# Sfev, 336,__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nidstr. — Vsi tfoptBi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Iidijateli In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortij H«ta .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti«, vpisane zadrage * tire jeni« poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega N. Telefon uredništva In "prave Štev. 11-57- Naročnina znaš«: Za celo leto ........K 24.— Za pol leta................."J-— m trt .................... • • • f-ZZ za nedeljsko izdajo za cek> leto............ za pol leta.....................2.W> V Trat«, t frtrffc H avgusta 115, Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst....... . K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......„ 2.— Mili oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega ŠL 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Zvezne cele potiskalo Ruse med neprestanimi boli dalje proti vzhodu. Boli na tirolskem mejnem ozemljil. - Pri Gorici, Tolmina m na Kinu razmeroma mir.-Artiljerijski boji na doberdokski planoti. Z avsffl]sko-rosketa MiHa. DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se objavljam 25. avgusta 1915, opoldne. . Čete nad\ ojvode Jožefa Ferdinanda ic generala Kovessa potiskajo skupno z zavezniki sovražnika med neprestanimi boji proti L}esni. Tudi odpor onih Rusov, ki so se še borili jugozapadno Bresta - Litovskega, je strt. Divizije generala Arza in nemške čete so jih vrgle v utrdbeni pas. Severovzhodno \Vlodawe potisk no nemške sile sovražnika vedno dalje v gozdovje in močvirje. Konjenica izm Puhalla prodira na obe'i straneh ceste, ki vodi iz Kowela v Ko-brin. Honvedski huzarji so zavzeli z naskokom neko utrieno vas ob železniški črti Kowel - Brest - Lltowsk. >led Vladimirjem VVolynskim m besa-rabsko mejo vlada mir. Namestnik šefa generalnega ?taba. pl. Hofer, fml. I rtflrtliimlm Miffl. DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. avgusta 1915, opoldne. V oddelku doberdobske planote ie bila včeraj sovražna pehota, ki se je vgnezdi-la na južnem pobočju Monte dei sei Bu i, po našem topovskem ognju prifiljena, da se je naglo umaknila. Naša tronta jugozapadno Sv. Martirn je bila zopet pod ognjem težke artiljerije. Popoldne so izvršili Italijani tu nov napad. ki je bil. Kakor predvčeraj:nji navali, odbit blizu naših obrambnih črt. Pred goriškim in tolminskim predmestjem, kakor tudi v ozemlju Krna vlada razmeroma mir. Na tirolskem mejnem ozemlju se je razvilo več bojev. Včeraj pozno zvečer ie pričela so\iaž»ia pehota prodirati pro • severnemu oddelku planote Lavarone. Danes zjutraj je fcšl ta napad odbit. Na obeh straneh ceste Tonale napada več italijanskih bataljonov že od jutra-meca svita. Tu se boj še vrši. Artiljerijski boji se nadaljujejo skoro na -vsej tirolski meji. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Poročilo Cadarne. DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: Italija, 22. avgusta. — V oddelku Monte Maggio, severozapadno Arsiera, je obstreljevala sovražna artiljerija včeraj močno naše nove osvojene postojanke. Kljub temu se nam je posrečilo razširiti našo postojanko. V gornji dolini Boite in na gornjem delu doline Traveranzes smo zavzeli par strelskih jarkov in ujeli nekaj mož, kojih števila še ni mogoče dognati. Sovražne patrulje, ki so se vgnezdiie med skalovjem Monte Cristalla, so bile pregnane in pomaknjene naše postojanke do Monte Cresta Bianca. Sovražna artiljerija je streljala na Cor-tino d' Ampezzo in napravila tamkaj nekaj škode. V gornji dolini Rienze je izvršil sovražnik napade na naše prednje postojanke, a je bil odbit. Tudi na kraški planoti se je pomaknila naša črta nekoliko naprej. Zavzeli smo en močno utrjen strelski jarek, ujeli tamkaj 97 mož. med njimi 2 oficirja in uplenili eno strojno puško z varstvenim ščitom. Nato je koncentriral sovražnik srdit ogenj na ta oddelek naše fronte in prešel potem s pehoto v napad, a je bil po našem ognju in nato izvršenem bajonetnem napadu naših čet odbit in zasledovan. Naša letala so včeraj obnovila napade na sovražno letališče v Ajšovici, vr^Ia 60 bomb in povzročila opustošenja. Naša hrabra letala so bila, kakor običajno, o-bstreljevana od obrambnih topov, a so se vrnila nepoškodovana. S seške fronte. (Izvirn.) poročilo.) Bitka pod Krnom, tudi bitka pri Sv. I.uciji—Tolminu bo v zgodovini imenovana gigantski boj, ki se od 14. t. m. dalje bije na odseku fronte, ki sega od Krna doli preko Tolmina in višin zahodno od Sv. Lucije do Avč. Na Mrzli Vrh severovzhodno od Tolmina ter v višini Sv. Marija in Kozmarice na desnem bregu Soče ob Sv. Luciji je sovražnik koncentriral svoj topniški ogenj in naskoke. Kakor so nekateri ujetniki zatrjevali, verolomni kralj in gostobesedni Cadorna v Cividale pričakujeta izida tega boja, ki bo menda v kratkem dosegel vrhunec, sodeč po intenziv- nosti topovskega boja. Že delj časa pripravljeni napad se je začel z vso silo 14. t. m. ob jutranji zori, ko je sovražnik o-tvoril silovit topovski ogenj na gori navedene višine; temu je še isti dan sledil z velikimi masami podvzet naskok na tolminsko obmostje, ki se je razbil ob naših pozicijah. Dne 15. t. m. dopoldne je sledil brezuspešni naskok na obmostje pri Sv. Luciji. Po močnem obdelovanju s sovražno artiljerijo, ki tudi ni prizanašala zaledju naših postojank, je sovražnik 17. t. m. ponovil svoj naskok na višine pred Sv. Lucijo s podvojenimi silami in bil znova odbit z ogromnimi izgubami. Sovražniku se ne more odrekati volje do zmage, kajti z vztrajno veheinenco se je spenjala sovražna pehota po hribovih, ki tvorijo obmostje Sv. Lucije; na v ognju naših ne-prekosljivih čet ie napadalec bil opetovano vržen nazaj. Na 18. t. m. nas je zjutraj pozdravil sovražnik s topniškim ognjem; sovražna artiljerija je bruhaia iz vseh kalibrov na naše neomajne pozicije in njih zaledje, zlasti na sovražne komunikacije. Naše postojanke so bile obsipavane s tisočerimi granatami in šrapneli, pa naši junaki vztrajajo v tem peklenskem ognju, nestrpno pričakujoč napada: sledeči pehotni naskoki so se zjopet razbili kakor popoldne na višine pred Sv. Lucijo, tako tudi zvečer onr na Mrzli Vrh. Sovražnik je pripeljal svoje sveže čete v te boje in za vsako ceno hotel osvojiti saj eno na-f šili pozicij, da hi primerno proslavil Armada generala Gaflwitza je izsilua na cest' Sokoly - Bjelostok prehod čez Narew. Desno krilo je prispelo, potem Ko ie bil sovražnik vržen, do Orlanke. Armada ?e ujela nad 4.700 mož, med :ni«ni IS oficirjev, in uplenila 9 strojnih pušk. ( \rr--Hna skunina princa LeoooMa b.. varsk^ga.) Sovražnik je včeraj zaman rn kiišr! ustaviti naše zasledovanje, B:t «p napaden in pognan v gozd Bialo\veck . fu*no gozda so dospele naše čete v o-ze?n!j3 vzhodno Wiecko\vic. Ujetih Je bilo r?'*d 1.700 mož. (\rmadna skupina generalfeldmcršala Mackeneena.) Armadna skupina se bliža na zasledovanju premaganega sovražniki«, višinam na zapadnem bregu Lje«ne, severno Bresta - Litowskega. Na >-zapadni fronti Bresta, p t! Dobrynki, so včeraj avstrijske in nemške čete prebite prednje postojanke trdnjave. Na vzhodnem bregu Buga, severovzhodno Wlodawe, prodirajo deli Linsin-genove armade med boji proti severu. Vrhovno armadno vodstvo. BERLIN, 24. (Kor.) Wolffov urad poroča; S pristojnega vira smo izvedeli: V zadniih dneh se objavljajo z angleške in ruske strani o dogodkih v zalivu Rige od 15. do 21. avgusta, ki so se končali s pregonom ruskih pomorkih sil, neresnična poročila. Tako se govori o veliki bitki. Zatrjuje se, da so izvoie\ali Rusi veliko sijajno pomorsko zmago in pregnali Nemce, potem ko so jim prizadejali težke izgube. Ne da bi se spuščali na vse posameznosti ruskih laži, bodi še enkrat izrecno konstatirano: 1. Nemške pomorske site, ki so udrie v zaliv Rige, so naletele tamkaj le na slabe ruske sile, ki so bile deloma uničene, de-ioma pa pregnane. O kaki veliki pomorcki bitki torej ne more biti govora. 2. Nemških izgub, izvzemši v uradnih poročilih objavljenih, ni zaznamovati. Nobena večja ladja, nobena križarka ni bila potopljena ali resnejše poškodovana. Vsa ruska poročila, ki poročajo drugače, so izmišljena. 3. O odbitju izkjrcevalnega poizkusa pri Pernowu ne more biti govora. Kaj takega ni bilo niti zapričeto, niti nameravano. Brodovje torpedovk, ki se je pojavilo tu, je imelo namen, kriti zapiranje pristanišča. Pri tem se je razvil topovski boj s pristaniškimi in poljskimi baterijami, pri čemer so bile pristaniške baterije prisiljene k molku, poljske baterije pa o« bstreljevane z uspehom. En ruski parnik in 6 ruskih jadrnic je bilo ujetih in potopljenih. 4. Ladje, ki so jih baje uplenili Rusi, so bili parniki. ki smo jih potopili v svrho za-tvoritve važnih ^est. _ Z ZOPOllMiB tojttfo. BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. avgusta 1915: Zapadno bojišče. V Vogezih je Wl na Schratzmaennle odbit sovražen napad z ročnimi granatami. Jugovzhodno Sondernacha smo zooet priborili del dne 17. t m. izgubljenega kosa jarka. Vrhovno armadno vodstvo. S turških bojišč. CARIGRAD, 24. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dne 23. avgusta se na fronti Anaforte ni zgodilo ničesar pomembnega. Konstatirali smo sedaj težke izgube sovražnika v bitki 21. t. m. Samo pred našimi strelskimi jarki v središču smo našteli nad 3.000 mrtvih. O našem plenu še ni mogoče poročati natančneje. V oddelku Ari Burnu je poskušal sovražnik zvečer dne 22. avgusta po srditem ognju pušk in strojnih pušk in po metanju bomb napad pred Kanlisirtom. Naše čete so z močnim protinapadom uničile velik del sovražnika. Ostanek je zainogel ubežati. Dne 23. t. m. je izvršil sovražnik isti poizkus pri Yeši1 Tepe in Sungubair, a ie pobegnil, potem ko je ime! velike izgube, nazaj v strelske jarke. V oddelku Seddil Bahra je prisilila naša artiljerija na desnem krilu en sovražni privezni balon, da se je spustil na tla. Na ostalih frontah nobene izpremembe. Someščani! Osrednje vodstvo za patrijotično zbirko kovin za vojno je naslovilo apel na vse narode monarhije, poživljajoč državljane, da darujejo svoje kuhinjske možnarje iz medovine na altar domovine, nudeč jim v zameno železne možnarje. Nadejam se, da tudi najzvestejše mesto Trst ne bo hotelo biti zadnje pri tej pa-trijotični akciji. V prvih dneh septembra bo zbor mornariških poizvedovalcev (skavtov) ki se iz prijaznosti žrtvuje za stvar, obiskoval meščane ter zapisaval imena onih. ki bi bili pripravljeni, da iz-roče svoj čas lastne možnarje iz medovine v zameno za železne možnarje. Trst, 25. avgusta 1915. 3 Cesarski komisar: pl. Krekich-Strassoldo. Vse osebe moškega spola od 17. do 50. leta, ki so bili že proglašeni nesposobnim za vojaško službo, izvzemši državnih u-radnikov in uslužbencev in drugih javnih uradnikov kakor tudi onih, ki so navedeni v § 29. zakona o eborožbi (duhovnikov itd.), se poživljajo, da se v dneh 31. avgusta in 1. septembra 1915. predstavijo v ulici della Valle št. 3. (mestna telovadnica), kjer bodo vpisane v evidenčnih registrih, in sicer: 31. avgusta 1915. osebe z začetnimi črkami A—M, 1. septembra 1915. pa osebe z začetnimi črkami N—Z. Priglaševanje se prične ob 8. uri dopoldne. Kdor se ne bi pokoril tej odredbi, bo kaznovan v smislu tozadevnih zakonov. Trst, 25. avgusta 1915. MESTNI MAGISTRAT. Raspis slyik Na tukajšnjih okoličanskih slovenskih ljudskih šolah se odda eno ali več mest učiteljic in eventuelno tudi podučiteljic. Za učitelj ce je določena plača letnih K 1700 z največ šestimi kvinkveniji, izmed katerih znašajo prvi trije po K 255, zadnji trije pa po K 340; stanarina znaša za predmestje Katinare in Opčine ietnih K 510 ter se po izplači u prve kvinkvenijske doklade zviša na K 595, po izplačilu druge kvinkvenijske doklade na K 680 in po izplačilu tretje kvin-kvenijke dokiade oa K 765; stanarina za druge okoličanske šole znaša v začetku letnih K 425, po I. kvinkveniju K 510, po II. kvinkvenijtt K 595 in po III. kvinkveniju K 680. Priboljški, ki jih je sklenil občinski svet v seji dne 28. in 29. iulija 1910 in ki so za-popadeni v gori omenjenih plačah in stana rinah, se za sedaj ne vštejejo za pokojnino. Remuneracija za podučiteljice z usposob-Ijenosinim izpitom znaša letnih K 1190, remuneracija za podučiteljice brez usposob-Ijenostnega izpita pa letnih K 850. Prošnje za službo, opremljene s kvalifikacijskim spričevalom (ki se more dobiti pr> šolskih vodstvih ali pri mestnem magistratu), s krstnim listom, s spričevalom, izdanem po kakem uradnem zdravniku, o zdravi in krepki telesni konstituciji, zlasfi pa o zdravih očeh, z zrelostnim spričevalom in spričevalom usposobljenosti za splošne ljudske šole in v poučevanju slovenskega jezika, z domovnico in vsemi spričevali o dosedanjih službah, se imajo vložiti pri tukajšnjem mestnem magistratu do 18. septembra 1915. rrosnje onin prosilcev, ki se nsnajajo v kaki javni službi, morajo biti vložene pri tukajšnjem mestnem magistratu po predpostavljenih jim okrajnih šolskih oblastih. Trst, 23. avgusta 1915. Mestni magistrat. Hodaljno rusko umikanje. »Hrvatski Pokret« donaša poročila o položaju na bojiščih, ki jih čitamo z velikim zanimanjem, kajti vidi se jim, da jilt piše strokovnjak, ki presoja dogodke mirno, stvarno, objektivno. Pazno zasledujoč, smo se uverili, da pozneji dogodki v glavnem odgovarjajo njegovim napoved-bam. O sedanjem ruskem umikanju piše v sobotnem izdanju »Pokreta«: Ta teden je prinesel z ruskega bojišča dve važni vesti: padec Kovna in Novo-georgijewska. Posebno padec prve trdnjave ie iznenadil, kajti, sodeč po avstrijskih in nemških uradnih in poluradnih poročilih zadnjih dni, si je rusko vrlino vodstvo resno prizadevalo, da se vzdrži na Njemenu, kar bi pomenjalo, da hočejo izrabiti svojo severno trdnjavsko grupo Kovno-OIita-Grodno. Deset dni in noči so Rusi branili Kovno, gledajoč z največjim prezirom smrti v oči. Poizkušali so, da bi s protinapadi vrgli zaveznike od trd-njavskega področja. Z neprestanim dova-žanjem noviii čet in topov so izpopolnjevali in nadomeščali navstale vrzeli iu izgube. Ali končno so morali izpoznati, ud je zastonj vsak nadaljni napor, in so dne 17. t. m. zapustili trdnjavo z inianterijo in premičnim topništvom. Pad trdnjave sam ne bi zanimal javnost boli, nego prejšnji slični dogodki, ali dejstvo, da je Kovno e-no glavnih oporišč druge ruske obrambne linije Njemen-Bug je podalo činu samemu značaj velike važnosti. Vsiljuje se vprašanje, je-li ta novi ruski neuspeli toiikcga pomena, da izključuje možnost nadaljne-ga držanja druge obrambne linije? Sodim, da rusko vojno vodstvo sploh ni bilo pripravljeno, da se na tej liniji — ali bolje rečeno v časovnem pogledu — — že sedaj končno ustavi in začne z odločilnimi boji. Ako je vzrok ruskim neuspehom občutno pomanjkanje na municiji in topništvu — in po izjavah vplivnih, merodajnih oseb se dozdeva, da je temu tako — in ako uvažujemo nadalje, da so ruski merodajni krogi že pred dva. in pol meseca prišli do izpoznanja potrebe, da se čira hitreje začne s fabrikacijo municije in topov: potem je jasno, da te improvizacije niso mogle že danes donesti sadov. Zato so bile vse vesti o iz-praznjenju predelov mest vzhodno od Njerina in Buga verjetne in je bila opravičena domneva, da so to znaki nadaljne-ga umikanja. Tudi, če uvažujemo vse to. kakor tudi izjavo ruskega vojnega ministra Poliva-nova, s katero je napovedal izpraznjenje vse Poljske, kar bi pomenjalo, da se Rusi na liniji Dvina-Berezina-Dnjeper končno zaustavijo, vendar se mora priznati, da je udarec, i so ga zadali zavezniki s hitrim osvojenjem Kovna, jako občutljiv. S padom te trdnjave je ugrožena Vihia in s tem ena glavnih linij umikanja, namreč železniška proga Brest-Litovsk-Bjelostok-^ ilna-Petrograd. Za to železnico se bodo bile prihodnje dni najhuje bitke, ker vsled izgube te proge bi bilo Rusom onemogočeno, da bi gros svoje vojske umaknili proti severovzhodu, kjer so Nemci osredotočili svoje glavne sile. No, tu i m Tam zopet opozoriti, da ruske-, ga bojišča ni smeti motriti samega za-se, marveč da je za korektno presojanje splošnega položaja potrebno jemati v obzir tudi drugi ironte. Na podlagi takega presojanja in kombiniranja se prihaja do zaključka, da sc zavezne vojske ustavijo po svoji priliki na liniji Njemen-Bug. Potrebne nagle rokade (izpremembe front) z vzhodnega na zapadno bojišče, bi bile nemožne, ako bi se zavezniki preveč oddaljili od svojih političnih mej. Iz tega razloga kakor tudi vsled težkoč, ki bi nastale v vprašanju oskrbovanja vojske, ako bi se bojišče preveč prenašalo vedno bolj na vzhod, se ustavi zavezna ofenziva za sedaj na omenjeni liniji. No, za osvojitev teh pozicij bo treba še premagati žilavi in silni odpor Rusov, ki si bodo prizadevali, da čim dražje zapuste te predele. V prvi vrsti se mora zrušiti odpor Osovjeca. a zatem osvojiti Brest-Litovsk. Operacije proti Tykocinu ovaja-jo, da sta zavezna glavna štaba sklenila zlomiti odporno silo Osovjeca indirektnim potom, namreč z izpodrezanjem železnice Bjelostok-Grajevo. (Med tem je O-sovjec že padel. Prip. ur.) B r e s t-L i t o w s k , ta poslednji steber ruskega trdnjavskega četverokota Nowogeorgijewsk, Varšava, Ivangorod, je izgubil sicer s padom treh trdnjav svoj stras n. 1 Ste«. 2ML V Trstu, dne 26. avgusta 1915 prvotni pomen. Ali tudi kot posamezna i trdnjava pomenja Brest-Litowsk oporišče za ruske operacije, ki se ga ne sme podcenjevati. Trdnjava leži na obeh straneh Buga, na izlivu Muhavijeća v to reko, in Je med najmočnejšimi mostovnimi braniki. Nt samo reka Bug, ki je na tem mestu 120 metrov široka in do 4 metre globoka, ampak tudi ves naravni položaj trdnjave, ki je na jugu obkoljena po močvirni in neprehodni ravani Pripjatja, nudi prilike za lahko oni uspešno obrambo. Reke, Lesna na severu, Krzna na zapadu in Muhajević na vzhodu dele skupno z Bugom vse trdnjav-. sko področje v naravne odseke. Nasproti vsem frontam, posebno proti onim na jugu in jugovzhodu otežujejo tamosnia Ro-kitna močvirja bližanje k trdnjavi. Brest-Lito\vsk sam je po izgledu velikih umetnih oporišč zgrajen po sistemu pašnih trdnjav, kateri pas tvori dvanajst forov. Ti so naimoderneji in so bili zgra-eni še le pred nekoliko leti, kar pomenja, da imajo kupole iz jekla in betona. Trdnjava je torej — četudi osamljena, — sposobna. da umikajoči se ruski vojski nudi zavetje in dobro oporišče potrebnim operacijam. Od odpora te trdnjave ter obrambe že-Icznične proge Brest-Litowsk-Petrograd je odvisno, ali bo rusko vodstvo moglo tudi v bodoče izvajati umikanje tako redno, kakor je to delalo do sedajj_ BaiKansKl prsfctem. V znamenitem delu »Oesterreich-Un-^arns Schicksalsstunde« je tudi sestavek o Srbiji, o kateri pravi pisec: V srbstvu so brez dvoma vsebovane vredne kali za iiaepdno kulturo. Ali da se te kali morejo dovesti resnični kulturi, se mora srbstvo osvoboditi vseh vplivov ruskega carizma in se inora ozdraviti od norosti panslavizma ter iztrgati iz objema kulturi sovražne v politično službo postavljene pravoslavne cerkve. (Kako neki bi hotel pisec izvesti to svojo idejo vspri-čo dejstva, da tudi Bolgari pripadajo k pravoslavni cerkvi ?!) Ako se Srbija ne more pridobiti za u-stvaritev nove balkanske zveze z odstopom Makedonije Bolgarski in po primernih izpremembah direktne napram Avstro - Ogrski, potem je odprta še druga pot: srbska ovira se mora odpraviti s silo. Ne more se tajiti, da bi bila pri razpoloženju, ki vlada sedaj v Avstro - Ogrski in v Nemčiji nasproti Srbiji, poslednja rešitev mnogo popularneja in da bi mnogo bolj odgovarjala čustvovanju prebivalstva, kakor tudi splošni zahtevi po zadoščenju, nego pa rešitev mirnim potom, ozirajoča se na obstanek in integriteto Srbije. Pri tem pa bi morala imeti pred očmi rešitev balkanskega problema, ki bi postavila Avstrijo pred nove in nikakor lahke naloge. Za izvedenje te velike naloge je vse-kako v prvi vrsti poklicana — Ogrska. Ogrska je prva razumela in iz poznala, da je lice naše državne ideje obrnjeno proti vzhodu in jugovzhodu. Ogrska je za vprašanja Balkana in njegovih narodov, ki so jej tudi zgodovinsko bližji, pokazal i veliko več razumevanja, nego Avstrija. Daljši sestavek posveča pisec Albaniji nagiašujoč potrebo, da se ta priključi naši monarhiji. S tem bi pridobili za vojsko izvrstna plemena in bi na zanesljiv način zavarovali svoje meje. V gospodarskem pogledu ne bi bilo za prvi čas pričakovati večje koristi, toda uvaževati treba, da produktivni albanski viri niso še odprti. Albanija bi bila v gospodarskem pogledu za dlje časa med našimi pasivami. Toda gospodarsko vrednost Albanije za nas treba iskati v tem, da bi se nam odprle nove poti na morie. Naša zgodovinska naloga kot države nad narodnostmi je, da smo nositelji kulture za vse narode, ki se združujejo pod habsburškim žezlom! Povsem zgrešeno bi bilo, ako bi hoteli ustvarjati samostojno Albanijo. 2e misel, da bi s tem mogli Albance dovesti kulturnemu razvoju, primernemu njihovemu svojstvu, je zgrešena popolnoma. To more le kulturna država. Za to je sposobna izključno se »Avstro - Ogrska«. Iz političnih, gospodarskih, kulturnih in pred vs*-mi gospfxlarskih razlogov bi bilo ta teritorijalni prirast na Balkanu izročiti — O-grski! Znamenit moment za tako povečanje dežel ogrske krone bi bila možnost, da se ob tej priliki končno reši državnopravno vprašanje glede Bosne in Hercegovine In tako odpravi nevarnost triaJizma. Morda bi se to najbolje zgodilo na ta način, da se s povečanjem področja dežel ogrske krone istodobno Bosna in Hercegovina priključita deželam zastopanim v državnem zboru! (Torej avstrijski polovici monarhije.) S tem bi bile za vedno odpravljene nevarne velikosrbske in južnoslovanske državne sanje. Bosna in Hercegovina naj bi se nenosredno pridodelili Avstriji, kar bi se moglo doseči s tem, da se tudi d .1 Hrvatske izroči Avstriji! ♦ * S* Kakor vidimo pisec enostavno prezira specifično hrvatsko stališče glede na rešitev balkanskega vprašanja. Seveda ie tako — ako se važne komponente enostavno prezira — lahko rešiti — na papirju tudi najtežavneje probleme. Interesantno bi bilo tudi poznati poti in sredstva, po katerih in s katerimi naj bi naša monarhija donašala kulturo vsem narodom na Balkanu!! Dvome more vzbujati že njegov nazor, da naj bi se ves teritorijalni porast izročil — Odrski. O tem vprašanju, od katerega bi bila v prvi vrsti odvisna naša bodoča pozicija napram narodom na Balkanu, bi se moglo mnogo razpravljati, kar pa je v sedanjih razmerah izključeno. Pridodajemo le pripombe »Hrvatske O-brane«: Jasno je, da pripada pisec oni specifični vrsti centralističnih politikov stareje, a nažalost ne še izumrle šole brez državniškega pogleda, ki — prevzeti od domišljavosti o svoji lastni veličini-— niso nikdar imeli smisla za naravne in nad vse ozire potrebne težnje nenemških narodov mo- j narhije — in hrvatskega naroda še pose- j bet. Madjari so tei vrsti državnikov, ki se povsem gibljejo v krogu idej, analo-gih onim Sazonova in Salandre, pokazali zobe na tak način, da tem državnikom ne prihaja več na misel, da bi z usodo Ma-djarov razpolagali po svoji volji, a vendar vabijo sedaj te poslednje na delitev, pri čemer pa računajo že sedaj, da Madiari potegnejo krajši konec. Hrvatski narod se je ravno v tej usodni svetovni vojni pokazal kot močen steber in temelj monarhije na jugu. Ta anonimni pisec pa bi hotel ta trdni steber presekati, hrvatski narod razcepiti in mu uničiti bodočnost. Po taki poti bi hotel on ustvariti v monarhiji traicn mir: na nezadovoljstvu in ogorčenju glavnega, najkrepkejega in najzanesljivejša elementa na jugu monarhije. Taki državniški modrosti res ni primere! Na vsak način bi priporočali hrvatskemu političnemu časopisju in našir* političnim krogom, da tej sorti politikov dobro gledajo v račune. Bcffiaft mil Umrl je včeraj zvečer po dolgotrajni bolezni g. Josip Golja - Kranjc, lastnik znane tržaške slovenske kavarne »Minerva«. Užaloščeni gospej vdfcvi naše najiskrenejše sožalje. Posl. dr. Jerolim pl. Tommaseo. Dne 19. t. m. je umrl v Zadru pos'anec in deželni odbornik dr. Jerolim pl. Tommaseo. V Obrovcu — kamor je b 1 premeščen deželni cdbor — je obolel na malariji in je tej boleini tudi podlegel. Pokojnik je b i nenavadno vesten na vršenju \sake dolžnosti. Tako je bil tudi kot deželni odbornik uzorno delaven. Dasi je bil državni uradnik — pred umirovljenjem je bil dvorni svetnik na kasa-cijskem sodišču na Dunaju — se je pokojnik vsikdar odlikoval s toplim rodoljubnim čut-stvovanjem. Bil je pristaš Hrvatske stranke in predsednik nje organizacije v Zadru. Njegova za-Iuga v prvi vrsti je bila tudi, da se je v Zadru ustanovila zadruga, ki ima čim prej zgraditi Narodni dom, ki bi bil velike kulturne in politične važnosti. Smrt njegova znači veliko izgubo za upravo dežele, ker je deželni odbor izgubil izvrstnega sodelavca. Dr. Jerolim pl. Tommaseo je dosegel starost 64 let. Pogreb je bil veličasten in je tem povodom izginila vsaka razlika narodnosti in političnega naziranja, kajti pokojnika so spoštovali in cenili vsi. Jezikovna naredba železniškega ministrstva. Te dni smo posneli po .Zeit" vest, da so gospodje pri nižjeavstrijsketn Bundu der Deutschen sklenili zahvalo železniškemu ministrstvu za znano jez kovno naredbo, izjavivši, da se je s tem docela ustreglo „interesom domovine-. Tu moramo že opozo- riti gospode, da bi bfli morali pred vsem točneje precizirati pojem „domovine", kakor si ga mislijo — oni I Kajti zdi se nam, da se tu oddaljujejo od naziranja vseh tistih državljanov, ki s« zavedajo, da je naša država domovina vrste narodov, ki favno sedaj tekmujejo na krvavih poljanah v borbi za interese vsem skupne domovini V naravi stvari in dogodkov je, da se o tem vprašanju ne more sedaj začenjati javna stvarna diskusija, da se ima namreč stvar definitivno rešiti po povratku normalnih razmer ter da imajo pri tem priti do besede vsi narodi, katerih sinovi zastavljajo sedaj življenje in ki i za — interese domovine. Gospodje bi bili torej postopali taktneje in patrijotičneje, da so se za sedaj izogibali vsakega javnega Izraza svojega mnenja in da so posnemali izgled slovanskih političnih faktorjev v državi. Kajti ravno vsled njihove izjave bi mogli nastati dvomi glede namenov gori omenjene naredbe. Iz ljutomerske In radgonske okolice nam prihajajo dan za dnem dopisi ljudi, ki povprašujejo po svojih domačih. Mi bi prav radi ustrezali takim vpraševalcem, toda njihov naslov je vedno tak, da ga ne moremo priobčiti v listu. Radgonska in posebno ljutomerska okolica ste popolnoma slovenski in vendar nam ti ljudje pišejo samo iz „Luttenberga" in „Radkersburga", I in navajajo za popolnoma slovenske vasi v tamošnji okolici samo nemška imena, dasi-ravno sami, TržaTani, Kraševci, Goričani in Istrani ne znajo morda niti besedice nemški ' in govore s tamošnjim prebivalstvom iz-| ključno le slovenski. Od nas tu v Trstu pač nihče ne more zahtevati, da bi za vsako nemško skovanko in bogve še kako spake-drano zapihano, morali vedeti edino pravo j slovensko krajevno ime, tem manje se pa hočemo izpostavljati za-:mehu slovenske javnosti, da bi priobčevali v našem listu take spakedranke. Kdor nam torej piše iz slovenskih krajev, naj nam pove svoj naslov tako, da ga bomo mogli priobčiti, slovenski, drugače ne moremo priobčevati njegovih vprašanj. Tukajšnja c. kr. okrajna sodnija v civilnih stvareh prične z dnem 26. avgusta t. 1. poslovati tudi v spornih stvareh. Iz Koflacha smo prejeli: Tu se je cesarjev rojstni dan praznoval na zelo slovesen način Po mesti so vihraie mnoge zastave. Tudi mi Slovenci in Hrvatje nismo zaostajali, ko je trebalo izkazati zvestobo do našega presvetlega cesarja. Z našimi narodnimi zastavami nas je uredil Vaš Tržačan Gajo Bo-nifačić in smo na njegov klic vsi na en glas zakiicali „živio" našemu vladarju. Med tu-k jšnjim vojaštvom tvorimo mi 70 odstotkov in moremo biti ponosni, kakor smo pomogli meščanstvu proslaviti vladarjev rojstni dan. Naš „živio° iz zdravih grl je bilo slišati kakor grom. Pošiljamo svojcem, znancem in i prijateljem najprisrčneje pozdrave. — Slo-1 venci in Hrvatje v Koflachu. Nevročljive poštne pošlljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam tistih navadnih in priporočenih poštnih pošiljatev, ki so bile v me-sejih juniju in juliju v oddelku za nevroč-!j,ve poštne pošiljstve odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Ta seznam bo priob-čen v polnem obsegu v uradnem listu „Osser vatore triest no". Požar. Včeraj zjutrai okoli osmih je nastal požar v livarni R. Osvaldella, ki se nahaja v hiši št. 28 v ulici Media. Goreti je bilo začelo v shrambi lesenih modelov. Pozvani so bili takoj na pomoč gasilci, ki so ognju zabranili, da se ni razširil. Da ni bilo gasilcev tako hitro na licu mesta in da se niso gasilci tako pridno lotih ognja, bi bila začela gotovo goreti streha in rotem še drugi prostori. Skoda, ki pa ni še ocenjena, je precejšnja. Ker ni gledala pred seboj. Včeraj zjutraj okoli poliosmih je šla 21 letna služkinja Antonija Slavčeva, ki služi pri neki družini v hiši št. 19 v ulici Nuova, na trg pri rdečem mostu. Deklina je bila pa grozno zamišljena ter je gledala v tla. Nicj nasproti je pa prišla neka ženska, ki je nosila na glavi nek zaboj, in Slavčeva Tončka je s čelom zadela v ta zaboj s taka silo, da si je napravila na čelu veliko rano. Morala je na zdravniško postaja, kjer ji ie moral zdravnik zašiti rano s tremi šivi. ' ——— Umrli so: Prijavljeni dne 25. t. m. na i mestnem fizikatu: Cosoni Valentin, 68 lef, ul. del Solitario št. 29; Gregorič Karel, 7(> let, zagata Gusion št. 4; Nassinguerra Ka-roiina. 68 let, Korzo št. 9; Prešern Neri-na, 2 meseca, ul. Concordia št. 2; Pirja -vec Alojzij, 56 let, ul. della Ferriera št. 45; Tomadin Natalija, 27 let, ul." dello Acquedotto št. 56. — V mestni bolnišnici dne 25. t, m.: Lestuzzi Ivan, 11 let; Mes-sner Fran, 85 let; Paliaga Eufemija, 56 let; Viezzoli Ana, 56 let. Kdo ve kal? Prosijo so podatki o naslednjih ose-boli s Vprašuje Ana Grmek, ulica Gmliani št. 34 za Ano Rot, št. 87, Eliio Fon št 126 iz Srpenice. Sploh se želi vedet, ali so prebivalci Srpenice še doma, oziroma, kam so pobegnili. v * * Vprašuje Angela Suc, Pendice di Scorcola 486 po Antonu Hrvat št. 1 in Mariji Trcbše z otroki št, 83 iz Srpenice. m * * Vprašuje Ana Hrvatin, via Broletto št. 28 po i Josipini ždgar in Josipu Žagarju št. 113 in pa Ivanu Žagaiju št. 87 iz Žage pri Bovcu. * * * „Poizvedovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Eoschetto 32, vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev: Sovec. Miektiš Frančiška s hčerjo Ano I>izo : Kravanja Frančiška z 2 otrokoma. Iz Istre. Milovan Iva, Ulika, Martin, Ulika Marija in Miha: Milovan Marija, Anton in Marija; Radolovič Marija; Popovič Anton, Joška. Juri. Joška, Jana, Fuma, Tonina; Matocanza Marija. Drand č Roža, Matocanza Marija, Popovič Stana, Ivana, Marija in Ivan ; Draudič Tone. Mar ja, Juro. Foška, Katarina ia Fuma ; Modršan M rijn. Zastopani so begune* teh-Io istr-kih občin: Krraet, Golaš (Bale*, Marčana, Čabronifi in Unta-kovec. Cene raznih žiuli u Trstu. (Dne 25. avgusta 1913.) i Moka bela ............. K 2"— Sladkor.............. K 1*— irg Meso (goveje) sprednji deli ..... K 4 32 kg zadnji „K ... 444 kg Meso telečje ...........K 7 20 kg Meso kožtrunovo * . • . . K 2 40 do 2 (10 kg Slanina (soljena) ....... 4.40 do 5.40 kg Gniat, kuhana............K 12 — kg Maslo sirovo ............K 6-— kg Sir (ementaiski) ...........K 5-40 kg Kokoši . . • ....... K 7 50 do 8*50 ena P ščanci ......... K 3*— do 4*— eden Polenovka suha.........K 2-20, 2 40 kg „ namočena • . . ...... 1*28 kg Riž.......;.......K 212. 2-32 kg F žol . « .....................K 1-28 kg Bob K IGO kg Zelje (sladko)............K —-48 kg Zelje (ki-lo) ............^ —"56 Ječmen.........*••».. K 2- — 2 iK) Fižol (otročji) vinarjev ••..... 32, 40 kg Krompr „ ....... 20 do 24 kg Paradižniki „ ...... 2G, 40 kg Radič „ a .... 4 do (> mcrica Salata » ..... 10 do 12 glava Č*esen „ a ..... . 6. S glava Čebula „ ....... K 64, kg Jajca „ # . . . 18 do 20 komad Bučo „ . ..... 0, 8 komad ; Pesa „ ..... 4 do 6 komad Malancane „ ......4 komad Kumare „ # .... 2 do 4 koma i Koleraba „ . .... 8 do 4 komad Mleko „ ....... 56, 6'J liter Olje (najceneje) ......K —--r liter Tunina ...............K —*— kg Cevoli............... K —*— kg Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se poši-Ijajo na »Inseratni oddelek Edinost?« — - MM.I Od LASI g; >—i j—i se računajo po 4 stot. besedo, i—| j—j ULJ Mastno tipkane besede se raftu- L-JL—I , naj o enkrat več. — Najmanjša ; | 11 i : pristojbina zna3a 40 stotink. : LJLJ fflfMA 670 hI črnega istrskega zajamčenega 9 2"> vilsU stopinj, bogato na barvi, pristno; 2 hI belega, istrskega 8 stopinj ; 600 hI belega bur-gundca 11 stopinj in 100 lil tudi burgundca 12 stopinj; 50 hI specijelnega moškata 12 stopinj: 148 hI dalmatinskega aromatiČnega tropinovca; 30