Osnutek
Na podlagi dogovora o temetjilt "družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986—1990 in ob upoštevanju skup-nih usmeritev in ciljev razvoja SR Slovenije in mesta Ljubljane v letu 1986 ter na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana-Šiška in 62. člena zakona o temeljih sistema družbenega planira-nja in družbenem planu Jugoslavije, je Skupščina občine Ljub-
Ijana-Šiška na zasedanju zbora združenega dela dne .............,
zbora krajevnitvskupnosti dne .................... in družbenopolitič-
nega zbora dne......................sprejela
RESOLUCIJO 
o politiki izvajanja družbenega plana 
občine Ljubljana-Šiška za obdobje 
1986—1990 v letu 1986
Z resolucijo delovni Ijudje in občani občine Ljubljana-Šiška opredeljujemo politiko, ukrepe in aktivnosti družbenega razvoja v letu 1986. Tako bomo delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih sprejeli ukrepe za izvajanje resolucije z namenom, da zagotovimo razvoj občine Ljubljana-Šiška skladno z razvojem mesta Ljubljane kot posebne družbenopolitične skupnosti.
V letu 1986 kot prvem letu srednjeročnega obdobja 1986—90 se bodo dograjevali elementi družbeno-ekonomske politike na republiški in zvezni ravni, ki bodo učinkovali na realizacijo ciljev, usmeritev in okvirov gospodarskega razvoja občine. Izhajajoč iz doseženih rezultatov, problemov in tendenc, ki se v letu 1986 pre-našajo iz srednjeročnega obdobja 1981—1985, notranjih in zuna-njih razmer ler potrebe, da se hitreje obvladajo ekonomske težave in razvojni problemi ter zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. bodo glavne na-loge v letu 1986 naslednje:
1.  nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odno- . sov,
2.  izboljšanje kakovosti gospodarjenja in nadaljnje povečanje izvoza in proizvodnje z racionalno rabo vseh vrst surovin in ener-gije in uvajanjem znanstvenih dosežkov v proizvodne procese,
3.  racionalna namenska raba prostora in usklajen prostorski razvoj posameznih dejavnosti ob izboljšanju okolja in prepreče-vanju  njegovega razvrednotenja, varovanja naravnega in pri-dobljenega bogastva ter naravne in kulturne dediščine,
4.  uresničevanje programa graditve stanovaj,
5.  prednostni razvoj vzgoje in izobra|evanja, otroškega varstva, osnovnega zdravstvenega varstva in raziskovanja.
6.  uvajanje sodobne informacijske tehnologije za modemizacijo poslovanja  v  organizacijah,   skupnostih   in  upravnih  organih.
7.  nadaljnja krepitev Ijudske obrambe in družbene samozaščite za učinkovitejšo obrambno pripravljenost.
I OSNOVNE USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI V LETU 1986
Pri oblikovanju ciljev ekonomske politike v letu 1986 izhajamo iz ugotovitve, da je treba v organizacijah združenega dela in v celotni družbi doseči močnejšo izvozno usmerjenost in večjo proizvodnjo, boljšo ekonomičnost v poslovanju in gospodarnejšo rabo družbe-nih sredstev. S tem bomo zagotovili potrebna sredstva za repro-dukcijo gospodarstva ter postopno zaustavili realno zmanjševanje sredstev in osebno, skupno in splošno porabo.
Na podlagi dosežkov v letu 1985 ter predvidenih gospodarskih tokov v naslednjem letu so materialne možnosti za razvoj v letu 1986 naslednje:
—  rast družbenega proizvoda za 1,5—2 % ob rasti industrijske proizvodnje 4,5—5% in tržne kmetijske proizvodnje 3%,
—  povečanje zaposlenosti za 1 % predvsem na področju pro-izvodnega  dela,   izobraževanja  in  znanstveno-raziskovalnega dela,
—  zaostajanje rasti sredstev za osebno, skupno in splošno porabo za rastjo družbenega proizvoda,
—  hitrejše naraščanje amortizacije in sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela od rasti družbenega proizvoda,
—  izvoz na konvertibilno področje bodo organizacije združe-nega dela povečale za 12%* glede na dosežen izvoz v letu 1985,
—  uvoz iz konvertibilnega področja bodo organizacije uravna-vale v odvisnosti od višine konvertibilnega izvoza veljavne devizne zakonodaje in zunanje likvidnosti gospodarstva države kot celote.
—  investicije v gospodarstvu bodo usmerjene predvsem v ob-novo iztrošene opreme in nabavo nove opreme za povečanje iz-voza in prestrukturiranje gospodarstva.
II NALOGE IN USMERITVE NA GOSPODARSKEM POD-ROČJU
1.  Ekonomski odnosi s tujino
Temeljna usmeritev — dolgoročno in ekonomsko, učinkovito, neposredno in posredno vključevanje v mednarodno delitev dela — je osnovna naloga vseh organizacij združenega dela v letu 1986.
Zaradi velikih obveznosti do tujine, potreb po uvozu surovin, repromaterialov, tehnologije in opreme bo v letu 1986 potrebno doseči veliko hitrejšo rast izvoza blaga in storitev od rasti družbe-nega proizvoda
Organizacije združenega dela bodo povečale skupni izvoz blaga in storitev za 8—10% glede na dosežen izvoz v letu 1985, izvoz na konvertibilno področje pa za 12%.
Povečanje izvoza bo temeljilo na večji ekonomski motiviranosti organizacij združenega dela za izvoz, kar bomo dosegli z združe-vanjem sredstev za spodbujanje konvertibilnega izvoza, s se-lektivnim zmanjševanjem obveznosti izvoznikov na konvertibilno področje, omogočanjem zamenjave istrošene opreme tudi iz uvoza in s posojili za izvozno usmerjene programe, predvsem pa s politiko realnega tečaja dinarja. Tako bomo povečali konkurenč-no sposobnost izvoznikov.
Za dosego ciljev na področju ekonomskih odnosov s tujino mo-rajo organizacije združenega dela:
—  razvijati višje oblike mednarodnega ekonomskega sodelo-vanja, razne oblike proizvodnega sodelovanja z razvitimi državami in državami v razvoju, pridobivati nove izvozne trge v teh deželah in povečevati skupne naložbe s tujimi partnerji doma in v tujini,
—  prestrukturirati proizvodnjo oziroma proizvodni asortiman in proizvajati izdelke višje stopnje predelave ter take storitve, ki so konkurenčne na tujih trgih.
—. s povezovanjem z znanstveno-raziskovalnimi organizaci-jami, z domačo industrijo in enotami drobnega gospodarstva zmanjšati odvisnost od tujih tržišč in tehnologij ter od uvoza suro: vin in reprodukcijskega materiala,
—  zagotoviti večjo stopnjo koncentracije sredstev in kadrov za enoten nastop na tujih trgih ter izboljšati usposobljenost kadrov za delo na področju zunanje trgovine,
—  izdelati svoje izvozno-uvozne plane menjave blaga in stori-tev, plane deviznih prilivov in odlivov ter programe vračanja tujih posojil, jih uskladiti in prevzeti odgovornost za njihovo izvajanje.
2.  Energija
Za gospodarski in družbeni razvoj občine je nemotena oskrba z energijo eden od bistvenih pogojev in jo zato obravnavamo kot prednostno nalogo. Obravnavamo jo skupno in enotno za območje celotne Ljubljane.
Zaradi obstoječega stanja na področju zagotavljanja energet-skih virov. bomo varčevali z vsemi energetskimi viri ter oblikovali cene energije tako, da bodo le-te stimulirale varčevanje. Pospe-ševali bomo razvoj daljinske oskrbe s toplotno energijo ter plinom iz omrežja pred ostalimi energetskimi sistemi, čeprav bo električna energija zadržala pomembno vlogo v energetski bilanci. V okviru interesnih skupnosti energetike bomo realno vrednotili potrebe uporabnikov po energetskih storitvah, skrbeli za racionalno iz-koriščanje energetskih virov in odločali o zdmževanju dela in sred-stev. Vplivali bomo na oblikovanje cen. odločali o energetski bilanci, standardih in normativih ter še o drugi problematiki upo-rabnikov in izvajalcev energetske skupnosti. Zavzemali se bomo za postopno vključevanje objektov na obstoječa toplovodna omrežja vže zgrajenih stanovanjskih soseskah.tersiprizadevaliza dopolnitev sedanjega sistema financiranja le-teh. Petrol DO Ze-meljski plin načrtuje za zanesljivo oskrbo porabnikov in učinkovito delovanje plinovodnega sistema investicije v izgradnjo plinovodnih priključkov, usposobitev plinovodnega sistema za prenos plina iz Italije, ter pričetek izgradnje skladišča zemeljskega plina.
3.  Industrija
Industrija tudi v letu 1986 ostaja najpomembnejši nosilec gospo-darskega razvoja občine in prevzema nase največji del bremena za rast družbenega proizvoda v občini in skoraj vse izvozne ob-veznosti.
Načrtujemo. da bodo organizacije združenega dela s področja industrije v prvem letu srednjeročnega obdobja 1986—1990 do-segle 4.5—5% rast obsega industrijske proizvodnje kar bo mo-goče doseči le z učinkovltejšim izkorlščanjem obstoječih proizvod-nih zmogljivosti, z njihovo rekonstrukcijo in modernizacijo. Pred-vsem bo potrebno zagotoviti selektivno obnovo in pospešeno po-sodabljanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na panogah z najvišjo stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev kot so: kovinsko-predelovalna industrija, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, del proizvodnje in predelave papirja, proizvodnja preje in
tkanin. Zaradi uspešnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela na kakovostno novih podlagah in strožjih ekonomskih zahte-vah domačega trga, bodo OZD s področja industrije proučile ve-čino obstoječih proizvodnih programov. Pripraviti bodo morale take proizvodne programe, ki bodo nadomestili proizvodni asorti-man na koncu življenjske dobe, preprečile poslovanje z motnjami in zagotovile razvojno perspektivo. Financiranje uvajanja teh pro-gramov ter zagotavljanje surovin mora temeljiti na združevanju dela In sredstev in na dohodkovnih osnovah.
Ocenjujemo, da so možnosti za povečanje proizvodnje različne po posameznih industrijskih panogah. Večjo možnost imajo pa-noge, ki so konkurenčne na svetovnem trgu in le delno zaostajajo za industrijo v razvitih državah: industrija električnih strojev in naprav, strojna, farmacevtska in kemična industrija. Organizacije združenega dela se morajo povezovati z znanstveno-raziskoval-nimi organizacijami in zagotoviti vključevanje v izvoz ključnih tehnologij (mikroelektronika, elektrooptika, akcijska informatika), ter s proizvajalci surovin in polizdelkov, drobnim gospodarstvom in trgovino. Večji poudarek bodo dajale trženju.
Investicije bodo usmerjene predvsem v zmogljivosti, ki bodo pri-spevale k večjemu izvozu blaga in storitev ter smotrnemu nadomeščanju uvoza, v proizvodnjo energije iz domačih virov in v razvoj drobnega gospodarstva. Učinkovitost investiranja je treba povečati s hitrejšo graditvijo in smotmejšo uporabo sredstev, ki so na razpolago za dokončanje začetih vlaganj v investicijske objekte ter z dosledno uporabo kriterijev ekonomske učinkovitosti in druž-bene upravičenosti pri odločanju o novih investicijah.
Vse načrtovane večje investicije za leto 1986 sp v prednostnih panogah:                                                        .      .
1. ZPS Titovi zavodi Litostroj         "
—  proizvodnja energetske opreme
2.  DONIT TOZD Laminati                                                  ~
—  rekonstrukcija   in   modernizacija   proizvodnje   laminatov II. faza
3.  DONIT TOZD Tesnit
—  rekonstrukcija in modemizacija proizvodnje IT plošč
4.  DONIT TOZD Rltri
—  prenos proizvodnje filtrov Vodice
5.  ISKRA IEZE TOZD Feriti
—  razširitev in modernizacija proizvodnje feritov in navitih kom-ponent
6.  ISKRA IEZE TOZD Magneti
—  postavitev proizvodnje magnetov iz redkih zemelj
7.  ISKRA Elektrozveze
—  povečanje in obnova proizvodnih kapacitet
8.  PAP TOZD Telematika, TOZD Proizvodnja
—  posodabljanje in razširitev proizvodnih zmogljivosti
9. ŽG Mostovna TOZD Podjetje za izdelovanje jeklenih kon-strukcij in dvigal
—  varilnica tirnic
10.  IMP DO IKO TOZD Trata avtomatika
—  razširitev in modernizacija proizvodnje regulacijskih naprav
11.  AERO TOZD Tovarna celuloze Medvode
—  rekonstrukcija papirnega stroja I
12. TEKSTIL TOZD Predilnica Medvode
—  modemizacija proizvodnih kapacitet in nakup strojev za do-datne faze
13.  RAŠICA TOZD Pletilnica
—  nabava elektronskih pletilnih strojev
14. TEKSTIL TOZD Tkalnica Vižmarje
—  dograditev barvame — suha apretura
15.  Pivovarna Union TOZD Proizvodnja
—  izgradnja varilnice piva.
4. Kmetijstvo
Na področju kmetijstva načrtujemo da bo v letu 1986 porasla tržna proizvodnja za 3 % glede na leto 1985.
Najpomembnejše količine proizvodov in kultur v tržni proizvodnji bodo:
—  2,300.000 I mleka v družbenem sektorju in 4,800.000 I pri združenih kmetih,
—  3.600 kom. mlade pitane govedi v družbenem sektorju in 900 kom. pri združenih kmetih,
—  167 t pšenice na zemljiščih Agroemone, 2751 na družbenih zemljiščih Mercator KIT — KZ Medvode in 5601 pri združenih kmetih,
—  3101 koruze v zrnjih  na družbenih zemljiščih Marcator KIT — KZ Medvide, ter 50 t oljne ogrščice,
—  združeni kmetje bodo pridobili 2000 t krompirja kot semen-ski, merkantilni in industrijski krompir.
Posebno pozornost bomo namenili tržnosti lelet za hadaljnjo rejo in tržnosti plemenske govedi.
Agroemona, Mercator KIT — KZ Medvode in združeni kmetje bodo vložili vse napore za večjo intenzivnost pridelave in prireje.
V  letu 1986 bomo nadaljevali z agro in hidromelioracijami ter tako izboljšali zemljišča za večjo tržno proizvodnjo.
Na področju gozdarstva bomo začeli z izgradnjo gozdne ceste »BOBEN« v dolžini 1483 m.
Take posege bomo izvajali ob potoku Poljšku na površini cca 100 ha, v Polhograjskih Dolomitih in Rašici na površini cca 70 ha zemlje. Prav tako bomo pripravljali dokumentacijo za melioracijo ob potoku Glinščica v Podutiku na površini cca 60 ha. Nadaljevali bomo s pripravami za komasacijo Seniškega polja na cca 100 ha in z urejanjem zemljišč ob avtocesti Naklo—Ljubljana, skladno z obvezo investitorja in Območne vodne skupnosti Ljub-Ijanica-Sava. Sodelovali bomo pri izdelavi agrokarte.
V  okviru razpoložljivih sredstev bo skupnost za pospeševanje kmetijstva tudi v letu 1986 skrbela za pravočasno nabavo kvalitet-nih semen, gnojil, zaščitnih sredstev ter opreme. Sofinancirala bo tudi strokovno izobraževanje združenih kmetov, izgradnjo hlevov in stojišč.  Posebno skrb bo posvečala urejanju kmetijskih in gospodarskih površin v smislu izdelane študije obnove Polho-grajskih Dolomitov.
Za dosego navedenih ciljev v letu 1986 bosta Emona, Agro-emona, TOZD Poljedeljstvo — govedoreja in KIT KZ Medvode vložili vse napore za nemoteno oskrbo kmetijskih proizvajalcev in družbenega obrata z zadostnimi količinami repromateriala, semena, gnojil in zaščitnih sredstev. V ta namen bo KIT KZ Med-vode pričela z adaptacijo obstoječih objektov v centralno skladišče reprodukcijskega materiala in zaščitnih sredstev.
5.  Protnet in zveze
Leto 1986 predstavlja začetek pripravljalnega obdobja za \z-vedbo novega javnega prometnega sistema za vso Ljubjano. Visoka rast cen naftnih derivatov, predvsem pa tekočih goriv, terja vse racionalnejše rešitve na področju prometa. Tako bo treba v naslednjem letu nadaljevati s preusmeritvijo cestnega prometa na železnico, predvideti tesnejše povezave cestnega in železniš-kega prometa ter zagotoviti razdelitev programov na posamezne vrste prevozov (cesta, železnica).
V  letu 1986 zaradi nižje kupne moči prebivalstva pričakujemo večjo uporabo javnih prevoznih sredstev. Za zagotovitev zadovo-Ijivega standarda prevoza, še zlasti v prometnih konicah, bi v mestnem potrniškem prometu potrebovali 35 novih vozil, v pri-mestnem pa 22 vozil. Temeljni organizaciji Mestni potniški promet in Obmestni potniški promet nimata razpoložljivih sredstev za nabavo novih vozil v takem obsegu. Tudi odpiranje novih linij avto-busnega prometa bo odvisno predvsem od angažiranja drugih virov financiranja razširjene reprodukcije. V prihodnjem letu bo zato potrebno zagotoviti sistemsko financiranje razširjene repro-dukcije na nlvoju mesta Ljubljane, v obeh temeljnih organizacijah pa še v večji meri izboljšati organiziranost ter izkoristiti vse možne notranje rezerve.
Intenzivni razvoj komercialne mreže, samoupravno sporazume-vanje in dogovarjanje v izvajanju kompletne transportne funkcije bo pospešilo pretok blaga ter znižalo stroške transporta in s tem ublažilo stagnacijo v dejavnosti tovornega prometa.
Viator, TOZD Tovorni promet bo končal izgradnjo pretovornega terminala v občini Vič-Rudnik ter obnovil svoj vozni park. Čeprav je le-ta v veliki meri že sedaj pomemben izvoznik, v prihodnje pri-čakujemo, da se bo še bolj vključil v mednarodni tranzitni promet. Tudi DO Vektor TOZD Izredni prevozi bo realiziral večji del do-hodka na konvertibilno področje z izrednimi prevozi.
6. Trgovina
Trgovina bo lahko učinkovito sodelovala pri izvozu blaga, oskrbi gospodarstva in oskrbi občanov z blagom le na podlagi trajne dohodkovne povezanosti s proizvodnimi organizacijami združe-nega dela ter skupnim načrtovanjem proizvodnje in naložb.
Trgovina se bo morala v prihodnje še bolj prilagajati zmanjšani kupni moči potrošnikov ter si na razne načine prizadevati za pri-dobitev kupcev.
SZDL bo spodbujala delovanje potrošniških svetov, ki naj po-stanejo aktivni sooblikovalci izboljšanja ponudbe in založenosti trgovin, posredovanja želja krajanov in usklajevanja obratovalnih časov trgovin glede na potrebe delovnih Ijudi in občanov. Trgovske organizacije bodo začele z organiziranim uvajanjem novih oblik sodelovanja s potrošniki kot npr. namensko vzdrževanje oziroma angažiranje sredstev potrošnikov (varčevanje pri trgovski orga-nizaciji) nakupl s popustom nad določeno minimalno vrednostjo, nakup obveznic,  prodaja po katalogu, dnevi proizvajalcev.
Mercator Rožnik, TOZD Grmada prenaša v leto 1986 investicijo iz združenih sredstev SOZD za izgradnjo trgovine v soseski SŠ 8/2 v Dravljah. ABC Pomurka, Loka TOZD Prodaja na drobno bo začela s pridobivanjem dokumentacije za izgradnjo preskrbo-• valnega centra v Medvodah za izgradnjo samopostrežne trgovine v Goričanah.
Iniciativni odbor za izgradnjo nove tržnice v Kosezah ŠR-7 bo nadaljeval z aktivnostmi za vključitev investitorjev v konzorcij za izgradnjo tržnice.
V krajevnih skupnostih, kjer sveti potrošnikov ugotovijo krajevni interes za razširitev trgovske mreže, bomo te možnosti ponudili tudi zasebnikom. Trgovina bo prilagodila svojo ponudbo tudi potrebam turizma, kar pomeni večjo založenost trgovin kot doslej, predvsem z vsakovrstnim kvalitetnim blagom.
Metalka TOZD Skladišča bo v letu 1986 začela z investicijo v nove skladiščno-prodajne prostore.
7. Gostinstvo in turizem                                             '   -
V  okviru gostinsko-turistične ponudbe mora biti v prihodnjem letu večji poudarek na kvaliteti ponudbe.
Organizacije združenega dela v občini s področja gostinstva in turizma (Mercator DO Hoteli — Gostinstvo, TOZD llirija, Integral DO Golfturist TOZD Gostinstvo, ABC Pomurka DO Delikatesa TOZD Gostinstvo LAGUNA, poslovna enota Na klancu, DO Kompas TOZD Magistrat, Motel Medno, Nastanitveni cenler) mo-rajo v letu 1986 izboljšati kakovost svoje ponudbe z izboljšanjem postrežbe, odnosa do gostov in upoštevanje časov obratovanja. Za izboljšanje kvalitete bomo vzpodbujali odpiranje gostinskih lokalov s kvalitetno ponudbo hrane oziroma specializiranih gostin-skih obratov.
DO Kompas TOZD Magistrat bo v letu 1986 nadaljeval s pri-pravljalnimi deli za nadgradnjo motela Medno, Srednja šola za gostinstvo in turizem pa bo začela s pripravljalnimi deli za Dre-ureditev hotela Bellevue. Tudi'v letu 1986 bo nadalje potekala akcija za boljšo informiranost turistov v turislični in gostinski po-nudbi, predvsem na območju tistega dela naše občine, ki jo je obšla avtocesta Naklo—Ljubljana.
Ker organizacije združenega dela gostinstva in turizma s sede-žem v občini niso zainteresirane, da bi bile nosilke razvoia na posameznih rekreacijskih območjih, bo treba to problematiko rekreacijskih območij v letu 1986 še vedno reševati kratkoročno in predvsem v času sezone zagotoviti primerno turistično-gostinsko ponudbo v dosedanjem obsegu.
V  letu 1986 bo avtocamp Dragočajna sprejel svoje prve goste v naturističnem delu campa. Za pospešitev razvoja turizma v po-sameznih turističnih krajih bodo morala prevzeti iniciativo turistič-na društva, ki za svoje delovanje na podlagi ovrednotenih pro-gramov lahko računajo s pritokom sredstev iz združene turistične takse. V letu 1986 bo potrebno oživiti dejavnost tistih društev, katerih delovanje je zamrlo.
V  letu 1986 ne pričakujemo novih kapacitet na področju kmeč-kega turizma zaradi neugodnih kreditnih pogojev in slabe zainte-resiranosti kmetov.
8. Gradbeništvo
Zaradi upadanja investicijske dejavnosti in spremenjene teh-nične strukture investicijskih vlaganj se bodo morale gradbene organizacije hitreje prilagajati tako spremenjenim gospodarskim pogojem s povezovanjem interesov znotraj delovenih in sestav-ijenih organizacij in s poslovno tehnološko modemizacijo proiz-vodnih procesov.
Za uspešen nastop pri pridobivanju novih del je nujna kom-pleksna ponudba gradbeništva v sodelovanju s projektantskimi in inženiring organizacijami in z industrijo gradbenega materiala. Pri izkoriščanju naravnih mineralov bomo izvajali ukrepe za zaščito in varovanje okolja ter sanacijo gramoznic, peskokopov in kamnolo-mov.     .                                        .                                      . ^ -    .
9.  Drobno gospodarstvo
Hitrejši razvoj drobnega gospodarstva tako na področju družbe-nega kot zasebnega sektorja bomo dosegli predvsem z bolj razvito delitvijo dela in s tesnejšim kooperacijskim sodelovanjem med industrijo in drobnim gospodarstvom.
Zato bodo morale organizacije združenega dela pri oblikovanju svoje poslovne politike za leto 1986 oceniti svoj ekonomski interes za sodelovanje z enotami družbenega in zasebnega sektprja drobnega gospodarstva in predvideti več sodelovanja z njimi.
Razreševanje problematike poslovnih prostorov drobnega gos-podarstva bomo uveljavljali v smotrnejšemu pridobivanju in od-dajanju poslovnih prostorov v družbeni lasti v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. Financiranje nakupa novih lokalov za potrebe drobnega gospodarstva bomo skušali zagotoviti z združevanjem sredstev amortizacije lokalov in z več-jimi bančnimi krediti sektorju drobnega gospodarstva. O revitaliza-ciji stanovanjskega fonda bomo upoštevali vse možnosti za pove-čanje prostorskih kapacitet drobnega gospodarstva.
V  skladu s postopno rastjo števila obratovalnic samostojnih obrtnikov načrtujemo tudi povečanje števila zaposlenih delavcev. Določeno kategorijo delavcev (invalidne osebe, matere z majhnimi
otroki), bo možno zaposliti pri samostojnih obrtnikih z organizira-njem dela na domu, za kar bo potrebno dopolniti vsebino kolektiv-ne pogodbe. Samostojni nosilci osebnega dela bodo morali zago-toviti vzgojo lastnih kadrov s štipendiranjem, za kar so z odlokom o davkih občanov predvidene tudi davčne olajšave.
III. KOMUNALNO  IN  STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1. Urejanje prostora
V skladu s cilji in nalogami, ki so opredeljeni v dolgoročnem in srednjeročnem planu občine in mesta Ljubljane bomo v letu 1986 usmerili glavne značilnosti v zaključevanje faz izgradnje že pričetih investicij oziroma stanovanjskih območij. Ravno tako bomo posebno pozornost namenili pripravi in pridobivanju prostorske izvedbene dokumentacije skladno z zahtevami nove prostorske zakonodaje.
Varstvo okolja in zraka je eden od temeljnih ciljev srednjeroč-nega družbenega plana. Za varovanje le-tega pred škodljivim onesnaževanjem bodo morali onesnaževalci pripraviti sanacijske programe. Aktivneje bomo odpravljali divja krajevna odlagališča odpadkov in rešili nadzor nad njimi, prav tako jih hkrati sanirali, v kolikor bodo za to dani pogoji. Prednost pri sanaciji bosta pri tem imeli odlagališči Smlednik in Vodice.
Nadaljnja aktivnost na področju usmerjanja prostora bo usmer-jena v izvajanje politike varovanja kmetijskih zemljišč ter smisel-nemu povezovanju in oblikovanju akcij v prostoru.
Za posamezna območja v občini bomo vodili postopke spreje-manja prostorskih dokumentov in naročili izdelavo naslednje dokumentacije:
1.  Prostorske ureditvene pogoje za vsa tista območja, ki jih je možno reševati z lokacijsko dokumentacijo.
—  ŠS 2, 3/2 Spodnja Šiška,
—  ŠS 7/3 Dravlje,
—  ŠM Plinarna Koseze,                                                  ;
—  ŠP 9 Vižmarje,
—  ŠP 201 Tacen,
—  ŠP 202/1 Gameljne,
—  MeP 4 Donit,
—  MeP 6 Medvode,
—  MeM 1 Pokopališče Preska,
—  vse predvidene investicije za gradnjo požarnih bazenov.
2.  Dokončali bomo izdelavo in sprejeli prostorske izvedbene načrte (upoštevaje dopolnitve, ki jih predpisuje nova prostorska zakonodaja):
—  MeC 1, 2, 3 center Medvod
—  ŠS 12/1 b, 2b Podutik
—  ŠS 12/2a jug Podutik
—  ŠS 108/1. SO 6, Šl 6, ŠP 14 Šentvid
—  ŠS 201/4 Tacen
—  ŠR 2/1, ŠR 2/2, ŠS 102 med kamniško in gorenjsko progo
—  ŠP Union
—  ŠP 2, ŠM 1 industrijska cona ob kamniški progi
—  ŠP 218/1 Vodice
—  MeP 2 AERO
3.  Naročili bomo izdelavo posebne strokovne podlage za posa-mezne prostorske izvedbene načrte:
—  MeS16/3Pirniče
—  MeS 2, Mel Sora
—  MeS10/2Žeje
—  ŠP 4, ŠP 5 industrijska cona ob Celovški cesti
—  MeP1/1  2Preska
—  ŠS 1/1, SS 101 Stara Šiška
4. Študijo o prostorskih možnostih, dopolnitev gradnje in zapol-njevanje vrzeli med obstoječimi zgrajenimi objekti (plombe):
—  SS 5/2 Pod hribom
—  ŠS 3/1, 4/2 zgostitve
—  ŠS 4/2 Spodnja Šiška Sofinancirali bomo naloge s področja:
—  razvoja informacijskega sistema za spremljanje urbanistič-ne dokumentacije,
—  naloge vrednotenja obsavskega prostora,
—  urbanistično in krajinsko ureditev območja Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba.
Kompleksno stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali na že pri-pravljena zemljišča in na območja, ki so v družbenem planu opre-deljena kot stanovanjska.
Za racionalnejše izkoriščenje stanovanjskega sklada bomo še vnaprej pospeševali preurejanje obstoječih podstrešij. Nadaljevali bomo z izdelavo dokumentacije za prenovo objektov v Stari Šiški ter v ostalih območjih občine, kjer bodo za to dani pogoji.
Ob izpolnjevanju vseh zastavljenih ciljev bomo dosledno upo-števali uresničevanje postopkov priprav dokumentacije in samo-
upravno odločanje ter sprejemanje le-teh v skladu z že obstoječo zakonodajo.
2.  Komunalno gospodarstvo
Naloge s področja komunalnega gospodarstva za leto 1986 temeljijo na programih za obdobje 1986—1990, ki jih bo sprejela novo oblikovana Komunalna skupnost Ijubljanskih občin, ter na programih, ki jih v preteklih letih niso realizirale občinske komu-nalne skupnosti.
Obseg nalog in njihova prioriteta ter realizacija bo opredeljena skladno z načinom in možnostjo združevanja finančnih sredstev v te namene.
Posebna skrb bo posvečena izboljšanju ekoloških pogojev oko-Ija kot tudi vzdrževanju že zgrajenih komunalnih objektov in naprav.
Sredstva amortizacije, obračunana po minimalnih, z zakonom predpisanih stopnjah, bomo namenjali obnovi in nadomestitvi osnovnih sredstev, ki so v upravljanju komunalnih temeljnih orga-nizacij, v kolikor se namen in način pridobivanja sredstev ne bo opredelil drugače.
Področje urejanja stavbnih zemljišč zajema naloge pridobivanja in priprave stavbnih zemljišč ter opremljanja le-teh s komunalnimi napravami. Naloge s tega področja financirajo neposredni investi-torji s prispevki.
Ž urejanjem stavbnih zemljišč bomo pričeli v novih stanovanj-skih soseskah ter tistih, ki so v zaključni fazi izgradnje in sicer v: ŠO4/2 Šentvid-Valilnica, MeS 8/1 Svetje, ŠS 218/3 Vodice, ŠS 12/3a, 4c, 3c, 6c Podutik, ŠS 107/1 Šentvid-Zvezda, ŠO6, ŠS 108, ŠP 14, Šl 6 Šentvid in ŠS 110 Vižmarje nad Klancem.
Obseg naložb, ki jih bo zajemal program izgradnje omrežja ulic in cest za leto 1986, bo odvisen zlasti od možnosti združenih sred-stev in prispevka od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter sredstev občanov.
Naše aktivnosti bodo v letu 1986 potekale skladno z letnimi pro-grami SIS za izgradnjo cest in planov Komunalne skupnosti Ijub-Ijanskih občin.
Naloge s področja komunalnih naprav individualne rabe so po-drobno opredeljene v programu Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin za vodovodno in kanalizacijsko omrežje, v programu ener-getskih skupnosti pa za plinovod, vročevod, elektriko in PTT.
Z načrtno investicijsko politiko bomo zagotovili pravočasno opremljanje novozgrajenih stanovanjskih in ostalih objektov s komunalnimi napravami.
Komunalne TOZD bodo postopoma prevzemale v upravljanje lokalne vodovode in pokopališča. Razširili bomo obstoječa poko-pališča v Vodicah, Preski in Smledniku, zgradili mrliške vežice v KS šmartno, Vodicah in Preski.
Gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektiv-ne rabe za enostavno reprodukcijo financiramo iz združenih sred-stev, katerih prispevna stopnja za prihodnje leto še ni dokončno določena.
V občini Ljubljana-šiška bomo v letu 1986 vključili v vzdrževanje vse novozgrajene objekte in naprave komunalne kolektivne rabe. V programih so zagotovljena tudi sredstva za sanacijo Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba in sredstva za vzdrževanje PST, del sredslev pa bo namenjen za obnovo komunalnih objektov in na-prav v že zgrajenih stanovanjskih soseskah.
Prav tako bodo potekale v prihodnjem letu aktivnosti za postop-no izenačevanje komunalnega standarda na celotnem območju občine Ljubljana-Šiška.
3. Stanovanjsko gospodarstvo
Kompleksno stanovanjsko gradnjo bomo usmerili na območja, ki so z dolgoročnim planom občine in mesta namenjena za sta-novanjsko graditev. V prvi fazi bomo usmerjali stanovanjsko grad-njo na že pripravljena zemljišča in na dokončanje že pričetih območij gradnje.
Individualna stanovanjska gradnja bo v prvi vrsti dopolnila grad-njo na komunalno že opremljenih zemljiščih.
V  okviru možnosti bomo gradili spremljajoče objekte v večjih stanovanjskih soseskah.
Na področju obtine bo v nasledjem letu dpgrajenih 205 stano-vanj v večdružinski gradnji in sicer v šS 7/1 Dravlje 144 stanovanj in v ŠS 107/1 Šentvid — Zvezda 61 stanovanj.
Na novo bomo pričeli v letu 1986 graditi 279 stanovanj v več-družinski gradnji in sicer v naslednjih območjih:
ŠO 4/2 Šentvid Valilnica                                            96 stanovanj
MeS8/1 Svetje                                                     ,   168stanovanj
ŠS12/4C Podutik                                                       15stanovanj
V enodružinski gradnji bomo pričeli z gradnjo približno 25 stano-vanj in sicer v ŠS 12/2a Podutik — jug 10 stanovanj in v ostalih izvenmestnih naseljih, kjer se gradi po zazidalnemu načrtu ali pro-storskimi ureditvenimi pogoji 15 stanovanj.
Z doslednim uresničevanjem planirane stanovanjske gradnje v občini, organiziranim odkupom in opremo zemljišč bomo pre-prečevali nedovoljeno gradnjo.
S prenovo bomo celovito in usmerjeno obnavljali posamezne predele na podlagi že začetih aktivnosti. V skladu s temi izhodišči bo potekala prenova in dopolnilna gradnja v Medvedovi 18, 22,24, Žibertovi 23, Frankopanski 23 in Lepodvorski 22. Izdelana bo dokumentacija še za druga podobna območja v Stari Šiški. Najprej pa je potrebno potrditi zazidalni načrt za Staro Šiško.
Na področju usmerjene individualne gradnje si bomo prizadevali za večje uveljavljanje in organizirano zadružništvo tako, da bodo imele vse stanovanjske zadruge z območja občine enakopravno možnost razreševanja stanovanjskih problemov svojih članov. ¦ Racionalnije bomo uporabljali obstoječf stanovanjski fond. V ta namen bomo pospeševali preurejanje podstrešij in ostalih neiz-koriščenih prostorov v stanovanjske prostore ter z diferenciranimi stanarinami pospeševali zamenjavo stanovanj. S tem bomo povečali tudi stanovanjski sklad.
Stanovanjska skupnost občine oz. mesta bo skupaj s skladom za urejanje stavbnih zemljišč zagotovila pravočasno pripravo zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo in s tem zago-tovila kontinuiteto gradnje stanovanj.
S solidarnim in vzajemnim združevanjem sredstev v samo-upravnih skupnostih bomo odpirali možnosti reševanja stanovanj-skega problema upokojencev ter delavcev in občanov z nižjimi prejemki.
Tudi v letu 1986 se bomo zavzemali za nadaljnjo kvalitetno sanacijo v soseski Draveljska gmajna po sprejetem programu in prioriteti, pri tem pa upoštevali realne možnosti izvajalcev sanacije in prizadetih soinvestitorjev.
Prizadevali si bomo reševati problematiko barakarskih naselij. Izdelali bomo enotna merila za odpravo stanovanj VI. in VII. kate-gorije.
Se nadalje si bomo prizadevali pospešiti akcijo ustanavljanja skupnosti stanovalcev, ki naj bi na podlagi letnih programov pri-dobile del sredstev za vzdrževalna dela.
4. Požarna varnost
Občinska gasilska zveza bo operativni izvajalec programa požarne skupnosti v občini. Na področju požarne varnosti bomo sofinancirali program gasilske brigade Ljubljana, skupni program investicij Ijubljanskih občin, program Mestne gasilske zveze Ljub-Ijana in stroške skupnih strokovnih služb pri Zvezi SIS mesta Ljub-Ijane.
Zgradili bomo rezervarje za požarno vodo, nabavili gasilska orodna vozila in adaptirali nujno potrebne domove po pridobljeni gradbeni dokumentaciji.
Financirali bomo izdelavo načrta požarnega varstva v občini ter nabavo gasilne opreme in orodja.
Skrbeli bomo za usposabljanje operativnega članstva s preda-vanji in praktičnimi vajami. V šolah in vrtcih bomo organizirali pre-davanja o požarni preventivi, organizirali tekmovanja ter skrbeli. da bodo obstoječi vodni viri vzdrževani in usposobljeni za potrebe gašenja.
IV. SOCIALNI RAZVOJ
V prvem letu novega srednjeročnega obdobja bomo na področju socialnega razvoja:
—  uresničevali stabilizacijski program na vseh področjih skup-ne porabe,
—  preverili strukturo in deleže posameznih vrst stroškov, da bi ocenili njihovo upravičenost in možnost njihovega zmanjševanja,
—  združevali sredstva amortizacije na nivoju Ljubljane za do-seganje   večjih   učinkov  na  področju   vzdrževanja  obstoječih objektov družbenega standarda,
—  na področju svobodne menjave dela bomo pri uresničevanju vseh programov namenjali osrednjo pozornost razreševanju vse-binskih vprašanj in kvaliteti storitev ter ustrezni korekciji obstoječih kriterijev, meril in standardov.
V letu 1986 bomo v okviru danih materialnih možnosti namenjali posebno pozornost pri nadaljnji rasti osebnih dohodkov zaposle-nih delavcev v družbenih dejavnostih, da bi tako postopno izenačili družbenoekonomski položaj teh delavcev z delavci v ostalem združenem delu.
Sredstva za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti bomo zagotavljali v okviru svobodne menjave dela, iz sredstev ki jih bomo zbrali po enotnih prispevnih stopnjah iz BOD in od do-hodka. Upoštevajoč zaostrene pogoje gospodarjenja in stabiliza-cijske usmeritve bodo ta sredstva še naprej relativno omejena.
Na posameznih področjih družbenih dejavnosti bomo v letu 1986 uresničevali naslednje prednostne naloge:
V družbeno organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok bo v okviru obstoječega prostora vključenih okoli 4550 predšolskih otrok ali 55% te starostne populacije. Povečali bomo program priprave za vstop v osnovno šolo za tiste otroke, ki niso vključeni v VVO od 180 ur na 240 ur. Posebno pozornost bomo namenjali prilagajanju oblik varstva otrok dejanskim potrebam zaposlenih staršev in kvaliteti pedagoškega dela v VVO. V letu 1986 bodo pripravljene spremembe normativov in standardov za opravljanje vzgojnovarstvenega dela. Družbene pomoči otrokom bomo do-deljevali na podlagi samoupravnega sporazuma o uveljavljanju socialno-varstvenih pomoči.
V  osnovnošolski pouk bo vključenih v 16 centralnih in štirih podružničnih osnovnih šo.ah preko 9400 učencev, okoli 600 učen-cev pa bo še nadalje obiskovalo pouk v osnovnih šolah izven občine — predvsem v občini Ljubljana-Center. V šolskem letu 1985/86 in 1986/87 bomo izvajali obvezni predmetnik in učni načrt tudi v 6., 7. in 8. razredih s poudarkom na uresničevanju naravo-slovnih dni, delovnih akcij proizvodnega in drugega družbeno potrebnega dela ob povezovanju osnovnih šol z OZD, društvi in klubi, ki bodo morali šolam zagotavljati več zunanjih sodelavcev oz. mentorjev pri uresničevanju novega programa osnovne šole kot doslej. Osnovnošolski pouk bomo izvajali v okviru 1,3 izmene. Jutranje varstvo učencev, podaljšano bivanje in celodnevna šola bodo ostali v enakem obsegu. Nadaljevali bomo s poglabljanjem in uvajanjem elementov celodnevne osnovne šole v vse osnovne šole. V skladu z uveljavitvijo obveznega predmetnika in učnega načrta bomo uveljavili tudi nova merila financiranja vzgojno izo-braževalnega programa. ki bodo upoštevala povečane obveznosti izvajalcev za uresničevanje vzgojnoizobraževalnega programa osnovnih šol.  Posebno pozornost bomo namenili nadaljnemu izboljševanju kvalitete pouka in povezovanju osnovnih šol s sred-njimi šolami usmerjenega izobraževanja.
Iz sredstev tretjega samoprispevka bo izdelana projektna doku-mentacija za izgradnjo prizidka pri OŠ Hinko Smrekar, iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti pa bomo izvedli prvo fazo funkcionalne preureditve prostorov na podružnični osnovni šoli Janez Kalan in pridobili lokacijsko dokumentacijo za OŠ v KS Sora.
Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bomo izva-jali pouk v skladu s predmetniki za posamezne srednje šole in nadaljevali s pridobivanjem manjkajočega učnega prostora v srednji šoli tehničnih strok Franca Leskoška-Luke ter v želez-niški srednji šoli. Učilnice bomo opremili s sodobnejširni učili in učnimi pripomočki. Posebno pozornost bomo namenili tudi raz-reševanju kadrovske problematike v navedenih šolah usmerje-nega izobraževanja.
Glasbena šola Franc Šturm bo vključevala skupno okoli 1500 učencev od tega preko 1100 učencev iz območja občineLjubljana-Šiška. Zaradi porasta števiia učencev bomo glasbeni šoli v občin-ski in mestni izobraževalni skupnosti zagotovili finančna sredstva za organiziranje petnajst novih oddelkov.
Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-Šiška bo v letu 1986 sofinancirala raziskovalne naloge zlasti s področja gospodarstva (kemija, mikroelektronika, strojna industrija) pa tudi s področja družbenih dejavnosti (zdravstvo, prostočasna dejavnost mladine). Podpirala bo zlasti raziskovalne naloge, katerih rezultati bodo neposredno prispevali k povečanju dohodka OZD in izboljšanju izvoznih rezultatov, kakor tudi k izboljšanju pogojev dela in življe-nja delovnih Ijudi. ORS se bo v okviru svojih možnosti zavzemala za neposredno povezovanje raziskovalnih in proizvodnih OZD pri izvedbi posameznih projektov, kakor tudi za čim hitrejšo uporabo raziskovalnih dosežkov v praksi. Občinska raziskovalna skupnost bo še nadalje vzpodbujala inovativno dejavnost kot enega naj-važnejših faktorjev za izboljšanje rezultatov gospodarjenja. Naj-uspešnejšim inovatorjem bo podeljevala priznanja. Prav tako bo vzpodbujala formiranje komisij za inovativno dejavnost v tistih OZD, ki teh komisij še nimajo. Pripravila bo osnutek vzorčnega pravilnika o inovativni dejavnosti in ga ponudila vsem OZD. Za hitrejši razvoj raziskovalne dejavnosti bo ORS v okviru svojih finančnih možnosti prispevala k pripravi doktorskih oz. magister-skih nalog, hkrati bo popularizirala znanost med osnovnošolsko in srednješolsko mladino.
Na področju osnovnega zdravstvenega varstva bomo v letu 1986 namenili prednost preventivni dejavnosti, tako v okviru medi-cine dela kot tudi na področju uresničevanja zdravstveno-vzgojnih programov in nadaljnjega uveljavljanja ter širjenja dispanzerske metode dela. V okviru ZD Ljubljana bomo nadaljevali s funkcional-no reorganizacijo osnovnega zdravstvenega varstva in nadalj-njega uresničevanja samoupravnega sporazuma o skupnih pod-lagah za delitev dela na področju zdravstva, da bi odpravili podva-janje zdravstvenih storitev in dosegli optimalno racionalizacijo dela. Posebno pozornost bomo namenili izboljšanju kvalitete zdravstvenih storitev s posebnim poudarkom na intenzivirarsju zobozdravstvenega varstva.
Na področju socialnega varstva bomo izvajali vse oblike pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom na podlagi samo-upravnega sporazuma o socialno varstvenih pravicah, s katerim so podrobneje opredeljeni normativi in pogoji za dodeljevanje navedenih pomoči. V skupnosti socialnega varsfva se bomo dogovorili o tistih oblikah družbeno denarnih pomoči, pri katerih bomo zagotavljali višjo raven prejemnikom teh denarnih pomoči od republiškega povprečja. V letu 1986 bomo namenili posebno pozornost razreševanju najbolj perečih problemov pri zaposlova-nju invalidov in izvajanju materialne pomoči v okviru pravice do priprave za zaposlitev, subvenclomranju ter dodeljevanju solidar-nostnih stanovanj in pri izvajanju vseh drugih oblik socialno varstvenih pomoči (otroški dodatek, denarna pomoč za brezposel-nost, varstveni dodatek k pokojnini, doplačila oskrbnih stroškov v socialnih zavodih idr).
Na področju socialnega skrbstva bomo na osnovi enotnih krite-rijev in meril tekoče spremljali izvajanje dogovorjenega obsega družbeno denarnih pomoči, s poudarkom na zagotavljanju socialne varnosti najbolj prizadetih občanov. S posebno pozor-nostjo bomo nadaljevali z vključevanjem prizadetih predšolskih in šoloobveznih otrok v ustrezno varstvo in specializirano nego.
Pri razreševanju celotne problematike s področja socialnega skrbstva bo center za socialno delo intenziviral sodelovanje s socialnimi komisijami v KS, s patronažno službo in drugimi de-javniki v cilju nadaljnjega utrjevanja in uveljavljanja preventivnega dela v KS in pri pravočasnem odkrivanju primerov socialne ogroženosti občanov, ki jim bo potrebno zagotoviti osnovne po-goje socialne varnosti.
Center za socialno delo bo v sodelovanju z vsemi odgovornimi dejavniki uresničeval tudi vse aktivnosti v zvezi z razreševanjem problematike mladinske delikvence ter sodeloval z zdravstveno službo pri izvajanju preventivnih dejavnosti, ki so vključene v pro-grame ktubov zdravljenih alkoholikov.
Dom starejših občanov Marije Draksler-Marijane bo v letu 1986 poleg redne dejavnosti še nadalje pospeševal tudi dnevno varstvo odraslih, ki niso vključeni v Dom ter izvajal druge aktivnosti za starejše občane izven Doma (nudenje družbene prehrane, osnov-nega zdravstvenega varstva v ambulanti Doma, razvijanje interes-nih dejavnosti. predavanja).
Varstveno delovni center bo izvajal obliko družbenega varstva .za zmerno in teže duševno prizadete odrasle in otroke. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše pa bo izvajal program varstva duševnega zdravja otrok in mladostnikov s poudarkom na nudenju pomoči otrokom in mladostnikom s psihosocialnimi in učnimi težavami.
Na področju zaposlovanja bomo izvajali politiko nagrajevanja po delu, ki bo vspodbujala ustvarjalno in proizvodno delo še zlasti v deficitarnih poklicih in dejavnostih.
Poseben poudarek bomo namenili razvijanju vseh oblik in metod dela za prekvalifikacije in dokvalifikacije delavcev, zlasti v prlmerih ekonomskih in tehnoloških viškov, v cilju kontinuiranega izboljševanja in dviga izobrazbene strukture zaposlenih delavcev. Intenzivirali bomo zaposlovanje pripravnikov ter še nadalje ome-jevali pogodbeno in nadurno delo. Skupnost za zaposlovanje bo v skladu z zakoni zagotavljala pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter prispevala z raznimi oblikami priprave na zaposlitev k razreševanju struktumih neskladij med potrebami OZD in iskalci zaposlitev. Poseben poudarek bo dan usposablja-nju invalidnih oseb.
V sodelovanju z izobraževalno skupnostjo bomo izvajali štipen-dijsko politiko, ki bo stimulirala mladino za izobraževanje na čim-višjem nivoju za proizvodne in zlasti za deficitame poklice.
V letu 1986 bomo na področju kulture namenjali osrednjo pozor-nost čimvečji dostopnosti kultumih dobrin občanom in delovnim Ijudem v okviru obstoječih društev in skupin v KS, OZDin všolah ter nadaljnjem uveljavljanju vseh oblik Ijubiteljskih kulturnih dejavno-sti, ki so se vsestransko afirmirale že v preteklem obdobju. Na področju knjižničarstva bomo pospešili razreševanje prostorske utesnjenosti centralne knjižnice, da bi tako zagotovili pogoje za povečevanje dotoka novih knjig in prostorsko in tehnično usposo-bili matično knjižnico z njenimi enotami. V Vodnikovi domačiji bomo izvajali program muzejske, likovne in knjižnične dejavnosti.
Posebno skrb bomo namenili nadaljnjemu ohranjevanju spome-nikov NOB in socialistične revolucije, etnološkim spomenikom in naravnim znamenitostim. Nadaljevali bomo s prenovo Vodnikove domačije in s sanacijo obstoječih kulturnih domov.
V  okviru danih materialnih možnosti bomo še nadalje razvijali sodelovanje s pobrateno občino Kavadarci ter zagotavljali sred-stva za gostovanje društev, ki so se v preteklem obdobju že vse-stransko uveljavila doma in v tujini.
Na področju telesne kulture bomo izvajali program športno rekreativnih aktivnosti v 82 osnovnih organizacijah za vse starost-ne strukture prebivalstva, za uresničevanje koncepta množičnih telesnokultumih dejavnosti. Poseben poudarek bomo namenjali
izvajanju programa mladinskega športa, zlasti mladih v srednjem usmerjenem izobraževanju. Program vrhunskega športa bomo izvajali v devetih športnih panogah, ki so dogovorjene na ravni mesta.
Zagotavljali bomo sredstva za amortizacijo in investicijsko vzdrževanje telesnokultumih objektov. Prednostni nalogi bosta izgradnja atletskega centra v športnem parku ŽŠD Ljubljana, ki bo realizirana iz sredstev občinske, mestne in republiške skup-nosti za telesno kulturo ter dokončanje prve faze objekta TVD Partizan v Spodnji Šiški. Telesnokulturna skupnost Ljubljana-šiška bo kandidirala v letu 1986 za organizacijo balkanskih atlet-skih iger.
V. KRAJEVNE SKUPNOSTI
Utrjevali bomo vlogo krajevnih skupnosti kot temeljne samo-upravne skupnosti, v kateri bodo delavci, delovni Ijudje in občani zadovoljevali svoje potrebe in interese.
Na podlagi samoupravnega sporazumevanja bodo delavci v OZD z območja krajevne skupnosti in OZD, katerih delavci živijo na območju posamezne krajevne skupnosti združevali del do-hodka za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevai skupnosti. Po istem načelu bodo samoupravne interesne skupnosti sofinancirale s KS usklajene programe.
Na podlagi analiz sedanjega financiranja krajevnih skupnosti bodo podpisniki sporazuma o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne KS na dohodku \z sredstev proračuna občine Ljub-Ijana-Šiška dogradili kriterije za delitev proračunskih sredstev za delovanje krajevne samouprave in delegatskega sistema. S kra-jevnimi samoprispevki se bodo hitreje zadovoljevale splošne potrebe krajenov. Programi, ki se bodo financirali iz krajevnega samoprispevka bodo temeljito pripravljeni, krajani pa bodo imeli nadzor nad porabo tako zbranih sredstev.
VI SPLOŠNA PORABA IN DAVČNA POLITIKA
Sredstva splošne porabe bo občinska skupščina oblikovala skladno z zakonom, odloki in družbenimi dogovori tako, da bo zaostajala za nominalno rastjo dohotka gospodarstva. Uporabniki proračuna bodo uporabljali proračunska sredstva bolj ekonomično in racionalno. \z proračuna bomo izločali posamezne odhodke, ki ne sodijo v splošno porabo.
Da bi v občinah in mestu Ljubljani delovni Ijudje in Občani lahko vodili in izvajali enotno davčno politiko bodo skupščine občin in mesta Ljubljane sklenile dogovor. Z dogovorom bomo poleg opre-delitve elementov davčne politike določili enotne davčne stopnje in merila za oprostitve in olajšave posameznih vrst davkov. Določili bomo tudi način spremljanja izvajanja enotne davčne politike in ukrepe, ki bodo zagotovili njeno izvajanje, smotmejšo organiza-cijo, boljšo kadrovsko zasedbo in tehnično opremljenost uprave za družbene prihodke. Po dogovoru o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani bomo zago-tovili višino prihodkov, ki bo potrebna za kritje ugotovljenih potreb. Sredstva, ki predstavljajo razliko med dogovorjeno višino splošne porabe v Ljubljani in realiziranimi proračunskimi prihodki, bomo zagotovili iz sredstev republike \z odstopljenega republiškega davka na promet proizvodov. Pri tem bomo za odpravo 30 odstot-nega zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v organih družbe-nopolitičnih skupnosti za osebnimi dohodki delavcev gospodar-stva kril i polovico sredstev v letu 1985 in polovico v letu 1986. Zato bo rast sredstev splošne porabe v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda sorazmemo višja kot v nadaljnih letih.
Za skupne naloge, o katerih so se Ijubljanske občine dogovorile, oziroma za tiste, ki jih po določilih statuta in drugih normativnih aktih financira Skupščina mesta Ljubljane, bomo iz sredstev pro-računa občine namenili dogovorjeni delež v breme splošne porabe občine. Splošno porabo bomo oblikovali in razporejali po enotnih kriterijih in merilih za tiste namene porabe, ki bodo v dogovoru določene. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za racionalno in kvalitetno delo upravnih organov in temeljnih pravp-sodnih crganov, izvajanje programov d§la Ijudske obrambe in družbene samozaščite, teritorialne obrambe, delegatskega siste-ma in krajevne samouprave v krajevnih skupnostih, družbeno-političnih organizacij in drugih organov, organizacij in skupnosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. Nadaljevali bomo z modemizacijo opreme upravnih organov predvsem avtomatske obdelave podatkov v upravi za družbene prihodke. Dogradili in izpopolnili bomo računalniško podprt informacijski sistem, ki bo pripomogel k realizaciji sprejetih nalog, zlasti pa k njihovi boljši kakovosti.
V skladu s sprejetimi dogovori in sporazumi bomo sofinancirali izvajanje programa izgradnje cest v Ljubljani, programa del na
Krvavcu in Veliki planini, krili razlike v ceni Dnevnika in druge na-loge, ki so določene s sklepom skupščine in izvršnega sveta.
V okviru enotne bilance splošne porabe v Ljubljani in razpoložljivih sredstev bomo financirali izgradnjo postaje milice v Siški.
VII SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZAŠČITA
Razvoj splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite v ob-čini Ljubljana-Šiška v letu 1986 predvidevamo kot sestavni del celotnega razvoja občine v prizadevanju za večjo obrambno in samozaščitno sposobnost in pripravljenost delovnih Ijudi in obča-nov ter vseh subjektov obrambnega načrtovanja glede na mate-rialne možnosti.
V letu 1986 bomo postopno uveljavili dopolnjeno zasnovo narodne zaščite, zlasti z izpopolnjevanjem organizacijskih in kadrovskih priprav za njeno vključevanje v oborožene oblike odpora. Povezanost teritorialne obrambe in njena vključenost v sistem splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite mora polekati na vseh ravneh. Pri opremljanju z orožjem in vojaško opremo bomo upoštevali naloge posameznih enot, njihovo oprem-Ijenost, dejanske možnosti in sprejete programe.
Vsi subjekti obrambnega načrtovanja bodo ugotovili in ocenili nevarnosti, ki ogrožajo Ijudi, materialne in druge dobrine. Na osnovi presoje ogroženosti bodo zasnovali preventivno in razvojno delovanje civilne zaščite. Delovne Ijudi in občane bomo usposab-Ijali in pripravljali za osebno in vzajemno zaščito v bivalnih in delovnih okoljih v izrednih razmerah. Posebno pozornost bomo namenili opremljanju z osebnimi in kolektivnimi zaščitnimi sredstvi.
V vseh bivalnih in delovnih okoljih bomo nadaljevali z ustanavlja-njem splošnih in specializiranih enot civilne zaščite ter pri tem množično vključevali žene in mladino.
Spodbujali in podpirali bomo delovanje družbenih organizacij in društev, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje v izrednih razmerah.
Nadaljevali bomo z zagotavljanjem materialnih pogojev izbolj-šanja opremljenosti štabov, enot in drugih sestavin civilne zaščite ter nadaljevali z gradnjo zaklonišč in načrtno krepili materialne možnosti za opravljanje ostalih nalog civilne zaščite.
Namen izobraževanja na področju obrambnega in samozaščit-nega usposabljanja je doseganje višje obrambne in samozaščitne usposobljenosti. Izboljšati moramo vsebino, usklajenost, racional-nost in kvaliteto vseh vrst in oblik usposabljanja. Z vajami bomo praktično preverjali dejansko usposobljenost enot štabov in posameznikov. Dograjevali in izpopolnjevali bomo organiziranost sistema in delovanje nosilcev uresničevanja družbene samo-zaščite in vamosti ter posebno skrb posvetili organizacijskemu, idejnopolitičnemu in strokovnemu usposabljanju narodne zaščite ter njenemu podružbljanju. Tekoče bomo dograjevali posamezne sestavine obrambnih in varnostnih načrtov (ocena pogojev in možnosti delovanja, mobilizacijski načrti). Poudarek mora biti na konkretnem zanesljivem ter realnem načrtovanju delovanja vseh družbenih subjektov v začetnem obdobju vojne (90 dni) in v na-daljnjih fazah vojne, s posebnim poudarkom na delovanju v raz-merah začasne zasedenosti ozemlja.