Naročnina tsaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO - UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. Stev. rač. poštne hran. 12.549 izhaja vsako nedeljo. V. LET© »HHlIhS Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/t dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Murska Sobota, 10. |ull|a 1938. ŠTEV. 28. Tri leta dela in ustvarjanja. Pred dnevi, to je 24. junija letošnjega lela, so minula tri leta, ko je sedanja vlada dr. Milana Stojadinoviča vzela upravo države v svoje roke. Niti ena vlada, ki je upravljala po našem ujedinjenju našo državo, ni vzela državno krmilo v svoje roke v tako težkih okoliščinah, kakor je bil to slučaj s sedanjo vlado. A kljub vsemu temu so bili doseženi ogromni rezultati v vseh področjih državne uprave in dela. To je najboljši dokaz, da so se sedanji predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in njegovi sodelavci, lotili dela z ogromno voljo in veliko ljubeznijo do domovine, kralja in naroda. Kar pa je najvažnejše, je to, da je sedanja vlada pokazala veliko poznavanje in razumevanje narodnih potreb. Nekateri zavid-neži so sicer poskušali na vse mogoče načine otežkočiti delo in dober namen kraljeve vlade, ali s tem so baš dali priliko sedanjim političnim voditeljem, ki stoje na čelu državne uprave možnost, da so ljudstvu pokazali, kaj je njih namen, kaj delajo in kaj so napravili in kaj hočejo še napraviti, da bo narod zadovoljen, da bo blagostanje v naših kmečkih domovih, da bo država močna na zunaj in znotraj in da bomo uživali največji ugled pri vseh narodih Evrope. Pretekla tri leta so bila doba neumornega ustvarjanja in neprekinjenega dela po dobro premišljenem načrtu v dobro vsem našim krajem širom domovine in vsem narodnim slojem. Delo vlade dr. Milana Stojadinoviča je bilo usmerjeno v več smeri tako, da te kot skupna slika predstavljajo delo ogromne razsežnosti, ki se da označiti s sledečim: popolna obnova celokupnega življenja Jugoslavije. Glavne smeri pa bi bile sledeče: okrepitev mednarodnega položaja Jugoslavije, notranja ureditev države, gospodarska obnova zemlje, izvedba socijalnih reform, raz-dolžitev kmeta, izvršitev velikih javnih del in okrepitev nacionalne industrije. Kar se tiče mednarodnega položaja naše države je bilo v tem pogledu napravljenega toliko, da služi danes Jugoslavija kot vzor mnogim državam in marsikateri znameniti evropski politik skuša kreniti po isti mednarodni politični poti, po kateri je vozil naš zunanji minister in predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je našel v razburkanem evropskem morju najbolj zaščiten in utrjen pristan za jugoslovanski brod. Le novemu duhu jugoslovanske politike se imamo zahvaliti, da je nastala nova doba, doba skupnega dela in medsebojnega zaupanja med balkanskimi narodi in narodi Srednje Evrope. Glede naše notranje politike pa moramo reči, da se približujemo onemu dnevu, ko bodo vsi notranje politični računi poravnani. Zadnja leta so pokazala kako velike važnosti je za državo, če se omogoči sposobni in delavoljni vladi, da izvede raznovrstne reforme na vseh področjih. Gospodarska obnova države pa je že prišla do svojega popolnega izraza, saj se danes v naši državi dela vsestransko in mnogo. Danes je za vsakega državljana na razpolago delo in kruh. To je najbolj razvidno iz števila brezposelnih, ki se je skrčilo na minimum. Oživljenje na delovnem trgu čutijo v najugodnejših posledicah vsi sloji prebivalstva in pogled v bodočnost nam ni več tako negotov in skrbi poln kot pred leti. Neoporečeno je, da je to zasluga koristnih potez politi- Vsesokolski zlet v Pragi V češkoslovaški prestolnici Pragi so se vršile te dni velike manifestacije sokolske ideje, ki so našle svoj odjek po vsej Evropi. K javeemu nastopu, ki je bil preteklo nedeljo, se je zbralo nad 300000 gledalcev. Posebna številna je bila udeležba iz Ju goslavije, od koder je več posebnih vlakov krenilo preko Madžarske v metropolo bratske češkoslovaške republike. Pri nastopu je sodelovalo 2500 jugoslovanskih sokolov, ki so bili deležni res bratskega sprejema. Poleg sokolske armade so te zbrali v Pragi zastopniki skoro vseh evropskih držav, nekatere celo s posebnimi delegacijami z aktivnimi ministri na čelu. Naio vlado je zastopal minister dr. Miletič. Ža časa zletnih dni je prišla na Češkoslovaško tudi delegacija naše vojske, ki ja štela 350 vojaških sokolskih voditeljev. ke vlade dr. M. Stojadinoviča. Socijalna reforma nanašajoč se na razdolžitev kmeta, omogočila je, da dva najvažnejša činitelja kmet in delavec, dobita možnost, mnogo večjega ustvarjanja kot do sedaj in da postaneta močna člena v verigi našega gospodarstva. Njih kupna moč se je povečala in s tem se je tudi izboljšal položaj vseh ostalih slojev prebivalstva. Z izvedbo javnih del je sedanja vlada nudila ogromne koristi vsej naši državi, Prvič, ker je dobilo zaposlitev veliko število brezposelnih delavcev, drugič, ker so bile zgrajene in se še gradijo velike in važne prometne žile, ki so pogoj vsaki kulturi in napredku, a tretjič, ker so za izvršeno delo prišle med narod večje vsote denarja, ki so poživile notranjo in zunanjo trgovino. To je le bežen pogled v delo zadnjih let, ki ga je izvršila vlada, ki ji stoji na Čelu politik svetovnega kova dr. Milan Stojadinovič. Vse to nam daje zavest, da je krmilo naše države v pravih rokah in da nam nihče ne more preprečiti pot v lepšo bodočnost. Tri leta je prekratka doba za notranjo izgraditev države in pred nami je še mnogo, mnogo dela. K temu pa so poklicani vsi, ki čutijo v sebi ljubezen do kralja, domovine in naroda. Mednarodni mladinski tabor Od 26. do 29. junija se je vršil v Ljubljani mednarodni mladinski tabor pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Tabora so se udeležili Nj. Vis. knez namestnik Pavle s kneglnjo Olgo, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, ministri dr. Krek, Crvkič, Miletič, predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik skupščine Čirič in mnogo drugih visokih dostojanstvenikov. Na glavni dan je sodelovalo pri prireditvah nad 100.000 ljudi. Mnogo katoliških telovadcev je prihitelo tudi iz inozemstva tako iz Francije, Poljske in češkoslovaške. Posebno slednjim je bil pripravljen res bratski sprejem. Z njimi je prihitel tudi češkoslovaški minister dr. Sramek. Vsi listi države, ter katoliško časopisje onih držav, ki so sodelovali na taboru, so prinesli o prireditvi laskava poročila. Nj. Vel. kralj Peter II. se je te dni pripeljal na Bled, kjer bo preživel počitnice v najlepšem kraju naše Slovenije. Povsod so našemu mlademu kralju priredili navdušene sprejeme, ki so jasno pričali globoko ljubezen, ki jo goji naš narod do svojega ljubljenega vladarja. Obsojeni cigani Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je morala zagovarjati 12 članska ciganska razbojniška tolpa iz Prekmurja, ki je izvršila vsega skupaj 56 vlomov, ropov in tatvin. Obsojeni so : poglavar te tolpe Horvat Vincenc na 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Horvat Jožef »Ričet* na 6 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Cener Vendel na 8 let robije ter trajno izgubo častnih pravic, K. Jurij na 8 mesecev zapora, C. Adam na 2 leti in pol zapora, Horvat Janez „Žuža" na poldrugo leto strogega zapora, C. Aleksander „Šani* na oddajo v po-boljševalnlco, Cener Ignac .Nad" na 5 mesecev strogega zapora, Kokaš Josip mlajši na 4 mesece strogega zapora. Proti Horvat Matiji in C. Rudolfu je bilo postopanje izločeno. V tolpi so bili štirje mladoletniki stari 16 do 18 let. To je bila zadnja obsodba ciganov pred mariborskim okrožnem sodišču, ker bodo v bodoče sodili cigane pri novem okrožnem sodišču v Soboti. Narodni tabor Pri božjepotni cerkvi sv. Trojice v Slovenskih goricah se bo v nedeljo dne 10. julija zbralo slovensko ljudstvo iz okrajev Maribor, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava, da proslavi 20 letnico osvobojenja in obstoja naše velike in lepe države. Po službi božji, ki se bo začela ob četrt na 11, bo poleg cerkve tabor, na katerem bo poleg drugih narodnih voditeljev govoril tudi naš notranji minister dr. A. Korošec. Trojiški narodni tabor bo uvod v številne proslave 20 letnice osvoboditve, ki bodo v letošnjem letu po vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Naša dolžnost kot zavedni obmejni Slovenci je, da se udeležimo proslave polnoitevilno, da s tem pokažemo naio ljubezen do domovine in da smo svoje svobode res vredni. Prvi oficielni obisk slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Soboti. V dneh 15. in 16. junija nas je prvič cf delno obiskalo Narodno gledališče iz Ljubljane. Prvi večer so igrali Oogoljevo komedijo »Ženitev«, drugi večer pa izvrstno Nušičevo sa-tiričn komedijo ,Pokojnik". Otrokom so pokazali Golijevo „Sneguljčico\ — Stroški so bili zelo visoki: vso odrsko opremo, ki je bilo zelo mnogo zlasti za »Sneguljčico", so pripeljali iz Ljubljane. Uprava je računala s primanjkljajem. Hotela pa je prekmurskemu ljudstvu, posebne še otrokom tudi na zunaj pokazati pravo sliko slov. narodnega odra. Vodstvo ljub. drame je s tem pokazalo, da noče biti gledališče le za Ljubljano, temveč zares slovensko narodno gledališče. To je pokazal tudi telefonski razgovor dan pred gostovanjem, ko je uprava poudarila, da želi, da bi prišlo na predstavo čim več preprostega občinstva in je zato pristalo na zniženje cen; posebno pa je to pokazal jasni in odločni uvodni govor ravnatelja drame pesnika Golie. O odlični igri igralcev ne bomo posebej govorili. Vsakdo se je kmalu prepričal, da imamo Slovenci gledališče na evropski višini. Vse tri predstave so zgovorno prepričevale, da je tudi ta veja slovenske kulture mogočno pognala in da smo na uspehe našega gledališča lahko prav tako ponosni kot na uspehe v drugih področjih naše kulture. Vidovdanska proslava v Gor. Petrovcih. Lep, sončen dan je omogočil, da se je vršila proslava zunaj na prostem pod drevjem pred šolo. Ob 9. uri se je zbrala šolska mladina bližnjih šol ter precej kmetskega občinstva iz vasi. Lepo je bilo zastopano učiteljstvo, orožništvo, graničarji, občnski urad i. dr. Po službi božji v cerkvi, kjer so otroci lepo prepevali pod vodstvo g. Paulika, učitelja, se je mladina zbrala pred šolo in zapela najprej državno himno. Peli so otroci Petrov-ske in Adrijanske šole. Občinstvo je poslušalo petje stoje in odkritih glav z vidno zbranostjo. G. Krašna, učitelj iz Adrijanec je govoril nato o pomenu Vidovega dne za vse jugoslovenske narode, nakar so so se razvrstile pevske, telovadne in recitativne točke učencev šol iz Petrovci in Adrijanec. Zlasti so prisotne navdušile telovadne točke, ki so jih izvajali učenci šole Petrovci pod vodstvom učitelja g. Paulika. Otroci so korakali in izvajali razne vaje ob spremljevanju šolarskega orkestra tako lepo in dovršeno, da so celo navzoči gasilci priznavali, da njim ne gre stvar tako lepo od rok. Posebne pohvale sta bila deležna učenec in učenka, ki sta samostojno vodila deiko in dekliško telovadno skupino. Lepo je bilo tudi petje, lepe so bile deklarnacije. Ob koncu proslave je g. učitelj Paulik spregovoril še kratek zaključni govor, povdarjajoč zlasti domoljuben pomen vse proslave in deca je skupno z vsem navzočim obSInstvom zapela »Hej Slovani". Občinstvo — od najvišjih predstavnikov do kmetske mladine — je sprejelo goste z veseljem. Šopek s pozdravi kmetske mladine in trikrat polna dvorana Sok. doma so dejstva, ki to nesporno dokazujejo. Otroci so prišii od blizu in daleč in marsikateremu bo »Sneguljč ca* ostala za vedno v spominu. Tako živahno in prisrčno so sodelovali, da si boljših gledalcev ni mogoče želeti. Pa tudi odraslo občinstvo so igralci hvalili, tolikega razumevanja in stika niso pričakovali; zato so zaigrali z veseljem. Blagajna je pokazala za Soboto rekordno število — 9283 din 1 K uspehu je nedvomno pripomoglo složno delo vseh: od akademikov, ki so po besedah g. ravnatelja Golie dali pobudo in tako dolgo vztrajali, dokler niso dosegli, do gospa in gospodov, ki so vršili organizacijo v Soboti. Za začetek složnega in načrtanega narod-noobrambnega dela, ki ga razmere v Prekmurju nujno zahtevajo, je akcijski odbor soboške občine, šol, stanovskih, prosvetnih in ostalih društev vseh smeri in naziranj ob tem gostovanju dokazal, kako uspešno je skupno delo. Cemu bi poudarjali to, kar nas razdvaja, rajši to, kar nas spajal V tem smislu se naj delo za dvig narodnega ponosa in popolno kulturno in gospodarsko osamosvojitev nadaljuje! Prav nazadnje pa je učenka Hahn iz Petrovec pripravila tamkajšnjemu upravitelju prav iskreno iznenadenje. S šopkom cvetic v roki se je zahvalila g. učitelju za njegov trud v imenu vseh učencev in učenk ter mu želela prav lepih počitnic. Tombola Tujshoprometnega in olepševalnega društva v M. Soboti je bila dne 3. julija 1938. Kljub nestalnemu vremenu se je iste udeležilo približno 8.000 ljudi. Organizacija te, doslej največje tombole v Murski Soboti je bila brezhibna. Štirisedežni luksuzni avto in kompletno spalnico sta dobila: Avgust Pal, hlapec pri špediterju KBhar v M. Soboti in Rottner Ivan, zasebni uradnik iz Maribora. Moško kolo: Lukač Štefan, mlinar, Bakovci; žensko kolo ; Rožai Ludvik, čevljar, Dolnja Lendava; Moška obleka : Potočnik Jožefa. Radkersburg ; moška obleka: BenčecŠarolta, Polana; ženska obleka: Vlaj Viktor, gostilničar, Predanovcl; ženska obleka : Ben-kič Koloman, Puževcl; ženska obleka: Žilavec Franc, Noršinci; ženska obleka : škrilec Andrej, Murska Sobota; emalj. umivalna garnitura: Poredoš Franc, Bodonci; foto-aparat: HBll Ana, Murska Sobota; serviz za vino: Albert Geza, Berkovci; serviz za vino: Rues Josip, narednik-vodnlk, Murska Sobota; serviz za liker: Slavic Jožef, Bratonci; serviz za pecivo; Grah Štefan, Ropoča; keramična umivalna garnitura : Kumin Franc, Cernelavci; serviz za kavo: Kozjan Jura, Straho-vinec; serviz za pecivo: Epinger Bela, Dolnja Lendava ; serviz za kompot: Fredo Hahn, mesar pri tv. Benko, Murska Sobota. Novi grobovi Pred kratkim je umrla v Ljubljani soproga bivšega ministra in sedanjega senatorja g. Dr. Kramer Alberta, ga. Anci Kramer. Bila je plemenita in narodno zavedna žena. V 74 letu svoje starosti je 23. junija 1938 umrl v Ljubljani Andrej Ga-beršček. Pokojni je bil primorski rojak, rojen v Tolminskih hribih. Z Andrejem Gaherščkom odhaja v večnost prvovrstni narodni delavec, kakšnega je lahko rodil samo čas velikega upanja in odločilnih borb. Bil je novinar, literat, prevajalec, urednik, tisksrnar, založnik, crgan!zator in je vedno propagiral pobratinstvo s slovanskimi narodi za to mu bo narod ohranil časten spomin. Minuli teden je izdihnil v Ljubljani svojo plemenito dušo pesnik Pe-truika. Pregodaj je moral zapustiti ta svet. Svoj pesniški zaklad ni izčrpal za to je nese! s sebej še mnego koristnega gradiva. Naj počivajo v miru! POLI V Boru so otvorili novo tovarno za elektrolizo bakra, ki bo na leto pridelala 12 000 ton bakra več ko do sedaj. S/ečanostim so prisostvovali poleg min. predsednika dr. Milana Stojadinoviča najvišji predstavniki našega gospodarskega življenja. Ob tej priliki je minister Kujundžič izrekel sledeče pomembne besede: Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo z današnjim dnem začeli pisati nov list v gospodarski zgodovini našega naroda. Danes začenjamo novo gospodarsko politiko, ko hočemo sami pridelovati rudne zaklade naše države. Na podoben način, kakor smo to uredili z železom v Zenici, bomo jutri uredili v Boru, a pojutrišnjem z neko drugo rudo. Tako bomo postali popolni gospodarji tistega, kar nam je najpotrebnejše. Stalni svet Male antante, ki mu bo tokrat predsedoval naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, se bo sestal dne 20. avgusta v Beogradu. Na dnevnem redu te konference so tekoče zadeve, predvsem stanje pogajanj z Madžarsko, vprašanje oboroževanja in skupna izjava Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije o manjšinskih vprašanjih. Med Nemčijo in ČeSkoslovaSko se vrše v Berlinu gospodarska poga- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Novomašniki I ■■■HHBMBHHBM^BMBBB Obrnite se z Vašimi naročili na izkušenega fotografa, ker Vam to nebo nič dražje prišlo. foto pura< Murska Sobota. Velika praksa I Dober uspeh! uiiiiiiiiiH»HHi»iiiimnii»iHimHiiiiniHntniwHmiHitniuitimi litem mesto za 2 dijakinji s popolno oskrbo. Naslov se naj piistl v PREKMURSKI TISKARNI. Slinavka in parkljevka se je zopet pojavila v lendavskem srezu in sicer v Mostjah, občina Gente-rovci. Pravijo, da se je tatakozgrab-ljiva bolezen tja zanesla po neki kravi, ki je bila prignana iz Hrvaškega. Radi te bolezni se je do nadaljne-ga ustavil z lendavskim srezom vsak promet z živimi parkljarji, to je z govedo in svinjami. Izjeme dovoli le politične oblast. Razume se, da so v lendavskem srezu ustavljeni vsi sejmi, a v sobot-škem srezu pa se bodo vršili do preklica, toda le za živino iz našega sre-za. Vse druge ukrepe radi te bolezni bodo razglasila županstva, Pripomni pa se, da mora vsak takoj javiti na svojem županstvu, ako opazi pri svoji živini znake slinavke. Ti znaki so: živina težko žre, se slini, dobi v gobcu okoli zob in na jeziku mehurčke, potem pa rane. Ravno taki znaki se večinoma pojavijo tudi med parklji, vsled česar živina težko stoji, leži in planta. TIKA janja, ki se ugodno razvijajo, kar je dokaz, da je nevarna napetost med obema državama, močno popustila. V Angliji bodo imeli prihodnje leto volitve, na kar se politične stranke že sedaj pripravljajo. Pričakuje se, da bo vlada že to jesen ali najkasneje prihodnjo pomlad razpustila parlament. Na Daljnem vzhodu so se razdivjale vode in skoro popolnoma onemogočile vsako bojevanje. Vodovje Rumene reke je zalilo ogromne površine zemlje ter povzročilo neprecenljivo škodo. Število človeških žrtev je izredno veliko. Sedaj so pa podrli kitajski četniki še nasipe drugem uve-letoku Jangceju. Razbesneio vodovje je spravilo v življensko nevarnost 70 tisoč japonskih vojakov. Na Japonce, ki skušajo zamašiti vrzeli v nasipih in preprečiti še večje poplave, streljajo iz dobro utrjenih postojank Kitajci. Mati angleSke kraljice Elizabeta, grofica Stratmor, je umrla radi oslabelosti srca. Vsled tega so se izvršile važne spremembe v programu predvidenega obiska angleškega kralja Jurija v Francijo. Prvotno so nameravali obisk odgoditi na poznejši čas, iz raznih zunanjepolitičnih razlogov pa so ta načrt opustili. Sreskt cestni odbor nam ie poslal sledeči dopis v objavo, kar radevolje storimo: Popravilo nasipa ob Rušoici na Petanjcib Z ozirom na članek v Murski Krajini št. 27 z dae 3. 6.1938 pojasnjuje Okrajni cestni odbor sledeče: Vsled zadnje poplave reke Mure v dneh 23 -24. maja je bil porušen na dveh mestih nasip ob potoku KuSaici> vsled Cesar so Mli poplavljeni okrog ležeči travniki, s čimer je bila napravljena posestnikom teh zemljišč velika škoda. Okrajni cestni odbor je po svojem strokovnem vodji pregledal poplav Ijeno ozemlje, dasi to ne spada v njegovo področje. Z ozirom na obseg katastrofe in na potrebno nujno pomoč, je sklenil priskočiti na pomoč. V svojem proračunu v take namene cestni odbor nima nobenih kreditov. Radi velike potrebe pa, da se popravi nasip Kučn'ce, katerega važnost je odveč povdarjati, je cestni odbor že 25, maja predlagal kr. banski upravi, naj se od zneska 50.000 din, ki je bil odobren za regulacijo Ledave, dovoli porabiti 15 000 din za nujna popravila nasipa ob Kučnici. Kr. banska uprava je utemeljen predtog cestnega odbora takoj odobrila, jasno pa je vsakomur, da se s tem zneskom vse delo pri popravilu nasipa ne more izvršiti. Upravičeno smo pričakovali, da bodo tudi prizadeti posestniki zemljišč ob Kučnici sami nekaj prispevali, saj re šuje njihovo zemljišče pred poplavami samo ta nasip. Odobrena vsota 15.000 din bi mi mogoče zadostovala za delavske mezde, nikakor pa ni mogoče iz tega zneska še plačati potreben nasipni materijal (zemljo). Radi tega je apeliral na posestnike zemljišč ob Kučnici naj odstopijo brezplačno potrebni nasipni materijal. Žalibog pa dobra volja Okrajnega cestnega odbora ni našla potrebnega razumenva-nja, še več, razširili so gotovi ljudje vesti, da je zahteval brezplačen od stop zemlje. Z dobrohotno mišljenim prekoračenjem svojega področja torej Okrajni cestni odbor ni dosegel potrebnega razumevanja neposredno zainteresiranih, zato se bo drugič po sedaj dobljenih izkušnjah ravnal. Teh 15.000 din pa se bo porabilo za prvotno določeni namen, t. j. za regulacijo Ledave. Tudi iaz dam odgovor. G. Bajlec, advokat in banski svetnik je v „Novinah" od 26. junija 1.1. pustil obelodaniti neki odgovor, ki ga dobesedno priobčim v Murski Krajini. Odgovor se glasi: Poslano.* ODGOVOR. Čital in poslušal sem zadnje dni množico pripovedk o tem, koliko zaslug ima neki gospod, radi ustanovitve okrožnega sodišča v Soboti. Možu, ki odkar mu je bila poverjena skrb za naš okraj, nima besedno skoraj ničesar pokazali, da bi v tem času kaj pridobil za naš kraj in naše ljudstvo, bi pač mi vsi iz srca privoščili nekaj zaslug vsaj pri okrožnem sodišču. Tudi jaz se ne bi oglasil, če ta mož v svoji borbi za zasluge ne bi šel tako daleč, da je začel javno in tajno ob najrazličnejših prilikah namigavati, da mi vsi pravzaprav niti pojma nimamo, kako ogromne so njegove zasluge, če le nekoliko pomislimo, da so bile razen njega skoraj vsi proti temu sodišču in to prav od slovenskih ministrov v vladi pa tja do mene. Ker sem radi ustanovitve okrožnega sodišča sam osebno in na svoje stroške hodil v Beograd in Ljubljano, zato v tej zadevi sami kratko povem sledeče : Prvi sklep o ustanovitvi okrožnega sodišča v Soboti je bil sprejet v glavnem odboru JRZ v Beogradu jeseni 1936. V tem glavnem odboru sodeluje poleg obeh naših slovenskih ministrov dr. Korošca in dr. Kreka tudi poslanec dr. Klar, ki je pri seji glavnega odbora prinesel naprej Klekl-Jeričev načrt iz 1. 1928 in je bil ta načrt soglasno sprejet. Kmalu nato je na predlog dr. Klara bil načrt sprejet v zakonodajnem odboru, kar je vlada osvojila brez najmanjše debate. Gospod, ki si danes hoče lastiti izključne zasluge za okrožno sodišče, za ti dve odločilni seji gotovo niti ni vedel in najbrž še danes ne ve. Prostori glavnega odbora ]RZ in zakonodajnega odbora so namreč popolnoma nekje drugje, ko pa odbor za podeljevanje kontingentov za izvoz živine. Ce se je pa mož pozneje kaj zanimal za okrožno sodišče, zlasti, ko so se za to zanimali in potegovali ljutomeržani, je to bila pač njegova dolžnost. Lepi dohodki iz državne blagajne in vozne olajšave po vsej državi, takim gospodom niso pač samo radi tega odločeni, da morda svoja trgovska podjetja čimbolj razširijo po državi, temveč, da se vsaj malo brigajo tudi za krajino in ljudstvo, u katero so dolžni brigati se. Zato bi pa gospod, ki bi rad imel izključne zasluge za ustanovitev okrožnega sodišča v Soboti, vsekakor moral za to vsaj nekaj več storiti, kakor pa samo namigavati na to, kdo vse je bil proti. Navadna laž je namreč, da bi bil kdo od slovenskih odločujočih mož proti ustanovitvi okrožnega sodišča v Soboti in tudi tisti, ki si je izmislil, da bi jaz nekje glasoval proti temu sodišču, je čisto navaden, pa zelo naiven lažnivec. Sicer pa, kdor je poslušal ob otvoritvi okrožnega sodišča nekaj, kar naj bi bilo vsebina nekega dr. Stojadinovičevega pisma ali kaj že, ko se je že po slabem jeziku poznalo, da takega pisma nikoli ni pisal kak Srb, lahko sam ve, koliko pozitivnega vsebujejo tudi druge stične dogodivščine. Zato naj gotovi gospodje drugič take in podobne pripovedke pripovedujejo raje tistim svojim pokornim podanikom, ki jih prevažajo v tovornih avtomobilih iz Hrvaškega, ne pa naši pošteni in resnicoljubni slovenski javnosti. Bajlec Franc, advokat, član banskega sveta. Gospod Bajlec! V Vašem odgovoru niste navajali imena onega, na katerega se odgovor nanaša. Iz tega sklepam, da Vam moje ime ni všeč in da ste me ravno radi tega v Vašem odgovoru napadli. Kot odgovor naj Vam bodo sledeče pripombe: Že tedaj, ko ste sedeli v šolskih klopeh, sem se jaz trudil za pridobitev okrožnega sodišča v M. Soboti. Moje javno delovanje ima vidne uspehe ne samo v Murski Soboti, temveč v celem srezu in izven sreza ter je ljudstvu dobro znano. Kaj Vi in še nekateri iz srca meni želite, to jaz dobro vem. V čigavem imenu in v imenu kakšne večine pa govorite? Kdo smo mi vsi? Srezitna 16 000 volilcev. Proti ustanovitvi okrožnega sodišča mi nismo bili — tako pravite, — bilo jih je pa mnogo. Dali sem se jaz v imenu stranke protivil za Mursko Soboto ? Poglejte vloge pri ministerstvu pravde in potem bova govorila naprej. Našli boste, da je bila moja prva, vse drugo Vam je že bilo povedano v Murski Krajini. Kje ste pa čitali, da si jaz osvajam le za sebe vse zasluge za pridobitev te ustanove, res ne vem. Smeino bi bilo to od mene, ker jaz sam ne bi mogel to izpeljati, če ne bi bili gospodje v vladi temu naklonjeni. Na drugi odstavek pa sledeče: Vala potovanj« v Beograd prekas-no navajate. To bi morali že poprej povedati. Verujem pa, da bi narodni poslanec g, Dr, Klar to ne navajal, ker je njemu bflo vedno ležeče na tem, da M. Sobota pridobi okrožno sodišče. To je priobčila M. Krajina iz česar se da posneti, da niso samo moje zasluge. Potek Vaših sej mi je znan, zato sem se večkrat razburjal. Znan mi je tudi potek ožje seje v Ljubljani, o katerem nisem mogel dolgo verjeti. Vi se smatrate za voditelja in predstavnika celega sreza. Z kakim pooblastilom? Kje so pa Vaše zasluge za to? Če jih jaz nimam, Vi Še manj ali sploh nobenih. Mogoče ste Vi pripomogli, da ima Martinišče svojo zemljišče in da po-stoji. Poizvedujte o tem. Tako je tudi z Dijaškim domom. Dali ste Vi izpeljali elektrifikacijo občine? Ali ste Vi vodili uspešno prehranjevalno akcijo v letu 1932? AH ste Vi priskrbeli poplavi jencem v M. Soboti v letu 1925 nad 500 000 Din podpore? Pridobitev svoječasnih kreditov za regulacijo Mure in Ledave je mogoče tudi Vaše delo. Mogoče ste Vi pripomogli, da je občina M. Sobota tako ugodno kupila grad in fazanerijo. Tudi šolski fond ste morda Vi naložili. Akcijo za zidavo silosov, umetnih gnojišč ste mogoče tudi Vi izpeljali. Telefonsko omrežje v srezu je morda tudi po Vaši zaslugi napravljeno? Da so od leta 1928 naše ceste v srezu vedno primerno v dobrem stanju, je mogoče tudi Vaša zasluga? Ali ste se v to svrho po cestah v srezu Vi žrtvovali ali jaz? Da je skozi leta med prebivalci vladal lep mir in sloga, je morda tudi Vaša zasluga? Kakšen je pa sedaj, ko se Vi predstavljate za voditelja in edino vsemogočega? Ustanovitev občinske hranilnice in kreditne banke, ki so bila v največji krizi ljudstvu v veliko pomoč, ste tudi vi izvršili? Mogoče sem pa jaz kupoval hranilne knjižice kmečke posojilnice za 50-60^ vrednosti? Mogoče imam jaz privilegij pri tej posojilnici, ki mi omogoča dvigniti za-željeno svoto denarja vsaki čas med tem ko se denarne vloge ponesrečenemu poplavljencu v polnem obsegu ne izplačuje. V Vašem odgovoru pravite, da sem se jaz le pozneje nekoliko zanimal za okrožno sodišče, ko so se ljutomerča-ni potegovali za njega? Mogoče sem tudi jaz vložil v zadnjem trenutku v imenu stranke zahtevo, da naj Ljutomer in G. Radgona ostaneta pri okrožnem sodišču v Mariboru in naj ostane v tem pogledu Prekmurje samo za se. Ste morda Vi preprečili, da se ta nesreča ni zgodila, jaz sem pa sedel v odboru za podeljevanje kontigentov? Vi se vozite za svoj denar v Beograd, vse delate s svojim denarjem I Tudi prekomasacije občin ste izvedli z svojim denarjem in vidite kakšen zadovoljiv odmev ima Vaše delo. Namigujete, da se moja podjetja širijo s pomočjo državne blagajne. Vzamite na znanje, da so se moja podjetja širila že tedaj, ko ste bil v Bogojini še mali fantek, toda ne z pomočjo državne blagajne marveč z pridnostjo in stvarno kalkulacijo. V tej zvezi so bili deležni dohodkov tudi najpotrebnejši sloji in ustanove, zato Vas nadalje vprašam ali ste Vi dajali denarne podpore revnim študentom, študentskim ustanovam Prekmurja in Slovenije kjer je mnogo naših dijakov v oskrbi, dali ste Vi darovali 210 •iromaiaiai šoloobveznim otrokom nogavice in čevlje, poplavljencem ob Muri delili prvo pomoč in prvi zaprosili pri oblasti za denarao podporo ? Alf Vi dajate mnogim siromakom življenske potrebščine letno skozi celo zimo ? Do danes nismo ie nikjer opazili niti ae slišali o Vašem dobrodeliu. Sedaj vidite kjer $e trošl mojaposfa-niška plača in mnogo dohodkov iž mojega podjetja. Mogoče boste trdili, da sem tudi jaz dal nositi iz bolnice za 6 člansko družino hrano in plačal le za dve osebi in še poleg tega v kuhinji se kregal ako niso bile porcije zadostne. Dali sem na ta način jaz prikrajšal siromašne bolnike ? Mnogo pripovedujete ljudstvu o Vaših dosegah ampak videti ni nič — vse visi v zraku in Če se bo kaj uresničilo, se ne bo radi samo Vaših zaslug, marveč le vsled potreb tekočega časa. Ako bi Vam bile potrebe ljudstva res pri srcu, bi ostal doma tedaj, ko je poplava pustošila njive, travnike, rušila mostove, ceste in poslopja in ne bi je popihali v Budimpešto. Ali ste mogoče od tam od kake zabave pravočasno intervinirali za podporo in obvestili oblastvo o poplavi. Ko ste prišli domov ste pa takoj svoj lastni denar podelili poplavljencem. Koliko ste razdelil ? Vaš napad ni v skladu z dostojnostjo, še manj pa z človekom z fakultetno izobrazbo. Drugič bom moje pripovedke pripovedoval, tistim pokornim podanik m, ki jih vozim v tovornih avtomobilih. Vem pa, da ste se tudi Vi, g. Bajlec posluževali teh prevoznih sredstev in tako bi tudi Vi spadali k mojim podanikom — sicer pa tega niti nebi želel. BENKO JOSIP. DOMAČE PESTI — Mataj Franca ni več med nami. Malo je v Prekmurju, Medj' murju in Slovenskih goricah ljudi, kateri bi ne poznali pokojnega Mataj Franca, dolgoletnega šoferja tovarne g. Benka v Murski Soboti. Vsled precej težke in razmeroma dolge bolezni je v svoji 56 letni starosti na svojem domu v M. Soboti dne 1. julija 1938 umrl. Pred vojno je bil zaposlen kot šofer pri g. grofu Batthyany na Tišini. V vojskem času je bil v Galiciji ujet in je preživel v ruskem ujetništvu dolgo časa. Ob vrnitvi iz ujet-niitva jg hii pa V letu 1922 sprejet v službo kot šofer v tov. g. Benka v M. Soboti fifostal v služb} do svoje smrtL-Pokojni je bil prav dober druž. oče, šoferjmjatelj, vsemu uslužen in povsod priljubljen. Ob udeležbi svojih stanovskih tovarišev in velikega števila naroda smo ga dne 2. t. m. položili k večnemu počitku. Na grobu se jeTTepimi besedami poslovil od pokojnega mladi šef tovarne g. Benko in šofer g. Trstenjak. Mata) Franc, počiva) v miru v domači zemlji, užaloščeni soprogi, hčerki, zetu in vnu-kecu, pa naše sožalje. — Užaloščena žena, hčerka in zet izražajo zahvalo vsem, ki so se pogreba udeležili, darovali vence in cvetlice, ali karkoli storili za olajšanje boli. — Pozdravljeni novotnaSniki. V Mariboru so bili za mašnika posvečeni sledeči gospodje iz Prekmurja: Gjerkeš Štefan iz Rakičana, Cergulj Štefan iz Satahovcih in Lajnščak Ludvik iz Rakičana. Svojo prvo sveto malo bodo peli v M. Soboti in sicer: 10. julija g. Gjerkeš Štefan, 17. julija g. Cergulj Štefan in 24. julija g. Lanj-ičak Ludvik. Vsem trem novomašnl-kom čestitamo in želimo mnogo uspehov v svojem prevzviienem zvanju. — Markiševcl. Pri nas se bo vršila dne 10. julija 1.1. gasilska veselica, na katero vabijo naši poiaratki vse prijatelje in znance. — Pogovor Janoša in Štefana žal za teden izostane, ker je Janoš preveč zaposlen z mlatitvijo. — Radi premalo prostora, nam ni bUo mogoče objaviti vse dopise, bomo pa to storili v bodoči štev. AJDI Setev ajde brez gnoja mnogo dela da! jedro zrno, moke več, deset polnih teških vreč Nitrofoskal pričara iz črnega ugara ! Popolno gnojilo za ajdo na lažji zemlji: Nitrofoskal-III; na težji zemlji nitrofos, po 150 kg na kat. jutro. Za repo in rono je Nitrofoskal-1. Gnojilo raztrositi po sirovi brazdi ter ga dobro z brano pomešati z zemljo, ali pa, kar je še boljše, raztrositi po strnišču ter plitko zaorati! Naročila poslati tvornici za dušik o. d. ruše. — Gornja Lendava. Pred dnevi nas je po osemletnem službovanju zapustila poštarica gdčna Anica Mer-var, ki je bila skrajno točna, objektivna i disciplinirana uradnica, kakor tudi pravi steber jugoslovanstva za obmejne kraje. Vsi, ki se čutijo Slovenci, so obžalovali njen odhod, kajti tako delavne moči naša pošta do njenega prihoda še ni imela. Njeno delovanje se je nanašalo na vse enako. Na pošti ni imel protekcije nobeden, pa četudi je zavzemal v javnosti visoko mesto. Gdčno Mervar bo ljudstvo v našem goričkem kotu ohranilo v najboljšem spominu. Na njenem novem mestu, ki je"T"gmotnem oziru mnogo na boljem, želimo gdčni poštarici v Majšpergupri Ptuju kar največ uspehov. PIGMEJI I MALARIJA U belgijskom Kongu, a naročito u oko-lini Mombase, do istočne granice velike džungle na ekvatoru, još se nalaze pigmeji. Ovi urodjenici, koji se odlikuju malim stasom i upadljivo svetljom bojom kože, pravi su šumski ljudi, koji žive u malim kučicama i hrane se isključivo od lova, čiji prinos me-njaju za poljoprivredne proizvode kao banane, kukuruz itd. U posljednje vreme pigmeju su nešto malo navikli na Evropljane, čemu je uzrok naročito gradjene autostrada kroz unutraš-njost Afrike, tako da danas nije potrebno otiči u džunglu, ako želite videti pigmeja. Iako se mogu lako posmatrati, ipak nije lako pridobiti njiliovo poverenje. Ovo su is-kusili pojedini lekari, koji ispituju pojavlji-vanje, malarije medju pigmejima i koji su u tom cilju hteii, da od vsakog člana plemena uzmu jednu kap krvi za mikroskopska is-traživanja. Morali su postupati vrlo oprezno i tek pomoču cigareta i soli, koje su pigmejima poklanjali, došli su do cilja. Konstatovali su, da je, kako izgleda, medju pigmejima malarija rasprostranjena manje nego medju ostalim urodjeničkim plemenima, koja žive pod istim uslovima. Naročito se ova razlika po-kazivala kod male dece. Ova istraživanja ponovo su skrenula pažnju na malariju, koja zahteva mnogobroj-ne žrtve ne samo u belgijskom Kongu, več stvarno u celoj Africi i gotovo u svima tropskim zemljama u svetu, i često sasvim pot-kopava privredni život u tim zemljama. S vremena na vreme pojavljuje se epidemično, kao napr. pre nekog vremena na Ceilonu. Svugde se čine krajnji napori za posti-zavanje što bolje zaštiti od malarije, pri čemu KININ kao lek i profilaktikum igra glav-nu ulogu. Sada se uveliko primenjuju kratkotrajno lečenje kininom, koje proporučuje Odbor za suzbi anje malarije pri Društvu naroda. Ovo lečen e je povoljnije jer traje 5—7 dana umesto nekoliko meseci, kao što je to bilo rani je i osim toga, potrebne količine vrlo su male (1—1,2 grama kinina dnevno). Brčba vlada i vlada holandske Indije uvidele su preimučstra kratkotrajnog lečenja i primenjuju isto več godinama sa velikim uspehom. Kao sredstvo za predupredjivanje pre-poručuje odbor za suzbijanje malarije dnev-nu dosu od 0,4 grama za vreme cele sezone malarije. Izdelovanja Združbetrgovcev v Murski Soboti. Opozorilo vsem prizadetim članom. Predpisi članarin za leto 1938 so že zapadli. Vabimo prizadete člane, ki še niso poravnali letošnjo članarino, naj to nemudoma store, sicer bodo imeli stroške z opomi-njevanjem. — Uprava. Objava. Pošto hoču da povedem brakorazvodnu parnicu, sa svojom ženom Katinkom Žlvan-čevič, ovlm putem objavljujem, da neprizna-jem 2. VII. 1938. god. nikakve dugove, koje bi ona napravila. Kapetan Pav. v. Žlvančevlč. Proda se kmetija na lepem kraju v bližini farne cerkve Križ in v bližini kolodvora 18 oralov zemlje z vsem inventarjem vred po ugodni pod ugodna kupčija. Sv. ceni Stanovanje dam z 15. avgustom t. t. v najem. 2 sobi, kuhinja itd. Poizve se v Kroški ul. 31. Vino in Jabolinik dobite vsako množino pri FRANC SENČAR Mala Nedelja — Ljutomer. ftagZ^ s 4 sobami, kuhinjo z vodovodom in pritiklinami, kopalnico, veliko verando in lepim vrtom se radi selitve po ugodni ceni proda M. Sobota, Šolska ul. 35. Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa BETONIT Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet I z o I a t o r 8 E T O N I T, kem. izd. Maribor (Zahtevajte navodila.) Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku) Molčnica in drva. Veleposestvo v Gornji Lendavi proda prvovrstno, sladko, garantirano čisto jabolčnico za Din 2 liter ter prvovrstna suha bukova drva. _ Zahvala. Vsem, ki so našo predrago mamo, sestro, svakinjo, gospo in vdovo MAKAROVIČ TONICO, šolsko upraviteljico v Srednji Bistrici (Prekmurje) spremili na zadnji poti. kakor tudi darovalcem vencev in cvetja, izrekamo našo globoko zahvalo. Posebno se zahvaljujemo primariju g. dr. Vrbnjaku za lajšanje bolečin v težki bolezni, katehetu g. Horvatu za tolažila, preč. duhovščini, učitelju Luciingdč. Prešernovi za poslovilna govora ter g. Lipovcu za žalostinke na grobu. Murska Sobota, 27. junija 1938. Žalujoče rodbine MAKAROVIČ — KANCLER — DOLJAK. Najnovejši modeli ZOHDilPP. fflCTORIfl, SROIE iiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimii stalno na zalogi. Niske cene, ugodni plačilni pogoji. Samo pri tt. ŠTIVAN ERNEST motorna vozila, kolesa, šivalni in pisalni stroji, radio aparati i. t. d. MINISTARSTVO FINANSIJA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE OdBlltnjE državnih dugopa 1 državnog kredita Lutpijsha Z'/2% državna renta za ratnu štetu DEFINITI8N9 ZVflHIČHa LISTA izvučenih zgoditaka na 30 vučenju na dan 1., 6 i S juna 1938. ZGODIC!: Po 200.000 Dlnara Serija 6202, Broj 834 Po loo.ooo Dlnara Serija 5716, Br. 13; Serija 6614, Br. 429 Po 5o.ooo Dlnara Serija 5015 Br. 821; Serija 5381 Br. 191, Serija 6350 Br. 783; Serija 6756 Br. 391, Serija 7146 Broj 194. Po 20.000 Dlnara Sirila 5108 5657 5670 5861 5994 Broj 834 509 93 826 338 Serija 7222 7949 8421 8454 8495 Broj 607 240 298 900 943 Serija 8598 8769 8948 9005 9316 Broj 765 320 272 650 214 Po S.ooo Dlnara Serija Broj Šarila Broj Serija Broj 5012 788 6392 209 7847 864 5110 333 6404 23 8048 905 5120 824 6456 116 8121 582 5138 336 6810 181 8143 675 5172 97 6820 442 8144 457 5223 722 6847 381 8177 455 5236 551 6884 345 8239 737 5372 269 6922 303 8282 687 5391 277 6376 130 8335 984 5526 844 7163 684 8444 843 5535 157 7171 180 8505 676 5565 699 7250 928 8568 897 5613 617 7260 135 8645 62 5670 47 7289 413 8664 570 5703 864 7291 726 8664 822 5852 969 7719 677 9092 278 6202 119 7763 520 Po 3.000 Dlnara Serija Broj Serija Broj Serija Brol 5020 462 6810 163 7985 772 5043 823 6816 498 8075 91 5087 359 6818 108 8116 328 5133 974 6818 707 8150 801 5199 492 6835 795 8171 88 5232 189 6896 230 8271 746 5313 395 6896 379 8295 543 5347 640 6900 530 8331 224 5365 426 6089 29 8403 1000 5449 364 7115 197 8411 67 5452 421 7141 799 8417 528 5469 283 7150 334 8449 952 5553 615 7264 508 8569 331 5569 919 7444 960 8627 390 5582 367 7457 406 8699 211 5600 748 7461 778 8723 727 5601 764 7542 956 8826 799 5705 790 7548 5 8848 479 5737 799 7580 451 8866 683 5780 411 7583 7 8906 943 5789 664 7610 600 8951 507 5876 822 7616 659 8977 176 5933 727 7670 304 9003 361 6217 348 7687 4i9 9116 146 6299 60 7763 19 9142 973 6439 598 7768 945 0176 73 6452 990 7805 235 9190 524 6501 441 7891 946 9205 176 6527 656 7909 158 9218 270 6541 354 7934 326 9229 954 6595 986 7942 924 9277 618 6745 775 7948 750 9312 85 6777 975 7953 300 6808 656 7958 379 PRIMEDBA: — Isplatu zgoditaka, po čl. 12, Pravilnika za isplatu kupona, amortizo-vanih obveznica i zgoditaka Lutrijske 272°/o državne rente za ratnu štetu, vrši samo Ode-ljenje državnih dugova i državnog kredita. Zgoditci ispod 100 000— dinara prema članu 13 promenutog Pravilnika mogu se podneti na naplatu i preko Poreske uprave a zgoditke iznad sume od 100.000.— dinara isplačuje, neposredno podneslocu, jedino blagajna Odeljenja državnih dugova i državnog kredita, kojoj se imaju neposredno i podneti. Ovi izvučeni zgoditci počinju se ispia-čivati po isteku mesec dana od dana izvla-čenja tj. od 1. jula 1938 god. po odbitku 10% za Fond ratnih invalida. Zgoditci zastarevaju za godinu dana od dana vučenja i prema tome pravo naplate zgoditaka izvučenih na ovom tridesetom vučenju zastareva na dan 1. iuna 1939. Obveznica, koja je izvukla zgoditak, pa ovaj ne bude naplačen u roku od godine dana, gubi samo pravo na naplatu toga zgoditka i isključuje se iz daljeg Igranja na zgoditke; ali ne gubi svoju nominalnu vrednost. Po takvoj se obvežnici donosiocu isplačuju redovno kuponi 1 takva obveznica uživa vse ostale privilegije po zakonu. IZ ODELJENJA DRŽAVNIH DUGOVA I DRŽAVNOG KREDITA. 2348230053482323534890484848915348025353 53235348234823534853235348535323485353