costume Boots 240 1975 429 12 1216 2929 200 861 529 11355 74 17605 18651 Total Expenditure Deficiency Balance Sheet as at 31st October 1975 Bank Accounts and Cash on Hand Accumulated Funds as at 10th November 1974 Less: Surplus of Expenditure over Receipts as above Accumulated Funds 31st October 1975 AUDITOR'S CERTIFICATE I report that in my opinion the above Balance Sheet and Income and Expediture Account of the Slovenian Association Melbourne are properly drawn up so as to give a true and fair view of the state of the affairs as at 31st October 1975 of the Association and of the results of the Association for the year ended that date. 1226 2431 3657 1226 2431 1046 1385 2431 1046 1385 14th November 1975. R. C. KEYSTONE, Chartered Accountant KAR STORIŠ ZA SE, TO ŽE S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD, OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBO OČINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ. darovi za naš center Za Slovenski Kulturni in razvedrilni center v Elthamu so darovali od objave v septembrski številki "Vestnika": K. Beve F. Vogrin F. Smrdelj A. Smrdelj J. Gelt A. Tomšič J. Celhar G. Vinzentin P. Bole D. Polh J. Varglien $100.00 100.00 70.00 140.00 50.00 200.00 100.00 200.00 150.00 100.00 1.00.00 Neimenov. upokojenka 150.00 J. Urbančič 150.00 Neimenovani 634.85 Balinarska sekcija 717.00 S. & C. Sneider 150.00 F. Hajek 200.00 V. Sass 150.00 I. Smrdel 100.00 S. Kulič 200.00 I. Sluga 200.00 Fekonja 150.00 M. Bole 30.00 J. Brgoč 100.00 F. Saksida 200.00 P. Van de Laak 50.00 M. Hudson 200.00 J. Gjerek 15.00 F. Oblak 200.00 M. Murseč 75.00 F. Grl 50.00 A. Cvetko 50.00 V. Stare 15.00 Balinarska sekcija 70.85 Neimenovani 200.00 Mladinska sekcija 190.00 S. Hartman 100.00 A. Brgoč 60.00 Upokojenska sekcija 783.00 12 STORŽKOVE POPOTNE TORBE Najprej vam ponudim skodelico vročega razmišljanja' Ko živiš v tujino prvo leto, preživljaš obdobje prilagajanja. Težko je Povsod je prisotna misel na domovino; to je doma lepše, ono je drugačno doma, spet tretje je doma okusnejše. V drugem letu, pa pozneje v tretjem petem, desetem in dvajsetem okušaš trpki okus domotožja. Včasih si kar bolan od hrepenenja, spet drugič pod krinko brezbrižnosti skrivaš bolečino svoje neugasljivo hrepenenje, da bi spet videl dom in domače. Koliko solza smo utrnili na skrivaj? Saj vemo vsak zase, mar ne? PRVIČ DOMOV Domovina mi je v tujini postala kot pravljica, kot nekakšen mit vsega dobrega in lepega. Odpravljala sem se na pot po slabih treh letih, a z občutkom kot da dragih nisem videla že desetletje. Kako sem pakirala kovčke, kako zapuščala moža (samega, mu dosti zaupam, ne?) in koliko sreče sem občutila (pa tudi drobec nervoze) ne bom opisovala, saj je marsikdo to že "dal skozi". No, s tisto obljubo kako bom "flegma", ko se bom poslavljala in tam na oni strani "luže" pozdravljala, ni bilo nič. Jokala sem na obeh "frontah". Bila sem srečna. NA LETLIŠČU BRNIK Polet z JAT-ovim letalom je bil še kar O.K. pa še bolj bi lahko bil, če ne bi že pri vzletu imeli eno uro zamude, pa če pri vstopu v letalo ne bi tako "fino" dišalo po straniščih. Ja, vonjave so bile res krasne in me je zvijalo vse do Singapura. A kaj sem hotela, okence je bilo preveč mini, da bi zlezla ven (in spomnila sem se tudi, kako sem si nekoč v veliki stiski obljubljala da bi se tudi z vlakom peljala domov). Torej stran z izbirčnostjo. Z malim desetletnim prijateljčkom Andrejčkom, z njegovo mamico Adrijano in očkom Vinkom, smo torej kar v redu potovali; z Andrejčkom sva se pa sploh "lušno" imela.' V Beogradu so nas cariniki kar na brzo roko "prešlatali", pa najbrže ne samo zato, ker imajo Srbi Slovence radi, pač pa zaradi letala, ki nas je čakalo za polet do Brnikov. Kaj je nam pomenilo še tistih zadnjih 45 min. pred pristankom na domačih tleh? Vsaj meni, veliko tremo, "tik pred zdajci". Sydney smo zapuščali 10. marca, 75. v največjem nalivu kar sem jih kdaj videla (bile so tudi poplave) in Brnik nas je pričakal v dežju, ki smo ga najbrže kar uvozili s seboj (vsaj jaz, v svoji potovalki v kateri je bilo vse mokro). Prvi mamin poljub, očkov objem in bratov stisk roke . . . "Pa sem tukaj, živjo!" jokala pa načelno nisem pred njimi, ker sem zadnjo solzo že utrla na pisti-leta-liški ploščadi od koder sem kot "blesava" mahala čisto tuji mami, kar sem pogruntala šele pozneje. Torej sem se izkazala za čisto nesentimentalno, kar mi je tista prijateljica Pinija, ki mi je zaradi zbirateljske vneme Storžev _ samo pomislite kaj "ta folk" vsega ne zbira, obesila ime "Storžek; sicer pa ji nisem ostala dolžna, iz Marice sem jo že zdavnaj prekrstila v Pinijo in tako kar "paševa" skupaj in še v vrsto igličarjev, kar je tudi karakterno za obe, ker sva v uredništvu "Mladine" kot novinarki nabodli marsikatero "ta resno". Torej slovo od soproga sem preživela, srečanje z domačimi tudi. Doma sem (pa še čisto cela, kar predvsem moja mama, ki rada bere kriminalke o ugrabljanju letal, pa o tem kako dekleta v svetu "zafušajo" svoje življenje, tako težko verjame). ampak jaz rečem "sorry", ampak ko me tako pisano gledajo, nič več, rajši "kidnem". Ali ni grozno, imela sem vtis, da sem med barbari. Ampak tisto kar sem najvulgarnejšega slišala v prvih dneh, v raznoraznih ulicah, uličicah trgovinah ... ne raje ne povem. Stari, mladi, veliki in majhni, izobraženci in "zabiti" vsi se borijo proti kletvicam, tristo Beethovnov. Kar dobro jim ore Naj mi oprostijo, da sem prisluškovala, ampak pozneje sem tudi sama spustila kakšnih "sto mater", ko sem po trgovinah čakala na čudež postrežbe Pav bankah, najprej kavica potem pa dinarčki, če seveda hočeš počakati Toda potrpežljivosti čakanja se hitro navadiš "sto mater". Po službah so leni, freli kar se da, kar naprej pri telefonih (privatni medkrajevni pogovori na račun podjetja) in kavica, ki kljub temu da je draga kot žafran, gre dobro v promet. Ja "fino se imajo" po službah. Zakaj razočarana nad mestom in ljudmi, ki preklinjajo, so leni in smrdijo (kopajo se samo enkrat na teden, folklorna navada!) SEM SAMA BILA PRED TREMI LETI DRUGAČNA? No, svet me je vendarle nekaj naučil. SREČANJA „ Redkim sem pisala da pridem domov, a mnogi so hitro zvedeli da sem parkirala" za Bežigradom v mini stanovanju svojih staršev. Zvonec na vratih zvoni NON-STOP, žlahte do sedmega kolena leti na kup (nikoli nisem vedela da jih imam toliko, teh tet in stricev, pa da me imejo tako radi ) pa prijatelji nekdanjosti, sošolke, sodelavke, pa še kakšna stara simpatija je vmes Ja živijo, krasno, nič se nisi spremenila mogoče si le malo zrasla . . "Ja res je fino, delim bumerange pa mini kenguruje in koale, sama pa se lahko čisto okopam v dehtenju prvih pomladnih rož. Ja res so bili zlati, da niso pozabili name in mojo ljubezen do cvetja. Jaz pa sem bila manj zlata, tekala sem odpirat vrata in klicala: "Živjo, uh sem happy, da te spet vidim . . ." pa sploh nisem videla koga vidim (ampak veselje se že mora pokazati, ne?) Obraz tako znan, izogibam pa se izreči ime, kdaj sem ga že pozabila (sicer pa tudi brata klicem z moževim imenom — Joči . . .) Obnašam se res čisto po JUS bontonu in kuham na litre kofetka in zvečer mi srce razbija kot boben boli me glava, spati ne morem, prebujam se ob treh zjutraj in že ob desetih dopoldan pogruntam, da se me loteva histerija, kajti obiskov dopoldan nisem vec vajena. Zabrusim si v obraz, počitnice pa take!? Ampak kakšne sem sploh hotela? r. . . vF Danica Petne (Dalje prihodnjič) ZAKAJ SLOVENCI TOLIKO PIJEJO PRVI TEDEN, TEDEN RAZOČARANJ Pravijo da so prvi vtisi najvažnejši. Morda, a ravno tako fantastično zanič sem se počutila po prvih raziskovanjih Sydneya, kakor zdaj (pišemo 12. marec), ko po manj kot treh letih spet korakam po Ljubljani. Majčkena, da ne rečem mini Ljubljana, je bila v samem centru vsa "zaplankana", pa v lužah in lužicah (dež kar vstrajno pada) in po starih hišah se lušči omet in so vse "flekaste" in nasploh, kako si siva ti nekdanja bela Ljubljana (le kak star snobaš Ljubljančanin trdi da je Ljubljana tudi danes še bela). Moje rodno mesto, v katerega sem dvoje desetletij bila naravnost zaljubljena, kako me drzneš razočarati? Ja, pa me je in nič ne pomaga mamina tolažba: "Se boš že privadila nazaj!" Figo, kaj pa ona ve. Ja, pa hribi, veste to je pa grozno kriminalno, imela sem občutek da me bodo "zadavili". A ne verjamete? Vrtela sem se na svojih plutovinastih petah sandal (čisto neprimerno obuta za Ljubljano v tem času) in presenečena "grun-tala', a hribi v treh letih vendar niso mogli zrasti (in v kolikor vem tudi hoditi ne znajo). No, meni pa so se zdeli mnogo višji in tako blizu, kot da so zasedli stražarsko funkcijo in varujejo mojo nekdanjo Ljubljano. In čeravno rada razmišljam sem pogled s hribov umaknila v bližnjo izložbo "Name" in se zadovoljila z: "ja no, svet se vendar vrti". In potem sem hodila gor in dol, pa spet sem pa tja in pogruntala, da Ljubljana premore nekaž novih "ošta-rij" z jako zvenečimi imeni kot so: Kora bar, Nunska klet, Pizzerija; stare pa so malo preporali s tapetami, pa so spet "nobl". Ja, res, nič drugega, kar bi rekla da je novega nisem odkrila v prvih dneh (pozneje pa, a vse lepo po vrsti kot so hiše v Trsti ). KAJ PA LJUDJE? Sredi dopoldneva sem v samem centru Sydneya videla manj ljudi, kot v mini Ljubljani. (Ali pa so pločniki tako ozki, da je vsepovsod bila gneča). Skratka, sama nisem bila. Zaletavali so se vame, a nikomu ništa, doma ne rečejo sorry za vsako figo. Prej: "Dej koza, umaken se!" Ja, v redu, pa bumf, Prišel je spet moj Dolenjec v Ljubljano. "Po nakupih", mi je pojasnil. "Kaj boš pa kupil?" sem ga vprašal. "Več tega", je dejal, "Za začetek pa ženi oblačila za nočno življenje". "Večerno obleko?" "Ne, pižamo ali spalno srajco. Ali Ljubljančanke spe v večernih oblekah?" O tem, kje in kako spe Ljubljančanke, nisem hotel razpravljati, saj je tema preveč delikatesna (hotel sem reči delikatna), raje sem svojemu Dolenjcu postavil vprašanje: "Ali veš, zakaj morajo slovenska dekleta že ob osmih zvečer v posteljo?" "Zakaj?" "Da se lahko ob desetih oblečejo in gredo domov". Potem sva šla po trgovinah. "Slišal sem, da so zdaj krasne razprodaje", je rekel, "kupil si bom obleko". Pa ni bilo z obleko nič, kljub krasnim razprodajam. Dolenjec ima to smolo, da je normalno raščen, naša konfekcija ne gre nanj. Sploh pa na razprodajah prodajajo v glavnem obleke za Guliverje in liliputance. "Kaj pa lahko dobim za normalno' postavo?" je vprašal. "Za normalno postavo — po normalni ceni, brez popusta", je dejala prodajalka. Ker se je zdela Dolenjcu normalna cena za obleko (1500 ND) nenormalna, ni kupil nič. Po spisku sva morala še po gume za spačka. Za to vozilo so menda najboljše "michelinke". "Bosta plačala v frankih, markah, dolarjih, lirah?" so naju vprašali v, trgovini. "Jaz dobivam plačo v dinarjih", je rekel Dolenjec. Prodajalci so to sicer razumeli, s kupčijo pa vseeno ni bilo nič, čeprav Živimo v državi, kjer je dinar uradno še vedno plačilno sredstvo. Oba neuspeha sta mojemu znancu vzela vso voljo do nakupovanja. Zato sva šla v gostilno, kjer so denarje radi vzeli. "Potem se pa ljudje čudijo, da Slovenci toliko pijejo", je komentiral Dolenjec. (Dolenjski list) ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH--- ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE john hojnik smallgoods PTY. LTD. 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757 Postreženi boste v domačem jeziku IZ ZDRAVNIKOVE TORBE: MALO PO ANGLEŠKO : VNETJE KOŽE NA ROKAH Mila in pralni praški imajo poleg koristnih tudi neprijetne stranske u-činke, ki se kažejo tudi v dolgotrajnem vnetju kože na rokah. Koža je pogosto suha, razpokana in se lušči. Pralna sredstva imajo močno alkoholno reakcijo in maščobne kisline, ki so često v pralnih praških, lahko dražijo kožo. Prav tako eterična olja in parfumi, ki so pogosto v detergentnih, pogosto povzročajo fotoalergične preobčutljivosti in to pod vplivom dnevne svetlobe in zaradi njihovih fotodina- MORJE IN BOLNIK Morje je dobro zdravilo za mnoge bolezni in vedno več je zdravstvenih ustanov, ki preučujejo morje in njegovo delovanje na zdravje. Zdravilni učinki, ki nam jih ponuja morje so zrak, sonce in voda. Dominantni vetrovi, ki prihajajo z morja prenašajo daleč mikroskopske kapljice morske vode, ki se pretvorijo v mikrokristale, ti pa se absorbirajo skozi kožo. Zaradi stalne evaporizacije in kondenzacije v morskem zraku, se tvori morski aerosil, ki je sestavljen iz mineralov morske vode. Sonce globoko vpliva na preosnovo organizma in ga lahko primerjamo z občutljivim sprejemnikom, ki absorbira in predela ogromno maso energije, ki vpliva na sestav tkiv in celičnih elementov. Voda je pomembna kot slana jodna kopel, valovanje morske vode deluje HOW CHILDREN SEE OLD COUNTRY mičnih lastnosti. Vse to je škodljivo za roke gospodinj, posledica pa je vnetje. Dolgo že vemo, da so razen gospodinj, zaradi delovanja detergentov na kožo, prizadeti tudi ljudje mnogih drugih poklicev, ki pridejo v stik z deter-gentom. Z množično uporabo pralnih praškov je bilo pričakovati občuten porast škodljivega delovanja na kožo, do česar pa ni prišlo, prav tako tudi ne do padca teh bolezni — z uvedbo pralnih in pomivalnih strojev. na mišice kot masaža potopljene telesne površine. Zrak, sonce in voda kompleksno povzračajo velike spremembe v pre-osnovi in ekonomiki organizma nasploh in se kažejo v sprejemenjeni funkciji endokrilnih žlez, v vegetativnem sistemu, mišičnem tonusu, krvnem pritisku in funkciji živčevja. Osovno vprašanje, ki naj ga bolnik postavi —ali sme na morje, ocenjujemo, če dobro poznamo klimo in mi-kroklimo ob obali tej njeno delova-ne na organizem. Morje se odsvetuje pri: akutnih in subakutivnih vnetjih sklepov, sklepih ovojnic in kosti. Srčni bolniki naj bi bili pod kontrolo zdravnikov zaradi neljubih posledic, predvsem tisti, ki se nepoučeno in nekontrolirano izpostavljajo soncu in morski vodi. E.M. Today at 3.30 p.m. we left by car from Vienna. We drove and drove until we come out of the city. In the country people dry hay on drying racks in the sun. After driving about 4 hours we reached the border and we had to wait about 1/2 an hour before we got there. We drove a little bit further until we come to our aunties place. We stopped there about 5 minutes and went straight to our grandmother's place .. . * * * Today we all got up early and left for-a long drive on a picnic. After lunch we played around. 1 even have a shot at the shooting gallery. ' After that we played some more and went home. . . * * * Today we saw a man with three cows pulling a pile of hay about 20 feel high. We asked him if we could get on top and he said yes, so about 10 kids climbed up on top and we had a ride. . . * * * Today we went looking for mushrooms, we found quite a few. Also in the back of my grandmother's place is a big ras-berry bush, we picked off a lot of them and mixed them into a cup with sugar and ate them. Also we had quite a few rides on cow and hay carts. Today I saw 4 chimney sweeps. They lunch when a man with 2 cows and a cart came to get a cart full of hay. We all jumped on and I had the whip and 1 made them go and stop. After that 1 got cows teats and squirted my cousin with milk .. . * * * Today I saä 4 chimney sweeps. They wear all black clothes and a little hat on top of their head. Yesterday we went to my dad's aunties house near Ljubljana. On the way we saw hops which are used to make beer. After a while we stopped at a place famous for its giant donuts ... On Friday I had a small party for my birthday. When dad bought the cake they couldn't spell "Happy Birthday". They missed out the "T" and put a "V" insted a "Y"... (To je izleček iz dnevnika Štefana Prosenaka) MLADINSKI PLES Mladinski ples je naša mladina organizirala na lastno pobudo v soboto 22 nov. Najbolj "pridna" pa sta seveda bila Karlo Ovijač in Vinko Br-kovec. , Za ples je igral ansambel "Chen- thang". Mame naših mladincev pa so napekle toliko peciva kot že dolgo ne. Upamo, da bo mladina postala še bolj aktivna in organizirala več lastnih plesov na leto. Pa mnogo sreče! SKRIVNOSTNE SILE Nihče ne more zanikati obstoja skrivnostnih pojavov in sil v ljudeh samih in izven njih. Te pojave raziskuje znanost, ki v zadnjem času vztrajno poudarja, da so v človeku skrite energije in sposobnosti. ki jih še docela ne pozna, so pa značilne za človeško vrsto in se njihov vpliv s civilizacijo ter postopnim razvojem vedno bolj manjša. Razvoj je bil namreč bolj naklonjen nekaterim drugim zmožnostim in spoznanjem (na to je močno vplivalo okolje, inteligenca in razum), kar vse naj bi zavrlo rast skrivnostnih sil. kadar so primerno usmerjene, morejo t L* sile privesti do vznemirljivih pojavov, ki pa — razumljivo — nimajo prav nič opraviti s svetom nadnaravnega in s peklenskimi silami To dokazuje dejstvo, da so v nekaterih državah (SZ, ZDA, Velika Britanija) delali poskuse telepatije Jasnovidnosti in psihokineze z nad tisoči čisto "navadnimi" ljudmi. "Paranormalno" je torej med nami, • v nas. Prav vsakomur se lahko zgodi, da bo srečal "izrednega" človeka ali pa da bo v sebi odkril pojave, ki se jim bo čudil, predvsem zato, ker je njihova narava tako malo znana. V obsežnem svetu paranormalnega loči fenomenološka šola štiri skupine pojavov: 1. parafizični pojavi (utelešenje duhov, levitacija, spiritistične mizice, zakleta hiša); 2. parapsihološki pojavi: telepatija, tele-kineza ali psihokineza; 3. parafiziološki pojavi: paranormalna ozdravljenja, stigme, nestrohljivost; 4. paranormalni duhovni pojavi: in-tuicija; prerokovanje, vedeževanje, stlutnje. Z nekaterimi — na primer s paranor-[TKilnimi ozdravljenji in stigmami — se poleg parapsihologije, ukvarjajo še druge znanosti ali raziskovalna področja (medicina, religija). Drugi zahtevajo obsežnejšo dokumentacijo (utelešenja, letenje, spreme-njenje). Življenjepisi svetnikov poročajo večkrat o presenetljivem pojavu, ki se je ponavljal v življenju nekaterih svetnikov — o ekstatičnem letenju (Katarina Sienska, Te- rezija Avilska, Janez od Križa itd.). Tudi v priročnikih zgodovine verstev je govor o "letenju" ljudi, ki niso v vsakem primeru dobri — na primer obsedcnci ali pa navadni ljudje brez mističnih nagnjenj. Parapsihologija se je ukvarjala s temi pojavi vse od svojih začetkov. Nekateri ljudje imajo brez dvoma zmožnost, da dvigajo predmete nekaj centimetrov od tal ali da se tudi sami dvignejo v zrak. Potrdili so jo znanstveniki, ki jim kaže verjeti. Kaj naj rečemo ob teh pojavih? Letenje, nenadno znanje popolnoma tujih jezikov, bilokacija (zmožnost bivanja na dveh krajih hkrati), uroki, na magnetofonski trak posneti glasovi iz onstransva — vse te in podobne pojave bo potrebno natanko raziskati, lahko pa jih štejemo za para-normalne. Dvomimo lahko predvsem ob načinu in okoliščinah poročanja teh ob pomanjkanju znanstvene obdelave. Površne sodbe, nekritična lahkovernost in — še huje — takojšnje vzpostavljanje zvez z "nadnaravnim" — vsako podobno zadržanje bi bilo neredno, predvsem pa bi na tak ali drugačem način grešilo proti previdnosti in resnici. Opisovanje hiš, v katerih so se naselili hudi duhovi, je postalo literarna vrsta. Že Plautus je dve stoletji pred Kristusom pisal o njih — čeprav na humorističen način. Časopisje tudi rado razširja mračne zgodbe o zapuščenih' hišah, ki jih obiskujejo čudna nevidna bitja. Naj opišemo še "poltergeist", nemško besedo, ki zaznamuje delovanje duha-burkeža. Angleški jezuit Thurston je temu pojavu leta 1953 posvetil knjigo Duhovi in burkeži. V njej je objavil pričevanja kritičnih ljudi, ki so vredni zaupanja. Znanstvenika Lombrosu, ki se je požvižga na vse nematerialistične pojave, se je leta 1900 v Torinu zgodilo tole: "Povabili so ga, naj razišče, kako da stoli, bakrena posoda in drugi predmeti brez posredovanja kakršnekoli vidne sile letajo po zraku. Bilo je to v neki trgovini z vini, ki je imela tudi bogato klet. Steklenice so se dvigale iz predalov in se raztreščile po tleh, da se je vino pomešalo z razbitim steklom." Lombroso pove še podrobnost: ko je bil v kleti sam, so se steklenice dvigale druga za drugo ter se spuščale nazaj na podstavke, kot bi jih kdo polagal. V ZRN pa se je zgodilo tole: v pisarni nekega advokata so se premikale mize, stoli, luči, slike, telefon, ko je tu delala 18-letna daktilografka. Raziskave na frei-burški univerzi so pokazale, da je bilo dekle labilno, k histeriji in nagli jezi nagnjena oseba, ki je bila sposobna svojo agresivnost prenesti na čustveno nevtralne predmete. Primer dokazuje verjetnost teze o tem, da more človeški organizem vplivati na ostale fizične sisteme. Potrebni pa so seveda še drugi dokazi. Take pojave so nekoč pripisovali diaboličnim silam, izkušnja pa potrjuje, da eksorcizmi in podobna izganjanja dudega duha niso nikdar zares pomagala pri preganjanju duha burkeža. Učinek, največkrat zelo kratkotrajen — je bilo mogoče pripisovati psihološkim dejavnikom. To ne pomeni, da je eksorcizem zanič, temveč, da je potrebno primere prej dodobra raziskati. Cerkev je v teh vprašanjih vedno bolj previdna. Obojih je vedno več. Zdi se, da se z moderno medicino in zdravljenjem vedno bolj budi smisel za načine, ki so jih poznali naši predniki. Vendar pa je tudi vedno več čisto r(ivadnih goljufov, ki imajo uspeh zaradi magnetizma v sebi. Zaenkrat ni znano, kako je prišlo do ozdravljeìij, tu ne pomaga dosti niti teorija o sugestiji (prepričevanju). Ozdravljena so, kot kažejo najnovejše raziskave, "katalizatorji" (uravnavalci) globinskih psiholoških in čustvenih dejavnosti, ki morejo v bolniku zbuditi ali pospešiti proces ozdravljenja. Jasnovidnost (ko nekdo po paranormalni poti zve za neki dogodek, ne da bi bila po sredi telepatija) je drug razširjen in razburljiv pojav. Navadno imamo jasnovidce za višja bitja in nekateri vedo povedati res izjemne stvari. Podrobne raziskave pa — se zdi — prihajajo do .sklepa, da gre za naravne darove človeškega uma in le-ti niso rezervirani za nadnaravno sposobne ali izredne ljudi. Zavedati pa se moramo, da prihaja ravno na tem področju do prefinjenih potegavščin. Probleme, vprašanja, zaskrbljenost — vse to je prinesel svet paranormalnega, moremo zapisati ob sklepu, ko smo upoštevali resnično stanje. Gre namreč za svet, |ri more navdušiti, a tudi zbuditi zaskrbljenost in strah. Konec koncev pa navaja človeka, da potem ko je do najmanjših delcev spoznal svet, ki ga obdaja, ponižno ugotovi, da je pravzaprav sam sebi še vedno ostal skrivnost. (Družina) ZA POD ZOB Dobro jesti se včasih prileže, kar velja zlasti za dopust. In kaj potem? To že vemo (maščobne blazinice, pretesna krila in hlače), a kljub temu ne obupajte. Zberite voljo in preiskusite nekaj receptov, ki vam jih priporočamo! OVSENI KOSMIČI Potrebujemo: 1 banano (150 a), 2 jedilni žlici ovsenih kosmičev (20 g) 1 ko^ zarec jogurta, malo limoninega soka, po okusu pa malo saharina. Priprava: Banano olupimo in zmečkamo z vilicami. Dodamo ovsene kosmiče, jogurt, limonin sok ter dobro premešamo. Po okusu posladkamo s saharinom. Jed poplaknemo s skodelico čaja ali kave brez mleka in sladkorja. JAJCA Potrebujemo: 1 rezino toasta (25 g), 1 rezino puste kuhane gnjati (20 g), 1 čajno žličko surovega masla ali margarine (5 g), I jajce, ščepec soli, 1/8 litra pomarančnega soka. Priprava: Toast opražimo in obložimo z gnatjo. V ponvi razpustimo maščobo, spečemo jajce, ga posolimo in položimo na gnjat. Topli sendvič poplaknemo z majhnim kozarcem pomarančnega soka. NA ŠTEFANOVO 1975 pridite na PIKNIK Slovenskega društva Melbourne na našem hribu v Elthamu Za ples nam bodo vesele in poskočne igrali "ANDREJČKOVI FANTJE' Vstopnina: Člani $1.00 — Nečlani $3.00. — B.Y.O. Pričetek ob lh popoldne Ako hočete olepšati svoj dom, trgovino ali urad se obrnite na slovensko soboslikarsko in pleskarsko podjetje domino painting 78 Porter Road, West Heidelberg Tel.: 45-5303 Kvalitetno delo in zmerna cena. Lastnik: Marijan Lauko. 19csča proti vtlru piha Ko pišem te vrstice še ne vem, kakšen bo izid volitev tu v Avstraliji; kateri stranki bo uspelo rešiti demokracijo. Zato tudi ne vem proti kateremu vetru naj trenutno piham. Vem le to, da inflacije nihče ne bo odpravil, dokler bomo vsi več zaslužili za manj dela. Pa tudi to, da demokracija ni v posebno veliki nevarnosti, dokler imamo svobodne in tajne volitve, dokler se javni denar ne uporablja v propagandne namene te ali one stranke, dokler se nam ni treba bati javno izražati svoje mišlenje. Če pa bomo enkrati morali vsi trobiti v en rog, potem pa joj vsem nam, demokraciji in tudi Vešči. Zato, dokler ne zvem izhoda volitev ne bom nič komentiral, čeprav si ne morem pomagati, da ne bi omenil, da mi je pred dnevi, ko sem poslušal slo-vensko oddajo na radio 3EA prišla na misel zgodba o tem kako so se tam nekje na Dolenjskem nekoč tožarili in prepirali za oslovo senco. Dve pismi sta bili prečitani na tej oddaji. Obe pismi sta se tikali našega "Goriškega slavčka". Pismo, ki ga je čitala napovedalka je reklo, da ta slavček ni bil IZOBČEN. Takoj sem se obrnil na mojega prijatelja Jožeta Mug-a v IZBOČEN. Drugo pismo pa popravlja to trditev in pravi, da "Goriški slavček" ni bil IvOBČEN. Takoj sem se obrnil na mojega prijatelja Jožeta Mug-a v Sydney, saj on ve odgovor na vsako zopleteno vprašanje. Odpisal mi je, da " 'Goriški slavček' ni bil IZBOČEN niti IZOBČEN. Bil je pesnik, ki je pel to kar mu je srce narekovalo in ni hinavsko zatiral svoja čustva. Ni bil izobčen, kajti časi se spreminjajo in so se že mnogo spremenili od takrat, ko so leta 1600 zažgali na grmadi italijanskega znastvenika Giordana Bruna, ker je trdil, da se zemlja vrti okoli sonca. "Goriški slavček" nam je zapustil prelepo dediščino v svojih pesmih, zato je prav neokusno i neprimerno, da se tedanji njegov problem izrablja v uborne svrhe današnjih interesov." Tako mi je odgovoril moj izkušeni prijatelj Jože Mug. Po vsem tem se mi zdi, da je tudi naš "Goriški slavček" proti vetru pihal; samo s to razliko, da je v primeru z veščo on metulj prekrasnih nepozabno živih barv. Pepe Vešča NA ODRSKIH DESKAH V ELTHAMU :P°,,d,a!h?em pre,sledku se Je z0Pet. raj mislila, da bomo spet nadlegoval pojavil klič v naših srcih, da predstavimo ljudstvu našo igralsko sposobnost. Najprej so nekako ženske pokazale pogum in začeli sbo z učenjem enodejanske burke "SKODELICA KAVE". Seveda smo takoj poklicali na pomoč g. Ivana Valenčiča, da je stvar organiziral, na kar jerade volje stopil v vlogo režiserja. Izgleda pa, da so se moški zbali ženske konkurence, ker so takoj začeli svoje vaje z odlično staro-Slovensko kmečko humoresko "PREPIRLJIVA SOSEDA". Kaj kmalu so se zbrale pridne mamice predvsem ga. Milena Brgoč in so prvovrstno pripravile lepe cvetlice iz svojih otrok. Glavice iz cvetja pa jim je dodala ga. Marčela Bole in s pomočjo režiserja smo sestavili "O-TROŠKO SLIKO POMLADI" To pa ni bilo vse, bistre ideje ge. Dragice Gelt ob spremljavi Johna Zemljič s harmoniko so spravile na oderske deske tudi našo mladino, ki nam je predstavila Folklorne motive različnih delov Slovenije . . V soboto 22. novembra t.l. je vse mrgolelo na hribu. Do tedaj sem sko- p. Bazilija za posojo dvorane v Kevi katero nam je kot vedno tudi seda nudil na razpolago za vaje. Ne vei kako — ali oder je bil tam, sedeže p; kot prej smo tudi tokrat dobili i; Kew, ravno tako so nam naše sestre posodile gledališko garderobo. Kaj na; še rečem, kaj bi brez njih in lepa jim hvala. Torej prvi kulturni nastop v Elthamski dvorani je bili skoraj pripravljen brez skrbi?? Odprl se je zastor, naši otroci so predstavili ne samo "Prebujajočo se pomlad", temveč, zdramili so med nami umetniško besedo Otona Župančiča. Lepo je zvenela poezija "Goriškega Slavčka" Simona Gregorčiča, ki jo je predstavil Janez Burger. Žlahtne barve Slovenskih narodnih noš so dale naši dvorani življenje. Književna beseda Slovenske gledališke zgodovine v šaljivih enodejankah je ponovno zaživela med nami. . Helena Naslednja seja ljubiteljev gledališča bo v Elthamu ob 4h popoldne tretjo nedeljo v januarju 1976. Pridite nam v pomoč, saj pregovor pravi "da več glav — v« velja . . ." Ob prihk. otvoritve doma Slovenskega društva "Ivan Cankar» v Geelongu v nedeljo 26. oktobra 1975, so bile tam tudi balinarske tekme, kjer so se pomerile ek.pe slovenskih društev iz Adelaide, Canberre, Melbourna, Springvale in seveda Geelonga. Ekipa SDM, ki jo vidite na fotografiji je dosegla prvo mesto v četvorki in tretje v trojki. ILn!ki«V^PrV! T' °d IeV£ na desnü: Pckr MandeI' Anton Kernel, Alek Kodila, Bert Novak. V drugi vrste stoje: Peter Kernel, Branko žele, Jože Ùrban- čič, Renato Smrdel in Miro Ogrizek. VEòELE BOZiCNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELE VSEM ZNANCEM DRUŽINE: Stanko PROSENAK iz Glen Waverley Pavel ČESNIK iz Sandringhama Jože GOLENKO iz Burwooda Frank HARTMAN iz Glenroya Pierre Van de LAAK iz Caulfielda Ivan MAJCEN iz Glenroya Marjan LAUKO iz Heidelberga John HOJNIK iz Buleena Jaka KOROŠEC iz Sunshina Peter MANDELJ iz Macleoda Alojz MARKIČ iz Ringwooda Vesel Božič in srečno Novo leto želi Maks Hartman s svojo družino vsem prijateljem in znancem Mirko OGRIZEK iz Doncastera Edvard POLANAR iz Templestovve Verner REMŠNIK iz Heidelberg Simon ŠPACAPAN iz Brunswicka Zdravko ŠPIL AR iz Buleena Marijan PERŠIČ iz Rosanne Branko ŽELE iz Doncastera John ZEMLJIČ iz Glenroya isto žele vsem znancem in prijateljem upokojenke ge. Ida LAUKO iz Glenroya ter ga. Marija PERŠIČ iz Rosanne. emona enterprises sr r^rtrrrr zzrrzsrzrTt T- P.s.te näm za prospekte in cenik - z veseljem Vam bomo ustregli: EMONA ENTERPRISES (Jelena in Alfred Brežnik) TELEFON: 399-906! So^BoflsTr^' (f.u. BOX 188, Coogee, N.S.W., 2034) Slovenske plošče in kasete dobite v Sydneyu v Slovenskem Centru sv. Rafaela _V Me'bournu Pa P" Društvu sv. Eme, slovenska cerkev v Kew.