153 (Posamezna številka 8 viharjev.) V Trstu, ¥ soboto t. junija 1918 Izhaja vsak dan zjutraj. tudi ob nedeljah is praznikih — Urcdni:r/o-L1 lica rv. Frsnčiika AsiSUeg« SL 20, L nadstr. — Dop:?i raj se pc^gajo mcu ni it vu. — Nefrankir&na pisma se ne sprejem 5jo, rokopisi se ne vračsjfr — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konžcfc^ „Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadroge z omejenim patitvoe, t- Trstu, nlica sv. FranSfka Atliftega št 20. — JeJcfon uredm&va ta lgjare It. 11-57. — NarcCnina znate: Za telo leto K 31-M, pol leta K lj^trt K 789. za nedeiisfco izdajo za celo leto K 6-20, pol teta K 3*W. itsece mm abhabma mma AVSTRIJSKO. DUNAJ, 7. (Kot.) Uraihio se razsf&Sa: : Na jugozapadu sc je včeraj topovskim bojem zadnjih U«i pridružilo zop* živahnejše pehotno delovanje. Ob dolr.il Piavl, pri Queru In Morija in na Tonala so bili italijanski oddelki odbiti. Na Monte Spinuzzia smo izboljšali z akcijo napadalnih čet lastne postojanke. Na Monte Slsemola ia bU naoad sovražnega bataljona odbit s protlsunkom. Pri Aslagit sta se Izjalovila v našem ognju dva sovražna sunka. Načelnik generalnega 2ta!;a. NEMŠKO. BEROLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprchta: Od časa do časa povečan topovski boj. Živahno poizvedovalno delovaaje. Pri sanku v francoske črte zapadno Kemtnela smo uj?!I 2 oll-ciria in &0 ^aož. — Aiisada nemškega cesaricviča: Na bojišč?« je HHo omejeno bojno delovanje na krajevna pehotna dejanja. Severno Alsne i« se-verozapadno Chateau Tblerrya so bili delul na-Liadi sovražnika odbiti. Jugovzhodno 5aroya sno po močili topovski pripravi zavzeli sovražne črte na obeh straneh Ardre. Uic!i i>mo 300 mož. BEROLIN. 7. (Kor.) Večerno poročilo: Na bojni fronti nobene Izpremeinbe. Prvi generalni kvartirmojster pl- Lađetidorffc TURSKO. CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz ftiavnega stana se pojoča: Palestinska fronta: V bližin! obale ia vzhodno Jordana je bilo obojestransko topovsko streljanje od časa do časa živahneje. Naš topovski ogenj ie prisilil neko sovražno Icialo, da je moralo pristati za sovražnimi črtami. Na drugih trontab nič važnega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročiio. 6. junija. — Na obeh straneh Brente in v posameznih odsekih rronte ob Piavi je bilo topovsko streljanje cd časa do časa močnejše. V ostalem je bilo omejeno bomo delovanje na posamično stresanje in patruljna poizvedovanja. Francosko poročilo. 6. junija pop. — Vzhodno Sem?Ignya so potisnile včeraj zvečer francoske skupine sovražnika, ki je prekoračil OIso, nazaj; Francozi so ujeli okoli 100 mož. Severno Aisne so Francozi znatno izboljšali svoje postojanke. Severno in zapadno Hautebraya smo ujeli 50 mož. Precej živahno topovsko delovanje, posebno v okolišu Lor.gporta, Neullya, La Potterie in zapadno Reimsa. Letalski- napad na ParSz. PARIZ, 7. (Ker.) Skupina 20 sovražnik letal je i.relctela Teancoske Črte in odplula proti Parizu. Obramba je pričela takci delovati. Vrženih jo bilo par bomb. Izgube: eden mrtev, par ranjenih; materijalne škode m". PARIZ, 7. (Kor.) Ob 11 ponoči ie bi! alarm, ki je prenehal ob 12*20 ponoči. DOGODKI NA MORJU. AMSTERDAM, 6. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista Iz Rotterdama je ravnateljstvo rot-terčamskega Lloyda prejelo od kapitana bolnlš-r-iške ladje rSindiroe brezžično poročilo, da na potopljeni bohiišniški ladji »Kraljica regentinja« ni bilo niti ranjencev niti vojnih ujetnikov. Smatra sc tudi, da angleški delegati niso bili na krovu te Ldje, kakor je bilo naznanjeno prvotno. \VASHINGTON, 6. (Kor.) Norveški parnlk >Eidsvold« je bil v torek potopljen. Posadka ie bila rešena. AMSTERDAM, 6. (Kor.) ^Central Nevvs« poročajo iz VVashingtona: Mornariški tajnik ie odredil tudi zaprtje pristanišč v Bostonu, Flladelfiji in drugih ob atlantski obali nahajajcčlh re pristanišč. LONDON, 6. (Kor.) Listi poročajo iz Newyorka. da je bilo tamkajšnje pristanišče vsled podvod-niške nevarnosti zaprto. Iz zadnjih poročil je razvidno, da so b':!e potopljene tri ladje. AMSTERDAM, 6. (Kor.) Gladom Reuterja se domneva v Ne\vyorku, da so nemški podvodniki potopi1! ob ameriški obali 15 ameriških ladij, med njimi dva parnika. Največji parnik »Carolina« je bil napaden jugozapadno Sandyhooka. BEROLIN. 7. (Kor.) Povodom pcjavljenia nemških podvodni kov v ameriških vedah pripominja Norddeutsche AUgcmeine Zeitung«, da je to prva večja akcija, ki jo jc pričela rnša podvodniška vojna proti vojnim podaljševalcem na zapada. Evropske zapadne vlast! kličejo, odkar jim gre v Franciji voda v grlo. vedno glasneje po ameriški pomoči. Oškodovanje ameriških prevozov na od-prtem morju v območju evropskih vod ni vedno lahko. Uspešneje je to v bližini Izhodnih pri-sts;:;"". V to svrho želi ves nemški narod svojim hrabrim mornarjem popoten uspeh. PODLISTEK, BEROLIN, 6. (Kor.) V Sredozemskem morju j so potopili naši in ^vstro-ogrski podvodnikl pet parnikov in 6 jadrnic, skupno 20.000 ton. AMSTERDAM, 6. (Kor.) Renter poroča it New-yorka, da so bile potopljene Štiri ameriške jadrnice. rusko-ukrajinska mirovna pogajanja. KIJEV, 5. (Kor.) V rusko-ukrajinskih pogajanjih glede vrnitve železniškega materijala so izjavili ukrajinski zastopniki, da o kaki izmeni ne more biti govora, ampak le o brezpogojni vrnitvi odnesenega materijala. Ruski zastopnik je odgovoril, da mora v tem slučaju vztrajati na vrnitvi vseh na ruskem ozemlju od ukrajinsko-nemšklh Čet ui?Jenjenih dobrin. Sporazum ni bil dosežen. IZ VELIKE RUSIJE. Nova vlada v donsken* ozemlju. ROTTERDAM, 6. (Kor.) »Daily News« poročajo iz Moskve z dne 29. majnika: V donskem ozemlju je nastala nova vlada, ki pravi, da zastopa na podlagi oktobra 1917 sklenjene pogodbe prebivalstvo donskega ozemlja, Kubana, Tereka, Astrahana in severne Kavkazije. Vlada je prista-šinja protiboljševiškega gibanja. Načeluje ji general Krasnov. . Vpoklic 12 letnikov. BEROLIN. 7. (Kor.) Glasom listov je odredil Lenin mobilizacijo 12 Jetnikov in sicer v svrho potlačenja protirevolucije, ki so jo zaprlčeli s podporo entente kadeti In drugi nezadovoljneži. Rizne vesti. KIJEV, 6. (Kor.) »Goios Kijeva« objavlja pod naslovom »Onemogla jeza« poročilo iz Petrogra-da, slasom katerega je sovjet ljudskih komisarjev proglasil vodjo dcaske republike, generala Kras-uova, za ljudskega sovražnika. Glasom istega lista je proglašeno v Moskvi obsedno stanje. Boljševiki vpoklicujejo čete. Isti list poroča o uspešnih bojih sovjetskih čet proti češko-siovaškemu armad-nemu zboru. _i IZ UKRAJINE. * 7 DemobUizacija trgov lusk s mornarice. KIJEV, 6. (Ker.) Ukrajinski mornariški minister je odredil demobilizacijo trgovinske mornarice. nesarablja In Ukrai!sa. KIJEV, 6. (Kor.) Včeraj je bil odpcslan romunski vladi odgovor na ukrajinsko noto. Ukrajina vztraja na tem, da moldavski parlament ni bil pooblaščen od prebivalstva za glasovanje glede prikiop-ljerva Besarabije Romuniji in da zahteva besarab-sko prebivalstvo združenje z Ukrajino, s katero je spojena zgodovinski in gospodarski. Enakopravnost vseh narodov. KUilV, 5. (Kor.) Na zborovanju uči.eljev ]e na-glašal naučni minister Vasiljenko, da je bilo proglašeno v Ukrajini načelo enakopravnosti vseh narodov in posebno na šolskem polju. Uvedba ukrajinskega učnega jezika je bila sklenjena le za državne žolč, pričeiiši s spodnjimi razredi. Ron.an. Iz francoskega prevedel A. R. _ Bravo! — ga je prekinil gospod de Maubcrt, — vsa čast tej vaši prekanjenosti. Najbrž se je tudi kmalu raznesla vest o vaši smrti Li zaustavilo poizvedovanje za vami. — Tudi jaz mislim tako. gospod baron, kajti nihče me ni oviral na mojem potovanju iz Alzacije proti Parizu. Ne bom pripovedoval podrobno o tem potovanju, ki je trajalo dolgo, kajti hodil sem počasi, ler.o in brezskrbno kakor kmetič, ki prihaja iz bližnje vasi. Delal sem velike ovinke, da sem se izognil mestom, kjer bi me bili morda lahko spoznali. Ce sem slučajno srečal orožnika, sem ga pozdravil vljudno, in marsikaterikrat sem se tudi spustil v pogovor s takim vrlim čuvajem javnega redi. Z denarjem, za katerega sem ob-igral ubogega narednika, sem sc mogel preživljati, seveda samo z vodo in kruhom, toda poguma nisem izgubil in sem sanjari! vedno o bodočih boljših dneh. PROCES PROTI PRIPADNIKOM RAZPUŠČE-NIH POLJSKIH KOROV. DUNAJ, 7. K(or.) D-ie 8. t. in. se prične v Mar-maroš Sigetu glavna razprava proti vrsti pripadnikov razpuščenih pofjsk'h armadnih zborov. Dogodku ki tvorijo povod, so sledeči: Večji del v območju vzhodne fronte razpostavljenih bivših poljskih pomožnih čet ie dne 15. februarja ob 8 popoldne po uničenju železniških, brzojavnih in telefonskih črt Snlatin—Cernovice in Luzan--Kocman samovoljno odkorakal proti vzhodu z oči-vidnim namenom, da se prebije preko naših črt v Ukrajino. Vsled odredb lastnih čet pa se je kljub poizkušeni protiobrambi posrečilo večini poljskih čer zabraniti odhod. Okoli 120 oficirjev in 3500 mož pomožnega kora je bilo razoroženih in prepeljanih v Ruszt, kjer so sc pričela sod-nijska poizvedovanja. Na podlagi preiskave je bila vložena ovadba proti 91 oiicirjcm in 34 možem, ki se bodo morali zagovarjati pred vojnim sodiščem. Okoli sto pripadnikov pomožnega kora bo zaslišanih kot priča. Ostali pripadniki pomožnega kora so bili, v kolikor so avstrijski aii ogrski pripadniki, poklicani k naboru. Nezmožni bodo odpuščeni, ostali pa prideljeni armadi. Vpoklici v Ameriki. WASI1INGTON, 7. (Kor.) Milijon Amerikancev, k< so postali ravnokar 21 let stari, je bilo vpisanih včeraj za vojaško službo. Istočasno je bila odrejena mobilizacija 200.000 vpisanih. S tem je nara-stio število vpoklicanih na 3,155.400 mož. NFAVVORK. -6. (Kor.) Reuter poreča: Vojni oddelek je objavil v odgovor na razna vprašanja izjavo, da med vojaki, ki niso državljani Združenih držav in takimi, ki so rojeni v Združenih državah ali so tamkaj naturalizirani kot državljani, ni nobene razlike z izjemo, da prvi ne morejo postati oficirji. Sicer so v vsakem oziru vsi enaki. 11 - -I- — Ne moreni vam povedati, dragi moj, — je pripomnil gospod de Maubert, — kako zelo me veseli ta trdnost vašega značaja in povečuje moje dobro mnenje o vas. Toda kako je mogoče, da ste s takim značajem prišel do naklepa, ki bi ga bil najbrže tudi izvršil nocoj, če bi iaz ne bil posegel vmes. _ To izveste takoj, gospod baron. Ko sem prišel do char en tonske mitnice, so mi čevlji že sami hoteli pasti z nog. Jopič, ki sem ga od časa do časa opral v kaki reki, je cvetel na vseh koncih in krajih, in vse moje imetje je znašalo le še trideset suov. Jesti sem pa moral vendarle. Toda kako naj b: se preživljal v Parizu, ko nisem imel nikakiii priporočil in sem sc mora! Iz dovolj tehtnih vzrokov skrivati kolikor le mogoče? Sila kola lomi, gospod baron, ta pregovor je le preresni-čeu, in tako sem se bavil z vsemi onimi posli, ki niso nikakršni posli. Prodajal sem protiznamke, odpiral sem vratca pri izvoščkih, ob slabem vremenu sem polagal deščicc čez ulice, toda z vsem tem sem si komaj služil vsakdanji kruh. — Ubožec, — je odgovoril baron. — Poleg vsega tega, — jc nadaljeval Hannibal, — pa sem se, kakor sem žc dejal, smatral vedno Straakfa zbor angleške delavske stranke. LONDON, 6. (Kor.) BraSfin«, predsednik švedske socialistične stranke H Troelstra, predsednik nizozemske socialistične stranke, sta dobila povabilo na letno zborovanje ?.ngleške delavske stranke dne 26. jtmiia. Razpravljalo se bo posebno o mednarodnih stvarefc Po konferenci se bosta Albert Thomas in Vandervelde, ki sta istota-ko dobila povabila, vrnila najbrže v spremstvu Brantinga, Troelstre, Hendersona in Huysmana v Pariz, kjer se bo vriilo posvetovanje o morebitnem sklicanj« mednarodne socijalistične konference. _ RAJHSTAG. BEROLIN, 7. (Kor.) V rajhstagu je vložil konservativni poslanec grof Westarp vprašanje, ali je resnica, da je poslanec Er^berger decembra lanskega leta potoval sporazumno z zunanjim uradom na Dunaj in poročal nato o uspehih svojega potovanja državnemo kancelar i in zunanjemu uradu. Ravnatelj zunanjega urada je odgovoril: Decembra 1917 je gospod Erzberger naznani! v zunanjem uradu, da hoče za dva dni odpotovati na Dunaj. Pri tem potovanju, kakor je reke!, ni šlo za politične stvari, ampak za stvar, ki se je tikala katoliške cerkve In katere ugodna rešitev je bila tud! v interesu nemške države. Erzberger niti takrat niti pozneje ni dobil nobenih naročil ali pooblastil za politično delovanje v inozemstvu. O uspehu svojega potovanja e Erzberger, kakor store običajno tud! drug! poslanci po povratku iz inozemstva, poroča! zunanjemu uradu. Na neko vprašanje centra glede obojestranske omejitve letalskih napadov je izjavil zastopnik vojnega ministrstva sledeče: Z nemške strani se glede ustavitve letalskih napadov na mesta znotraj vojnega posu ne more dati inicijativa. Nemška vlada mora nasprotno čakati na tozadevne predloge sovražnih vlasti. S sovražne strani -'osedaj še niso bili stavljeni nobeni predlogL Ako pride do njih, jih bo nemška vlada vestno preštudirala. Nato je razpravljal rajhstag o novel! k zakonu o varnostnem zaporu. ________ Zborniške voli i v« v Romuniji. BUKARF.ŠT, 7. (Kor.) Pri Voliivah za prvi kolegij romunske zbornice je odpadlo od 70 mandatov 67 na vladno stranko. Raz ven tega sta bila Izvoljena zopet dva Carpis a, med njima Peter Carp sam in en neodvisen kandidat. Pogreb grofa B'enertha. DUNAJ, 7. (Kor.) Včeraj je bil popolnoma na tihem in v navzočnosti rodbine in ožjega prijateljskega kroga in v navzočnost nadvojvode Leopolda Salvatorja in njesove rodbine položen bivši ministrski predsednik grof Hienerth k večnemu počitku. mi mi Gotovo s polno zavestjo nam je zaklical genijalni pokojni Aškerc v svoji znani pesnitvi: MI vstajamo! Današnji dosodki v slovenski domovini pričajo, da nam je zaklical t?.ko proro5ki duh. Toda, tedaj masa Slovencev ni razumela resničnosti Aškerčevega vsklika. Drli in klali smo se med seboj in se zato nismo zavedali, da venuar-Ie vstajamo----! Niti prosvitlieni duhovi med nami niso megli pritrjevati blagovestju, ki je pesnik Aškerc s svojim vskiikom poslal v slovenski svet. Ravno ti ne! Ker so videli in giedftli le našo nesrečo — zastrupljenost naših medsebojnih razmer; videl? tolik fanatizem v medsebojnih strankarskih borbah, tako razsulo vsesa našega narodnega življenja, toliko osebnega sovraštva, da se jim jc prepad, ki se je odprl med brati z različnimi političnimi In kulturnimi r.aziranji, po pravici zdel nepremostljiv. Zdc-lo sc jc v resnici, da slovenskega narodnega življenja sploh ni več, ker so razbite prav vse vezi, ki bi je mogle spajati v celoto! — Oko je gledalo le veliko pogorišče, le razvaline, le še razbite kose nekdanjega slovenskega narodnega življenja. Pred očesom je bil prizor opustošenja, kakor da je vseuničujoč vihar vseh zdivja-nih elemeniov besnel preko poljan našega življenja, podirajoč vse pogoje in možnosti dola za bodočnost naroda. Temna slika, ki ni padal nanjo noben žarek nade v preobrat na bolje. V glavnem pa je jemalo vsako nado očividno dejstvo, da so činitelji, ki so znali prUegnitl k sebi vodstvo naroda, ki so imeli odločilno besedo z absolutno močjo kakega potentata, da so ti činitelji ravno na to razdejanost naroda cprli vse svoje načrte in da so masi naroda tako za temnili pogled, da riti opažala ni dejstva, da voditelji tirajo Ie svojo politiko! Politiko, ki jej koncept ni bil sestavljen z ozirom na koristi naroda, ne v namen, da bi se narod politično šolal in jači!, da bi dozoreval in izpoznava!. česa sme in mora zahtevati; marveč so ga tisti voditelji tirali z v;;emi demagoškimi sredstvi v nasprotno smer: da bi narod nc pr:';el do izpoznanja svojih pravic In do samozavesti, Ki bi ga vsposobljala za krepak srčen polet!! za plemiča, dasiravr.o sem bil najdenec. Kri se mi je upirala v žilah, ko sem iztegnil roko. da bi prejel bakreni drobiž, ki je bil. kakor si nisem tajil, vedno le miloščina. Nekega večera, pred pel letom, lilo je kakor iz škafa, sem stal pred gledališčem Ambique in sem si skušal prislužiti kaj s tein. da sem podržava! roke med blatnasta kolesa kočij in svilena krila lepih dam, ki so izstopale iz kočij. Zaslužil sem okoli štirideset suov in nisem hotel tako hitro zapustiti tega tako ugodnega mesta. Nenadoma pa mfe je nekdo odzadaj pograbil za ovratnico, da me je skoraj zadušil. Izpočet!:a sem mislil, da me je prijel redar, in se zato nisem skušal braniti. Kmalu pa sem spoznal, da sem sc motil, kajti dotičnik me je zopet izpustil. Zato sem sc mogel obrniti in si ogledati svojega nasprotnika Bil je visok, mlad človek, tudi v jopiču, in je nosil doige lase in močno brado. Ponudil mi je pest pred nos in dejal s hripavim glasom žga-njarja: — Ti si torej tisti pridaniČ, ki nam trga kruh izpred ust? — Kaj hočeš od mene? — sem vpraša! orjaka. — Da se takoj pobereš odtod. (Dalje.) In tisti voditelji so. bili dobri psihologi; poznali so dušo naroda. Ker so. hoteli, da; Slovencem hodi sovraštvo do v tem aH onem drugače mislečega brata edini cilj, niso postavili narodu nikakega velikega končnega cHJa, nobenega »dejala.....! Ravno zato, ker narod ni imel tega, se ie prerival in pehal v medsebojnem trvenju. Zato je bila slika tako temna, odjemajoča vsako nado. Zato se je tudi prosvitljepim duhovom zdela Aškerčeva fanfara le izliv blage, čuteče, hrepeneče pesniške duše____! In vendar Je bi! Aškerc s svojim vskiikom — prorok. Njegovo proročanstvo se uresničuje. Tudi tisti našinci, ki so že obupali nad tem našim narodom, ki so mu definitivno odrekali vsako bodočnost, sodijo o njem danes drugače. Danes vidijo, da Je bila le vnanjost slaba, a jedro dobro; da so se pač na površini penili umazani in smradni valovi, da pa je bilo doli na dnu zdravo zrnje, iz katerega je že tedaj klilo — ozdravljenje. Kakor da je prišli čudo z neba, so zavele preko naših poljan sveže, zdravilne srpe. Danes vidimo pred seboj narod, kakoršen je v resnici: v zdravju in poštenju, z vsemi sposobnostmi za krepak polet — z velikim končnim ciljem pred seboj, s svojim idealom!! Zato proklinja sedaj čase svoje zmote, ko je zaupal in veroval krivim prorokom, ko se je klal med seboj in ubijal samega sebe, ter pošilja prokletstvo na «lave tistih, ki so ga zavajali v tako samoublja!stvo. Narod naš ozdravlja. Froces zdravljenja še ni dovršen, aH razvija se s presenetljivo brzino. — Zdravljenje povspešujejo uzorni zdravniki; možje, ki hite od kraia do kraja med narod, pozivbajoč ga: ujedini se, kakor sc jc 2e ujedinila tvoja parlamentarna dclegseija! Poslanci zovejo narod k ujedinjenju, a na veličastnih, iinpozantnih shodih jim izraža narod v svojih resolucijah enodtišno hvalo ravno na tem: da so se »jvdlnili! Ujedinjen narod z ujedinjenjo delegacijo in z velikim ciljen« pred seboj: to je sinteza tistega zdravilnega procesa, tistega preobrata, tistega prebujenja iz tmine zmot ia obnemogiosti k jasni luči izpoznavanja potreb in pogojev za našo bodočnost! Danes moremo pač vsi, tudi nekdanji najhuji skeptiki, vsklikati z Aškercem: iMI vstajamo! O tem govore tudi pojavi izven okvira našega naroda. Poslanec dr. Korošec je mogel na našem manifestacijskem zborovanju dne 30. maja govoriti o treh dobah naše dekiaracijske politike. V prvi so nas skušali pregovoriti z lepo in sladko besedo, da bi odnehali od te poli-ike. V drugi, ki jo je poslanec Korošec označil kot zlato dobo, se jej je odprla pot iudi v najviše kroge. V tretji pa je prišel čas srditih napadov in groženj. Intonacijo je dal bivši minister za vrtanje stvari, grof Czernin, se svojim znanim divjim govorom. Dru-gorodni naši nasprotniki so pobesneli proti nam! Vse te tri Jube, iti v-s ;ucicdc prve in tretje. Ie glasne priče, da mi — res vstajamo! Doživljamo največe zadoščenje v tem, da se je naš narod v tem minolem letu povzpel na tako višino politične zrelosti, da so presenečeni prijatelji in sovražniki. Prvi govore o njeni z ljubeznijo in navdušenjem, drugI ne morejo prikrivati, kako jih boli in peče. Dobili smo trdno vero v svojo bodočnost, v zmago svoje pravične stvari; prišla je v nas zavest o svoji moči in veljavi. To je naš triumf, naše zmagoslavje, ki pa nas ne sme omamiti, da ne bi ostali hladni računarji. Kar smo dosesli, nas ne sme zavajati v krivo vero, da je že odpravljena vsaka nevarnost. Poslanec Korošec nas je opozarjal, da bo drugo leto naše deklaracije leto tUkcga dela. Sedaj še-le bomo morali pokazati, da smo močan narod, ki hoče raztrgali okove, v katere je bil uklenjen do sedaj. Mi vstajamo, ali — vstali nismo še! Še bo treba velikih trudov, težkih borb in velike požrtvovalnosti. Pred vsem pa edinstva med narodom!!! Ujedinjeni in strmeni v trdne vrste se moramo pripraviti za naporno isi veliko delo na dosezanju končnega cilja, ker sicer bi se moglo zgoditi, da bi vstajajoči zopet — padli! Treba, da je vsakdo na svojem mtstu cel mož, z jekleno volio in polno zavestjo, da smo podili za seboj vse nio-stve, ki bi mogli voditi nazaj k prejšnjim ziste-iiiom in metodam naše narodne politike, da je sedaj pred nami le ena pot, ki vodi — naprej, k cilju, k uresničenju našega idejala: narodne svobode in državne samostojnosti! Ce smemo po prvem letu naše dekiaracijske politike s pravico in ponosom vsklikati: Ml vsta-jaaio!~r- P* moramo preko vseh strmin, ki nam bodo še zagraiale naše poti, ujedinjeni v nemajni volji, da ne odnehamo, dokler ne pride čas. ko bemo mogli vsklikniti z osrečujočo zavestjo izvršene velike naloge: vstali smo! ne so z vsemi lepotami narave cd snežno-belili alp do A dr! je In do pJm Dubrovnika — bi se «.'ala z ozirom na geografične in strategtčne ra?!oge ustarovlti država velike pomembnosti, fn to bo eden najvažnejlh rezultatov svetovne vojne: edlnstvo in pravica samodoločbe Jugoslovanov. Danes stoje na podlagi jugoslovanske vzajemnosti, brez razlike, vse politične skupine, vse irgov-sko-obrtne organizacije, vse organizacije učenjakov, publicistov in pisateljev, vsi družabni razredi. duhovščina, meščanstvo, kmetstvo in delavstvo .... Pozdravljamo prisrčno ta pojav. Ves svet, ki Iskreno slovansko čuti, zasleduje s simpatijo stremljenja, Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki morajo doseči svoj cilj prej ali slej! To je prepričanje vseh ljudi bla^e velje v vsej datu.Snjl Evropi! Tak! so vsi in povsod! J-anjskega leta je ine! neki jezuit v cerkvi sv. Katarine v Za gre V u nemške prepovedi povodom majskih pcV ' v^sti. 2e tedaj so se odlični katoliški elementi pritožili pri ordinarijatu, da propovednik poleg mn'ni'Mh po-božnosii propagira — pan .erinansko idejo ter da sc v svojih prepovedih bavi tudi s političnimi momenti in dogodki. Ko je ta pater prišel zop.t letos začetkom maja, mu je dal ordinarijat dovoljenje !e pod pogojem, da sc v svojih prepovedih ne bo dotikal političnih momentov. Dejstvo pa je, da se mož nimalo ne briga za izrecne želje in odredb'/ ordinarijata ter da tudi letos v svojih prepovedih, ki ne spadajo *:od nobeno cenzuro, posebno med materami in ženskim naraščajem, propagira ideje, ki nikakor niso v skladu z njih narodnim čutslvo-vanjem in ponosom! Tako je n. pr. na sv. Rešnje-ga Telesa dan rekel med drugim, da se je ženijalnl človek Jezus Krlst, ki se je nazival Dogom, pred smrtio našel osamljenega kot vsi veliki ljudje hi geniji, kakor n. pr. — Bi^marck in Niet/sche! — Stvar zagrebškega ordinarijata bo — nagla? i >Obzora — da pokliče tega patra na odgovor, kako si more v nasnrotstvu z odredbami cerkve uzurpirati pravico, da s propovednice uvršča Krista med *ženijalne ljudi* in njegovo osebnost ekviparira z — Bistnarckom. Tendenca takih prepovedi je jasna. Na sramoto konstatira rečeni liiit. da sc na koncu teh prepovedi čuje tudi vzdihov: Ist das ein geschelter Mensch! So einen haben nicht ur.sere Pfarrer! Nadaljnega komentarju rl treba. Pripominjamo le: Taki vso vsi in povsod 1 Avktorja oktroaške naredbe proli Slovakom sta baje ministra izven službe dr. Urban in Baern-reither. Ob tej priliki bodi opozorjeno na slavnostni članek poslanca dra. Adolf Stranskega povodom praških slavnosti: »Grozotna grdoba jc, če penzijonisti Plener, Baernreither, Beck prejemajo denar od avstrijskega, mišljenje pa od nenv kega cesarja; če rede in odlikovanja akceptirajo od avstrijskega vladarja, dočim je njihovo srce v Be-rolinu; če izrabljajo vse koristi te države, a na mislih imajo samo interese sosednje države«. ^— Izvrstno pogođena karakteristika patrijotizma teh ljudi! In ti ljudje, z odprto roko-prejemalko na Dunaju, a s srcem in čutstvovanjem onkraj državnih meja: t! ljudje si prisvajajo pravico sodnikov nad lojalnostjo avstrijskih narodov, ki v tej državi — nota bene — ie dajajo in nič ne prejemajo (razun batin), a vrše vendar zvesto svojo dolžnost napram državi! Poljski glas o južnem Slovanstvu. V Lasznu (Pruski Sleziji) izhajajoči dnevnik »Kraj« poroča v svoji mesečni prilogi redno o dogodkih v slovanskem svetu. V zadnji prilogi razpravlja o južnih Slovanih, v glavnem o literaturi. O južnoslo-vanskem gibanju piše: Zapreb je glavno mesto Hrvatske — tako sc glasi uradna označba. Ali, po uverjenju in mišljenju Hrvatov je Zagreb po naravi stvari prav za prav glavno mesto vseskupne-ga južnega, posebno pa katoliškega Slovanstva. Iz srbko-lirvatskih-slovenskih pokrajin, ki so — ne da b! pretiravali — raj Evrope, kajti opremlje- Kdor uojno posojilo, ne žrtuuje nI fes«, temm stoti io ie v lastni PRODAJA KRUHA. Prodajalnica kruha v ul. Gin!! im, ki bo od d. -nes naprej prodajah kruh na dnevne izkaznice in izkaznice za začasno bivanje v Trstu, se nahaja v hiši št. 2S, ne pe, kakor je bilo včera! pomotoma javljeno, št. 23. » * 9 RIBE. Do petka, 7. t. m., opoldne so sc oddale ribe na 18.029 Izkaznic, veljavnih za 57.737 odmerkov. Danes je na vrsti odrezek I. do rt. 22.000. « * • RAZDLL j E VAN JE J AB01.C MK A. Gostilničarji in krčmnrji, kf zo se tekom 3. i:i 4. t. m. priglasili za prodajo jabolčnlka. '.c poživljajo, da pridejo ponj — 3 hektolitre — v ponedeljek. 10., torek 1!.. in sredo. 12. t. m., v hangar 41 na pomolu S:mIU, kjer se blago tudi plača. Cena 2 K za liter za prodajo v lokalih In na dom. Prodaja se prične v četrtek. 13. t. m-, v 293 lokalih, kjer je treba nabiti napis: Prodaja jabolčni-ka aprovizacijske komisije po K 2*— liter. Prašiča karlvr*. Oglje. 50 kg na rumene izkaznice. Sv. Vid: št. 1701—2105 (ob. 10) 8. 6. ul. Fabbri 3, št 1—100 (ob. 11) 8. b. Andr. S. Teela 4, št 101—500 (ob. 11) S. o. ul. Lazzaretto vecchio 17. št. 501—700 (ob. II) 8. 6. ul. L. Lucia 2. 84 vin. za kg. — Staro rnesio: št. i—150 (ob. 11) 8. 6. ul. Mura 12. št. 151—350 (ob. 11) 8. 6. ul. Artisti 4, 84 vin. za kg. — Novo mesto: št. 701—lf'00 fob. 10) 8. 6. ul. Forni 12, 84 vin. za kg. — Stara mitnica: st. 1501—2000 (ob. 10) 8. 6. ul. Madonnina 39, Št. 2001—3000 (ob. 10) 8. 6. ul. Paduiua 13. št. 3001—3200 (ob. 10) 8. 6. ul. Medla 8, št. 3201— 3300 (ob. 10) 8. 6. ul. Salice 7. Št. 3301—3636 (ob. 10) 8. 6. ul. Foscolo 19, št. 1—500 (ob. II) 8. 6. ul. Amalia 13, S4 vin. za kg. — Nova mitnica: št. 1301—1350 (ob. 11) 8. 6. ul. Toro 14. >1 vin. za kg. — Sv. Jakob: Št. 1—100 (ob. 13) 8. G. ul. Rigutti 31, št. 101—300 prerričaniu«, ki kakor magnet-;:ica šviga od italijanskega micijonalizma k nem-ško-vladnemu internnciionrlizmu z vsemi obeski in priveski, pa ne mremo naslanjati svojega spoštovanja mi. in ga menda tudi na drugi strani ne naklanja nihče, kdor čuti narodno italijanski. Na Lavoratcrjeve« pripor, be, oziroma izvajanja iz izjnv na našem zborovanju sc še po\rncmo; danes naj le še ponovimo, da nam je prav všeč, da nam je »Lavoratore* odprl polje, na katerem se lahko pošteno ogledamo, gotovo ne v škodo naši jugoslovanski, a tudi ne italijanski narodni stvari! E *V itallanl dl Trieste? Pod tem naslovom objavimo v jutrišnji Številk! članek, doposlan nam iz tržaških italijanskih narodnih krogov s podpisom *Un nazionalista italiano di Trieste«. Članek sc bavi s sedaj najaktualnejšimi vprašanji, in smo prepričani, da zbudi precejšnje zanimanje med tržaškim prebivalstvom obeh avtohtonih narodnosti. Na naslov Deželne vzdrževalne komisije v Trstu. Franc Berce, stanuJoč v Dcrnbcrgu št. 206., je že 23. oktobra 1917. vložil pritožbo na Dež. vzdrž. komisijo v Trstu proti zvišanju vzdrže-va?rlne od strani Okraine vzdrž. komisije v Gorici (ad plačilna pola št. 71S-J). Pritožbo je vložil pri takrat v Ajdovščini se nahajajoči Okrajni vzdrž. komisiji. Od takrat je poteklo že sedem rnc™ccv, pa mož, ki ie danes izključno navezan na vzdrževalnino, še danes nima rešitve. — Apelirali bi na Dež. vzdrževalno komisijo, da stvar vendar enkrat reši. Ali pa se nahaja vloga morda še pri Okrajni vzdrževalni komisiji v Gorici? Pri splošnem neredu, ki tamkaj vlada, to pač tudi ne bi bilo izključeno. Strašna nesreča po granati. 2e predvčerajšnjim zvečer so nam prišli povedat v uredništvo, da se Je dogodila v Rukavcu v Liburniji strašna nesreča. Ker pa nam niso mogli podati nikakih pozitivnih podatkov in so nam ostajali dvomi, nismo še nič omenili v včerajšnjem izdanju. Včeraj pa smo doznali, da se je v resnici dogodila strašna nesreča v rodbini gospoda Matije Brnčiča, notarskega kandidata v Podgradu, nahaiajočega se sedaj na fronti v Tirolu. Gospej Alojziji, iz znane ugledne rodbine Kraigherjeve v Postojni, je padla granata iz rok in eksplodirala. Granata jej je odtrgala obe nogi in poškodovala levo roko. Granato so imeli v hiši v trdni veri, da Je izpraznjena. Nu, tisti, ki so jo izpražnjevali so pustili notri vžigalec in brž- kone nekaj eksplozivne snovi. Tako se ie dogodila grozna nesreča. Sreča v nesreči je bila, da obeh otročičev BrnČićevih ni bilo v stanovanju. Pač pa je bilo po eksploziji razdejano, oziroma porušeno pohištvo. Opozorjena po detonaciji in hrupu sta prihitela hišni gospodar in še nekdo drugi. Našla sta nesrečno gospo na tleh pri polni zavesti. Prvo je vzdihnila: zraka zraka! Potem je prosila, naj jo polože na posteljo, kar pa niso mogli, ker niso vedeli, kako bi jo prijeli v tem strašnem stanju. A ko je nesrečnica zapazila, kaj se je zgodilo žnjo. si je zaželela hitre smrti. Ta želja si jej je izpolnila po dveh urah. Pogreb sc je vršil predvčerajšnjem. Po tej nesreči sta seveda kruto zadeta g. soprog in družina Kraigherjeva, a povila je v žalost tudi rodbino g. dra. Brnčiča, odvetnika v Trstu. ki mu Je soprog ponesrečenke brat. Pokojna Alojzija je bila preblago žensko bitje v najlepšem pomenu te besede. Znana je bila tudi v Trstu. — Svoječasno je bivala tu tri mesece v družini Co-tičevi. Omilila se je vsakomur, s komur se je seznanila. Zato je nje tragična smrt globoko pretresla vse nje znance. Hudo preganja nesreča vele-spoštovano družino Kraigherjevo v PostojnL S smrtjo Alojzije je izgubila v tem vojnem času menda Že četrtega svojega člana. Rodbinama Bmčič-Krajgher izrekamo najiskreneje, iskreno čutjeno sočutje. Procesija za mir. V nedeljo,»9. t m., se bo vršila procesija za mir, in sicer ob 6 zvečer Iz stolnice sv. Justa po ul. S. Michelc, trgu Barbacan in ul. Catedrale nazaj v stolnico. Kari Linhart — mrtev. Mnogo je bilo govorjenja zadnje dni o njem. ko se je udeležil znane deputacije alpskih Nemcev in slovenkih nemškutar-jev na Štajerskem in je to priliko porabil za Črno demincijanstvo na škodo nas Slovencev. Tržaške Slovence je ta Linhartov nastop ogorčil tem bolj, ker so poznali moža od blizu. Kmalu na to, dne 3. t. m., je umrl nagle smrti v Ptuju, kjer je igral vlogo slepo udanega pomočnika rabljev našega naroda. Po smrti se ne dotikamo več — človeka in njegovega zasebnega živlienja. Sovražnik in njegovo delovanje ostaneta pa podrejena kritiki, sodbi in obsodbi. Pokojni politik in žurnalist je bil tip tistih elementov, ki si za plačilo osvajajo vsako — prepričanje. In tako je prišel kot borec in fanatizaior nezavednežev in nevednežev v vrste sovražnikov in preganjalcev našega naroda. Žurnalist in agitator Linhart ostane narodu našemu v najžalostnejem, črnem spominu. »Slovenski Gospodar« pripominja: Za časa njegovega uredovanja je bil »Štajerc« na višku podlosti. Njegovi članki so bili strupeno in nesramno pisani. Danes Linharta ni več. Slovensko ljudstvo je pa še vedno in tudi ostane vedno na svoji lastni zemlji! Iz gosvihiičarskih krogov v spodnji okolici smo prejeli: Policijska ura za gostilne je določena na 8 uro. To je torej faktično šele 7 po solnčnem času. A policija globi strogo vsako prekoračenje, ne da bi uvaževala, kako težavno stališče ima gostilničar, ko mora ob taki uri, skoro še ob solncu, goniti goste iz gostilne, posebno pa iz vrtnih prostorov. Skoro vsakega prekoračenja so krivi gostje in ne gostilničar. Revež prosi, kriči, naganja, opozarja tudi na stroge odredbe in na strogost redarstvene oblasti pri odmerjanju glob! Kaj naj šc stori? Več ne more. In na vse zadnje je tudi »upornost« gostov razumljiva ob takem času, posebno pa tam, kjer gostje ne prihajajo le radi pijače, marveč tudi — in morda celo v prvi vrsti — z namenom, da se na vrtnem prostoru, navžijejo svežega zraka in hladu. Pri tem pa treba še posebno uvaževati, da taki gostje, prihajajo tudi iz mesta, torej ljudje, ki morajo po cele dneve posedati ali delati v zaprtih in zatuhlih prostorih in so res iz zdravstvenih ozirov nujno potrebni svežega zraka. Ni smeti tudi pozabiti, da so nekateri kraji spodnje okolice, za katere velja označena policijska ura, recimo, upravno še v okolici, dočim se v resnici že popolnoma zlivajo z mestom, vsled česć-r deluje tam gostilničarska obrt skoro ob enakih okolnostih kot v mestu. Zato je tako razlikovanje med mestom in spodnjo okolico glede policijske ure nepravično in neumestno; toliko za gostilničarje, kolikor tudi za občinstvo. Prvi trpe materijalno škodo, drugi občuti to kot nekako nepotrebno Šikano. In če je tak gostilničar vložil prošnjo. naj bi mu v takem slučaju izjemoma dovolili kasnejo policijsko uro, ne dobiva često niti odgovora. Ali pa mu vele, da se morajo take prošnje vložiti vsaj — mesec dnij poprej, ker odločitev da je odvisna od namestništva. Zato se obračamo do te glavne politične oblasti s prošnjo, naj odredi, da se bo — uvažujoč gori navedene momente — pri globljsnju radi parminutnega prekoračenja policijske ure nekoliko liberalneje postopalo, in to iz ozirov na interese gostilniške obrti, kolikor tudi iz obzirnosti do občinstva. — Pred vsem pa želi ravno tisti del prebivalstva, ki mora ves dan delati in se mučiti, da bi se policijska ura pomaknila nekoliko na kasneje. Pollteama Rossetti. Danas, u subotu, 8. lipnja, prvo gostovanje hrvatske opere. Izvadjati će se »Traviatac sa čuvenom umjetnicom Adom Sari u naslovnoj partiji, sa g. Rijavccm, Frimožičem, Pisarevičem i Lesićem te gdiicom Žličar u glavnim partijama. Dirigent MtlaH Sachs. Cisti dobitak u korist siromaka grada Trsta. — Sutra, u nedjelju, 9. lipnja, opetuje sc Travlata n Istoj razdiobi partija. V dobi navdušenja za neodvisno jugoslovansko državo. Slovenski listi so te dni objavili poziv na naročbo na »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino«. Ta časopis, ki naj priča o lepoti in o bogastvu našega jezika, ki naj pripoveduje o naši kulturni inl politični prošlosti, se tiska in zalaga v — nemški tiskarni Kleimayer & Bamberg v Ljubljani. Ves naš narod se navdušuje za boj proti tujemu političnemu nadvladju in proti tujemu kapitalizmu, naši znanstveniki pa ne najdejo na celem Slovenskem enega slovenskega založnika, ene slovenske tiskarne, ki bi jim tiskala njihovo glasilo. Na kateri strani je krivda? Ali nedostaje našim znanstvenikom narodne zavesti in razumevanja za gospodarsko osamosvojeni? našega naroda, ali pa niso naše tiskarne sposobne za konkurenčni boj z nemškimi podjetji? Na ta vprašanja moramo dobiti odgovor, ako nam je boj za gospodarsko osamosvojanje za našo narodno neodvisnost več, nego prazna fraza na ljudskih taborih? Ali bi bilo kaj sličnega mogoče pri Čehih? List, ki naj povzdiguje našo veljavo, naš ugled tudi zunaj mej slovenskega ozemlja, nosi že na čelu pečat naše gospodarske revščine. Ali so se naši znanstveniki res tako odtujili našemu narodu in njegovemu čustvovanju, da nimajo zmisla za ponižanje, ki tiči v njihovem počenjanju? Ali ni že skrajno sramotno za nas, da nam je nemška . tvrdka založila skoraj vsa naše klasike? Ali naj j se ta sramota nadaljuje tudi v dobi največjega navdušenja za narodno neodvisnost? Aii smo se hlapčevanja tako navadili- da ga ne čutimo več kot sramoto in breme? Poffebno pojasnilo. Z ozirom na včerajšnjo notico v »Edinosti«, naslovljeno na prečastiti škofijski ordinarijat, češ, da naj bi za slučaj, da bo sedanji škedenjski kaplan don Guido Glavan premeščen, prišel v faro zopet enkrat pravi slovenski duhovnik, si dovolim kot slovenski župnik eno pripombo. Dejstvo je, ki ga ni mogoče tajiti, da je sedanji gospod izredno delaven in požrtvovalen mož, zares pravi duhovnik. Toda nesreča je, da živimo v več ali manj mešani župniji in v časih hudih narodnih bojev: naše ljudstvo brezpravno, laški narod vlada (magistrat, šole itd.) Naše ljudstvo želi, da je duhovnik navdušen bojevnik za ljudske pravice, tako kakor so na primer Irski duhovniki vsi zgledni boritelji za irske pravice; ksdio pa naj bo to za nas laško vzgojen duhovnik? Ni mogoče od njega kaj takega zahtevati. In še več: prepričan sem, da je tudi njemu samemu silno otežkočeno stališče; to je kdo ve kolikrat sam občutil. Zato so Imeli čisto prav laški duhovniki, ki so pred leti zalitevali, da pastiruj Lah Lahe, Slovenec Slovence. V toliko ima prošnja v ^Edinosti« popolnoma pravično podlago In uver-jen sem, da Jo bo pri vseh težavnih neprilikah presvetli vladika upošteval. C. kr. državna realk;* Ravnateljstvo nam Javlja: Vpisovanje novih učencev v I. razred se bo vršilo v nedeljo, 23. t. m., od 3*30 pop. dalje v zavodov! govorilnici, ul. Pasquale Besenghi št. 14. Učenci, ki morajo priti v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov, morajo prinesti s seboj: krstni ali rojstni list (najnižja starost 10 let roj. najpozneje 1. 1908), izpričevalo o cepljenih kožicah, pismeno zdravniško izjavo, da nimajo egiptovske očesne bolezni, zadnje ljudskošolsko izpričevalo, dva skrbno Izpolnjena in po očetu ali njegovem namestniku podpisana nacijonala (obrazci se dobe pri Šolskem slugi). Obenem je treba plačati 9 K vzprejemninc, prispevka za učila, za mladinske Igre in Črnilo. V mestni ubožnici se oddajo naslednje službe: 1. služba tajnika-upravitelia z letno plačo K 3100'— in stanarinsko doklado K 1000'—, 2. služba kontrolorja z letno plačo K 3100'— in stanarinsko doklado K 1000'—, 3. služba likvidatorja z letno plačo K 2500'— in stanarinsko doklado K 800'—, 4. službe 3 računskih uradnikov z letno plačo K 1900'— ln stanarinsko doklado K 600'—. Poleg teh dohodkov dobivajo nameščenci še vojno doklado po predpisih za občinske uradnike. Prosilci morajo dokazati: 1. avstrijsko državljanstvo (če mogoče, pristojni v Trst), 2. neomadeže-vanost in 3. zdravo telesno konstitucijo. Za taj-nika-upravitelja Je treba posebej, da ima državne izpite na juridični fakulteti ali doktorski naslov, za ostale pa da so dovršili srednjo šolo, da so izvežbanl v računovodstvu, a za kontrolorja posebej, da ima primerno trgovsko in upravno prakso. Službe se oddajo na šestmesečno poiz-kušnjo proti enomesečni odpovedi. Prošnje, primerno opremljene, ie vložiti do 25. t. m. tajništvu vodstva javnih dobrodelnih zavodov (Direžione Generale di Pubblica Beneficenza) v ul. Istituto št. 29 št. 5. Pojasnila daje omenjeno tajništvo v ponedeljkih In sobotah od 12 do 1 pop. Vsi na domačo zabavo »Ljudskega odra«, ki se bo vršila danes, v soboto, 8. t. m., v obeh dvoranah in na veliki terasi »Delavskega doma«. Bogati, ravnovrstui spored zabave smo že naznanili. Izvajalo se bo, poleg raznih zborov, nekaj kuple-tov ter več lepih glasbenih točk. Šaljivo predavanje dr. Pičispaka bo posebnost svoie vrste. Za ples bo na razpolago posebna dvorana. Obeta se nam lep večer. Kdor želi pozabiti trenutno križe in težave sedanjega časa, naj ga ne zamudi. Začetek ob 8 zvečer. Izlet absolventinj Trgovsko nadaljevalne šele sc bo po možnosti vršil v nedeljo, 9. t. m. Prosi se pa, da se vsi, ki se mislijo udeležiti, zglase danes pop. ob 5 pri razredniku v Trgovski obrtni zadrugi. Gospodjica Estella Kuzaianič, naša Jtf&oslavjan- ka, virtuozica na glasoviru, koncertirat če u dvorani Tartini n ponedjelnik, 10. t. m., u 8 sati na večer sljedećim rasporedom: 1. Beethoven: Sonata, op. 27. br. 1. 2. a) Chopin: Berceuse, b) Sopelnikov: Danse des Elfes, c) Chopin: Scherzo. 3. List-Sauer: Benediction de Dieue dans Ia So-litude. 4. Liszi-Wagner: Izoldina smrt. 5. Chopin: Grande Polonaise, op. 22. — Ulaznice dobivaju se u vdvorani Tartini, ul. Torrente. Popravljamo. V včerajšnji notici »Državno-že-Iczniški svetnik Zwi'linger ....« itd. se nam je vrinila neljuba pomota, ki kvari smisel dotičnega stavka. Stavek, ki govori o odloku c. kr. žel. ravnateljstva Trst, se ima glasiti: Kaj pomenja to skrivnostno »sondiranje^ (in ne »podpiranje«) narodnostne pripadnosti nslužbeastva, si pač lahko mislimo. »Umana«. Rivista di ietteratura c d'arte, con novelle originali e articoli di varia cultura. Zvezek III. Izdajatelj: Silvio Benco. Cena zvezku K 1*50. — Priporočamo to zanimivo revijo. gfcer, Bernik, dr. Vašek, nečitljiv. Po 5 K: Andr.? Ant. Dan, Zofija Šetrič, O. Dekleva, Iv. Sever, Baraga, Leopold Vukič. Milena Žerjav, Fr. Pater-nost,? Ivan Zwolf, Maks šebec. Jos. Brinar. Po 4 K: I.- Ditrich, Jos. Kragher, Jakob Milovc, Ken-da. Gaspari, Zavedna Slovenka. Po 2 K: Fr. Ber-var. Droll, Jernej Kogej, Arko, Zof. Vietrin, Ivan Kodele, Tlnnna, Bole, A. Durjava, Alojzij Burger, Fani Komaj, St. Kraigher. Znidaric, M. Petrič, Leop. Roječ, Iv. Jurca, nečitljiv, Alojz Podgornik, Globočnik, Marija Fajdiga. Dalje sodarovali: Fi-Hpčič, Vivoda, Nemec, Abramič manjše zneske, VcjnovtČ, Ana, Dr. Kumar 3 K, Ana Matzura 3 K. Giza Vodopivec 6 K. Denar hrani tajnik. Češko Budjevicka KeMavraciia tliosa-keva uzorna češka gostima v Trstu) se nahaja v ul. CL Oalatti (zraven slavne pošte.) Slovenska uostružba in slovenski jedilni listi. 122* «a takoj 14- 17 leten mladenič, zdrav, ved«-, hrvatskega (o. ir. slove skegaj in italijanskega je ika, ■ 2 ali 3 letno prakso v trgovini papirji* iu galaDt^rij kega blaga Dobra hran , stanovanje in plača. IJef tktira se tudi na gos o dično, Pismene ponudbe na trvrdko llartin Sreboth Poreč (Istru). 3190 f 9 P° zmerni ceni dohro ohranjena rilfUit «w poročna soba ter vzm-ti. — Ulica RaffJneria II. n. vr. 5. Od 3 pop naprei 227b nni|f odhoda prodam jedilno -obo p > nemM flUtJl nafiuu inkuhinjEko pohištvo. Ulica Colo »7, II. n. vr 7 Biancht rez otrok oi 3 —3.r> let Res e ponudbe 3 sliko pod „Junija na Ins odd. Edinokti 3itiG nBfth'Kf^ff 2 postelji in v.:meti — Ulica rFUuUMU St Giulia fit. 54 Cerkven č, od 10—H p .p. 22 6 talno službo & žaU-a i rosta voja-Čine Težak, hi se razume pri ciik' l.irni žagi, iina pie ;nost. Nastop takoj. TauČer trgovina • gija in drv ul S Zaccana 3. H264 IfrfliŠfiil? »e<Č knjigovodstva, sloven-UrUI!IIII\| ske, nem ke in italijanske korespondence, zanesljiv, samostalcn de-l.ivec, Išče v poj oldanskih urah zaposlenosti. Cenjene ponudbe ped »Uiad-mk" na Ins. od Edinost!. B 14 izuče a od roko vojaka, operira kurji VlUočesa in neguje noge. Šprejeina od 'J « o p-ddDe v ulici Carr«dnvi 9. B 21 frOlf In za n poljsk i dela se iš. e. Plačilo UbalU pi> dogovora. Nastop lahko lakoj Bole * oj*n, ul. Mo-eri št. 90. 2/43 Urete \>ak» vrste kupuje IJubič Iran Mo!in > perando "JO. ' 25 ! Eftln^V! S Anton Jeruič j.os uje v svojem ateljeja IfilUSlUl r Trstu. Yia deJls To-to St 10. 40 ZOBOZORAVN.K Dr. J. Cerrnak v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogai ulice delle Poste. Izdiranje zobr«v brez bo« Ječin. — Plombiranje. — Umetni ZOBJE — DAROVL — Za žensko prispevanje za slov. vdove In sirote: čisti dobiček glasbeno dramatičnega večera 1078 K 30 vin. Preplačali so vstopnino cdč. Matilda Pertot 9 K. ga. Gržina 3 K. Oa. Karolina Zadnik je darovala 50 K, ga. Ema Kerže 50 K, gdč. Kavčič 10 K, g. Vončina 10 K; za preplačano brzojavko 10 K. Vsem darovalcem prisrčna hvala. — Za pevski zbor v Kolonji so darovali: ga. Ukmarjeva 10 K, Pipanova 10 K, gdč. Bunčeva 5 K, Kmetova 5 K, g. Blažič 2 K, ga. Kramaršičeva 2, gdč. Kodriueva 5 K, ga. Kočevarjeva 10 K. Prisrčna hvala in lepo prosimo novih prispevkov! — Za barko vi janski otroški vrtec ie daroval na narodni slavnosti pri Sv. Ivanu g. Klemenso 10 K. Srčna hvala! — O priliki poroke Antona Cok in Terezije Inuder se je nabralo za Ionjersko podružnico CMD 15 K. (Denar hrani blagajničarka). — Za oslepele vojake oz. za nabavo zaželje-nepa pis. stroja je nabralo omizje »ohceti« 345 K. Vojak iz fronte v isti namen je poslal 2 K in 2 K za citre. N. N. za 1 razglednico dr. Korošca 5 K Iskena hvala! Ker stane pisalni stroj 1500 K, prosi se Še nadaljnih prispevkov. — A. S. — Za Sentvidsko Šolo so podarili po l K: Leni Vrbais, neimenovan, Alojzi} Zavadlal, Marija Barut, Marija Ferlusa, Cotič Ivana, Leopold Jakin, Ivan Rjaveč, Zofija Volčič, Miroslav Prahtcl. Helena Kccjan, Jos. Le^iSa, Stojkovič, Ludovik Mi-kloSič, Heller Ivan, Anton Logar, Mar. Bocatec, Paulat, Jos. Dovgan, Tidy, N. N. Jakob Vtlhar, Fani Inocente, J. Kogej, K. Maček, Elisa vd. Atta-ma, Furlani. Po 10 K: Jos. Lavrenčič, Anton Krai- JA1MNSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmio S (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 23, i09.099.-~ FILIJALKE: Dumj Tegethtffstr i^se 7 9 Dubiovnlk, Kotor, Ljubljana, Metković, Opitlja Split, bi eni k. ZaJar. VLOGE NA KNJIŽICE 31 C --------- 2 O —- od Tlo»e do dnen vzdihi. Kontni .L h in MMk petfebšcl Prodaja razglednic hi igrač vseh vrst« Profaialo S8 Ml ^ntveniM v stav. Jszllnu PODPISUJTE IBS ki sesioll is a> 5V. državnega posojfla amortiziranega v 40 letiH, davka prosto po K 92«—% s odbitkom obresti enega meseca, t. J. K —-45, tedaj netto pe K 91.54°|c. Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej. Rsndibiliteta, najvišja: 7.3 »V » najmanjša: 6.0€°U b) S1/.*/, državnih zaklaHirc davka prostih odoovedl|ivlh po n >mim!n h m »rednosti od 1. sejtemb a 19-'4 s preJnaznanilom od 6 mesecev * KsttO PO K 95.55*;.. — RsnSiiJliitetfl: G.430,. Podpis »valcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponu:a v doblćefc s tem, da odrezki ki zapa ejo dne 1. septembra 1918 (s izv:mredn m uživanjem obrrstt ?a 3 mesece) se takoj izplačajo, tako da bodo poso i!a iz zakladnice ime:e odrezke od 1 marca 1919. Sledeče banke sprejemajo podpisovanja in nud jo z ozirom m posebni patrljotični namen tega pasojila vse možiie olajšale se dnje^o vsa potre »na po asni'a: Jadranska banka, Trst in Dami, I. Tegitthoižstrasse 7. Podružrfca An^to-Avst ijske banke, fr-t in D.inaj I. Waliner trasse 'i. Centralni banka nemštlh poseji nic. Binca Lomm^rcilo 8 Podiužni:a c. kr. priv. avstr. Krediine a za/ da za trnovi i~> in o'^rt. Trsi in Dunaj VII, ZVkr grs e 2. Banka Union ps>Jruž"ii:i Trst in Dunaj I. Wachtergasse 1. Pod užn.ca Zivr. stenske banke, Trst in Praga Panska ulica 7.