Naslednja številka bo izšla 7. julija 2005.
Kakšna je (bo) usoda SavaGlasa in komu je (bo) namenjen?
Naj se sliši še tako čudno, je v tem primeru odgovor na vprašanje, vprašanje samo. Da bi ga res razumeli, naj vas spomnim na nekaj dejstev, ki so nam dobro znana, a se mi zdi, da jih vedno pozabimo.
Časopis SavaGlas ni javni zavod, ki bi ga financirala država ali občina iz denarja davkoplačevalcev. Časopis SavaGlas ni eden izmed mnogih reklamnih letakov, na katere spominjajo tudi številni “informativni brezplačniki” - polni člankov, reportaž in podobno, ki so pravzaprav “zapakirane” reklame. Časopis SavaGlas ni občinsko glasilo.
In zakaj je potreben takšen uvod?
Zato, da boste razumeli, da se SavaGlas preživlja izključno od prodaje in oglasnega prostora, od svojega lastnega dela. Morda bo že jutri drugače, vendar danes je SavaGlas še vedno samo časopis, ki ga izdaja podjetje, ki se na trgu bori za svoje mesto in kruh, enako kot to počnejo vsa podjetja v Sloveniji.
Zato, da boste razumeli, da usoda oz. nadaljnji obstoj časopisa ni neposredno odvisen od trenutnega razpoloženja lastnikov, ivot to namiguje “ulična politika”, ampak od poslovnih rezultatov. In morda je prav danes pravi trenutek, da razkrijemo dejstvo, da bi SavaGlas z izhajanjem prenehal že jeseni leta 2003 tedanja tiskarna je zaradi neplačanih obveznosti / napovedala prekinitev tiskanja časopisa , če takrat ne bi podjetja prevzeli novi oz. sedanji lastniki.
Torej, kakšna je bo usoda SavaGlasa in komu je bo namenjen?
SavaGlas bo izhajal naprej, in sicer tako dolgo, dokler bo imel zadostno število bralcev in oglaševalcev upam, da sp boste prepoznali vsaj v eni vlogi.
Kraj nesrečnega imena
Cerklje ob Krki - Mobikrog je postal zelo priljubljena točka slovenskih (in tujih) ljubiteljev hitrosti, ki imajo sicer nekaj pripomb glede premajhne izletne površine, saj je ta ob padcu lahko usodna, predvsem zaradi jeklene varnostne ograje. To se je v torek pripetilo 48-letnemu Novomeščanu, menda celo nekdanjemu državnemu prvaku.
Neuradni treningi na Mobikrogu niso tako redki, vedo povedati domačini, med njimi Milan Baznik, ki pravi, da jim bo zdaj-zdaj prekipelo. Težava je namreč v tem, da ti potekajo za “zaklenjenimi” vrati, seveda brez gasilcev in reševalne službe, ki so sicer obvezni na prireditvah. Dirkači, tudi mladoletni, tako drvijo po 2005 m dolgi stezi tudi ,z nehomolo-giziranimi vozili, čeprav na lastno odgovornost. Mobikrog naj bi bil sedaj - po omenjeni hudi nesreči - mesec dni zaprt; ali bo v tem času najemnik Matjaž Tomlje poskrbel za večjo varnost na dirkališču (vozniki morajo namreč na progi pogosto paziti na sabotaže v obliki žebljev, primanjkovalo naj bi gum, pa tudi proga z neravninami in lužami ni čisto brezhibna), nam ni uspelo izvedeti, odgovornost namreč tako ali drugače vpleteni prelagajo eden na drugega.
]
H£UX
	JŠMmm 1;,	/S	i p '• m
			
			
...na strani 3 Enkrat jim je že zavrela kri, jim bo še drugič?
Ne na mojem dvorišču
Radio Brežice d.o.o., izdajatelj časopisa SavaGlas, Edvard Štraus, direktor
Boršt - Skoraj tristo krajanov seje udeležilo protesta zoper zbirno reciklažni center na Borštu. Čeprav je center že skoraj pripravljen na obratovanje, je pobudnica protesta Civilna iniciativa prepričana, daje zgrajen brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Protestna izjava, v kateri zavračajo lokacijo na Borštu, je poslana na številne naslove od brežiškega župana do Državnega zbora RS.
Predsednica Civilne iniciative Boršt Branka Pirc je protestnike iz KS Cerklje, Krška vas in Skopice obvestila o kronologiji prizadevanj, da bi jih investitor sprejel kot enakovredne sogovornike. Razočara-
kršitve zakonodaje in gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Krajane je strah, da se bodo na Borštu skladiščili različni, tudi nevarni odpadki, ki bi na poroznem terenu ogrožali podtalnico.

jp jr
.ce želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
ČESTITAMO OB DNEVU DRŽAVNOSTI!
Uredništvo Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas
Zamudniki z razlogom?
Krško, Brežice - 25. maja se je zaključil podaljšani rok za oddajo obrazcev funkcionarjev o njihovem premoženjskem stanju. Tega ni storilo 212 funkcionarjev. V večini gre za občinske svetnike. Med njimi so tudi štirje iz Krškega in Brežic.
Zaradi protikorupcijskega zakona so v brežiškem občinskem svetu v času od februarja do maja odstopili štirje svetniki, v sev-niškem pa dva. V Krškem do odstopov ni prišlo, vendar trije tamkajšnji svetniki Komisiji za preprečevanje korupcije obrazcev se niso oddali. To so Branimir Vodopivec, upokojenec, Katarina Stefanič, študentka, in Jože Slivšek, zavarovalniški agent. Zamudnik iz Brežic je Stane Kocjan, ki je svetniško funkcijo prev-zel pred kratkim. Če omenjeni svetniki do konca junija ne bodo oddali obrazcev o premoženjskem stanju, bodo dobili najprej 10 odstotkov nižjo sejnino, kasneje pa sledijo še dodatne sankcije. Kot smo izvedeli, posavski zamudniki ne nameravajo ostati na tegativni listi. Branimir Vodopivc obrazcev ni izpolnil, ker ni ^del, da ima kot občinski svetnik, čeprav je upokojenec, status funkcionarja. Katarina Štefanič je obrazec poslala 20. aprila, za ur inra poštno potrdilo. Poizveduje, kje se je izgubila pošta, udi Jože Slivšek in Vlado Kocjan nimata esa skrivati in bosta obrazec izpolnila.
j. Kot je povedal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije fago Kos, je bilo največ nejasnosti glede obveze oddaje obrazca Prav med svetniki. Predstavniki komisije bodo o protikorupcijskem zakonu in njegovih izjemah spregovorili brežiškim etnikom na seji 27. junija.
Kosova komisija, čeprav brez preiskovalnih pooblastil, je od ščetka delovanja oktobra 2004 do 23. maja l?tos prejela 165 jei£V S sumom na koruptivno dejanje. Pregledala in ocenila jih ^«4. V 34 primerih ni bilo zaznati oprijemljivih sledi, da bi bila rav603 zak?nodaJa’ 50 primerov pa je komisija odstopila v ob-^_/avo pristojnim institucijam. B.D.
lo z objektom za zbiranje odpadkov, in požel aplavz, ko je dejal: “Ta prostor je potrebno zaščititi pred lovci na denar!” Kako se bo bitka proti
obratovanju zbirnega centra na Borštu odvijala naprej, je pred izdajo odločbe okoljskega inšpektorata težko napovedati.
Branka Dernovšek
ni ugotavljajo, da jih je pustil na cedilu prejšnji župan Andrej Vizjak, čeprav je pred volitvami obljubil ustavitev del na Borštu. Ta lokacija je bila v občinskih planih opredeljena za šport in rekreacijo in domačini želijo, naj tako tudi ostane. Preko tisoč podpisnikov peticije izraža ogorčenje, da jim občina skuša “podtakniti” še zbirni center za odpadke, za katerega so enkrat že dosegli razveljavitev gradbenega dovoljenja. Na njihovo pobudo inšpektorat Ministrstva za okolje ponovno preverja zakonitost v drugo izdanega gradbenega dovoljenja. Pirčeva je prepričana, da bodo tudi tokrat ugotovljene
Predsednik Zveze ekoloških gibanj Karel Lipič je opozoril, da je Slovenija podpisnica mednarodne arhuške konvencije, ki določa, da je za okoljske projekte potrebna družbena sprejemljivost, torej soglasje prebivalcev. Ne Občina Brežice ne KOP kot upravljalec objekta soglasja od krajanov nista iskala.
Svetnik Milko Veršec se je protestnega shoda udeležil, ker meni, da bi ga morali postaviti v Dobovi in bi s tem izboljšali upostošeno področje komunalne deponije. Lokacija na Borštu je po Verščevih besedah reševala finančno zablodo KOP-a, ki je tam zgradilo upravno stavbo, svojo “zmoto” pa nadgradi-
Zakaj je zapeljal s ceste?
Smrečice, 16. junij - Posavske ceste so spet zahtevale krvni davek. 83-letni občan iz okolice Studenca, ki si je pokojnino prislužil v Nemčiji, je z rdečim kadetom nemške registracije v levem nepreglednem ovinku na lokalni cesti z Velikega Trna proti Planini pri Raki v levem nepreglednem ovinku zapeljal s ceste in trčil v drevo. Vozilo je nato zagorelo, v njem pa tudi 83-letni voznik in njegova sopotnica, 75-letnica iz okolice Krškega, ki jima niso mogli pomagati niti delavci, ki so tam blizu opravljali vzdrževalna dela. Ti so požar sprva skušali pogasiti z zemljo, a jih je vročina kmalu prisilila k umiku, s ceste so morali umakniti celo orodje in avtomobile. Voznik menda ni zaviral oz. je precej metrov vozil po levem robu vozišča, obstaja pa dvom, ali na potek nesreče niso morda vplivala tudi neustrezno označena dela v neposredni bližini kraja prometne nesreče. Štefan Hren s krške policijske uprave je povedal, da preiskava še teče, pri čemer jih zanima predvsem vzrok voznikove smrti. M.K.
AKTUALNO
POSAVSKE m/ŠICE
Posavski ravs in kavs
V minulih dneh so bile juž-noslovenske občine spet na očeh širše javnosti. Vsi mediji
na desno.
Seveda pa je od razmerja sedanjih sil in enotnosti in neenotnosti v Posavju odvisno še marsikaj drugega. Nekdanja državna poslanca LDS Jože Avšič in Brane Janc sta postala
Nekdanji posavski poslanci
so med drugim poročali o pomislekih finančnega ministra okrog gradnje spodnjesa,vske verige elektrarn, natančneje, o denarju za infrastrukturne objekte. Še bolj udarna tema časopisov in elektronskih medijev pa je bil ravs in kavs med Borutom Mokrovičem in Bojanom Petanom.
Pravzaprav je že začelo leteti peije, kot je že pred letom napovedal tedaj glavni direktor zdravilišča Terme Čatež. Vse kaže, da bodo nesporazumi med verjetno najbogatejšima Brežičanoma odkrili še marsikaj iz ozadja in prav zanimivo je razmišljanje, kam se lahke nagne tehtnica. Marsi-
kužna, saj še nista našla zaposlitve, medtem ko je gradbenik Branko Kelemina iz SDS postal strokovnjak za nuklearno energijo. Izjemni zdravstveni strokovnjaki pa so direktorji zdravstvenih domov Brežice, Krško in Sevnica, ki
še vedno pričajo posamični nastopi županov v Ljubljani.
K sreči ima zdaj regija v oblasti na ravni države močno zastopstvo v svojih poslancih in ministru Vizjaku. Tudi zato ne bi bilo prav, če bi se območje ob meji postavljalo zgolj z dobrimi športniki, uspešnimi plesalci, kot sta Amadeja Plevel in Luka Vodlan, s Posavskim oktetom ali složnostjo posavskih novinarjev, ki so družno obiskali rojake v Avstriji, ter s posavskim konjeniškim klubom ali z dejavnimi seniorji. Tudi brežiški festival stare glasbe, ki ga je v Posavje pripeljal Klemen Ramovš, bi lahko območje bolj povezal.
Posavje potrebuje tudi povezovalno glasilo!
K še boljšemu povezovanju Posavja pa bi lahko prispeval tudi skupni regijski časopis.
medijskega prostora v regiji. Saj je toliko radijskih in televizijskih postaj ter časopisov
Klemen Ramovš
in revij, ki pokrivajo območje, ni pa povezovalnega medija. Skratka čas je za strokovno študijo, saj imamo v Posavju kopico razvojnih centrov in agencij, ki se ukvarjajo predvsem sami s seboj in
Minomet, ki je odgnal letala
Zdaj je vse kazalo, da se bo poslovil še štirinajstdnevnik SavaGlas, ki se je med bralci že kar dobro uveljavil, a je verjetno nekomu, predvsem politiki, bil napoti in odveč. Kako si drugače razlagati razmišljanja o ukinitvi časopisa, saj bi bilo potrebno zbrati le nekaj malega denarja za nemoteno izhajanje! Kaj ni zdaj, ko stopajo v Posavje tako pomembni državni projekti, kakor so spod-njesavske elektrarne ali obmejne naložbe, in ko je mogoče povsem stvarno računati tudi na gradnjo končnega odlagališča radioaktivnih odpadkov, najbolj primeren čas za skupno informativno glasilo Ob teh in drugih milijardnih vlaganjih bi bilo nekaj deset milijonov za časopis res mačji kašelj. Kaj podobnega se v zgodovini Posavja ne bo več ponovilo! Svoje glasilo bi seveda prav tako potrebovala nova pokrajina, če se zanjo tudi zares vsi potegujejo!
Zato čudi, da se ob omenjenih prednostih ne razmišlja o dolgoročnih rešitvah. Mednje prav gotovo sodi prehod na tedensko izhajanje SavaGlasa z morebitno priloga Posavski Obzornik enkrat mesečno!
Vsekakor pa je zdaj skrajni čas za resen premislek o izrabi
Stanislav Zlobko
kaj bo odvisno tudi od odpustkov gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, pri katerem sta menda Mokrovič in Petan že iskala zaščito. Dovolj zgovoren je spomin na tisti čas, ko je Vizjak kot tedanji brežiški župan ostro nasprotoval nakupu Mokric, češ, da so jih
Jože Grajžl
sodeč po (pre)visokih osebnih dohodkih potrjujejo posavsko enotnost. Ta je resnično bila izpričana že večkrat, tudi pred natanko štirinajstimi leti, ko so se teritorialci v Dobovi, Krakovu in na Prilipah zoperstavili enotam LA in je skupina borcev s streli iz minometa na cerkljansko letališče pregnala Orle, astrebe in alebe. V tistih odločilnih dneh je pomembne naloge opravljal Stanislav Zlobko, ki se je pridružil nedavnemu srečanju pripadnikov manevrske strukture na Bočju, zdaj pa se pripravlja na skorajšnjo upokojitev. Ker spomin na tiste odločilne dni naše enotnosti in osamosvojitve bledi, bo Jože Grajžl, televizijski
Posavski novinarji na Gosposvetskem polju
terme pod Mokrovičevim snemalec in tudi sam teritoria-vodstvom dobile prepoceni, lec, pripravil dokumentarni Mar je to že napoved, da zna film. Posavje se pravzaprav biti v prednosti Petan, posebej odtlej ne more več pohvaliti z še, če seje medtem nagnil bolj mnogimi poenotenji, o čemer
Posavska plesalca Amadeja in Luka
Ali se ob današnji “slikanici”, ki naj bi napovedovala tudi zadnjo številko SavaGlasa vendarle začelo razmišljati podobno, kot ste lahko prebrali v zgornjih vrsticah? Se bodo uresničile in udejanjile še preostale napovedi?
Vlado Podgoršek
globalnimi projekti, ne lotevajo pa se domačih, regijskih. Nenazadnje tudi prihodnosti SavaGlasa!
Zdaj gremo..., nazaj še pridemo?
Sevnica - Vrste sevniških občinskih svetnikov sta zapustila svetnika Drago Krošelj in Andrej Repše. Vzrok za odhod uspešnih podjetnikov iz občinskega sveta je isti: zakon o preprečevanju korupcije.
Zakon o preprečevanju korupcije prepoveduje nastopati na javnih razpisih podjetju, katerega več kot 20-odstotni lastnik je funkcionar. Pri tem zakon izenačuje tako predsednika države kot člana občinskega sveta. Prav tako omenjeni zakon krči pravico takim podjetjem, ki se na državnih razpisih potegujejo za sredstva pri posodabljanju tehnologij kot tudi pri pridobivanju sredstev iz strukturnih skladov. Sporna podjetja sicer lahko v posameznih primerih dobijo soglasje, a morajo vsakokrat znova zaprositi zanj. Drago Krošelj, ki je uspešen podjetnik, je že 9. maja podal odstopno izjavo, saj daje prednost gospodarstvu in zaposlenim, ne pa politiki. Konec maja se je Krošlju pridružil še Andrej Repše, direktor in lastnik uspešne družbe Armat. Kot pravi Repše, imajo sodelavci v podjetju, ki ga vodi, prednost pred funkcijo, ki jo zaseda kot občinski svetnik. Repše dodaja, da razmere v gospodarstvu ne dopuščajo nikakršnih opustitev priložnosti, zato je njegova odločitev dokončna.
Občinski svet je njun odstop sprejel. Ob tem pa je sevniški župan Kristijan Janc, kije pred časom v državnem zboru že opozoril na nesprejemljiv za-
kon, ki enači vse funkcionaije, dejal, da je to eden od najbolj žalostnih trenutkov v njegovi županski karieri. Zal mu je namreč, da odhajata odlična svetnika, ki sta tudi uspešna podjetnika. Pri svojem delu in razpravah v občinskem svetu sta namreč delovala konstruktivno in izhajala iz poznavanja razmer in problemov, zato upa, da jima bo spremenjeni zakon dopustil, da bosta po novih volitvah spet sedla v svetniške klo-pi.
Občina je že začela postopek za nadomestitev omenjenih članov občinskega sveta. Zakon določa, da člana občinskega sveta, ki je bil izvoljen na volitvah, nadomesti tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat.
Po volilnih rezultatih naj bi Draga Krošlja iz LDS zamenjal Stane Kokove iz Rovišča pri Studencu, Andreja Repšeta iz SLS pa Srečko Vodenik iz Pija-vic. Slednji se zaradi zdravstvenega stanja o tem še ni povsem odločil. Ce se ne bo odločil za svetniško funkcijo, bo v svetniške klopi sedel Miran Zupan iz Krmelja.
Nada Černič Cvetanovski
mnenja, odgovori, popravki
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Simončič na čelu Rudnika
SavaGlas, št. 132, str. 2
V časopisu SavaGlas, časopis za širšo posavsko deželo, z dne 12.5.2005 je bil na strani 2 objavljen članek z naslovom “Simončič na čelu Rudnika’’ avtorice B.D. (domnevamo da Branke Demovšek). V članku se v zvezi Z neuspešnim poslovanjem Rudnika Senovo v zapiranju večkrat omenja ime podjetja Bon-pet d.o.o., Trbovlje, razmerje naše stranke (Bonpet) do Rudnika Senovo in pravda pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v kateri naša stranka od Rudnika Senovo zahteva povračilo škode.
Ker posamezne navedbe avtorice omenjenega članka ne ustrezajo resničnemu dejanskemu stanju, vas pozivamo, da nemudoma, na enak način, kot je bil objavljen članek “Simončič na čelu Rudnika ”, objavite odgovor naše stranke na navedbe omenjenega članka, in sicer:
“Bonpet d.o.o., Trbovlje v odgovor na navedbe avtorice D.B. v članku z naslovom “Simončična čelu Rudnika” z dne 12.5.2005 navaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani ob izdaji sodbe zaradi plačila odškodnine tožniku Bonpet d.o.o. odločilo pravilno in zakonito, torej v skladu s slovensko zakonodajo. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je zahtevek družbe Bonpet po podlagi utemeljen, iz česar izhaja, da so pravilne in utemeljene vse navedbe družbe Bonpet d.o.o., neutemeljene pa navedbe Rudnika Senovo v zapiranju, ki se ponavljajo tudi v omenjenem članku. Očitki na račun družbe Bonpet d.o.o. iz članka so tako v celoti neutemeljeni-Nadaljnji komentar navedb v članku zaradi povedanega ni potreben, saj je družba Bonpet d.o.o. svoje stališče v zadevi v tem časopisu podrobno že obrazložila, in sicer v odgovoru, ki je bil v tem časopisu objavljen na isti dan kot zgoraj omenjeni članek avtorice D.B.. ”
S spoštovanjem• Odvetniška pisarna Miro Senica & Odvetniki Miro Senica, odvetnik
AKTUALNO
Nezadovoljstvo in protesti krajanov niso bili dovolj, da bi se razmere uredile
Bo smrtna nesreča streznila
odgovorne?
Cerklje ob Krki - Mobikrog se je zopet izkazal kot kraj nesrečnega imena, saj je bil usoden za 48-letnika iz Novega mesta. Nesreča znova odpira vprašanja glede zakonitosti dirk in treningov na Mobikrogu, ki Cerkljane vsak dan bolj razburjajo. Še bolj so razočarani nad državo, saj jih čudi, da v demokraciji zadeve tečejo brez papirjev. Še več, zadeva je menda blagoslovljena “od zgoraj”, dirkajo pa menda celo ministri. Mobikrog naj bi po teh najnovejših dogodkih za mesec dni zaprli.
Odločanje o stečaju Jutranjke preloženo
Radna pri Boštanju - Direktorica Jutranjke Tatjana Baloh za družbo predlaga stečaj, vendar se nadzorni svet na seji 14. junija do tega še ni opredelil. Direktorico je zadolžil, naj do jutri (24. junija) pripravi celovito poročilo s ponovno pretehtanimi opcijami, kaj bi bilo možno v družbi še narediti za preživetje.
Kot je sporočil Štefan Hren s krške policijske uprave, je 48-letnik v sredo na dirkališče Mobikrog s tovornim avtomobilom pripeljal tudi motorno kolo. Z motorjem se je nato vozil po dirkališču, v levem nepreglednem ovinku naj bi mu odpovedale zavore, zato je zletel naravnost v zaščitno ograjo. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da niti takojšnja zdravniška pomoč ni bila dovolj in je umrl na kraju nesreče. Podnajemnik Mobikro-ga Matjaž Tomlje je povedal, da je njegov oče najel Novo-meščana, da popravi okno na (sicer zaklenjenem) dirkališču, ki je bilo poškodovalo na eni od prejšnjih prireditev. Poudaril je, da je voznik na dirkališču vozil na lastno pest in da on za to ni odgovoren, saj se je nesrečni motorist po stezi vozil brez dovoljenja. Tudi z brežiške občine so sporočili, da ne morejo prevzeti odgovornosti za nesrečo.
Zgodovina
Sicer se zadeva z Mobi-krogom vleče že od leta\2000, ko je občina od Ministrstva za obrambo najela del ograjenega vojaškega objekta “Gaj”, ki naj bi se uporabljal za usposabljanje in šolanje učencev avto-moto šol, udeležence varne vožnje, treninge kolesarjev, rolkarjev, avto-moto športnikov, za razna testiranja in prirejanje avto-moto tekmovanj. Poznavalci pravijo, da se na
dirkališču odvija predvsem slednje, pa še to ob velikih nepravilnostih. Konec leta 2000 je občina s klubom Avto šport Ljubljana, ki ga zastopa Matjaž Tomlje, sklenila najemno pogodbo za nedoločen čas s štirimesečnim odpovednim rokom, po katerem lahko najemnik odda objekt “Gaj” v uporabo zainteresiranim podnajemnikom (po dirkališču se nato lahko vozi vsak, tudi brez opravljenega vozniškega izpita - pri tem naj brezhibno vozilo prav tako ne bi bilo pogoj -seveda s podpisano izjavo, da vozi na lastno odgovornost). Občina je zaradi nespoštovanja pogodbe že pred štirimi leti sprožila ustrezne sodne postopke za razdor najemne pogodbe, vendar ti še do danes niso končani. Brežiški župan Ivan Molan je dodal, da se nameravajo pogovoriti s predstavniki krajevne skupnosti, da pa je sama občina v čudnem položaju, saj bo do sporazuma prišlo zelo težko.
Protest
Krajani napovedujejo, da bodo zaradi nevzdržnih razmer, neznosnega hrupa in divjanja po cestah zunaj steze, zadnje čase zasebna zemljišča onesnažujejo tudi odslužene gume, prisiljeni protestirati pred občino, tudi dlje časa, če bo potrebno. Najbolj jih boli, da občinski možje za njih nimajo nikoli časa; prejšnji župan naj bi jim rešitev večkrat obljubl-
jal, podobno pa je tudi z inšpekcijskimi službami, ki si menda kar podajajo kljuke. Tomlje odgovarja, da sam za to ni nič kriv, da naj za dogajanje zunaj dirkališča poskrbi policija, saj sam ne more nadzorovati dirkačev. Glede obljubljenega milijona SIT, ki jih Cerkljam še niso dobili - pravijo, da so to le nove laži - pa Tomlje odvrne, da brez pogodbe denarja ne bo priskrbel. Dodal je še, da več kot štiri petine domačinov podpira tekmovanja. Glede razdora pogodbe podnajemnik trdi, da pogodbe ne krši, sodni postopek pa naj bi sprožil nek visok funkcionar LDS-a.
Milan Baznik, predstavnik nezadovoljnih krajanov
Glede inšpekcijske odločbe iz leta 2002, ki je ljubljanskemu klubu naložila odstranitev asfaltiranega platoja, betonske plošče in kovinske garaže, je Tomlje povedal, da je za postavitev montažnih objektov pri-
dobil vsa dovoljenja. Ostalo naj bi zgradila vojska, zato mora tudi sama poskrbeti za njeno odstranitev. Ker naj bi bilo zato po nekaterih informacijah vprašljivo tudi izdajanje dovoljenj za prireditve na brežiški upravni enoti, smo za informacije poiskali načelnika Darka Bu-kovinskega. Vsa izdana dovoljenja so po njegovih besedah zakonita, saj uporabno dovoljenje ni pogoj za prireditev. Sicer so predlani na upravni enoti izdali pet, lani štiri, letos pa tri dovoljenja (za majski dirki in razstavo).
Dogovor?
Kakorkoli že, mobikrogovci se bodo morali prej ali slej dogovoriti s krajani glede varnosti in števila dirk, saj dovoljenja upravne enote zadevajo le odnose na dirkah, ki so prijavljene kot prireditev. Zdi se namreč, da nikogar preveč ne zanima, kaj se dogaja zunaj tega časa; saj smo pred kratkim poročali o pretepu med dirkači v poznih nočnih urah. Inšpekcijske službe očitno ne opravljajo svojega dela, prav tako je nerazumljivo dolgotrajen postopek na sodišču. Tomlje zavrača krivdo, za dogajanje naj bi bili krivi prireditelji dirk, tudi policija, sam pa se je pripravljen dogovoriti z domačini, vendar dodaja, da so njegovi sogovorniki provokatorji, ki naj bi jih zanimal le denar. Komu torej verjeti?
Mojca Kosem
Terme po Mokroviču...
Čatež ob Savi - Nadzorni svet Term Čatež je iz krivdnih razlogov razrešil generalnega direktorja podjetja Boruta Mokroviča. Za ta korak so se odločili potem, ko so slišali poročilo komisije za preučitev nakupa delnic Delikatese in nato z večino glasov elanov ocenili, da na podlagi vseh dejstev ne morejo več zaupati generalnemu direktorju družbe Borutu Mokroviču.
Mokrovič je sicer še pred kratkim zatrjeval, da M-Invest s prodajo delnic ljubljanske Delikatese Termam ni zaslužil Nič, njegova pomočnica Renata Martinčič pa je pritrdila, da Proti njemu ne poteka nikakršna preiskava. Očitno je padeva zanimala le nadzornike, ki so s šestimi glasovi ZA 111 enim PROTI - dva sta se gla-s°vanja vzdržala - Mokroviča fazrešili. V javnosti se pojavljale namigovanja, da so sedaj že Nekdanjemu direktorju hrbet obrnili trije predstavniki sveta delavcev ter ob predsedniku Nadzornega sveta Bojanu Peta-5® še Miroslav Golubič in Doran Brankovič. Slednji bo P° novem opravljal funkcijo Namestnika generalnega direk-|0rJa in sicer največ tri mesece J1 pol. v družbi kratkoročno ne amerava ničesar spreminjati, di plač zaposlenim ne, pouda-I* Pa je, da namerava ravnati v ^ladu z željami lastnikov t Uz6e. Osrednje točke avgus-2 yske skupščine naj bi bile v. 0 sprememba statuta družbe, v,rdev uprave na največ tri Nne ter omejitev pooblastil
uPravi
tiari ~ Z ustrezntm soglasjem l Zornikov, kar po njegovih v s®dah do sedaj ni bila praksa vs erniah Čatež. Soglasje k preiTl večjim investicijam, ki esegajo več kot pet odstot-
Goran Brankovič je trenutno predsednik uprave gostinskega podjetja Ljubljana, pa tudi član združenja managerjev Slovenije. V nadzornem svetu zastopa interese paradržavnih skladov KAD-a in SOD-a, ki sta okrog 20-odstotna lastnika term. Med čateške nadzornike je bil imenovan pred slabim letom in pol, ko je Bojan Petan postal predsednik nadzornikov.
kov kapitala družbe, naj bi v prihodnje dal tudi nadzorni svet družbe. Kljub formalnopravni izpeljavi dosedanjih investicij pa pri Mokroviču ostaja velika moralna odgovornost, kar naj bi prekinili predvsem s prihodnjim kolektivnim delom v družbi. “Z drugačnim osebnim odnosom bi bil lahko
Borut Mokrovič direktor uprave vsaj še en mandat,” je dejal Brankovič.
Sicer naj bi bilo zadnje dogajanje le epilog “bitke” med Petanom in Mokrovičem. Razplamtela se je lansko jesen . ob obravnavi Mokrovičeve individualne pogodbe, zapletlo pa se je tudi s spremembo statuta družbe, s katero bi razširili upravo družbe in omejili pooblastila direktorju. Temu
naj bi se Mokrovič uprl, zato naj bi ga razrešili iz krivdnih razlogov. Mokrovič se torej po 18 letih poslavlja od term -čeprav je že napovedal sodni razplet svoje “neutemeljene razrešitve” - verjetno pa ne bo imel težav pri iskanju nove službe, saj je novinarjem večkrat dejal, da ima obilo ponudb, tudi iz tujine.
Mojca Kosem
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v družbi Terme Čatež Franc Kus je dejal, da je po njegovih informacijah trem predstavnikom delavcev v nadzornem svetu družbe že pred tremi leti potekel mandat Šlo naj bi za dva predstavnika sindikata Neodvisnost Romana Ducmana in Ivana Iskro ter enega iz sindikata Konfederacije 90 Iva Riviča, prav ti pa naj bi na zadnji seji nadzornikov odločilno vplivali na razrešitev Boruta Mokroviča. Podatek je potrdila tudi nekdanja predsednica sindikata Neodvisnost v termah - tega sedaj vodi Iskra - Brankica Hudina Sladič. Goran Brankovič je dejal, da ga preseneča, zakaj se ravno sedaj pod vprašaj postavlja legitimnost nadzornega sveta, tri leta prej pa se ni. Vsi trije predstavniki delavcev v nadzornem svetu so po njegovih besedah vpisani v sodnem registru, zato naj legitimnost nadzornega sveta ne bi bila sporna.
Omenjene predstavnike delavcev naj bi sindikalisti -tako regijsko vodstvo Neodvisnosti - v podjetju sindikata več ni, imel naj bi le še okrog 0 članov, kot tudi ZSSS, kije prevzel večino članov pred kakim letom - ustno opozorili na to, da jim je potekel mandat v nadzornem svetu, a so delali na svojo roko. Trojica na čelu z nekdanjim predsednikom sveta delavcev Ivanom Iskro, ki naj bi na tem stolčku sedel vsaj tri mandate - sam je dejal, da je bilo vse zakonito in da seje sam odpovedal nadaljnemu imenovanju - kljub temu ni odstopila. V nadzorni svet naj bi se imenovali kar sami, volitve so nekateri označili kot delo na “horuk’ ’, skorajda nemogoč pa je menda bil tudi vpogled v zapisnike sej sveta delavcev. Iskra je obtožbe zanikal, obenem pa obtožil predstavnike območne ZSSS za podtikanja in širjenje laži.
Ker je Balohova to že storila in sama ne vidi druge možnosti razen stečaja, so ji nadzorniki podaljšali mučno čakanje. Odločitev bodo prej ali slej morali sprejeti. Zakaj že na minuli seji niso bili pripravljeni podpreti stečaja, predsednik nadzornega sveta Rihard Jerebic ni povedal.
Po besedah Balohove se za stečaj opredeljuje tudi sindikat. Sicer je edina stečajna masa vrednost prostorov, prednostno obremenjenih s hipoteko države in banke, ter vrednost strojev.
Ta čas je v Jutranjki za določen in nedoločen čas zaposlenih 105 ljudi. 50 šivilj izvaja naročilo, ki bo realizirano do konca septembra. Prihodnosti v sedanji obliki za Jutranjko ni.
Transakcijski račun imajo blokiran skoraj dva meseca, delno je izplačana aprilska plača. Iz prisilne poravnave je do
odpravnine upravičenih 121 ljudi. Če bi šli v stečaj, bi bilo upravičencev do odpravnine 189.
Balohova skozi stečaj vidi možnost za nek nov začetek tekstilnega podjetja, v štartu prilagojenega novim razmeram na tekstilnem trgu. B.D.
Tatjana Baloh
Se terme res zanimajo za brežiško bolnišnico?
Brežice - V medijih so začele krožiti informacije, da so Terme Čatež na Ministrstvo za zdravje naslovile ponudbo za nakup brežiške bolnišnice. Njen direktor Tone Zorko je povedal, da o tovrstni ponudbi, ki naj bi jo prejela bolnišnica ali ministrstvo, ne ve nič. Dodal je, da za takšno prodajo zaenkrat še ni ustrezne zakonske podlage, vandar naj bi Zakon o zdravstvenih dejavnostih, ki bi tak nakup omogočal, sprejeli še letos. Tudi minister za zdravje Andrej Bručan je potrdil, da na ministrstvu o ponudbi uradno ne vedo nič. Rrav tako nam ni uspelo izvedeti, kako o tem razmišlja novo vodstvo v termah.
Minister Bručan je še pojasnil, da je ob obisku omenjene bolnišnice tekla beseda tudi o tej možnosti. Za tak nakup so menda zainteresirani, če je zainteresiran tudi neposredni upravljavec bolnišnice. Direktor Zorko tega ni komentiral, dejal pa je, da so se ob obisku na uradnem delu pogovarjali bolj o zasebništvu in koncesijah na primarni ravni, ki zadeva zdravstvene domove in lekarne, ne pa tudi bolnišnice.
Terme Čatež naj bi po poročanju časnika Delo oddale ponudbo v višini 11 milijard SIT. Zorko sicer dvomi o taki številki; pojasnil je, da naj bi knjigovodska vrednost bolnišnice znašala 793 milijonov SIT, tržna pa zaradi nizkih količnikov revalorizacije nekajkrat več. “A 11 milijard”, tako Zorko, “je skorajda neverjetna številka, če upoštevamo preudarnost in treznost term pri tovrstnih investicijah. Vsekakor pa je vse to pojavljanje v medijih za brežiško bolnišnico kompliment, saj se investitorji ponavadi ne zanimajo za slabe naložbe.” Dejal je še, daje ministrstvo javne zavode v Sloveniji pozvalo, naj jim pošljejo svoje predloge, dopolnitve, ki jih bodo upoštevali pri oblikovanju zakona. Pravico do nakupa imajo po Zorkovem tako zaposleni, zavarovalnice kot tudi marsikdo drug, ne čudi pa ga, da se potencialni kupci ogledujejo prav po utečenih zdravstvenih ustanovah. Poleg brežiške bolnišnice naj bi se
kot višek v regijskem sistemu bolnišnične mreže znašle še ptujska, jeseniška, trboveljska in novogoriška bolnica.
Evropski trend, dodaja Zorko, je čim bolj učinkovito poslovanje in ker povečini javna sredstva ne zadovoljujejo vse večjih potreb bolnikov, se iščejo različne poti do denarja. Pri tem menda stremijo k temu, da se raven pravic ohranja. Če se v termah zanimajo za nakup, je to po Zorkovem mnenju popolnoma zakonito.
Model privatizacije zdravstva, ki ga je Bručan v grobem že predstavil, bi sicer kupcem javnih zdravstvenih ustanov omogočil, da obdržijo koncesijo za zdravstvene programe in jih po želji dopolnijo s samoplačniškimi storitvami. Terme morda v navezavi z zdraviliško dejavnostjo pri tem vidijo tržno nišo. Brežiška bolnišnica sicer dosledno upošteva Bručanovo priporočilo po širitvi programov; na ministrstvo je že oddala ponudbo, odgovor pa pričakujejo v juliju. Težave pri financiranju izvirajo iz tega, da se v bolnišnici povečuje delež bolnikov, ki prihajajo iz drugih regij, teh je trenutno že 15 odstotkov, pet let nazaj jih je bilo le 6,7 odstotka. Ministrstvo jim je do lani pokrivalo presežke programov, potem pa več ne, tako da so lani prvič poslovali z izgubo, letos pa so se pojavile tudi čakalne dobe za operativne posege.
Mojca Kosem
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
Sava Glas, 23.6.2005
Slovenija talka štirih ljudi
Krško - Spremembo davčne zakonodaje, ki je v podrobnostih ne razumejo niti finančni svetovalci niti davkarija, so po besedah profesorja ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Aleša Vahčiča spisali štirje ljudje. Ti se sedaj zlobno naslajajo nad svojo stvaritvijo in cela Slovenija je njihov talec. Tako bi lahko povzeli kritiko prof. Vahčiča, kije na povabilo Območne Gospodarske zbornice Posavje v Krškem razlagal, da je za gospodarsko rast nujna sprememba fiskalnega sistema. Kot strokovnjak za podjetništvo daje prednost uvedbi enotne davčne stopnje.
Dr. Vahčič zase pravi, da je eden redkih iz akademskih krogov v Sloveniji, ki spoštuje podjetnike. Le sposobni poslovneži lahko potegnejo Slovenijo naprej, zato je nujno priznati primarno družbeno vlogo podjetništva. In nujno je spremeniti pogoje, saj je danes naše gospodarstvo s prispevki med najbolj obremenjenimi na svetu. Vahčič je zagovornik drastičnih sprememb fiskalne politike in za uvedbo enotne davčne stopnje. Predlaga 20-odstotni DDV in tolikšen davek na dobiček z ukinitvijo davka na dividende, kar bi spodbudilo finančni trg. Enotna davčna stopnja bi gospodarstvu prinesla več denarja za razvoj. Bistveno bi znižala prispevke na plače visoko strokovnega kadra in fir-
me, ki tržijo znanje, bi tudi najbolj ugodno občutile takšno davčno reformo.
Vahčič poudarja, da bi bilo nujno zaščititi socialno naj šibkejši sloj, kar je možno narediti s smiselno razporejenimi subvencijami. Danes namreč državna politika pri ceni hrane in kulturnih dobrin subvencionira vse - tudi bogate. Sprva bi breme sprememb najbolj prizadelo srednji sloj. Sčasoma pa bi bila po Vahčičevem mnenju to boljša opcija za vse državljane, kar dokazuje gospodarska rast držav, ki so tak sistem uvedle. Po njegovem mnenju bi si Slovenija edino tako odprla možnosti za dvakratno višjo rast glede na sedanjo 3-odstotno, ki bo zagotovo začela padati, če ne pride do spre-
Dr. Aleš Vahčič
memb fiskalne politike.
Reforma z enotno davčno stopnjo zahteva drastične spremembe na vseh področjih, predvsem v družbenih dejavnostih in zdravstvu. Kdor želi več de-
lati zato, da bi mu več ostalo, ji bo naklonjen. Kdor si ne želi sprememb, kajti takšna reforma, ki v prvo vrsto postavlja podjetniško uspešnost, zahteva tudi spremembo elit, je že danes proti njej, čeprav se o možnostih komaj debatira.
V pripravah na opcijo enotne davčne stopnje kot eno od variant sprememb davčne politike bi morali nujno sodelovati sindikati, pravi dr. Vahčič. Gre za nadzor in potrebno zaupanje v zaščitnih ukrepih za spodnji sloj. Zgornjemu sloju bo ostajalo več, kar naj bi spodbujalo razvoj, vendar takšno delitev nasprotniki reforme lahko razlagajo populistično in vlado odvrnejo od uvajanja sprememb.
Branka Dernovšek
intervju
Hevreka! DLN Blanca je sprejet
Ljubljana - Vlada RS je po daljšem cincanju in živčni vojni sprejela državni lokacijski načrt (DLN) za hidroelektrarno Blanca, ki je zasnovana kot tretji člen v verigi spodnjesavskih elektrarn. To pomeni, da se gradnja HE Blanca lahko prične. Ob tem pomembnem dogodku je pravi mož za dodatna pojasnila Bogdan Barbič, direktor skupnega podviga izgradnje HE na spodnji Savi.
DLN Blanca je (končno) sprejet. Ste si oddahnili?
Oddahnil ravno ne, prej obratno, saj bo potrebno zajeti sapo in pospešiti vse potrebne aktivnosti za pravočasni pričetek izgradnje HE Blance še v tem letu. Po drugi strani pa smo veseli, da je pogodbeni partner, Republika Slovenija, skladno s svojimi pogodbenimi- obveznostmi sprejela in potrdila DLN še v takem času, ki omogoča koncesionarju pravočasen pričetek del, čeprav bomo morali nekatere aktivnosti, ki so do sedaj stale, krepko pospešiti.
Kaj pomeni sprejem DLN za vas kot direktorja skupnega podviga?
Projekt je timsko delo in tudi rezultati so vedno posledica dobrega ali slabega dela ekipe kot celote. Osebno sem le tisti, ki vodim in usklajujem ključne aktivnosti in skrbim za generalni terminski plan, medtem ko je ekipa strokovnjakov iz Maribora, Ljubljane, Sevnice in Brestanice zadolžena za operativno izvajanje del. Za nas pomeni sprejet DLN izziv, ki nam omogoča nadaljevanje aktivnosti in pa realizacijo projekta v pogodbeno definiranih rokih. Čas za izvedbo je običajno vedno prekratek in finančna sredstva omejena, zato predstavlja za celotno ekipo ravno ta tekma s časom in financami naj večji izziv. Res pa je, da predaha ni in tudi letos za marsikoga med nami dopusta ne bo.
Gradnja HE Blanca se lahko prične. Kakšen je terminski plan, bo prišlo do zamika ?
Ključno za pričetek del je objava razpisa za turbinsko opremo. Razpisni postopek od objave, evaluacije, pogajanj ter podpisa pogodbe traja nekaj mesecev. Ko je izbrana turbina, je potrebno pričeti z modelskimi raziskavami na znano opremo, rezultati teh raziskav pa so ključni vhodni podatek
projektantu gradbenih del, da lahko začne z izdelavo projekta za izvedbo glavnih gradbenih del. Glavna gradbena dela so predvidena za pomlad 2006, do takrat pa mora biti poleg projektne dokumentacije pridobljeno gradbeno dovoljenje in izvedena pripravljalna dela, ki obsegajo predvsem pripravo
Bogdan Barbič
gradbene jame, tako da se lahko elektrarna gradi na suhem. Zemljišča, potrebna za energetski del in s tem začetek izgradnje so v zaključni fazi odkupa, podpisane so pogodbe in naša obveza je le še plačilo teh, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je tudi tik pred izdajo, tako da so osnovni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja s sprejetjem DLN-ja izpolnjeni in ne vidim več posebnih ovir za pričetek del jeseni. Res pa je, da so presenečenja pri tovrstnih projektih vedno prisotna, saj smo odvisni od vremena in eventualne visoke vode nam še vedno lahko prekrižajo načrte. Lahko se zaplete tudi pri razpisnih postopkih, tako da lahko v tej fazi rečem, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da dela pričnemo pravočasno. Nenazadnje je naš interes pričeti čim prej.
Kakšno je razpoloženje na tere-
nu?
Pričakovanje v smislu bo -ne bo je vedno najslabše, saj se ne da planirati, zato je po sprejemu DLN vzdušje ekip, ki vodijo izgradnjo, dosti boljše. Zaključujejo se gradbena dela na HE Boštanj in del gradbenega nadzora se v mislih že pripravlja na Blanco. Upam tudi, da si bodo lahko letos vsaj gradbeni nadzorniki privoščili nekaj več dopusta, da bodo do jeseni spočiti nadaljevali dela.
Vlada je na predlog Ministrstva za finance ob sprejemu uredbe sprejela tudi tri dodatne sklepe v zvezi s financiranjem verige HE. Kaj to pomeni za HSE ? Je lahko ogrožena nadaljnja gradnja verige?
Od omenjenih sklepov je le eden obvezujoč za HSE, ki mora predstaviti celovit srednjeročni načrt svojega poslovanja. Tovrstni načrt je bil pripravljen že pred začetkom izgradnje, potrebno ga je le novelirati in dopolniti z naj novejšimi investicijskimi in tržnimi podatki, tako da pri tem ne vidim posebnih ovir. Ostala dva sklepa pa se nanašata na Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za promet, tako da jih ne morem komentirati.
Kakšna je situacija pri HE Boštanj ? Bo dokončana v roku?
Na HE Boštanj intenzivno poteka montaža opreme, ravno tako potekajo tudi dela na akumulacijskem bazenu in ostali infrastrukturi. Težave seveda so, tudi nekateri vmesni roki so nekoliko “pobegnili”, zato pa je potrebno nenehno prilagajanje in usklajevanje aktivnosti v smislu ključnega roka, to je začetka obratovanja maja 2006. Če se bodo aktivnosti izvajale s takšno dinamiko, kot je planirana, in brez večjih zapletov pri vstavljanju opreme v pogon, potem je rok še vedno realen. N.Č.C.
Odsek Smednik -Krška vas tudi uradno odprt
Posavje - Jutri (24.6.) bodo tudi uradno predali prometu 4,6 km dolg odsek avtoceste Smednik - Krška vas. Dolenjski avtocestni odsek Smednik - Krška vas je dolg 17,6 km, od tega je bilo decembra lani dokončanih in predanih prometu prvih 3,9 in zadnjih 9,1 km omenjenega odseka. Odsek Smednik - Krška vas je prvi avtocestni odsek v Sloveniji, kjer je pri financiranju gradnje z nepovratnimi sredstvi sodelovala tudi Evropska unija, ki je iz kohezijskega sklada prispevala 42,5 milijona evrov oziroma 36,4 odstotka vrednosti investicije. Preostalih 72,2 milijona evrov je črpanih iz proračuna in sredstev iz prve izdaje obveznic DARS.
Dela na tem delu “dolenjke” so bila sicer med najbolj zahtevnimi in obsežnimi, saj je bilo potrebno za stabilizacijo nenosilnih tal zgraditi predo-bremenilne nasipe. Odsek bi sicer morali po načrtih dokončati že lani, vendar se je gradnja zavlekla zaradi dolgega postopka pritožbe enega izmed neizbranih ponudnikov. Letos bo v Sloveniji predvidoma odprtih 17,7 km novih avtocestnih odsekov, na 67,2 lani odprtih kilometrih pa bodo dela končali.
Na dolenjskem kraku bodo letos odprli še avtocestni odsek Hrastje - Lešnica v dolžini 7,8 km, a le, če bodo predvideno pospešeno dinamiko del dopuščale tehnične možnosti in vremenski pogoji. V nasprotnem primeru bo odsek dokončan spomladi prihodnje leto. M. K.
Mamljiva renta
Ljubljana - Na Agenciji za radioaktivne odpadke predvidevajo, da bodo preliminarne Študije pripravljene in posredovane Ministrstvu za okolje in prostorski razvoj šele do 1. julija, saj občine še vedno prijavljajo nove lokacije.
Zelja občin po uvrstitvi v terenske raziskave, čeprav tajnega odlagališča ne bi sprejele, je zaradi odškodnine. Raziskave naj bi potekale tri leta in za vsako leto dobi občina 50-milijon-sko odškodnino. B.D.
Ideje evropskih urbanistov prihajajo v Brežice
Brežice - Na Občini Brežice se že nekaj časa ukvarjajo z vprašanjem, kako obuditi staro mestno jedro in ga narediti privlačnejšega. Zato so se odločili za sodelovanje v Europanu, organizaciji, ki pripravlja strokovne natečaje na področju urbanizma in stanovanjskih pozidav. Brežice so svojo projektno nalogo že lani predstavile strokovni komisiji v Parizu, ta pa je ugotovila zadostno kompetentnost strokovne službe. Brežice so svoj projekt predstavile tudi na novembrskem Forumu mest, kjer so bile izjemno toplo sprejete tudi pri uglednih tujih profesorjih.
Občina Brežice bi želela z natečajem poiskati rešitve ureditve treh sklopov: vzhodne fasade Brežic, torej od gradu do Trga izgnancev, vrbinske ravnine vse do prihajajoče umestitve hidroelektrarne ter nasipov in obvodne površine. Pri tem se bo moral natečajnik lotiti nekaj trdih orehov; čim bolj učinkovito bo moral namreč povezati te tri nivoje in dejansko oživiti staro mestno jedro, pri tem pa vzpostaviti stik mesta z vodo, kot ga je imelo nekoč, sam rob mestnega jedra pa obrniti naravi v prid. Projekt vodi arhitektka Mateja Sušin Brence z Oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj, ki je februarja organiziral delavnico, prav tako pa vodi tudi oglede tujcev; na začetku junija je Brežice obiskalo kar nekaj tujcev, še več pa se jih je napovedalo v prihodnjih tednih. Rok za oddajo projekta, omejitev je le ena - natečajniki morajo biti mlajši od 40 let - je konec septembra, rezultati pa bodo znani februarja prihodnje leto.
Od Europana si lahko Bre-žičani obetajo precej, saj ima po podatkih sodeč projekt svetlo prihodnost, posebej kar zadeva kakovst izdelave - naloga je marsikateremu natečajniku odskočna deska v karieri, pa tudi njena uresničljivost. Breži-
Mateja Sušin Brence
čani si bodo lahko projekte prihodnje leto ogledali tudi na lastne oči, junija pa jih bodo predstavili še mednarodni javnosti.
Zaenkrat se je za oblikovanje brežiškega projekta prijavilo kar 21 natečajnikov, med njimi je največ Italijanov, sledijo Španci, Švicarji in Angleži, Grki, Portugalci, Francozi, Avstrijci, Nemci, Belgijci, za zahteven izziv pa se je odločila tudi slovenska ekipa.
V devetčlansko žirijo so Bre-žičani predlagali tudi dva domačina - Jožeta Peterkoča in Mateja Filipčiča. Kratka vsebina naloge je predstavljena tudi na spletni strani http://
www.europan-europe.com. do-
datne informacije so na voljo tudi na spletni strani http:// www.brezice.si/ pod rubriko prostorsko načrtovanje. M. K.
Temeljni kamen za skupno deponijo
Leskovec pri Novem mestu - Pred dnevi je bil postavljen temeljni kamen za Cerod, za skupno posavsko-dolenjsko komunalno deponijo. Občine, ustanoviteljice tega centra za ravnanje z odpadki, pa morajo čim prej sprejeti odlok o ustanovitvi javnega podjetja Cerod. Občinski svet Krško bo osnutek odloka obravnaval med prvimi.
Ob polaganju temeljnega kamna je bilo med župani 12 občin in direktorji komunalnih podjetij čutiti zadovoljstvo, da se končno začenja gradnja centra za ravnanje z odpadki. Objekt bo letos zgrajen do prve faze, do konca leta 2006 pa mora biti pripravljen na obratovanje. Izvajalec je Cestno gradbeno podjetje Novo mesto, vrednost celotne investicije je 2 milijardi SIT. Po projektu bo Cerod za najmanj 30 let lahko pokrival potrebe varnega odlaganja odpadkov za 150 tisoč prebivalcev.
Občine ustanoviteljice, ki bodo poleg državnih in evropskih sredstev zagotovile še lastna proračunska sredstva za gradnjo, morajo sprejeti druž-beniško pogodbo, saj bo Cerod deloval kot javno podjetje. Prvotna pristopna pogodba se je vmes spremenila, saj je bil sprva ocenjen strošek projekta veliko višji in na občine ustanoviteljice razdeljeno višje breme sofinanciranja. To se je po aneksu k pogodbi prepolovilo, znižali pa so se tudi njihovi ustanoviteljski deleži, razen občine Novo mesto, ki je svoj delež zvišala iz prvotnih 52 na 67 odstotkov. Posavski župani so se dogovorili, da bodo skušali pri sprejemanju druž-
beniške pogodbe ob ustanovitvi javnega podjetja doseči bolj uravnotežene deleže, očitno pa je bil enak namen tudi pri ostalih in Novomeščani so jim delno prisluhnili. Osnutek odloka o ustanovitvi javnega podjetja Cerod, ki ga bodo Krčani obravnavali danes (23.6.), občini Novo mesto daje 57 odstotkov poslovnega deleža. Na manj pa najbrž kot domicilna občina komunalnega odlagališča ne bodo pristali. Nenazadnje so bili oni tisti, ki so z obljubljeno rento Krajevni skupnosti Borovnice dosegli družbeno sprejemljivost za tak objekt.
Vprašanje je, kaj bodo o razmerju sil dejali krški in ostali posavski svetniki. Sicer pa bodo o poslovni politiki, sprejemljivosti stroškov za uporabnike in ceni storitve odločali v Svetu županov in ne samostojno v poslovodstvu javnega podjetja ali v občini Novo mesto.
Na ceno odvoza komunalnih storitev bomo imeli močan vpliv tudi vsi občani. Kako? Z doslednim odlaganjem odpadkov p° frakcijah. Ločeno zbiranje odpadkov je namreč urejeno z namenom, da se tisto, kar je možno, predela, na končno deponijo pa gredo res samo odpadki, za katere še ni reciklaže. B.D.
ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO
Starši nočejo sprememb
Sevnica - Na Osnovni šoli (OŠ) Savo Kladnik Sevnica je okrog 30 staršev razpravljalo o morebitnih spremembah šolskih okolišev. Svojo udeležbo so sicer najavili v veliko večjem številu, da bi prisluhnili informaciji “iz prve roke”. Zupan Kristijan Janc in predstavniki odbora za šolstvo so zatrdili, da občinski svet še ni potrdil nobenih sprememb, vendar bodo te sčasoma potrebne..
Država občino opozarja, da ne bo prispevala za investicije v izobraževanje in varstvo, če učenci ne bodo racionalno porazdeljeni na vse šole. To je bil pogoj za sofinanciranje gradnje novega vrtca. Pred tremi tedni je sicer država glede tega omilila stališče, a racionalnejša mreža šol bo slej ko prej potrebna zaradi zmanjševanja števila otrok.
Darja Lekše z oddelka za družbene dejavnosti je pripravila analizo, v kateri je razvidno, da sta glede na sedanje šolske okoliše boštanjska šola in šola na Blanci premalo zasedeni. Odbor za šolstvo pri občinskem svetu je pripravil delovni predlog o spremembi šolskih okolišev, po katerem naj bi se v prihodnje otroci iz mestnega predela Šmarje vpisovali v Boš-tanj in ne več v Sevnico. Otroci iz Podvrha, Trnovca, Žigrskega Vrha in Zgornjega Brezovega bi se vozili na Blanco, Studen-čani pa v Boštanj. ajvečja sevniška šola bi se po tem predlogu razbremenila, Boštanj in Blanca pa napolnili, ek aj staršev otrok iz sevniške šole je ob tej informaciji pooblastilo Svet staršev, ki mu predseduje Jožica Prah, naj pridobi mnenje čim večjega števila staršev. Odločili so se za anketo. Izdanih je bilo 859 anketnih listov, na katerih je bil predlog sprememb Šolskih okolišev in starši pozvani, naj odgovorijo, kaj o tem rnenijo. Izpolnjenih in vrnjenih /je bilo 610 anket. Komisija v sestavi Pavel Perc, Martin Iv-nik in Valerija Jazbec jih je pregledala in na sestanku predstavila ugotovitve. Večina staršev je proti spremembam in 90 odstotkov staršev je menilo, da je o tem potrebno spregovoriti na sestanku.
Zupan Kristijan Janc je
staršem zatrdil, da občinski
svet, ki potrjuje šolske okoliše, o tem še ni sprejel nobenega sklepa. Predsednik odbora za šolstvo Andrej Štricelj je pridobivanje mnenja staršev s pomočjo ankete ocenil za neprimerno, starši pa so se jezili, da so za problem izvedeli iz me-
Valerija Jazbec o rezultatih ankete za šolske okoliše
dijev in se počutili odrinjene od soodločanja pri zanje pomembnem vprašanju.
Četudi se je sprva zdel predstavnikom občine sestanek s starši nepotreben, se je izkazalo, da dialoga nikoli ni preveč in argumenti pomagajo mehčati stališča nasprotnih strani. Janc je pojasnil, da se je v desetih letih rodnost v občini občutno zmanjšala. Danes je 600 šoloobveznih otrok manj, kar se pozna pri številu oddelkov na vseh šolah. Kot župan je odgovoren za takšno razporeditev učencev, da na šolah ne bo prihajalo do viškov učiteljskega kadra. Starši na problem gledajo z druge plati in se jim ne zdi smiselno, da iz podeželja vozijo otroke namesto v center občine spet na podeželje. Pričakujejo, da bi morala to razumeti tudi država s svojimi kriteriji, ki ne morejo biti enaki za najbolj urbane slovenske
rojstva v porodnišnici brežice
'na in njena sestra Jana iz Brestanice sta se hkrati znašli v °lnišnici - pa ne zaradi bolezni - pač pa zaradi najbolj edin-stvenega dogodka v družini. Prvorojenec Jaka je na svet privekal s Pomočjo carskega reza v zgodnjih petkovih urah, predtem pa je ar precej izmučil mamico Tino, ki je hvaležna potrpežljivemu °sebju. Jana pa je v soboto še pričakovala - in kot smo kasneje zvedeli ~ v ponedeljek tudi rodila fantka Urbana, ki je tako le ekaJ ur mlajši od svojega bratranca. Sicer pa Jana ni pestovala vrvic, pred 2 letoma in 8 meseci je namreč na svet pokukala njena v'frojenka Maruša. Takrat se je novopečena mamica izognila Semu objektivu, za kar ji je bilo menda kasneje malo žal. Na n< u Pa se je vse vendarle obrnilo, kot si je želela sama - in mi.
Rojstva od 6. do 19. junija 2005
V n,C^'ce so r°dile: Sonja Cizel iz Glogovega Broda, Janja Arh iz
^KG Vasi. AnHrpiVu C'c**1 RrcinVa tčYr\čp1i c Qrnmp1i
»J.	^ V-Uiimu, 1	V_JCi 1 1U1UVU IJL, UV/lUJV/iU^JU, 1T1VZJVU J. UISJIUIV/AV/
ance> Apolonija Čož iz Leskovca pri Krškem, Sandra Žveglič iz Iv° CnJe,vas' P1^ Artičah, Alenka Balon iz Sel pri Dobovi, Sandra ar>ovič Marinčič iz Krškega in Nataša Babič iz Krškega.
g Dečke so rodile: Natalija Rovan iz Brežic, Lidija Barbič iz hre?a Pri Podbočju, Tina Čuber iz Brestanice in Jana Čuber racun iz Brestanice.
občine in za njeno podeželje. V primeru sevniške šole pa se jim ne zdi prav, da bi prevelike “apetite” pri gradnji blanške in boštanj ske šole sedaj plačevali njihovi otroci. Blanško preveliko šolo so odpirali lani, ne pred desetletjem, so komentirali prisotni.
Janc je pri bodočem urejanju šolskih okolišev predlagal kompromis; s Studenca bi avtobus vozil do Boštanja in v Sevnico. Tudi za smer iz Podvrha bi enako kot doslej vozili do Sevnice in potem na Blanco. Starši s tem dobijo večjo možnost izbire, ne da bi jih bremenila obveza lastnega prevoza otroka v želeno šolo. Starši imajo namreč pravico, da otroka vpišejo v šolo po svoji izbiri, ki pa tudi ni absolutna.
Razširjeni sestanek sveta staršev se ni zaključil z zagotovilom, da se v šolski mreži ne bo ničesar spreminjalo, ven-
dar bodo starši dobivali informacije in imeli možnost sodelovanja, sta obljubila Kristijan Janc in poslanec Bojan Rugelj. Župan je v imenu občine, ki mora za šolstvo in varstvo zagotavljati veliko denarja, dolžan skrbeti za racionalno rabo šolskih stavb ^
Podžupan Štefan Teraž, zadolžen za področje družbenih dejavnosti, je razočaran nad aktivom ravnateljev, ki se v tej zadevi drži ob strani, ker vsak brani svoj fevd ne glede na strošek. Sevniška ravnateljica Jelka Slukan priznava, da ne bo navijala za izgubo otrok na svoji šoli, boštanjski ravnatelj Drago Alič pa je bil razburjen že zaradi ankete in je pisno zažugal sevniškemu svetu staršev, naj njegove šole ne meša v poizvedbo o mnenjih glede šolskih okolišev.
Branka Demovšek
Društvo invalide povezuje že 30 let
Brežice - V avditoriju Posavskega muzeja Brežice so se na slavnostni seji zbrali številni člani Društva invalidov Brežice, predsedniki (pod)odborov pa tudi nekdanji predsedniki društva, ki uspešno združuje brežiške invalide že okroglih 30 let Od desetih ustanovnih članov sta živa le še dva, Stane Kerin iz Brežic in Anton Bukovin-ski z Velike Doline, ki sta se tudi udeležila svečanosti.
Kot je povedala tajnica brežiškega društva Elizabeta Bu-dič, so društvo leta 1975 ustanovili na pobudo delovnih in vojaških invalidov ter invalidov upokojencev. Število članov se je povečevalo prav od začetka, trenutno jih je 1170, vendar med njimi prevladujejo starejši. Mlajši se po besedah Budičeve ne želijo izpostavljati, a jih je prav tako veliko - kar 200 - prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, čuti pa se tudi ukinitev aktivov invalidov po podjetjih. V brežiškem društvu skušajo življenje svojih članov narediti čim bolj znosno bodisi z organiziranjem masaž, izletov, klubskega življenja ali le pomoči v stiski. Nekateri člani dosegajo kar precejšnje uspehe tudi na športnem področju; Silvo Zobarič je nedavno postal državni prvak v ribolovu. Po besedah predsednice društva Marjance Ogorevc, ki to delo opravlja od lanskega leta kot šesta po vrsti, bi želeli postoriti še marsikaj, med drugim olajšati delovne razmere težjih invalidov ali skrajšati čakalne dobe pri zdravniku. Da njihovo delo ne ostaja brez odmeva tudi širše, je z besedami nakazal predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Kranjc, ki
Miran Kranjc ni skoparil s pohvalnimi besedami.
je društvo pohvalil, da prepoznava stiske in potrebe soljudi ter enakovredno obravnava vse invalide. Predsednico in člane pa je hkrati pozval, naj začnejo ustanavljati še aktive. Kranjc je na slovesnosti podelil tudi republiška priznanja Zveze delovnih invalidov Slovenije; poleg cerkljanske vojašnice, brežiške občine ter Posavskega muzeja so priznanje za dolgoletno delo v društvu in prizadevanje za krepitev humanih odnosov prejeli Darko Leskovec, Jožica Ogorek, Blanka Žabkar, Drago Žerjav, Antonija Lipar, Anton Bruderman in Franc Colarič. Bronasti znak pa je Kranjc podelil Jožetu Zupančiču in Ivanu Keneju. M. K.
Do reševalnega vozila tudi z donacijami
Brežice - Zdravstveni dom Brežice jev letu 2004 začel postopek za nabavo reševalnega vozila s pripadajočo opremo za potrebe nujne medicinske pomoči območja občine Brežice. Ker gre za investicijo, vredno okoli 25 milijonov SIT, so izvedli akcijo zbiranja sredstev z donacijami, s katero so uspeli zbrati preko 7 milijonov SIT. Glavnino od tega so nakazali farmacevtska firma KRKA iz Novega mesta, Mercator Dolenjska, Novo mesto, Zavarovalnica Adriatic Novo mesto, Zavarovalnica Triglav Krško in Integral Brebus Brežice ter mnogi drugi, žal pa med donatorji ni največjega turističnega objekta v občini Brežice. Sodobno opremljeno reševalno vozilo, ki ima med opremo tudi najsodobnejši aparat za oživljanje (defibrilator z vsemi priključki), je velika pridobitev za strokovno delo ekip nujne medicinske pomoči, predvsem pa za dobrobit občanov in tudi številnih turistov in prehodnih gostov, ki obiščejo brežiško občino.
Krka je omogočila tudi nakup aparata za 24-umo meijenje krvnega tlaka, ki bo v kratkem na voljo bolnikom.
Sončkovih deset let
Krško - Regijsko Društvo za cerebralno paralizo Sonček s sedežem v Krškem je v Kulturnem domu proslavilo 10-letni-co. Predsednik zveze Iztok Suhodolnik pravi, daje to najhitreje rastoče društvo v Sloveniji, kije v enem desetletju doseglo več, kakor drugi v dveh.
Dobrih 20 let je od tega, kar skozi zvezo Sonček posveča skrb za osebe in svojce obolelih za cerebralno paralizo. Posavski Sonček, ki ga od ustanovitve vodi Jože Ribič, se je v svojih dosežkih še posebej izkazal. Ob stalnih dejavnostih, kot so šola za starše, terapevtske kolonije, športne aktivnosti, šah, kulturne prireditve in družabna srečanja je predsedniku Ribiču uspelo z donatorskimi sredstvi in finančno pomočjo zveze za društvo kupiti in urediti prostore, v katerih je Varstveno delovni center. Letos so zanj dobili koncesijo, pa tudi kombi, tako da bo moč invalide delovno vključevati v družbo. To je bila tudi velika želja Jožeta Ribiča in za svoje uspešno delo v Sončku je pred dnevi ob krškem občinskem prazniku dobil občinsko priznanje.
“Na vprašanje, zakaj se usoda tako kruto poigra z zdravjem posameznika, ni odgovora, so pa odgovori na vprašanja, kako z boleznijo čim lepše živeti”, pravi Ribič. Takrat nastopi njihovo društvo, ki dobiva podporo številnih simpatizeijev, saj je vanj vključenih 270 članov.
Donatorjem, ki Sončku zves-
	
	Le dejanja štejejo! Brežice - Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca je v brežiškem prosvetnem domu pripravil uspešen dobrodelni koncert za Katjo Gerdovič iz Krške vasi oz. za vgradnjo dvigala, ki si ga zaradi težavnega premikanja z invalidskim vozičkom želi že več let. Želja se bo Gerdovičem kmalu tudi uresničila, saj so od potrebnih štirih in pol milijona že zbrali 3 milijone in 700 tisočakov. Na dobrodelnem koncertu je za dobro voljo skrbelo več ansamblov, artiška folklorna skupina in tamburaški orkester, skupina Barve sveta z Impoljce, učenci brežiške glasbene šole in plesne skupine Lukec ter Nuša Derenda. Na koncu se je košarica kar lepo napolnila, saj so dobri ljudje prispevali okrog 700 tisočakov. Med njimi velja omeniti lepo gesto Rebeke Dremelj, ki je v opravičilo za svojo odsotnost na koncertu prispevala 100 tisočakov, 170 tisoč SIT pa je v imenu brežiške občine podaril še župan Ivan Molan. M .K.
Med nastopajočimi otroci, ki so plesali, igrali in peli, je bila tudi drugošolka Doroteja Župe-vc s svojo recitacijo.
to pomagajo pri realizaciji programov, so podelili zahvale. Prejeli so jih vse tri posavske občine, Termoelektrarna Brestanica, Triglav in Nova Ljubljanska banka Krško, Elmont, Vipap, Kostak in Zdravstveni dom Krško. Posebej pa so hvaležni društvu likovnikov OKO, ki je zbralo začetna sredstva za nakup Sončkovih prostorov z dražbo^ slik pod pokroviteljstvom Štefke Kučan. Nekdanja prva dama se je jubilejnemu praznovanju društva pridružila v srcu in z mislijo na vse dobre ljudi, ki podpirajo njihovo dejavnost, kot je zapisala v čestitki. B.D.

»REŽI
24. do 26. junij2005
Spoštovane občanke in občani!
Zavod za turizem občine Brežice že drugo leto zapored pripravlja prireditev "Brežice-moje mesto". Po zelo dobrem odzivu iz preteklega leta smo se odločili, da tudi letos pripravimo vsesplošno rajanje na ulici v centru mesta Brežice - na Cesti prvih borcev.
Letošnja prireditev "Brežice-moje mesto", ki bo potekala od 24.6. do 26.6.2005, je zasnovana na prijateljskem sodelovanju s Hrvaško na področju športa, kulture in zabave. Hrvaški gostje namreč že desetletja dajejo svoj prispevek k razvoju turizma občine Brežice, zato smo jim dolžni izkazati pozornost.
Zagotavljamo vam, da bo prireditev zanimiva, saj smo pripravili kakovosten, pester in privlačen program dogodkov in prireditev. Vsi, ki soustvarjamo prireditev "Brežice-moje mesto", smo prepričani, da ponuja prireditev "Brežice-moje mesto" enkratno priložnost za sprostitev.
Želimo vam vso srečo in vse dobro!
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Sava Glas, 23.6.2005
Združena praznik in jubilej
Krško - Krajevna skupnost (KS) mesta Krško je s prireditvijo v parku pri knjižnici počastila krajevni praznik in 40 let svojega delovanja. S priznanji so nagradili tiste sokrajane, ki so se s svojim delom širše uveljavili in prispevali k razvoju skupnosti.
je spomnil na dogodke, ki jih |j^
Krško spominsko obeležuje
kot svoj praznik. To so prve ak-	^
cije borcev proti fašizmu in vr- paBBBiž nitev izgnancev. Nlalokdo
postavljen prvi skupni sporne- p fes- f	^ f /
nik v državi v spomin padlim f.	■ W|
borcem in izgnancem. Delega-	SLI*® faflnflBr	TU
cijaje ob prazniku nanj položila	1-*J
cvetje.
Habinc je z doseženim vi.	W JuSSIli \
mestni KS zadovoljen, še pose- Kal	' iffli
bej s pestrim društvenim doga- 1fAimf At	«1
janjem. Ob prazniku so nagra- p '	..
som delujejo v dobro skupnos- I	____________________________ I
ti. Priznanja s plaketo KS so prejeli Marjan Geršak, uveljavljen tiskarski strokovnjak in zvesti donator številnim društvom, učiteljica Vidka Kuselj, ki vseskozi aktivno sodeluje na kulturnem področju kot amaterska igralka in dobra recita-torka. Tudi Ivan Mirt je iz prosvete, Krškemu pa se je zapisal kot zvesti sodelavec literarnega društva Beno Zupančič in eden od pobudnikov gradnje lokalnega kabelskega televizijskega omrežja. Priznanje s plaketo KS si je prislužil Konjeniški klub Posavje, ki ima med ostalim vse zasluge za v slovenskem merilu najbolje urejen hipodrom. Za svoje delo v skromnih materialnih razmerah, v katerih so pripravljali odličen podmladek, je dobil priznanje s plaketo tudi rokometni klub Atom.
Jože Habinc podeljuje nagrado turističnemu krožku.
S priznanji je krajevna skupnost odlikovala radioamaterja Janeza Kuslja, ustanovitelja in vodjo sekcije za amatersko ra-diogoniometrijo, Franca Neče-mra, uglednega hortikulturnega strokovnjaka, Matjaža Šri-barja, zapriseženega gasilca, v krajevni skupnosti zadolženega za priprave Civilne zaščite ter novinarko Tamaro Vonta.
Nagrado KS pa je_ dobil Turistični krožek na OŠ Jurij Dalmatin, ki šest let sodeluje z občinsko turistično zvezo. Učenci so s svojimi raziskovalnimi nalogami o možnostih razvoja turizma v kraju dobili na tekmovanjih v državnem merilu visoka priznanja.
Mestni park so preplavile pesmi Lovskega zbora, ženskega zbora Odmev, melodije
Pihalnega orkestra Videm in učencev Glasbene šole. Društvo Izvir pa je poskrbelo, da so bili tudi mlajši dinamično vključeni v praznovanje skozi športne igre in odkrivanje skrivnosti krškega gradu. B.D.
Kdo se boji... države?
Dobova - Na svečani seji ob krajevnem prazniku Krajevne skupnosti (KS) Dobova, ki ga v počastitev vrnitve iz izgnanstva Dobovčani praznujejo 7. junija, so kot vedno podelili priznan ja najzaslužnejšim krajanom.
Tako je priznanje za delo na športnem področju, predvsem v namiznem tenisu in malem nogometu, prejel Branko Vidmar, sicer hišnik, kurjač ter voznik v dobovski osnovni šoli; priznanje pa so podelili tudi Dobovškim rogistom ter vaški skupnosti Mali Obrež, ki je tudi letos po mnenju turističnega društva najlepše urejena vas v KS Dobova. Miha Bora-nič, predsednik KS, je ob tem dejal, da Dobova kot mejno področje pričakuje večjo resnost države in občine ter posluh za težave, s katerimi se že oz. se šele bodo soočali. Do-bovčane namreč boli, da se gradnja podvoza, ki bi ga morali graditi vzporedno z železniško postajo, nenehno odmika (na vrsto naj bi prišel prihodnje leto), da infrastruktura (pločniki, kanalizacija za meteorne vode) v okolici objekta ni urejena, da o kanalizaciji po
Štirje rogisti, med njimi tudi Robi Deržič, predstavnik upravnega odbora TD z Malega Obreža (na sredini), na desni pa Jože avrič, predstavnik vaške skupnosti Mali Obrež
krajevni skupnosti in gradnji levobrežnega nasipa ne gre izgubljati besed. Predsednik KS je še povedal, da bodo v skrajni sili prisiljeni državi napovedati neposlušnost. Julija bo v
Dobovi prenehala obratovati komunalna deponija, zato Bo-ranič opozarja, da se bo po vaseh precej poznal izostanek nadomestila, ki ga sedaj preje majo. M. K.
Tudi starost je lahko lepa
Krško - Lep sončen dan so v Domu starejših občanov izkoristili za 8. srečanje s svojci in prijatelji. Že zgodaj zjutraj so začeli stanovalci oprezati skozi okno, ali se bo nemara tega dne kdo spomnil tudi njih. In se je. Prihajali so prijatelji in svojci od blizu in daleč, v rokah so nosili vrečke in pod pazduhami stiskali zavoje s skromnimi pozornostmi za ljudi, ki jesen življenja preživljajo v domu starejših občanov.
Krški dom, ki je do leta 1995 sodil pod okrilje doma Im-poljca, je danes samostojni zavod, ki ga vodi Jožica Miku-lanc. V njem je trenutno 213 stanovalcev, od tegal50 žensk. Povprečna starost je 77 let; moški so v povprečju stari 70 let, ženske pa 81. Najdaljši staž v domu ima stanovalec, kije (am že 24 let. Več kot polovica vseh prihaja iz krške občine, med vzroki za sprejem pa prevladuje bolezen. Toda tega sobotnega dne so pozabili na bolezen. Okrog njih je bilo toliko sonca, vedrih in ljubih jim ljudi, da je bolezen za trenutke čudežno izginila. N.Č.C.
Zaživela pot k repnicam
Bizeljsko - Kraj, bolj znan po kolesarski poti, se odslej ponaša tudi s pešpotjo, poimenovano “Pot k repnicam”. Nastala je v režiji Turističnega društva (TD) in KS Bizeljsko, Kozjanskega parka, občinske turistične zveze, Društva prijateljev Bizeljčana, gasilskega društva in lovske družine z Bizeljskega, brežiške občine in Zavoda za turizem. Krstnega pohoda seje udeležilo kakih 50 pohodnikov, ki so se naužili lepega razgleda in že rahlo pozabljenih kmečkih specialitet in seveda tudi bizeljčana.
Že ime “Pot k repnicam” pove, da lahko pohodnik med prijetnim sprehodom zavije k eni od zanimivih peščenih jam, ki so edinstvene na svetu, in za povrh še zelo praktične. Ime so dobile po repi, sicer pa so služile kot odlična klet za shranjevanje tudi drugih pridelkov in sadja. Zaradi visoke vlage in stalnih temperatur je bilo to idealno skladišče tako pozimi kot poleti, služile pa so celo bivalnim prostorom. Okrog Bizeljskega je bilo nekoč posejanih 150 repnic, danes jih uporabljajo le še kakšnih 30, med katerimi je za turistične namene že urejenih ali pa še bodo sedem. Med njimi je zaenkrat največja Najgerjeva, ki
jana od Janežiča oz. po domače ekonomije v Stari vasi, vodi pa mimo več spomenikov s staro-žitno podobo, Smerdetovega križa, kapele sv. Marjete, Neralo-ve hiše ali le preprostih zidanic in se zaključi pri repnicah v Brezovici. Pot nazaj pa lahko popotnik ubere mimo sadjarskih kmetij in doline ribnikov ali pa po bližnjici do regionalke.
Pohodniki so na sobotnem pohodu ugotavljali, da veliko premalo poznajo svoje domače kraje, zato bo najbrž priročna zloženka, ki sojo izdali podjetni Bizeljanci, predvsem pa preprost zemljčvid, prišla prav tudi domačinom, in ne le turistom. Kot je povedala predsednica TD Vesna Kunej, bo druga
“Prvi ” pohodniki na poti k repnicam
meri kar 120 m2, a gospodarji pravijo, da bodo še kopali. Pešpot do repnic je sicer spel-
/y ^ /c
o
cvetlični aranžmaji
POGREBNE STORITVE
_ ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE i TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 J FAX: 07/49-93-241 | GSM: 041/619-455
Poletni delovni čas od 1.7.2005 delavnik: 7.00 - 16.00 ob sobotah: 8.00 -13.00
pot speljana čez Parkljavec -pohodnik najbrž ne bo spregledal etnografske zbirke Marije Sušnik - in se zaključila pri Svetem Vidu, po katerem bo tudi poimenovana. Tretja pešpot pa bo pohodnika vodila od Sušice proti Klancu, med potjo si bo moč ogledati tudi zbirki Martina Slomška in tisto na Hribčku, ter več cerkvic in seveda grad, po katerem bo pot tudi poimenovana. Kunejeva je dodala, da se bodo najprej lotili ureditve druge poti, ki bo najbrž za prve pohodniške palice nared prihodnje leto. M. K.
Prenavljajo dom
Sevnica - Okolica Doma upokojencev seje v teh dneh spremenila v gradbišče. Poteka namreč postopna obnova. Najprej bodo uredili glavni vhod in dvigalo.
Dom upokojencev Sevnica, ki je poleg brežiškega enota Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, je star 25 let. V teh letih so ustrezno posodobili notranje prostore, uredili
klančini, so pristali domala na glavni cesti. Ta problem bodo sedaj rešili, v naslednji fazi pa imajo v načrtu obnovo oken in vrat, kasneje še balkonov in fasade.
Čakajo, da bo njihov dom še lepši.
kopalnice, tuše in čajne kuhinje, uredili so domsko mrliško vežico, nič pozornosti pa niso namenjali zunanji podobi doma. Po tem, ko je v lanskem letu za obnovo prišla na vrsto streha brežiškega doma, so se letos lotili adaptacije sevniškega. Investicija, ki jo financirajo iz lastnih sredstev, bo potekala po fazah. Najprej bodo uredili glavni vhod in dvigalo, ki sta najbolj pereči točki. V domu upokojencev imajo namreč le eno staro dvigalo in kot pravi vodja doma Franja Svažič, morajo zjutraj natančno upoštevati red in navodila za uporabo dvigala, če hočejo, da življenje poteka kolikor toliko normalno. V dvigalu se tako gnetejo zaposleni pa invalidi - v sevniškem domu je kar 40 stanovalcev na invalidskem vozičku - poleg tega je treba v zgornji dve etaži, ki sta negovalni, dostaviti hrano in podobno. Novo dvigalo bo večjih zmogljivosti in bo potekalo po zunanji strani doma, saj v notranjosti ni prostora zanj. Poleg tega bodo uredili glavni vhod, da bo prijazen tako invalidom kot reševalcem. Doslej je namreč reševalno vozilo, ki je pogost obiskovalec v domu upokojencev, parkiralo kar na cesti, in tudi invalidi, ki so se z vozičkom spustili po
Sicer pa v domu upokojencev Sevnica, ki ima zgledno urejeno fizioterapijo in der lovno terapijo, trenutno prebiva 95 starostnikov. Bivajo v eno- in dvoposteljnih sobah, v vsakem nadstropju je tudi ena troposteljna soba. Povpraševanje po bivanju v domu je veliko, glavnino predstavlja sev-niška populacija. Skoraj 60 odstotkov stanovalcev je samoplačnikov, 30 odstotkom doplačujejo bivanje v domu svojci, 20 odstotkom pa občina. Osnovna cena v dvoposteljni sobi, ki ima balkon, je 86 tisoč SIT, za enosobno je potrebno doplačati 8 tisoč SIT. Doplačila so tudi za dietno prehrano, za nego itd.
V domu, ki stoji v središču mesta, pogrešajo nekoliko več zelenih površin, kjer bi postavili klopce, na katerih bi posedali oskrbovanci. Začasno so zanje uredili mize in senčnike na domski terasi, a to oskrbovancem ni všeč, saj menijo, da so preveč odrezani od sveta-aje posedajo na klopcah oh cesti, kjer opazujejo vrvež, med mimoidočimi prepoznajo znan' ca in pokramljajo z njim ali Pa zgolj naletijo na prijazneg3 človeka, ki jih pozdravi, se ji*3 nasmehne in jim tako polepi dan v jeseni življenja.
Nada Černič Cvetanovsk'
KULTURA
Mladinski kulturni festival
Krško - Mladinski center (MC) Krško je že četrto leto zapored organiziral Mladinski kulturni festival, ki se je odvijal v starem mestnem jedru Krškega. Festival ima dva osnovna cilja, in sicer oživitev starega mestnega jedra, ki ima nepopisno zgodovinsko vrednost, drugi cilj pa je predstavitev slovenskega kulturnega ustvarjanja in hkrati priložnost, da se na odru predstavijo domači kulturni ustvarjalci. Tudi letos je bil Mladinski kulturni festival uspešen, saj je organizatorju uspelo za dva dni popestriti življenje prebivalcem mesta in ostalim, ki šo se ga udeležili.
Mladi ustvarjalci pri svojem delu
Eden od večerov je bil posvečen jazz glasbi, kjer sta se predstavili skupini Aleš Suša kvartet in JJ kvartet z Jadranko Juras.
Drugi dan se je program pričel že ob 14. uri, ko so najprej podelili pokale udeležencem državnega kronometra za pokal Slovenije. V nadaljevanju se je predstavilo 10 plesnih skupin OS Jurija Dalmatina Krško in plesnih skupin, ki vadijo v prostorih MC Krško. Sledil je MC Direndaj, kjer so otroci s kredami lahko ustvarjali na ulici, s prstnimi barvami pa na papirju. Svojo priložnost je dobila tudi Mladinska točka Veliki Kamen, ki se je predstavila in hkrati pokazala, kaj so dosegli v svojem prvem letu delovanja. Ob 18. uri so vzgojitelji in ravnatelj Vrtca Krško pripravili gledališko komedijo z naslovom “Zmeda v vrtcu Zvonček”, večerni del je odprl DJ Mate, ob 1. uri pa je sta prišla na vrsto Polona in Gušti. Mladinski kulturni festival je doživel vrhunec s koncertom Jana Plestenjaka.
Izlet je moj idol
Brežice - Akcija “Alkohol ni moj idol!” je spet v polnem teku. Učenci osmih razredov vseh OS brežiške občine so maja pridno reševali kviz o alkoholu, najboljših 45 pa bodo popeljali na izlet v Šaleško in Savinjsko dolino. V velenjskem rudniku si bodo oblekli rudarske uniforme in se v spremstvu vodnikov podali v podzemni svet, se seznanili z življenjem in delom rudarjev ter se popeljali z rudniškem vlakcem. Pot bodo nadaljevali do Šempetra v Savinjski dolini, kjer si bomo v antičnem parku ogledali rimsko nekropolo in bližnjo jamo Pekel. Učencem se bodo na izletu pridružili tudi predstavniki organizacij, vključenih v Mrežo LAS, ki so akcijo tudi pripravile. To so Policijska postaja Brežice, Zdravstveni dom Brežice in Mladinski center Brežice.
Življenje
Življenje je kratko, zato ga je treba živeti, v njem iskreno hrepeneti, ga s smehom prenašati iz dneva v dan.
Le tako boš lahko srečen postal.
V njem opazovati moreš čude sveta,
krepke besede, žalost in jezo, cvetoča drevesa, ptičje žvrgolenje, slovensko zastavo, besede svobode.
Vse to je nov dan.
Janja Račič, D8. c OŠ Sava Kladnika Sevnica
H lesnina \ MEI	
akcija v mesecu juniju: ; ;'	;	- r- zastora ."‘	
JEDILNE GARNITURE ŽE OD 49.990 SIT ? PISALNE MIZE ŽE OD 4.990 SIT	i
MLADINSKE SOBE ŽE OD 34.990 SIT SPALNICE ŽE OD 69.990 SIT KAVČI IN TROSEDI ŽE OD 29.990 SIT REGALI ŽE OD 34.990 SIT OMARE 2D ŽE OD 18.990 SIT STOLI ŽE OD 3.990 SIT
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390
I

Željko Halambek
'Idealno je, ko se riše železnica!”
Vsaj malce zvedavemu duhu in budnim očem so lahko lokomotive, vagoni, tirnice, železniške in tramvajske postaje nesluten vir izzivov za iskanje in odkrivanje neštetih zgodb, ki se valijo med kolesjem teh železnih cest. Četudi se z vsem tem železnim zgodovinopisjem znajdeš pred bogatimi panoji, katerih ljubiteljski lastnik je Željko Halambek. Osuplega pogleda sem izmenjaje strmela nekaj časa v Željka in nekaj časa v njegovo železniško razkošje, ko sem ga pravzaprav poiskala zaradi njegovega likovnega izraza...
Kljub hipnemu svetovnemu križišču v glavi pa sva se z Željkom po tihem brala, ko mi je smeje dejal: "Idealno je, ko se riše železnica.” In ko sem v globini vseeno brskala, ”kaj sedaj”, me je Željko izzval sam: ”0 čem bova? Jaz bi raje o tem, v kar strmite. Železnica je pravzaprav moja prioriteta, ljubezen, predanost, navdih, vztrajnost. Vse kar hočete!”
Dipl. inž. arh. Željko pove: ”Vse skupaj se je začelo že v času pred mojim rojstvom, ko se je moja mama, noseča z menoj, vozila z vlakom v službo iz Brežic v Zagreb in nazaj. Ko sem bil star tri leta, mi je ati kupil vlakec, potem smo to dopolnjevali z raznimi modeli, zanimali so me lokomotive in vagoni, ki so vozili po loveniji in rvaški. Ker se vseh modelov ni dalo kupiti, sem jih začel izdelovati sam. are dil sem tudi serijo ljubljanskih, zagrebških, osijeških in beograjskih tramvajev.” odele Željko izdeluje zelo natančno do najmanjših podrobnosti, rve modele je izdeloval iz papirja in lepljivega traku, kasneje je začel uporabljati plastiko, prozorno olijo in samolepljive tapete zadnja njegova tehnologija pa je zvijanje tanke plastike preko lesenega kalupa s pomočjo segrevanja, pri delu pa si pomaga z dvema likalnikoma, hladnim in vročim, ter z azbestno krpo, kolesa izdeluje iz več slojev oli-je, za os uporablja palčke za ušesa, ekatere načrte dobi, težje dosegljive dimenzije meri sam in česar ne more izmeriti, najpogosteje fotografira, najpogosteje dela modele v razmerju 1:87. "Težko povem, koliko časa porabim za izdelavo ene makete, recimo
- ene zimske počitnice. Vem za konjičkarje, ki bi težko komu plačali kavo, bi pa za vlakce spraznili žepe do dna.”
Življenje mu je začelo teči 7. julija 1975, osnovno šolo je končal v Brežicah, Srednjo oblikovno in Fakulteto za arhitekturo v Zagrebu, zaposlen je v Projektnem biroju Žaprešič: "Tudi diplomsko nalogo sem zagovarjal, jasno, na temo železnic in sicer Tipske železniške postaje od navadnega postajališča do velikih kolodvorskih stavb”. Drugi del naloge pa je zajemal konkretno lokacijo z zemljiščem in pripadajočo infrastrukturo. Vse skupaj je, s konjičkom vred, toliko obširno, da je za tako kratek čas nemogoče povedati vse, kar bi želel.” Željko tudi objavlja v strokovnih revijah. Na osnovi enega od člankov se mu je oglasil Anton Petrovič s Senovega in ga povabil k sodelovanju v projektu “Turizmu pomaga lastna glava”. Sodeloval je pri popisu, kaj vse je Rudnik Senovo imel in pri modeliranju rudarske železnice: "Zelo zavzeto je sodeloval učenec Simon Šoln, maketa senovške rudarske železnice je bila na več razstavah, sedaj pa je razstavljena v OŠ XIV. divizije na Senovem. Sem član TD Senovo, kjer se trudimo, da bi se ohranila dediščina Rudnika Senovo.”
Je tudi član Kluba železniških modelarjev Zagreb, kjer so zelo ustvarjalni, trenutno dela maketo ŽP Zabok, potujejo po različnih depojih, železniških muzejih in - raziskujejo. Udeleževal se je številnih arhi-
tektonskih delavnic, v Mednarodni šoli arhitekture v Motovunu pa je Željko kot odličen modelar predstavil model futurističnega vlaka na ozkotirni železnici, ki bi v 11 km povezovala Italijo, Slovenijo in Hrvaško in
pravi: ” ovorim o futurističnem modelu Parenzane, ideja je zelo aktualna v Poreču.
e bi se to lahko uresničilo, bi bila to lepa turistična atrakcija, saj bi železnica šla skozi prekrasno istrsko pokrajino, proga pa bi povezovala njenih krajev.”
Je tudi član Društva likovnikov Krško Oko in Društva likovnikov Brežice, saj je že od malega z veseljem risal po beležkah: "Saj bi bilo s tega vsega težko skreniti, ker je vse skupaj družinska tradicija. en i. Veselje so likovne kolonije, primerjanje del, ocene, skupni komentarji, skupinske razstave, druženje in ustvarjanje.”
Vsi Željkovi modeli v glavnem vozijo po tirnicah. Ko sva postala ob veliki maketi z vlakcem, ki je vozil čez tunel, mimo zelenja, jezerc in starega pravljičnega postajališča, mi je na moč zanimiva železniška zgodba v misli privabila melodijo “Vozi me vlak v daljave...”
N at j a Jenko Sunčič
Moč prijazne besede
V OŠ Adama Bohoriča je potekal projekt “MOČ PRIJAZNE BESEDE”, ki se je navezoval na kakovost medsebojnih odnosov.
Skozi celo šolsko leto so v naši šoli potekale aktivnosti, kjer so učenci oblikovali razredna pravila in razpravljali o različnih oblikah strpnega reševanja nesoglasij, obvladovanju čustev ter o samopodobi učencev. Pri oblikovanju samega projekta smo si pomagali z različno literaturo in postavili ukrepe na ravni šole, oddelkov ter posameznikov. Z raziskovalnimi nalogami smo želeli ugotoviti, v kakšni obliki in kako pogosto se nasilje pri nas pojavlja, kdo so žrtve in kdo nasilneži. V moči prijazne besede pa smo iskali pot do dobrih medsebojnih odnosov, ki so temelj, na katerem gradimo našo skupno prihodnost
Dan šole je za nas pomenil zaključek projekta, hkrati pa smo nenasilno vedenje poskušali povezati s Športom. Učenci so se pomerili v različnih športnih disciplinah, osmošolci pa so se v odbojki preizkusili s starši. Organizirano je bilo tudi strokovno predavanje s področja etike športa, na katerem so učenci in starši pridobili koristne informacije za “fair play” in strpnost v športu. Na zaključni prireditvi se je predstavil Primož Kozmus, vrhunski športnik v metu kladiva in nekdanji učenec naše šole. Staršem, krajanom in širši javnosti želimo povedati, kako krepimo telo in duha in kakšna je moč prijazne besede - za lepši in boljši današnji in jutrišnji dan.
Vera Kustec
Papir na vrtiljaku
Letos smo učenci in učitelji OŠ Raka Zemlji in ekologiji namenili veliko časa.
Pred dnevom Zemlje smo imeli v vseh razredih projekte na temo papir - predelava, pridelava, onesnaževanje in izdelki iz papirja. Osmošolci so v sklopu tega dela obiskali tovarni Vipap in Tespack Duropack, kjer so si ogledali predelavo papirja in končne izdelke. Med tem pa so učenci od 4. do 7. razreda v šoli z zanimanjem sodelovali na delavnicah, ki so jih vodili zaposleni v Valvasorjevi tiskarni v Radečah. Navdušeni so bili nad papirjem, ki so ga naredili sami.
Ob vsem tem so tekle priprave na zaključek projekta, ki je bil na dan Zemlje, ko smo imeli dan odprtih vrat. Popoldne se je učencem v delavnicah pridružilo tudi veliko staršev, ki so z veseljem delali papirnate izdelke, raziskovali zgodovino papirja in razmišljali o možnostih recikliranja. Za konec smo se zbrali v telovadnici, kjer so člani ekološkega krožka pripravili nadvse simpatično igrico. Poučili so vse prisotne o pomenu zbiranja starega papirja - veliko dreves lahko ohranimo, če papir nosimo na kup in nato v primerne zabojnike. Mogoče je tudi zato zabojnik za našo šolo zelo hitro poln starega papirja.
Veliko lepega smo povedali o Zemlji. Želimo si lahko le, da ne bopio vsega prehitro pozabili.
Novinarski krožek OS Raka
Ob jubileju slovo
Pevci in tamburaši spet skupaj
Brežice - S slavnostnim koncertom so 5-letnico delovanja proslavili člani Posavskega okteta, ki so se jim za kratek čas pridružili tudi trije nekdanji pevci. Osmerica pevcev, ki je v teh letih zbrala preko 60 nastopov, je redna udeleženka območnih in medobmočnih revij in srečanj oktetov jugovzhodne Slovenije, v tej zasedbi nastopa dve leti, prav toliko časa pa jih usmerja Petra Uršič.
Pevci so sprva prepevali v Mešanem pevskem zboru Viva, L"*""' B
nato pa pod mentorstvom Mar- L H jetke Podgoršek Horžen orali ledino v občutljivem sestavu, kar oktet zagotovo je. Prav	atHM
Ilorženova je svojim nekdun- BrPLjjBjgfe. gfeji ar jim varovancem na koncertu	'1 i
tudi izkazala čast s svojim izjemnim sopranom. Praznovanje petletnice je bilo za pevce vesel in hkrati žalosten dan, saj se je od njih poslovil basist Tomislav Osojnik. Vrli Posavci, ki jim na glasbeni poti stojijo ob strani mnogi pokrovitelji, posebej pa so hvaležni direktorju krškega Kulturnega doma Adolfu Moškonu, tako že pospešeno iščejo podkovanega, predvsem pa zabave lačnega pevca, ki ga krasi nizek glas.
Posavski oktet se pospešeno pripravlja na izzid prve zgoš-
Posavski oktet v Posavskem muzeju
čenke, ki naj bi luč sveta ugledala jeseni. Pevci sicer najraje pojejo slovenske pesmi, tako ljudske kot tudi prirejene, zelo pa so jim pri srcu še koroške
melodije. Tudi uvodno zapeta hudomušna “Mi smo Posavci” izvira prav iz naše najsevernejše pokrajine, s katero jih povezuje veliko skupnega. M.K.
Brežice - Tudi letos so brežiški pevci, združeno v tri zbore, moškega, ženskega in mešanega, skupaj s svojimi gosti - Tamburaškim orkestrom iz Artič - pripravili že tradicionalni letni koncert, hkrati pa obeležili okrogli jubilej Moškega pevskega zbora.
V Viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah je znova zadonela pesem treh brežiških zborov, ki že vrsto let prepevajo pod vodstvom zborovodij Elizabete in Dragutina Križani-čovih. S svojimi nastopi v Posavju in zunaj njega širijo zavest, da je slovenska pesem tista, ki bogati kulturo našega naroda, svoj repertoar pa dopolnjujejo tudi s pesmimi drugih narodov oziroma slovenskih zamejcev. Kot vsako leto so koncert propestrili artiški tamburaši, ki so zaigrali nekaj skladb samostojno. Polno dvorano obiskovalcev so navdušili solisti, Bojan Hotko na braču, Elizabeta Križanič z vokalom, še posebej pa Robi Fuks na ksilofonu, saj so mnogi poslušalci tovrstno zasedbo slišali prvič. Na koncu so zapeli in zaigrali skupaj-
Z letošnjim koncertom pa so počastili tudi 40-letnico Moškega pevskega zbora, ki trenutno
šteje 13 članov, vodi pa jih prof. Križanič. Med njimi sta tudi dva najbolj vztrajna, ki v zboru prepevata že celih 40 let, to sta
Branko Avguštin in Drago Sav-
nik. Jubilanti so bili deležni čestitk in pohval, z obiskovalci pa so se vsi nastopajoči razšli z obljubo, da se ob letu ob sorej spet slišijo. J.K.
Jubilanti - Moški pevski zbor s svojimi gosti - tamburaši iz Artič; v ospredju Branko Avguštin in Drago Savnik, ko sprejemata čestitke predsednika zbora Jerneja Žnideršiča.
Galerija v zidanici
Kostanjek - Peter Špiler je nemiren duh, ki vedno preseneča. Saj ni znan zgolj kot direktor več firm, menedžer in podjetnik ali vinogradnik in vinar pod Vidovo goro nad Kostanjkom. Je namreč tudi velik ljubitelj kulture in umetnosti. Zlasti likovne, saj je na lastno pest organiziral več kot ducat likovnih kolonij, za letos pa je načrtoval že petnajsto. Sodelovali naj bi priznani umetniki Mirsad Begič, Rajko Cuber in Dušan Lipovec, a je smrt slednjega likovno kolonijo - pravzaprav atelje na prostem - preprečila. Bo pa Špiler jubilejno druženje likovnikov letos vseeno izpeljal z zaključkom ob trgatvi.
Špiler pa je presenetil še enkrat. Kar na hitro je povsem obnovil družinsko zidanico, jo prekril s slamo in v notranjosti poskrbel za prenovo vinske preše, pri čemer so se izkazali številni domači rokodelci. In sredi te domačnosti je pod lesenimi tramovi in okrog stare preše nastala pravcata galerija. Več deset likovnih del priznanih slikarjev in kiparjev, predvsem iz dežel nekdanje Jugoslavije, so si poleg Petrovih prijateljev ogledali številni vaščani Kostanjka in okolice.
Nevsakdanja likovna galerija v starem vinskem hramu bo seveda na ogled ob koncu tedna, za posebne skupine pa tudi po predhodni najavi. Obiskovalci bodo lahko ogled umetnin povezali tudi z degustacijo Špilerjevih belih in rdečih vin, ki jih nudi pod blagovno znamko Vidova vina. V.P.
Še ena zanimivost
Brežice - Poznavalci preteklosti in drugi meščani upajo, da se bo dosedanjim simbolom Brežic - mogočnemu srednjeveškemu gradu, mostu čez Savo in Krko ter vodovodnemu stolpu - kmalu pridružila še ena znamenitost. V neposredni bližini nekdanje trgovske šole, na skorajšnjem gradbišču nove brežiške pošte, so namreč arheologi zadnje tedne odkrivali dokaze preteklosti. In po besedah strokovnih vodij Uroša Bavca in Slobodana Oliča so naleteli na presenetljiva odkritja.
Najprej so odkrili nemške vojaške jarke, kmalu nato pa tik za že znanim mestnim obzidjem še na ostanke velikega obrambnega stolpa. Po Bavčevih besedah jih je bilo okrog srednjeveških Brežic kakšnih deset, zgrajenih med 16. in 17. stoletjem za obrambo pred Turki. A jih ni nikoli bilo treba uporabiti, ker je nevarnost turških vpadov prej minila. Ob nadaljevanju izkopavanj so arheologi naleteli še na predzgodovinske jame iz bronaste in železne dobe ter menda celo iz latena, torej iz prve poselitve Brežic.
Zdaj, ko so strokovnjaki končali z deli, bo potrebno hitro ukrepati in se z investitorjem, torej s slovensko Pošto dogovoriti o ohranitvi zgodovinskega najdišča in seveda o vključitvi restavriranih ostankov obrambnega stolpa skupaj z delom odkritega obzidja v širšo turistično ponudbo. V.P.
napovedi dogodkov
23.	junij
Brežice - odprtje razstave “Delo Občinske turistične zveze Brežice” in turističnega društva “Nekoč in danes”, ob 19. uri, galerija Posavskega muzeja
24.	junij
Brežice - prireditev “Brežice - moje mesto” (skupina Sebastian, učenci OŠ brežiške občine in glasbene šole, hrvaški pevski zbor Vladimir Prelog, Magnetic, Tabu, sejem domače in umetne obrti, možna degustacija), od 11. ure, ulica
Krmelj - predstavitev zgoščenke otroškega pevskega zbora Sonček, ob 18. uri, telovadnica OŠ
Sevnica - samostojni koncert Godbe Sevnica ob počastitvi dneva državnosti, ob 20. uri, atrij gradu
25.	junij
Brežice - prireditev “Brežice - moje mesto (nogometna tekma, komedija v izvedbi gledališča Slavka Ceijaka “Grendlandska noč”, plesne skupine, 4asa, Leeloojamais), od 17. ure, Cesta prvih borcev
26.	junij
Brežice - prireditev “Brežice - moje mesto (povorka konj, folklorne in tamburaške skupine, gasilski pihalni orkester iz Loč, King-ston), od 17. ure, Cesta prvih borcev
1.	julij
Kapele - koncert ob 155-letnici Pihalnega orkestra Kapele (gosti Mambo Kings), ob 20. uri, trg
2.	julij
Kapele - mednarodni nočni maraton pihalnih orkestrov, ob 19. uri, trg
Planina pri Sevnici - (k)lumpanje - 12-umi spektakel (streetball, odbojka ob 10. uri, skupine Bilk, Tide, Power šok, Dan D, Psihomo-do Pop, Zoran Predin in žive legende, Mi 2), ob 15. uri
Pišece - koncert Ensemble Severin v okviru Festivala Brežice, ob 20.30, cerkev Sv. Mihaela
3.	julij
Boršt - skoki v vodo (nastop Mirana Rudana, Majde Arh, mladih harmonikarjev iz Podbočja, Dua Mitja in Primož, Gregorja Gramca, plesne skupine OŠ Cerklje, razstava “Boršt na črno - Boršt podtalno” na Lopatičevi domačiji), ob 14. uri, most
Turistično društvo Brestanica tudi letos pripravlja
Petrov sejem,
ki bo v soboto, 2. julija, s pričetkom ob 9. uri
v trškem jedru z bogatim kulturnim programom.
Vabljeni vsi, kise ukvarjate z obrtno, rokodelsko, kramarsko in kmetijsko-prehrambeno dejavnostjo, da s svojo ponudbo popestrite prireditev in doprinesete k bogati izmenjavi blaga ter veselemu razpoloženju.
PRANGERJADA - srečanje osmih prangerskih krajev s predstavitvijo krajevnih značilnosti, šeg, navad in prangerskih sojenj.
Zagotovite si svoje mesto, zato se čimprejprijavite na naslovu Turistično društvo Brestanica, Cesta izgnancev 3, Brestanica ali na telefonski številki 07/49-79-193 pri Mirku Avsenaku.
Furnm m mn
- so cenovno najugodnejša rešitev za ohranitev spomina v klasičnem albumu, fotografije pa so izdelane na klasični foto papir, ki ima obstojnost več generacij. V digitalnem zapisu se ustvarja dvom vzdržljivosti medijev, zato klasični fotografski postopek in slika na foto papirju daleč prekaša vse ostale lastnosti in prednosti v digitalni fotografiji.
OD MALIH FOTOGRAFU DO METRSKIH POVEČAV
avtomobilizem
X
feng shui
VW Caddy 1.6i
Večkrat smo že govorili o predstavitvi smo ga preizkusili enoprostorcih in vsakič ugo- najprej z dieselskim motorjem, tavljali, da jih je vedno več. prav te dni pa smo se na test Postajajo “ljudski”, česar pa za odpeljali še z 1.6-litrskim ben-
njihovo ceno še ne moremo trditi, saj je, predvsem pre-mosorazmerna z velikostjo, udobjem in opremo. Boljši, cenejši kompromis seveda iščejo vse avtomobilske hiše in ravno to je storil tudi Volksvvagen, ki je sicer poltovorni dostavnik spremenil še v nekoliko špar-tanski enoprostornik s petimi sedeži, prostorno notranjostjo in velikim prtljažnikom. Ob
Motor:
-	bencinski linijski štirivaljnik
-	prostornina: 1590 cm3
-	največja moč: 102 KM (75 kW)
-	navor: 148 Nm pri 3800/ min.
cinarjem.
Na začetku, da ne bo pomote, povejmo, da je Caddy poenostavljena izpeljava sodobnega in dražjega Tourana, ki po zasnovi sodi med eno-prostorce, po opremi in tudi sicer pa med avtomobile. Predstavljal je idealno osnovo za Caddy, ki je že na voljo v tovorni in potniški izvedbi. Že na prvi pogled jo izdajata prednji in zadnji odbijač, še bolj pa iz tovorne različice privzeta povišana streha. Razlik je seveda še več. V primerjavi s Toura-nom je tudi notranjost bolj plastična, čeprav je ohranila svojo funkcionalnost, predali in ostale uporabne površine pa so v primerjavi z drugimi še
večje.
Sedeži so taki, kot jih v Volksvvagnu pričakujemo, armaturna plošča pa je lepo oblikovana. Usmerniki zraka so okrogli, instrumenti pregledni, oprema pa skladna s ceno. Najbolje je izbrati različico z imenom “life”, ki ponuja nekaj več za ne preveč denarja.
Bencinski motor se Caddy-ju sicer dobro poda, a preverjeni 1.9-litrski, 105 konjski TDI
v primerjavi vseeno zmaga. Ta je na testu namreč kljub iskrivi vožnji potrošil manj kot 8
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 164 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 13,7 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 8,1 l/100km
-	testno povprečje: 10,8 1/ 100 km
povprečnih litrov plinskega olja, medtem ko 102 konjski bencinar potrebuje vsaj povprečnih 10 litrov bencina na vsakih 100 prevoženih km. Ne glede na to, v kombinaciji s petstopenjskim menjalnikom poplača vsa pričakovanja.
ončna hitrost je 16 km h, do 100 pa potrebuje 1 , sekunde.
Tudi bencinski Caddy je namenjen tistim, ki iščejo prostorno udobje, ne potrebujejo
pa, ali ne morejo plačati, še limuzinskih interierov in die-selskega motorja. Kljub temu bodo zadovoljni in za svoj denar pošteno poplačani, če letno prevozijo manj kilometrov, pa 'se jim nakup diesla kljub njegovi varčnosti tako ali tako ne izplača.
Aleksander Krebelj
Opremljanje posameznih prostorov v skladu s feng shuijem
(Nadaljevanje iz 133. številke SavaGlasa)
Še nekaj napotkov za notranjost:
-	sprednji in zadnji vhod ne smeta biti v neposredni vidni povezavi,
-	definiranost nivojev, etaž,
-	razpored prostorov ne sme biti preveč nepravilen (pooseblja labirint),
-	v objektu naj ne bi bilo dolgih, ozkih in temačnih hodnikov,
-	okna naj ne bi bila prevelika,
-	idealni so ravni in ne preveč visoki stropi,
-	najbolj pogosto uporabljeni prostori naj imajo čim več naravne svetlobe,
-	vrata spalnice, hišne pisarne ali delovne sobe naj ne gledajo neposredno na stopnišče ali na izhod iz hiše.
Glavni vhod:
Vhodi so vstopne in izstopne točke energije v objektu. Vhodi, ki imajo pozitiven feng shui, bodo prevajali pozitivno energijo. Po svojem zunanjem videzu je dober vhod širok, blagih linij, sprejemajoč, izkazuje dobrodošlico in vedno brez vidnih ovir od spredaj. Nasprotno pa je slab vhod nekako skrit, neviden, povlečen pod zgornjo etažo, ali pa po možnosti še omrežen s kakšnimi podpornimi stebri (upodablja zapor) in ima pred sabo recimo krepko obraščeno drevo, ki naj bi ga do konca zastrlo.
Hodniki:
Hodniki so pogosto zanemaijen del objekta, ki jim nekako ne posvečamo dovolj pozornosti. Ker povezujejo posamezne dele notranjosti, lahko zaradi svoje ozkosti in temačnosti spremenijo svoj sicer pozitiven feng shui v negativnega. Nenehna menjavanja občutkov v nas ob prehodih iz pozitivno naravnanega prostora, svežega, okopanega v naravni svetlobi, v temačen ozek hodnik in potem ponovno v pozitivno okolje na daljši rok lahko povzroči nestabilno razpoloženje, posledično pa tudi slabe medsebojne odnose. Dobri hodniki so široki, relativno kratki in dobro razsvetljeni.
Stopnišča:
Stopnišča sodijo v isto kategorijo kot hodniki. Veljajo enaka pravila, potrebno pa je še dodati:
-	spiralne stopnice spreminjajo značaj energije iz pozitivne v negativno,
-	bolj strme so, bolj negativen učinek imajo.
Za vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-94-775.
Goran Ledič

moda

Derma Art „„
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACIJ AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC KOŽNIH IZRASTKOV „	GUB-LASERSKI PILING KOŽE
V j»g

'ZžL Mi
M
C Perma Art)
A
TEL 07/49-66-044, GSM: 031-681-401
J
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
Daniela Truden, www.dermaart.si
Zaplešiva/Shali we dance
John Clark (Richard Gere) je deloholik, ujet v lastni monotoni in poneumljajoči eksistenci, v kateri vlada rutina. Ko nekega večera na poti domov ugleda prekrasno učiteljico plesa (Jennifer Lopez), se njegovo življenje popolnoma spremeni, saj lepotica v njem prebudi željo, da poišče pot iz ujetništva lastne eksistence in se vpiše v tečaj klasičnih plesov. Zdaj mora imeti lahek korak in izvajati zapletene manevre, če želi to novo in vznemirljivo strast obdržati in jo skriti pred družino in prijatelji. Film Zaplešiva z oskarjevko Susan Sa-randon v glavni vlogi se zagotovo uvršča med nadvse priljubljene filmske uspešnice, ki nadaljujejo tradicijo filma Čedno dekle.
v
Spartanec/Spartan
Vojaški častnik Robert Scott (Val Kilmer) dela v tajni enoti za posebne naloge. Sco-ttova najnovejša naloga je poiskati Lauro Newton (Kristen Bell), hčerko visokega vladnega funkcionaija. Pri tem naleti na trgovino z ljudmi, ki je morda povezana z Laurinim izginotjem. Povsem običajno reševalno operacijo kmalu zapletejo politične ambicije ljudi na visokih položajih. Scott in njegov varovanec Curtis (Derek Luke) sta tik za petami ugrabiteljem, toda njuna naloga se nenadoma zaključi, ko mediji poročajo o Laurini smrti. Medtem ko Scott na podeželju mimo čaka na svojo naslednjo nalogo, pa Curtis ne more pozabiti. Vetjame, da je Laura živa. Če se njegove domneve izkažejo za resnične, se bodo s Scottom in Lauro znašli v središču nevarne zarote...
Predsednikova hči
Katie Holmes je odlična v vlogi Saman-the Mackenzie, ki jo varujejo kot punčico svojega očesa, čeprav si ona želi le, da bi lahko normalno študirala kot drugi, brez vpliva staršev. Toda težava je v tem, da je njen oče (Michael Keaton) predsednik Združenih držav Amerike. Odločna in trmasta Samantha tako kljub budnemu očesu varnostne službe in nenehni medijski pozornosti spozna čednega študenta, ki ima tudi sam skrivno življenje. Dekle, ki je bilo vedno nekaj posebnega, je končno dobilo priložnost, da se vklopi
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v
Zakaj jih ženske premalo nosimo? Naredimo spremembo, bodimo spet bolj ženske in se upajmo, zdaj imamo priložnost. Za tiste, ki to že počnete, pa le nekaj nasvetov. Govorim o ženskem krilu, ampak ne kateremkoli, o (denim) jeans krilu. Če ste mislili, da so jeans krila pozabljena, ste se krepko zmotili. Imamo tri modele, pomagala vam bom, da se boste lažje odločili za katerega od njih.
Mini jeans krilo
Če mislite, da je ta model samo za super manekenke, potem se motite. Je pa nekaj res; noge morajo biti suhe in lepe. Obstajajo postave, ki imajo drugje morda kaj preveč, ampak noge so lepe in suhe, in tudi za tiste je ta model pravšnji; pokažite svoj čar, tisto najlepše na sebi. Priporočamo, da si jih malce posončite, ali pa vsaj uporabite kremo za samoporjavitev in ne pozabite na odstranitev dlačic. Kavbojski škornji so s kombinacijo minija fenomenalni, če vam seveda ni prevroče in imate dovolj samozavesti, sicer pa bodo balerinke tudi v redu.
Jeans krilo na A
To je optimalni kroj prav za odvečne kilograme na nogah, bokih in trebuhu. Takšno krilo, predvsem s prišitimi volančki, skrije prav te problematične točke. Nikar pa ga ne nosite nad boki, temveč pod njimi. Lahko obujete visoke pete, nizke, športne, elegantne..., lahko imate “od-štekan”nakit, nosite ga lahko s pisanim topom ali z elegantnim blazerjem. Kot vidite, je prav ta kroj izredno uporaben in ima veliko možnosti kombiniranja.
Svinčnik krila
To so izredno oprijeta krila do kolen iz 50-ih, ki prav tako očarajo okolico. Vedeti pa je potrebno, da se žal ali na srečo vidi prav vse. Torej je pomembno, da na nogah, trebuhu, zadnjici ni odvečnih kilogramov, saj to krilo pokaže prav vse. Nikakor ne obujte nizkih pet, morajo biti visoke, najlepše pristajajo prav tiste z vrvicami, zavezane na nogi.
Torej če se boste odločile za enega od teh kril, potem boste moderne. Velja seveda tudi za ostale materiale. Poletje je tu, pokažite kaj imate in kdo ste.
Lea Šinko Štraus
ŠPORT
rokomet
Slovenija boljša od Tunizije
Dobova, Krško - Slovenska moška rokometna reprezentanca je v prijateljskih tekmah v Dobovi in Krškem dvakrat premagala Tunizijo, kar je dober obet za prihajajoče Sredozemske igre v Španiji.
Prvo tekmo so naši dobili prepričljivo s 40:30. Že v prvih minutah srečanja v Dobovi so si priigrali štiri gole prednosti, ki so jih ohranjali do prve polovice polčasa, ko sta sodnika Veber in Pangers izključila dva slovenska rokometaša. To so izkoristili Tunizijci, ki so izenačili in nato vseskozi vzdrževali stik s slovensko izbrano vrsto. V drugem polčasu pa so belo-modri zaigrali bolje in iz minute v minuto večali svojo prednost, kije na koncu znašala 10 zadetkov. Največ golov so za slovensko vrsto prispevali prizadevni Žvižej s šestimi, Pajovič s petimi ter Kozlina, Na-tek in Sirk s štirimi zadetki.
Predsednik rokometne zveze Slovenije Marjan Sedej je domačemu občinstvu tudi nekoliko popihal na dušo, rekoč, da je Dobova biser slovenskega
rokometa. Na srečanju v Krškem pa so se Tunizijci izkazali za bolj trd oreh; izbranci slovenskega selektorja Slavka Iveziča so namreč tehtnico na svojo stran nagnili šele v prvi polovici drugega polčasa (prvi se je končal s 16:13 za gostujoče igralce), ko so si priigrali
nekaj golov prednosti, razliko pa obdržali vse do konca dvoboja, ki so ga Slovenci dobili z 31:28. Največji golgeter je bil tokrat Natek z osmimi zadetki, Ivančič in Kozomara pa sta bila uspešna štirikrat. Mlakar je tunizijskega vratarja premagal dvakrat, Sirk pa enkrat. M.K.
Europrodukt v prvi državni ligi
Brežice - Mladim rokometašicam ženskega rokometnega kluba Europrodukt Brežice je uspel veliki met, saj so se uvrstile v l.a žensko rokometno ligo Slovenije. Zadnje srečanje v l.b državni ligi sp sicer odigrale 24. aprila in po odigrani končnici osvojile končno 2. mesto v ligi, ki jim ni zagotavljalo napredovanja. A rokometna zveza je prejšnji teden sprejela sklep o razširitvi lige z 10 na 12 klubov, tako da bomo imeli Posavci po dolgem času spet rokometnega prvoligaša. Brežiške rokometašice so izjemno mlade - njihova povprečna starost je 17 let - in zelo perspektivne, kar so na zadnjih srečanjih bučno pozdravljali številni navijači. V klubu upajo, da bo dobra igra pritegnila tudi več sponzoijev, seveda pa bo uspeh že, če bodo Breži-čanke obstale v zelo kakovostni prvi ligi. Srečanje 1. kroga bodo igralke v prihodnji sezoni odigrale na domačem terenu 17. septembra.
radiogoniometrija
Krčanka in Sevničan državna prvaka
Domžale - Posavski radioamaterji - lisičaiji so se z državnega prvenstva v amaterski radiogoniometriji, ki je v soboto potekalo v Domžalah, vrnili z dvema naslovoma državnih prvakov, v ženski in mladinski kategoriji. Državna prvaka sta postala Maja Marušič iz Radiokluba Krško in Tomaž Kunšek iz Radiokluba Amater Sevnica. Za Majo so se uvrstile njene klubske kolegice Cvetka Mavsar, Eva Mirtič in Adrijana Moškon ter Sevničanka Nina Radi, za Tomažem pa njegovi sotekmovalci Danilo Kunšek, Luka Ločičnik ter Grega Ceglar na 5. mestu. Med veterani je bil Krčan Janez Kuselj četrti.
Osem Posavcev na Sredozemske igre
Almeria - Na Sredozemskih igrah, ki se bodo 24. junija pričele v španskem mestu Almeria, bo Posavje zastopala 8-članska delegacija. Selektotja moške rokometne reprezentance Slavka Iveziča sta prepričala Matjaž Mlakar s Studenca in Aleš Sirk iz Sevnice, posavsko posadko pa bo zaokrožil Boris Stajnko iz Dobove, ki je član tehničnega osebja. Z odličnimi strelskimi rezultati si je odhod v Španijo prislužila tudi članica Strelskega kluba Brežice Vesna Kržan. Med atleti, njihov fizioterapevt bo v Termah Čatež zaposleni Khalid Nasif, bo v Andaluzijo potoval le član AK FTT Brežice Jure Rovan. Na golf igrišču bo Slovenijo zastopal Sebastijan Ajster z Jesenic na Dolenjskem, od judoistov pa članica krmeljskega Judo kluba Olimpija Tina Kukec iz Tržišča.
Na državno gredo Sevničani in Keše
Sevnica - Na ekipnem in posamičnem šahovskem prvenstvu Pokrajinske zveze društev upokojencev (DU) Posavja, ki so ga odlično organizirali člani DU Sevnica, je med šestimi 4-članski-mi ekipami slavilo DU iz Sevnice in si s tem prislužilo sodelovanje na državnem prvenstvu, točko manj in 2. mesto so si priigrali Krčani, tretja je bila združena ekipa Dobova-Kapele, četrti Senovčani, peti pa Sevničani s svojo drugo ekipo. Med desetimi posamezniki je bil najbolje osredotočen Senovčan Janko Keše - tudi on bo zaigral na državnem prvenstvu DU, pred Kapelčanom Brankom Urekom in Krčanom Jožetom Volčanjškom.
ju-jitsu
Sprejem zlatih duašev
Brežice - Brežiški župan Ivan Molan je sprejel evropska prvaka v ju-jitsu duaša Gorazda Kostev-ca in Dejana Kinka, njunega trenerja Damirja Ureka ter direktorja reprezentance in hkrati tudi predsednika najboljšega kluba v občini, kar Katana iz Globokega gotovo je, Staneta Preskarja. Molan je ob tem dejal, da sta oba tekmovalca odlično promovirala občino, z načinom življenja, kot ga gojita, pa sta svetel vzgled mladini. Dodal je še, da jim bo občina še naprej pomagala tako pri pripravah kot tudi z gradnjo športnih objektov. Kdaj bo zgrajena prepotrebna dvorana sicer ni povedal, je pa bilo čutiti nekaj optimizma. Preskar bi želel boljše razmere za trening, čeprav globoška športna dvorana in večnamenski prostor tamkajšnje krajevne skupnosti zaenkrat zadostujeta za vadbo 77 članov kluba. Med njimi je kar tri četrtine še mladoletnih. Nujno pa bi potrebovali, tako Preskar, nov tatami, predvsem za vadbo v duo sistemu, saj bodo prihodnje leto ostali tudi brez sedanjega, že pošteno odsluženega.
plavanje
Rok državni prvak
Celje - Rok Kerin, član krškega kluba Celulozar, je na državnem prvenstvu v maratonskem plavanju, ki se je v nedeljo odvijalo na Smartinskem jezeru pri Celju, osvojil zlato medaljo in s tem naslov absolutnega državnega prvaka. Po uspešnih nastopih minulo poletje, ko je Rok serijsko zmagoval na plavalnih maratonih v hrvaških obmorskih mestih, se je letos tej plavalni disciplini še nekoliko bolj posvetil, kar mu je prineslo tudi uvrstitev v slovensko reprezentanco v daljinskem plavanju.
Rok Kerin
Po napornih spomladanskih pripravah pri matičnem klubu Čelulozar se je že v prvem nastopu na evropskem pokalu v Sevilli v daljinskem plavanju uvrstil med dvajseterico, dobro formo pa v nedeljo nadgradil z naslovom državnega prvaka. -km progo je zmogel v času slabih minut. Prihodnji vikend čaka Roka še druga tekma evropskega pokala v Parizu.
karate
Brežiški mladinci blesteli
Padova - Na evropskem klubskem pokalu pod okriljem evropske zveze FEKDA, kamor organizatorji vabijo le po eno ekipo iz vsake države, so se v brežiškem karate klubu odločili nastopiti z mladinsko ekipo. In mladi brežiški karateisti so kljub neizkušenosti že v prvem mednarodnem nastopu zablesteli in osvojili 3.mesto.
Na zelo napornem in zahtevnem ekipnem tekmovanju so imeli mladi “levi” v osmih krogih vsak po osem bojev. Uspeli so se prebiti celo do polfinala, kjer so zgubili proti Milanu, a so v repasažnem boju za 3. mesto prepričljivo premagali domačo ekipo Padove. Brežiški mladinci so si tako prislužili svojo prvo bronasto medaljo z evropskih tekmovanj.
Dobitniki bronaste medalje
Brežiška ekipa v sestavi Vesna Brezavšček, Beno Žgank, Matic Pirc, Damjan Frankovič in Jože Ferenčak je odlično opravila svoje delo, izkazala pa sta se predvsem Pirc in Žgank, po srčnosti pa je blestela tudi Vesna Brezavšček. Ekipo je vodil veteran brežiškega karateja Veljko Jukič, ki v zadnjih štirih krogih moral vskočiti namesto Ferenčaka. Za dopolnitev uspeha je v obveznih vajah poskrbela še kata ekipa Pirc-Ferenčak-Frankovič, ki je v tej konkurenci osvojila 2. mesto in še en srebrni pokal.
A ‘v V
Kangoo 1.4 express/tov. Ww passat karavan 5v Kangoo 4x4 1.9 dCi Megane II 1.5 dCi 5v Audi a4 karavan 2.5 5v Clio .1.2 3 v aut Scenic II 1.5 exp.con 5v Škoda felicia 1.9d 5v Clio 1.2 5vRL Wwpolo 1.6 3v Fiat punto 1.2 SX 5V Freelander landrover 1.8 Clio 1.5 dCi 65 5v aut. Clio 1.5 dCi 80 5v exp. Clio 1.5 dCi 80 5vdyn.
KW	OPREMA	LETNIK	CENA
55	Servo, air bag	2001	1.450.000,00
66	Klima,abs,servo	2000	2.200.000,00
62	klima,servo	2004	3.220.000,00
60	Klima,abs,servo	2003	2.866.000,00
110	Vsa oprema	2000	2.666.000,00
43	Abs,air bag,servo	2003	1.525.000,00
60	Abs,klima,air bag	2004	3.850.000,00
47	Servo,centr.zakl.	1997	595.000,00
43	Osnovna oprema	1998	720.000,00
55	Servo volan	1995	640.000,00
44	Servo, air bag	2000	963.000,00
88	Klima,abs,el.pake	1999	2.400.000,00
48	Abs,air bag,servo	2004	1.880.000,00
60	Abs,air bag,servo	2003	1.970.000,00
60	Klima,abs,servo	2002	1.650.000,00
Rabljena vozila Renault.
Varna naložba, zajamčena kakovost!
<F*
■‘a
TPV AVTO Brežice I
x *rn °Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
Tel.: 07 49 91 903, 49 91 904 J
TPV AVTO, BREŽICE
TW AVTO Kmtfltu XK «OM Mm« M**t»
stran 11
KRONIKA
SavaGlas, 23.6.2005
Je otroškim igricam dal vsebino?
Krško - Na okrožnem sodišču je bil zaradi spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let, na štiriletno zaporno kazen obsojen 51-letni Brežičan. Ukvarjal se je z gasilsko mladino, da bi -kot je sam dejal - mladina ne bila zasvojena z otroškimi igricami brez vsebin. Je on otroškim igram dal vsebino ali otrokom uničil mladost in jim pustil pečat za vse življenje?
Policist, vojak, nečak slavnega slovenskega impresionističnega slikarja se je pred leti iz Kranja preselil v Brežice. Poznavalci že vedo, zakaj. V Brežicah je sklenil postati še gasilec. Organiziral je gasilsko mladino, mlade - tudi brez vednosti gasilskega društva - vozil na izlete, taborjenja. Svojo velikodušnost in naklonjenost do otrok je pred dvema letoma pojasnil v intervjuju za naš časopis: “Da ne bi bili zasvojeni z orož-
jem in otroškimi igricami brez vsebin, da bi spoznavali in spoštovali naravo...” Šele danes, po zaključenem sojenju, njegove besede dobijo pravi zven in podobo. Med drugim je takrat dejal, da ima rad otroke, ki žal pogosto ne vedo, ne dojemajo, kaj pomeni imeti rad. Kot se je izkazalo v postopku, je imel resnično rad otroke. Vabil jih je k sebi v stanovanje, jim predvajal poronografske filme, jih nadlegoval in podobno. Vabil
jih je na piknike in če niso bili ubogljivi, jih je kar pustil tam in se odpeljal. Številni so nasedli njegovi prijaznosti.
Po dveh letih je zgodba o prijaznem možakarju prišla na dan.
Na krškem okrožnem sodišču so “človeka, kakršnega težko najdeš,” zaradi spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let, ki so mu bile kot gasilskemu mentorju zaupane v varstvo, obsodili na štiriletno zaporno kazen. N.Č.C.
Z darilno vrečko na sodišče
Krško - Na okrožnem sodišču bi se moralo nadaljevati sojenje Vidi Najger, nekdanji ravnateljici OŠ Bizeljsko, ter Ivanki Babič, poslovodkinji trgovine z Bizeljskega, kiju obtožnica bremeni zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin. Zaradi bolezni Babičeve je bila obravnava preložena.
Čeprav Babičeva ni prišla na sodišče, je zagovornik predlagal, da se zaslišanje prič kljub temu izvede. Glede na to, da je bilo potrebno obravnavo zaradi novega porotnika začeti znova, pa sojenje v odsotnosti obdolžene ni bilo mogoče. Obravnavo so preložili na začetek septembra, ko bo moralo sodišče zaslišati še šest prič. Najger-jeva je tokrat sodišču predložila pisne pripombe na pričanje Vilka Ureka, ki so ga zaslišali na | prejšnji obravnavi, predložila / pa je še vrsto dokumentov, s katerimi je dokazovala izvedbo delavnic, predavanj in prireditev v spornem letu. Najbolj zanimiv je bil trenutek, ko se je proti predsedujočemu senata Petru Žnidaršiču z darilno vrečko v roki odpravil zagovor-
nik Najgerjeve Zajc. Ker je takoj ugotovil, da bi to lahko bila izhodiščna točka za novinarje, češ, da skuša z darilom podkupiti sodnika, je pojasnil, da ima v vrečki dokazni material. In sicer je predložil dve lično oblikovani in poslikani steklenici; na eni je bil napis “Srečno 2002”, na drugi pa violina in notno črtovje. Steklenice so bile nabavljene v trgovini Babič. Take steklenice so kot darilo prejeli udeleženci zimskega festivala, ki je potekal na Bizeljskem, ter uslužbenci šole.
Ker tokrat niso bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje obravnave, je bila ta preložena na čas po sodnih počitnicah. So pa zunaj glavne obravnave do konca zaslišali Vilka Ureka ter tajnico Kovačičevo, ki sta klju-
čni priči v tem postopku. Urek je s seboj prinesel polno torbo raznih daril, med njimi že prej omenjeni okrasni steklenici, stensko uro in podobno. Priči sta z nekaterimi izjavami precej obremenili Najgerjevo. Medtem ko je Najgerjeva na eni od obravnav trdila, da je eden od delavcev za delo v vinogradu delno dobil gotovino, delno pa so kompenzirali v trgovini Babič, se tajnica tega ni spomnila, spomnila pa se je, da je dobila naročilo v višini 40 tisoč za trgovino Vladimir. Tajnica tudi zanika, da bi hodila po gotovino v trgovino Babič, kar je v začetku sojenja trdila Najgerjeva. Ker gre za pomembno pričo, bodo tajnico zaslišali še enkrat.
N.Č.C.
Prapor in kronika za zlati jubilej
Sevnica - Gasilska zveza (GZ) je zlati jubilej - 50-letnico obeležila s podelitvijo priznanj in razvitjem prvega prapora v zgodovini zveze. Ob tem je izšla tudi kronika.
Ustanovnega občnega zbora GZ Sevnica se je pred 50 leti udeležilo 74 gasilcev iz sedmih gasilskih društev. Danes je v 2vezo, ki šteje 1600 članov, vključenih 15 prostovoljnih in eno industrijsko gasilsko druš-tyo. Ne glede na občasne težave razvoj gasilstva ob sistemski Pomoči države in lokalne skupiti ter ob velikem prizadevanju članstva še vedno v koraku s Potrebami časa in prostora, je °b jubileju dejal predsednik j*pvniške GZ Zvone Košmerl, . Se je zahvalil vsem generaci-jam gasilcev za dosežke na 50-etni poti.
Zgodovina prostovoljnih ga-shskih društev, ki so v občini eynica delovala že vrsto let Pred ustanovitvijo občinske ŠUsilske zveze Sevnica, je iz-^dno bogata in prepletena z animivimi zapisi, ki so jih 'm ran j ali gasilci skozi različne ružbene sisteme. Vse te doku-j^ute in gradivo so sedaj zbra-1 m predstavili v kroniki, ki jo u zbral in uredil poveljnik GZ ulan Kajič.
inJ-Ja. sl°vesn°sti ob zlatem K, .ju’ k* J° Je popestril Tam-s raski orkester iz Sodražice, j , P°delili vrsto priznanj. Pre-
doh i^ ^ vsa §asdska društva, nji. , Pa so jih tudi posamez-i ki so več let opravljali po-***** naloge v organih dru-je zveze. Ob tej priložnosti odl if Sevnica Prejela gasilsko Dan °Vanje Prve stopnje. Žu-n Pa je gasilski zvezi podelil
Listino občine Sevnica za uspešno delo na področju razvoja in ohranjanja gasilstva.
Na prireditvi so razvili prvi
prapor GZ Sevnica. Na hrbtni strani prapora je obris občine in simbolizira povezavo vseh društev v eno zvezo. N.Č.C.
Še en hudo poškodovan motorist
Gabrje, 17. junij - 25-letni motoristi iz okolice Sevnice je med vožnjo iz Tržišča proti Sevnici izven Gabrja izgubil oblast nad motornim kolesom in padel po vozišču. Pri padcu je voznik zadobil hude telesne poškodbe, vzrok za nesrečo pa naj bi bila spet neprilagojena hitrost.
Vandali uničevali grobove
Podbočje, 15. junij - V noči na sredo so neznani storilci na pokopališču v Podbočju na 22 grobovih populili rože ter prevrnili tri nagrobne plošče. Policisti za storilci še poizvedujejo.
Izginil obračalnik
Jablance, 13. junij - V noči na ponedeljek je neznani storilec v Jablancah odtujil obračalnik za seno. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 300.000 SIT, za “zagretežem” pa še poizvedujejo.
Mamilarska druščina spet na sodišču
Krško - Na okrožnem sodišču seje ponovno začelo sojenje Božidarju Opreš-niku, Boštjanu Grzinčiču in Venčeslavu Hočevarju. Modificirana obtožnica jih bremeni neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
Po več narokih so se tokrat na sodišču le uspeli zbrati vsi vpleteni - Venčeslav Hočevar iz Loke, Boštjan Grzinčič iz Celja in Božidar Oprešnik iz Sevnice oz. Krškega, njegov trenutni naslov pa je Zapori Novo mesto, saj v čakanju na novo sojenje prestaja zaporno kazen zaradi storitve nekega drugega kaznivega dejanja. Hočevar in Oprešnik sta se zagovarjata z molkom. Edino vprašanje, na katerega je odgovoril Oprešnik, je bilo, kako dolgo bo še v zaporu. Predsedniku senata Petru Žnidaršiču je namreč odgovoril, da tako dolgo, dokler ga ne izpustijo.
Sicer pa bistvo zgodbe sega v 30. junij 1999, ko so obdolženi v organizirani policijski akciji tajnemu policijskemu sodelavcu v Celju prodali večjo količino heroina. V spektakularni akciji, v katero so se ob predaji heroina vključili policisti, je Gerzinčič pobegnil in je bil dolgo časa na begu, tako da je bila prva obravnava šele septembra 2000. Decembra 2000 je bil Oprešnik obsojen na šest let in tri mesece zapora, Gerzinčič na štiri leta in Hočevar na dve leti.
Po zapletih, ki spremljajo to sojenje, in po ponovljenem dokaznem postopku, se je zadeva šest let po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, z vrhovnega sodišča spet vrnila na okrožno sodišče, kjer je tožilec obtožnico nekoliko spremenil. Na prvem naroku so zaslišali nekaj prič, ostale priče pa bodo prišle na vrsto prihodnjič. N.Č.C.
Ogenj zajel dva avtomobila
Brežice, 11. junij - Sobotno idilo je okrog pol enajstih dopoldne zmotil močan dim na parkirnem prostoru v Brežicah (na ulici Pod obzidjem), ko je, kot so kasneje ugotovili policisti, zaradi kratkega stika na električni napeljavi vozila zagorel osebni avtomobil znamke Fiat Tipo. Požar je delno poškodoval tudi pred njim parkiran osebni avtomobil Chevrolet Kalos. V požaru je na vozilih nastala materialna škoda, Tipo je popolnoma zgorel, Chr-evrolet pa je bil precej poškodovan na zadnjem delu in sicer za okoli 700.000 SIT. Požar so pogasili brežiški gasilci, še predtem pa so ga skušali omejiti tudi občani, a jim to ni uspelo.
Kriv zlorabe položaja
Krško - Na Okrožnem sodišču Krško je bil nekdanji sevniški župan Jože Peternel spoznan za krivega zlorabe položaja z namenom okoriščanja. Izrečena mu je bila enoletna pogojna zaporna kazen s triletno preizkusno dobo in denarna kazen 300.000 SIT. Očitano dejanje se nanaša na leto 1997, ko je najel osebni kredit Ker Peternel ni v roku plačeval anuitet, je banka z izvršbo proračunu občine Sevnica zasegla 1.700.000 SIT.
Jože Peternel se je zaradi obtožbe, da je kot župan zlorabil položaj pri urejanju osebnega kredita v višini dobrih 6 milijonov SIT, prvič znašel na sodišču leta 2002. Očitano mu je bilo, da je pošto banke o administrativni prepovedi na svojo plačo, ki je bila naslovljena na uslužbenko občinskega proračuna kot delodajalca, skril. Ker se ni držal dogovora z banko, da bo sam poravnaval mesečne obveznosti, je ta zaradi neplačanih 1.700.000 SIT terjatev izvedla izvršbo na proračun.
Na prvem sojenju se je Peternel zagovarjal, da ni imel nikakršnega namena oškodovati občine. Kot zavarovanje kredita je imel dva poroka in ni razumel, zakaj banka ni z neplačanimi anuitetami bremenila njiju, temveč neposredno delodajalca.
Zanikal je skrivanje pošte v zvezi z njegovimi kreditnimi obveznostmi. Zaslišane uslužbenke so razložile, kako se je knjižila in razporejala pošta ter zanikale možnost, da bi Peternel lahko manipuliral s pismi.
Takratni sodni senat pod predsedovanjem sodnika Petra Žnidaršiča je postopek na
Okrajnem sodišču Krško leta 2003 zaključil z oprostilno sodbo, na katero se je tožilec Bogdan Matjašič pritožil. Letos pozimi je prišla zadeva v ponovno obravnavo pri sodniku Gojmirju Pešcu. Tožilec je vztrajal, da je imel župan možnost pošto o administrativni prepovedi na njegovo plačo umakniti, da ni prišla do računovodstva. Njegov osebni dohodek je bil že obremenjen z visoko anuiteto do neke druge banke. Obremenitev iz novega kredita je presegala takratno njegovo neto plačo.
Za obdolženca je zahteval enoletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let ter denarno kazen v višini 700 tisoč SIT. pošteval je dosedanjo nekaznovanost Peternela in dejstvo, daje Občini Sevnica, čeprav neprostovoljno, vrnil znesek izvršbe.
Sodnik Gojmir Pešec je v sodbi potrdil predlagano višino zaporne kazni, denarno pa je zmanjšal na 300 tisoč SIT. Obtoženi bo moral plačati še stroške postopka.
Tožilec je z izrekom sodbe zadovoljen, Peternelov zagovornik pa je napovedal pritožbo. B.D.
Prva pomoč tudi na veselici
Kostanjevica na Krki - Izpostava za zaščito in reševanje Krško vsako leto organizira regijsko preverjanje ekip prve pomoči Rdečega križa. Vodja izpostave Ždenka Močnik je bila letos še posebej zadovoljna s povečanim številom usposobljenih ekip in vnemo, s katero so zbirale točke na ocenjevanju v Kostanjevici na Krki.
Zmagovalna ekipa nuklearke
Lani se je ob veliki vaji reševanja iz tunela v sevniški občini izkazalo kot šibka točka pomanjkanje članov ekipe prve pomoči. Iz gasilskih vrst je prišla pobuda, da bi lahko ekipe prve pomoči oblikovali pri njihovih društvih in ena se je že usposobila. Sevniški model je bil kot uspešen predstavljen tudi na posvetu na Igu.
Sodelovalo je 7 ekip; dve iz sevniške, dve iz brežiške, ena iz krške občine ter ekipa nuklearke in prvič tudi ekipa Poklicne gasilske enote Krško. Ekipa so bile 6-članske z rezervo, ukrepati pa so morale na “prizorišču” prometne in delovne nesreče ter oskrbeti poškodbe iz pretepa na veselici. Zmagovalna je bila ekipa prve pomoči nuklearke z 869 točkami. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Kostanjevice z 843 točkami, tretja je bila ekipa Poklicne gasilske enote Krško. Zbrala je 766 točk.
Prvouvrščeni se bodo oktobra udeležili državnega preverjanja znanja, ki bo v Mariboru na državni vaji reševanja v železniški nesreči. B.D.
Hrvat zakrivil hudo nesrečo
Kladje, 16. junij - 68-letni državljan Hrvaške je z osebnim avtomobilom zunaj naselja Kladje nad Blanco pripeljal do križišča s prednostno cesto in ne da bi upošteval znak “STOP” zapeljal v križišče prav v trenutku, ko je z njegove leve strani iz smeri Brestanice pravilno pripeljal 25-letni občan iz okolice Sevnice. Državljan Hrvaške je v nesreči zadobil lahke, 25-letnik pa hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici. Med nesrečo je eno od udeleženih vozil s cestišča zdrsnilo v nevarno bližino železniških tirov, zato je bil vlakovni promet na tem odseku za nekaj časa upočasnjen.
RAZVEDRILO
Sava Glas, 23-6.2005
L
10R03U0P
OVEfl
Ne zavrnite povabila, saj nikoli ne veste, kje boste srečali za vas zanimivo osebo. Odnosi med kolegi na delovnem mestu ne bodo tako harmonični, kot bi si vi želeli; čimveč postorite sami.
BIK
Veliko imate še za postoriti v kratkem času, vendar boste po uspešno končanem delu dobro zapisani pri nadrejenih. Ne obljubljajte kar ne morete izpolniti. Skozi delo se vam obeta romanca. Imeli boste več energije kot ponavadi.
DVO JČKft
Ostanite zaenkrat pri osnovah, za napredek bo še veliko časa. Pametna odločitev vam lahko prinese zaslužek. Pazite na svojo lastnino, ta teden lahko kaj izgubite ali pa vam ukradejo. Vaša družina vas potrebuje, vzemite si nekaj časa za njih.
RAK
Vaše zasebne informacije boste popolnoma nezavedno dali v javnost. Pri sodelovanju z drugimi boste imeli odličen vpogled v zakulisje. Ne silite z glavo skozi zid, ampak raje uporabite intelektualni pristop.
LEV
Na poslovnem področju se vam obeta napredek, le odprti bodite za vse ponujene možnosti. Usmerite svojo energijo v pomembne, vendar skrite stvari. Ne dopustite notranjim dilemam, da se vmešajo v doseganje lastnih ciljev.
DEVICA
Doma pričakujte spremembe. Ne bodite zadržani, sprostite se in se prepustite toku. Posvetite se sebi in svojemu lastnemu napredku, to se vam lahko krepko obrestuje. Srečate lahko ljubezen svojega življenja.
TEHTMICA
Željo po pobegu pred neprijetno situacijo zatrite že v kali, saj vam lahko to prinese le izgubo zaupanja in slovesa pri drugih. Preveč boste občutljivi ta teden, zato se ne spuščajte v neprijetne pogovore, v
SK0RP1 JO/N
Dvakrat premislite preden izustite kaj, kar bi lahko užalilo partnerja. Ljudje vam ne bodo zaupali in podprli vaših idej. Ne poskušajte spreminjati utečenih zadev, saj se vam lahko to maščuje.
STRELEC
Ne igrajte se s partnerjevimi čustvi. Dejanja ljudi, s katerimi živite, vas ne bodo navduševala. Pričakujete lahko nekaj težav s kožo, kostmi ali zobmi, še posebej če ne boste pazljivi. Vaš trud ne bo zaman, opazili vas bodo.
K0Z0R06
Družinski člani bodo ta teden preveč zahtevni.
Obeta se vam ljubezenska avantura. Družite se z ljudmi, ki vas mentalno stimulirajo. Pomoč, ki jo boste nudili mlajšim, bo od vas zahtevala kar precej odrekanja.
VODMAR
Sorodniki vam ne bodo razkrili vsega, kar se dogaja v vaši družini. Zdravstvene težave vas bodo pestile še naprej, če ne boste poskrbeli za njih takoj. Sprejmite kar vam ponuja usoda. Nekdo, ki mu zaupate, ne bo naredil vsega v vaše dobro.
RIBI
Ne dopustite, da se zasebno življenje meša s poslovnim. Vaš partner ne bo navdušen nad vašo omahljivostjo. Starejšim v vaši družini pomagajte pri uradnih opravkih. Marsikaj novega boste izvedeli, če boste prisluhnili pravim ljudem.
Čg. (1 'i'J&
e ... na Dolenjskem,

I
v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih-poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Kristina Venišnik,
Brežina 29, 8250 Brežice
2.	nagrada -zgoščenka Anica Oražem,
Ljubljanska 80, 1230 Domžale
3.	nagrada -kaseta
Slavica Prevodnik,
Vinarska 16, 8259 Bizeljsko
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
TITULA, ANILIN, RAVA, ANANAS, ATENA, SAMO-VAR, CAR, EKONOMIJA, NM, KRŠ, LIMONADA, ROTA, KE-DIV, EP, TAOS, MANA, TOBAK, APOLIT, ALARIH, ESI-NO, RASIST, ČOTAR.
Geslo:
KRALJICA MED ROŽAMI
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 1.7.2005, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko! Pošljite rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
RADIO
BREŽICE
ZBIRANJE
POŠTNIH
ZNAMK
VRSTA
SMREKEl
PTICA.
UJEDA
PREHOD Z DNEVA V NOČ
REKLAMNI
POSNETEK
NEČESA
SAMO
JEZIK
BANTU
ČRNCEV
DUŠA
UMRLEG/
NIKELJ
ANTON
VODNIK
MOČNA
DRŽAVA
BLAZINJAK
BIKOBOREC
PIJAČA IZ HMELJA
ZDRAVKO
DIVJAK
ERIK
TUL
MADŽAR. M. IME
GRENAK
APERITIV
HUDOBIJA
SLOV.
NOVINAR
ČRT
AFRIŠKO
PLEME
GRŠKI
JUNAK
SOSEDNJA
DRŽAVA
ANTON
MARTI
BG. NOG KLUB
SARAJEVO
ZVEZNA
DRŽAVA
V
MALEZIJI
NEMO-
RALNO
VEDENJE
MARKO
ELSNER
IT. PEVEC Bobby
PRIZORIŠČA V CIRKUSU
SLOV.
FOTOGRAF
RADO
NESPRF.T-
NEŽ
RADIO
BREŽICE
|1	 ;2	|3	|2		4 I5	6	ji	7'
1.1		;	L;	j		L-	L	1	:	.;	!			jL,
u
Ljubiti morate ljudi, če jih hočete spremeniti.
IPestalozzi)
CZ>
Rajši srce brez besed, kot pa besede brez srca.
(Kongo)
CZ>
Ambicija je pravzaprav pohlep po moči.
(Charles Colton)
Prava bolečina je sramežljiva.
(Friedrich Hebbel)
Resnične bolečine prezirajo uteho besed.
(Alessandro Manzoni)
Ljudje so kot hruške in breskve, sladke postanejo malo prej, preden začno gniti.
(Holmes)
kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 23.6., ob 19. uri Več kot ljubezen, komedija, in ob 21. uri Poslednji lovec, pustolovski dokumentarec; petek, 24.6., ob 17.30 Roboti, animirani film, ob 19. uri Več kot ljubezen in ob 21. uri Poslednji lovec; sobota, 25.6., in nedelja, 26.6., ob 17. 30 Roboti, ob 19. uri Poslednji lovec in ob 21. uri Več kot ljubezen; četrtek, 30.6., in petek, 1.7., ob 19. uri A smo že tam? komedija, in ob 21. uri Talec, akcijski triler; sobota, 2.7., in nedelja, 3.7., ob 17.30 Moj kuža, mladinski film, ob 19. uri A smo že tam? in ob 21. uri Talec; četrtek, 7.7., ob 19. uri Prekleti, grozljivka, in ob 21. uri Batman: na začetku, akcijski triler.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 23.6., ob 19. uri Jesen prihaja, Dunja moja, romantična drama; petek, 24.6., ob 18. uri Brata v vojni, vojna drama, in ob 20.30 Constantine, ZF akcijski triler; sobota, 25.6., ob 18. uri Jesen prihaja, Dunja moja, in ob 20. uri Brata v vojni; nedelja, 26.6., ob 18. uri Constantine.
Kulturna dvorana Sevnica
Sobota, 25.6., ob 19. uri Vojna zvezd: Epizoda 3 - Maščevanje Sitha, znanstvenofantastični spektakel; nedelja, 26.6., ob 19. uri Misija: Cucelj, akcijska komedija.
fftMEKDOTEJ
Tako pametni, pa tako...
Rimski filozof Lucij Anej Seneka je bil Neronov učitelj. Neron je dal napraviti silno bogat šotor, ves posejan z dragulji Dvorjani so tekmovali, kdo bo cesarju prej čestital, Seneka pa je dejal: “Ta izdatek dokazuje bolj tvoje uboštvo kot tvoje bogastvo. Kajti - če bi se zgodilo, da bi bil ob šotor, bi vsi videli, kako nisi dovolj bogat, da bi si dal napraviti še enega.”
Leta 1812, ko so se Napoleonove vojske valile čez Nemčijo v Rusijo, so se mnogi bali, kaj bo potem, ko se bodo vsi ti ljudje vračali domov. Nemški pesnik Goethe, ki je slišal takšno jadikovanje, je dejal: “Počakajte najprej, da boste videli, koliko jih pride nazaj!”
Francoski risar in pisatelj Andre Rouveyre je imel prijatelja, kije bil vedno skrajno malomarno oblečen. Nekoč gaje srečal na pariški ulici, polni ljudi, in ga opozoril na to. “Prava reč! Tu me vsi poznajo,” je odgovoril prijatelj.
Čez nekaj časa je Rouveyere srečal prijatelja v letoviškem kraju na Ažurni obali. Spet gaje opozoril na zanemarjeno obleko. “Prava reč! Id me nihče ne pozna,” je odgovoril prijatelj.
Zdravnika Philippa Ricorda je bolnik milo prosil: “Doktor, povejte mi resnico, ne zamolčite mi ničesar.” “Ozdraveli boste, dragi gospod, prav gotovo,” gaje miril Ricord. “Statistika pravi, da preboli bolezen, ki jo imate vi, le eden od stotih.”
“Kako?”
“No, vi ste ravno stoti, ki ga zdravim, in doslej nisem rešil Še nobenega.”
Francoski opat Voisenon je dvoril neki gospe. Ta mu je odločno dejala:
“Da veste, Voisenon, od vseh moških bi vas izbrala zadnjega.” “Prav gospa! Počakal bom, da pridem na vrsto,” ji je odgovoril Voisenon.
Novi prostorski akti občine Brežice - priložnost za razvoj
S sprejetjem novega Zakona o urejanju prostora seje začelo v naši državi novo obdobje v prostorskem načrtovanju. Obstoječi akti so že zelo stari. Osnovni “plan” občine Brežice je bil sprejet že leta 1987 in je bil kasneje samo dopolnjen. V tem času so se zgodile bistvene družbene, ekonomske in socialne spremembe, ki se odražajo tudi v prostoru. Prostorski akti (PA) niso mogli slediti dinamiki teh sprememb, zato so obstoječi akti nemalokrat ovira razvoju namesto orodje razvoja. Nov zakon nalaga tako državi kot občinam, da te dokumente pripravijo na novo. Občinske akte imenuje Strategija prostorskega razvoja občine (SPRO) in Prostorski red občine (PRO). Občine so dolžne sprejeti nove PA po sedaj veljavni zakonodaji najkasneje do 20.7.2007.
OBČINA
Brežice
Ti akti morajo biti usklajeni z nadrejenimi akti t.j. državnimi akti - Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, Ur.l.RS, št. 76/04) in Prostorskim redom Slovenije (PRS, Ur.l.RS, št. 122/04). Z občinskimi PA bodo občine skušale:
-	usmeriti razvoj (gospodarsko, prostorsko, demografsko...),
-	določiti namensko rabo zemljišč (“zazidljivost” in “ne-zazidljivost”) ter podrobnejšo rabo zemljišč (natančnejše določena raba, npr. za šolstvo...),
-	določiti območja varovanja (kulturna dediščina, narava, vodni viri, ruda, kmetijska zemljišča...),
-	usmeriti širitev opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo (program opremljanja zemljišč...),
-	določiti prostorske ukrepe, s katerimi bo občina (ali država) imela inštrumente, da bo ureditve tudi la ko izvedla (začasni ukrepi, zakonita predkupna pravi a, razlastitve in omejitve lastninske pravi e, komasa ija, ukrepi pri prenovi...),
-	določiti merila in pogoje za gradnjo v posamezni prostorski enoti
-	in rešiti še vrsto drugi problemov, vendar po enem od osnovni načel, po načelu vzdržnega (trajnostnega) razvoja.
Tako se je tudi naša občina znašla pred kompleksno in zelo pomembno nalogo priprave novi prostorski aktov. Sam postopek priprave in sprejema PA je z zakonom predpisan in vključuje številne akterje, ki izdelujejo strokovne podlage, dajejo smernice in mnenja k prostorskem aktu.
V tem postopku vidimo priložnost, da opravimo razmislek o našem prostoru, da kritično pogledamo na obsto-
ječe stanje, evidentiramo probleme v prostoru, zaznamo težnje in si postavimo razvojne cilje. Občina namreč nima sprejetih občinskih razvojnih programov ali strategije razvoja, iz katerih bi lahko izluščili izhodiščne kriterije.
ZATO VABIMO VEČJE GOSPODARSKE SUBJEKTE, ORGANIZIRANO JAVNOST IN DRUGE, DA NAM PREDLOŽIJO SVOJE VIDENJE OBSTOJEČEGA STANJA, SVOJO VIZIJO RAZVOJA ZA PODROČJE, NA KATEREM DELUJEJO, PODAJO PROBLEME, KI JIH VIDIJO V PROSTORU!
Omenjene informacije bomo lahko obravnavali kot izhodišča pri pripravi prostorskih aktov. Vaše videnje nam posredujte po pošti (Občina Brežice, p.p.132, 8250 Brežice) ali na elektronski naslov (matej a. susin-brence@brezice.sil.
Občina je že pozvala ob-
činske svetnike in krajevne skupnosti, da podajo svoja videnja. Nekateri občani so tudi že podali vloge, v katerih so izrazili svoj interes, ki pa niso glavno izhodišče za pripravo prostorskih aktov, saj je potrebno izdelati številne strokovne podlage, ki bodo dajale določene usmeritve, npr. za širjenje poselitve, ki je za posameznike najbolj pomembna. Glede na z zakonom predpisan postopek občina ne more zagotoviti, da bodo v posredovanih vlogah izražene želje tudi vključene v nove prostorske akte, lahko pa zagotovi, da bodo vloge, ki bodo skladne s temeljnimi pravili prostorskega razvoja, določenimi s predpisi, tudi obravnavane.
Eno temeljnih ciljev urejanja prostora je vzdržen prostorski razvoj, ki zagotavlja tako rabo prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, varstvu kulturne dediščine in drugih
kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij. Nova poselitev se usmerja v poselitvena območja. Zunaj poselitvenih območij so dopustne gradnje objektov le v določenih primerih, predpisanih v zakonu.
Več informacij je na razpolago na internetnih straneh Ministrstva za okolje in prostor (http:// .sigov.si/mopA. Za pomoč pa se lahko obrnete tudi na strokovnjake (prostorski načrtovalci, projektanti).
Na koncu si želimo vsi - tako gospodarstvo kot kmetijstvo, družbene dejavnosti, infrastruktura kot tudi posamezniki - občinske prostorske akte, ki bi nam omogočili razvoj. To pa bo mogoče izvesti le, če bomo vsi, ki sooblikujemo naš prostor, aktivno sodelovali v tem postopku.
Naj vas ob tej priložnosti še obvestimo, daje na spletni strani http:// .geoprostor.net/
občinski svet brežice
N,
Zaradi odstopov
Potrebne
spremembe
Na 19. redni seji Občinskega sveta občine Brežice, ki bo v Ponedeljek, 27. junija, se bo dokončno konstituirala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Tako bodo v novi sestavi zastopane v največji možni meri skoraj vse Politične stranke in skupine, ki so na volitvah pridobile sedeže v občinskem svetu. V prejšnji s®stavi žal ni bilo tako, saj v njej SDS kot stranka z naj-''pčjim številom svetnikov ni “da zastopana. Prav takšne razdre so tudi v ostalih delovnih plesih občinskega sveta. Zato b°mo v dogovoru z S S, OR S, SD, N.Si in PUM v Hžnji prihodnosti opravili zamenjave oz. dopolnitve, kar je udi potrebno zaradi odstopov nekaterih svetnikov iz DS in OR § v preteklosti. S tem °mo dosegli kar najbolj urav-ri°teženo zastopanost vseh ^Vetniških skupin. Verjetno bo-
0	pri tem tudi nasprotovanja,
1	Pa so pričakovana, saj so ^ele nekatere stranke v posajenih delovnih telesih tudi Po več članov. Glede na to bi
'la najbolj primerna zastopa-r°st po doseženem volilnem l citatu na volitvah, za kar se °d>o v SDS tudi zavzemali.
Svetniška skupina SDS
iDs
Slovo?
smo sicer neuradno izje to morda zadnji pri-
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
spevek, ki ga pišemo v Sava-Glas. Skoda. To je sicer osebno mnenje pisca tega članka, sem pa prepričan, da ga z mano delijo številni bralci. Nekaj v tem prostoru bi manjkalo. Res je, da je časopis kot štirinajstdnevnik včasih premalo aktualen, morda, vsaj kar zadeva dnevne dogodke, zastarel. Res pa je tudi, da marsičesa, kar je zapisano v tem časopisu, ne bi bilo v prihodnje moč prebrati nikjer. O drobnih dogodkih, pomembnih za naše okolje pač več ne bi brali v domačem časopisu. Namesto da bi po pričakovanjih časopis prerasel v tednik in postal regijski, se bodo lastniki morda odločili drugače. Zares škoda. In kako bi bilo v prihodnje z informiranjem, vsaj o tem, kaj se dogaja v lokalni samoupravi ?
Zupan občine Brežice bo moral s svojo ekipo razmisliti, na kakšen način bodo občanke in občani naše občine informirani o delu občine, kako bo predstavljeno delo občinskega sveta. Pričakovali smo, da bo odločitev v tej smeri znana še pred izzidom številke, ki jo sedaj prebirate.
Za konec pa zahvala vsem, ki ste do sedaj ustvarjali in urednikovali, fotografirali in pisali.
Ostanite še naprej z nami.
Svetniška skupina LDS, za J. Avšič
Spoštovani!
Naloge, ki smo sijih začrtali v zadnjem času, se korak za korakom uresničujejo, a hkrati prihajajo nove, tako da je pestrost dogodkov neizčrpna. Še posebej bi želela opozoriti na dogodke zadnjih tednov, v katerih so so občani in občanke naše občine še posebej izkaza-
☆ ☆
☆ ☆
li na humanitarnih področjih. Krajani Artič in Globokega so se izkazali skupaj z različnimi donatorji pri zagotavljanju sredstev za izboljšanje bivalnih pogojev otrok v šoli oz. vrtcu. Ni dvoma, da so trdno odločeni, da bodo s projekti tudi uspeli. S tem pa so še posebej zavezali Občino Brežice, da takšnim potrebam stopi naproti. Tekoči mesec je tudi čas praznovanj različnih društev in zavodov, in ob spremljanju teh se zavemo, kako dejavni so ljudje naše občine. Na področju družbenih dejavnosti pa je odprtih kar nekaj večjih problemov, kot je podeljevanje konce-
sij zdravnikom ZD Brežice, enormna rast izdakov za socialne transferje, izrazito povečan vpis v vrtce, a hkrati prostorska stiska v vtrcih, povišanje materialnih izdatkov zavodov in podobno. Zato bo potrebno posvečati veliko pozornost ekonomsko upravičenim programom in investicijam. Zelo všečno je postavljanje s širo-kogrudnostjo, toda pogoje, ki jih ustvarjamo, delamo za dobrobit naših potomcev, zato je prav, da planiramo skupaj z gospodarstvom in razvojnimi perspektivami našega okolja.
Za LORKS mag. Stanka Preskar
DeSUS
Veriga savskih elektrarn
Pravijo, daje zgodovina uči-

DeSUS
Q pse generd^
teljica življenja. Vsi, ki smo na razne načine sodelovali pri izvajanju projekta gradnje avtoceste Krška vas - Obrežje, smo se učili in ugotovili, da smo kot občina bili nepripravljeni na tako velik zalogaj. Pred nekoliko dni je župan imenoval komisijo za spremljanje aktivnosti ob izgradnji verige savskih elektrarn. Projekt gradnje verige so nekateri poimenovali slovenski projekt stoletja, tako zaradi zahtevnosti izvedbe kot po finančnih ocenah. Številne študije in življenje ob tej verigi bo pokazalo, kakšne spremembe nam bo prinesla ta gradnja. Upamo, da se bodo aktualni in vsak bodoči župan ter občinske službe znale pravilno postaviti ter da Brežice ne bodo ”zadnje“ v verigi - elektrarn.
Za svetniško skupino Janko Zalac
L'K SOCIALNI mam demokrati
Težko bi verjeli, če ne bi na lastna ušesa ujeli “bleščečo" misel poslanca SDS o nujnem ginekološkem pregledu dveh poslanskih kolegic. Misel, izrečena v parlamentu, ni niti slučajno duhovita, je pa kazalka smeri duha v njegovem večinskem delu. Je tudi sporočilo tistim, ki še vedno upajo, da se ne vračamo v Cankarjev čas in v njegovo dolino Šentflorjansko. Socialni demokrati najodločneje obsojamo tak odnos do poslank, ki sta s svojim dosedanjim ravnanjem počeli to, kar I jima poslanstvo nalaga; biti
mm | mm
L .
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
piso/ v prostorski informacijski sistem vključena tudi Občina Brežice s svojimi prostorskimi podatki. Na voljo bo še več podatkov od trenutno dostopnih, saj bomo sistem dopolnjevali.
V upanju, da bomo skupaj oblikovali bolj kakovosten prostor, vas lepo pozdravljamo!
Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj občine Brežice
Pripravila:
Vodja oddelka Branko Blaževič, univ. dipl.inž.gradb.
in
Mateja Sušin Brence, univ.dipl.inž.arh.
A
tudi zagovornik tistih, ki so potisnjeni na rob družbenega dogajanja.
Pred nami je dan državnosti, praznik, ki bi ga morali slovesno obeležiti. Ali bo tako? Socialni demokrati se iskreno trudimo, da bi imeli ekonomsko uspešno, pravično in solidarno družbo, da bi imeli pravno državo z zagotovili za varstvo pravic vseh državljanov in tudi vseh vrst manjšin - narodnostnih, političnih, kulturnih, spolnih, verskih in drugih. Lepo bi bilo, da bi ta veliki praznik slovenske države izzvenel kot praznik vseh državljank in državljanov.
Območna organizacija SD čestita ob prazniku bralkam in bralcem SavaGlasa ter vsem občankam in občanom.
Milena Jesenko
N Si
Nova Slovenija
Britanska ljudska stranka
iD ^	
ETOS	\
£ ^	s
**	
■ ▼ ■ TOM pri CTMS	
luriAim kuc■ vuk »otMircoM
OBČINA SEVNICA	__________ -
-------------------------------------------------------------------------- st
Vzdrževanje lokalnih cest se torej izvaja skladno s pogodbenimi določili. Sistem je v celoti popolnoma pregleden in dokumentiran od pojava potrebe, opažanja, naročila ter izvedbe do prevzema in plačila izvedbenih del. Plačajo se tista dela in vgrajena gradiva ali polizdelki, ki se dejansko naredijo in izvedejo oz. dobavijo. Plačilne postavke so treh vrst; po izvedenih ali vgrajenih količinah (zimska služba, košnja in čiščenje vozišč po km obdelanega odseka, krpanje z asfaltom na tono in krpanje z gramozom na m3 vgrajenega, bankine na tekoči meter...), po režij-
Vzdrževanje lokalnih cest v občini Sevnica
Na območju občine Sevnica je kot lokalna cesta kategoriziranih 230,8 km cest. Makadamskih je še 22,8 km, ostale so asfaltirane. Izvirna naloga občine je, da v eni od zakonsko predpisanih oblik uredi vzdrževanje občinskih cest kot obvezno lokalno javno gospodarsko službo. Na območju občine Sevnica je to koncesija, ki jo je občinski svet uvedel z odlokom leta 2002. Istega leta je bil skladno z določili veljavne zakonodaje s področja javnih naročil izveden javni razpis, katerega rezultat sta dve koncesijski pogodbi za obdobje od 2002 do 2006. Omenimo naj, da takšen način organiziranja ni nobena sevniška posebnost in da se tako vzdržujejo občinske ceste v vseh tistih občinah, ki nimajo takšnih javnih podjetij, da bi se ukvarjala s to dejavnostjo.
skih urah za posege po posebnih naročilih (ure cestaijev in mehanizacije) ter mesečni pavšal za redne in izredne preglede cest. Nabavljeni polizdelki (cevi, beton, rešetke, skale...) se plačajo po računih dobaviteljev. Vse dobave so pisno dokumentirane (dobavnice kamnolomov in betonarn, tehtalni listi asfaltne baze, računi podizvajalcev in dobaviteljev). Izvedena dela količinsko in kakovostno nadzira odgovorna oseba naročnika in po potrebi reklamira Sistem obveščanja je stalen in sproten, tako v letnem kot v zimskem času - reagira se na vsak poziv. Sproti se vodijo in naročniku mesečno dostavljajo dnevniki rednih in izrednih pregledov cest z vsemi opažanji. Odgovorna oseba naročnika je sproti obveščena o posebnostih ali potrebnih nujnih ukrepih, ki se, po potrebi, izvajajo brez odlašanja.
Skupni ogledi odgovornih oseb izvajalca in naročnika se izvajajo redno (dvotedensko ali tedensko) in še posebej za kontrolo sezonskih del (košnja in zimsko vzdrževanje cest) ter v najkrajšem možnem času v primem posebnih dogodkov (neuija, pojavi močnega sneženja, plazovi, nesreče, pozivi krajanov).
Posebno poglavje, tako v izvedbenem kot stroškovnem smislu, je zimsko vzdrževanje cest. lavni problem, s katerim se pri tem srečujemo, je predvsem pravočasnost in racionalnost ukrepov za zagotovitev prevoznosti. V zimskih razmerah se vsako podcenjevanje stanja, prepozno ukrepanje ali pretirano varčevanje s posipnimi materiali hitro maščuje. Sistem dela je pozimi enak, le da je angažiranost udeležencev in sredstev neprimerno večja in temu primerni
so tudi stroški (najdražji so posipi), ki letos za tri zimske mesece presegajo dve tretjini celoletnih razpoložljivih sredstev rednega vzdrževanja lokalnih cest, da o poškodbah (razpad vozišč), ki se zaradi vplivov zime pojavljajo na cestah, sploh ne govorimo.
Poraba javnega denaija na področju rednega vzdrževanja lokalnih cest je v celoti kontrolirana. Vsa dokumentacija o izvedenih delih je javna in na voljo vsakomur. Vsa potrjena in izvršena plačila so v celoti dokumentirana in so lahko kadarkoli predmet nadzora tako pristojnih državnih kot tudi lokalnih organov skladno s predpisi, ki urejajo področje javnih financ. Poudarimo naj, da vsak koncesionar dobi plačano toliko izvedenih del, kot jih dokaže, o -kumentirani kontroli tega so namenjene obračunske listine nad iz-
vedenimi deli.
Ideja o prenosu vzdrževanja lokalnih cest na javno podjetje v lasti občine ni nova in jo je potrebno pretehtati z več strani. Vsekakor bi njena realizacija, ki je povsem zakonita, pomenila zagon in vzdrževanje nove dejavnosti, tam kjer je sedaj ni - v vsakem primem pa na občinske stroške. Koliko se to na določeni rok splača, je lahko stvar poglobljene analize vlaganj in donosov ah pa intuitivne odločitve naročnika.
Zavedati se je potrebno, da je vzdrževanje cest dejavnost, ki mora biti stalno prisotna in operativna, da se je ne da delati na zalogo in da predstavlja stalen boj z naravo, brezbrižnostjo uporabnikov in mejašev ter pomanjkanjem denarja. Stroškom se ne da izogniti, pa naj bo organizacija takšna ah drugačna. Primeijava z nekateri-
mi sosednjimi, primerljivimi občinami kaže, da vzdrževanje lokalnih cest v sevniški občini ni prav nič dražje kot drugje.
Popolnoma jasno je, da je stanje lokalnih cest (kot tudi vseh drugih, vključno z državnimi) daleč od idealnega. Vendar se nudimo za naš osnovni cilj, ki je še vedno štaba prevoznost, primerljivo enak standard b vama uporaba za vse v vseh razmerah b pod normalnimi pogoji.
Menimo, da je bil ta cilj do doslej vedno dosežen, tudi z veliko stopnjo razumevanja b samoiniciativnosti naših krajanov, na katero računamo še vnaprej.
Pripravil Robert Kaše, referent m ceste in komunah
občinski svet sevnica
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Ali je res, da jug ostaja jug
Lepo je bilo slišati, da bo vlada obravnavala DLN Blanca in uredbo o ureditvi infrastrukture, ki se navezuje na HE Blanca, vendar se žal ni zgodilo vse po načrtih.
Del izgradnje HE Blanca, ki je dobil zeleno luč, omogoča in spodbuja razvoj države, tisti del, ki bi spodbudil in pospešil razvoj lokalne skupnosti, pa je nekako obstal na čakanju. Prepričani smo, da bo v razmerju do države sevniškim državnim funkcionarjem uspelo zaradi nujnosti celovitega reševanja prepričati vlado in ministre. Še bolj pomembno kot to, da se dvigne kakovost obstoječe infrastrukture, je to, da se zgradi določena nova infrastruktura, ki bo predstavljala nove razvojne in komunikacijske poti ter preprečila, da se vse gospodarske aktivnosti koncentrirajo v bližini edinega cestnega hiostu v Sevnici.
Če si zraven, si tudi soodgovoren, je dejstvo, čeravno se ga vsi v politiki ne zavedajo. Svetniška skupina SDS predlaga korenite spremembe na področju vzdrževanja cest, ki so v nekaterih delih smiselne, vendar pa ne moremo spregledati dejstva, da član svetniške skupine SDS vodi odbor za infrastrukturo, ki je delovno telo občinskega sveta in predlagatelj rešitev tega problema občinskemu svetu, zato je nerazumen način dela, ko javno predlaga rešitev za probleme, ki jih kot vodja odbora za infrastrukturo ne rešuje dovolj kvalitetno. Koncesijsko pogodbo o vzdrževanju cest, ki velja, pa je obravnaval odbor za infrastrukturo v tem mandatu in jo predlagal v potrditev občinskemu svetu. In nenazadnje so ravno člani SDS resno in vztrajno predlagali znanega upokojenega sevniškega cestarja za podžupana.
Spoštovane bralke in bralci, hvala za pozornost.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
25. junij, dan državnosti
Slovenija je 25. junija 1991 postala neodvisna in suverena država. Še so sveži spomini na vojno, v kateri se je Teritorialna obramba uspešno uprla agresiji JLA ter Sloveniji in Slovencem omogočila uresničitev stoletnih sanj o samostojni državi. 25. junija tako praznujemo najpomembnejši praznik, dan državnosti.
OO LDS Sevnica ob tej priložnosti čestita vsem državljankam in državljanom Slovenije ob dnevu državnosti z željo, da bi ga počastili z udeležbo na prireditvah po vsej državi.
Liberalna demokracija Slovenije bo praznik obeležila na tradicionalnem srečanju članic, članov, prijateljev in simpatizerjev Liberalne demokracije Slovenije v soboto, 25. junija 2 5, od 11. ure dalje na ipo-dromu v Ljutomeru.
Občanke in občane občine Sevnica pa vabimo, da se ob dnevu državnosti udeležijo koncerta Godbe Sevnica, ki bo v petek, 2 . junija 2 5, ob 2 . uri v atriju sevniškega gradu. Slavnostni govornik bo Mitja Teropšič, ki je dal pomemben delež pri osamosvojitvi Slovenije.
Vljudno vabljeni
SDS
K dnevu državnosti
Za nami so od osamosvojitve naprej razgibana leta, leta konstruiranja demokratične družbe, vstop v NATO in Evropsko unijo. To je bil naš cilj, vendar razvoj socialne in pravne demokratične države še ni končan.
Ker je 25. junij dan državnosti, je prav, da se spomnimo nekaj ključnih dejavnikov, ki gradijo vsako družbeno sredino, in to so domoljubnost, so-
cialna varnost in ravnotežje političnih sil med spoloma.
Prvič - domoljubnost ni nekaj, kar dobimo z rojstvom, domoljubnost se vzgaja; je čutenje lastne domovine in pokazatelj samobitnosti naroda. Prava narodova samozavest je pogojena s kolektivno podzavestjo in zgodovinskimi izkušnjami. In ta prava samozavest ni slepo samoprepričanje in zaverovanost vase, ampak je srčna naravnanost družbene prakse k resnici in temeljnim vrednotam, tako osebnostnim, zgodovinskim, kulturnim kot političnim.
Domoljubnost je obraz družbe in tega je treba neprestano vzgajati in negovati.
Drugič - smo v času, ko moramo prepoznavati to realnost tudi za pojavi vidnega sveta. Vsi smo čuteča, duševna in duhovna bitja in kljub individualnim razlikam med nami nas druži hotenje po soodločanju in skupnem ustvarjanju dobrin. Dejstvo, ki ga čutimo danes, da je del družbe priklenjen k socialnemu dnu, en del pa dostojno razpolaga s svojim življenjem, lahko vodi v pat pozicijo, ki pa si je nihče od nas ne želi.
Nikakor si ne moremo in ne smemo dovoliti, da se v slovensko družbo vtihotapi kolektivna družbena depresija (brezposelnost, porast kriminala, alkoholizem, upad natalitete, porast nasilja, samomori, droga ipd.) Ključno vlogo pri tem ima dostojanstvo vsakega posameznika ne glede na to, iz kakšnega okolja izhaja in kakšno izobrazbo ima.
Obstajata namreč dve vrsti dostojanstva; eno je človeku dano po naravi z rojstvom, drugo je odraz širše družbene zavesti in razvoja. Zakaj sem to omenila? Namreč - velikega in malega človeka ni. Nihče v zgodovini človeštva še ni izmeril velikost, razsežnost človeške duše in uma. Ločevanje pravo od pravega lahko vodi v notranjo negotovost in kar je še huje, v družbeno razklanost.
Naša naloga in zaveza je, da tudi sami vzpostavimo zdravo in konstruktivno samokritično držo, da zavržemo napuh in oholost povsod tam, kjer se pojavlja, in da zgradimo pravično in socialno zdravo sredino, ki
bo v svojem središču združevala in uravnotežila vse družbene silnice in interese. To je temelj demokracije.
In tretjič - tudi ko govorimo o uravnoteženi zastopanosti moških in žensk v politiki, naj nas vodi zavedanje, da smo vzajemna bitja in ne dva povsem ločena, paralelna svetova. Ločevanje realnosti od realnosti ne vodi nikamor.
Politika ni nekaj umazanega, je mnoštvo različnih svetov, ki skušajo najti svoje mesto, je umno, logično in čutenj sko odločanje in urejanje stvarnosti glede na trenutne interese, sposobnosti in možnosti. Če odmislim element, ki dela politiko živo, torej nas ljudi, mi na mizi ostane mrtva črka na papirju. Kar pomeni - človek, mi vsi smo tisti, ki dajemo tem svetovom barvo in vsebino.
Kaj je potemtakem naša naloga? Krepitev družbene in politične zavesti in samozavesti pri obeh spolih in s tem tudi zorenje kolektivnega uma, ni nekaj samo po sebi umevnega, ampak je neprestano učenje. Če vemo, da politika ni mrtva črka na papirju in da ni dovolj, da se zadosti zgolj formalnim normam, potem tudi vemo, da je politično življenje stanje kolektivnega uma, nek družbeni proces, v katerem sodeluje vsak, ki se po svoji vesti in svobodni volji odloči za takšno delovanje.
Naš cilj mora biti, da postanemo celoviti in enakovredni politični partnerji, ki se lahko odkrito pogovarjajo. In kar je prav tako pomembno - zavreči moramo nagonske impulze in prerasti stereotipe, ki danes ne služijo več. Velikega brata starih totalitarnih sistemov smo zavrgli, ker ni bil realen. Velika sestra “Svoboda” je bolj otipljiva in bolj razgibana, vendar tudi bolj nepredvidljiva, saj nas neprestano sili k spremembam, predvsem pa k spoznanjem, da moramo izhajati iz tistega, kar nam je skupno in kar nas povezuje, in ne minima-lizirati ali popularizirati naravnih razlik med spoloma.
Seveda o vseh stvareh sprejema zaključke najprej vsak sam.
Tanja Mencin, predsednica OO ŽO SDS Sevnica
I
K „ (K SOCIALNI MAJH DEMOKRATI
Družbena dogajanja zadnjega desetletja v Sloveniji so povečala pritisk interesov kapitala na delavstvo. Zaradi primerjanja razmer na globalnem svetovnem trgu se je zmanjšala ali popolnoma odpravila vrsta pravic. Tako se je olastninila družbena lastnina večinoma mimo tistih, ki so jo ustvarjali in mnogi so pri teh procesih neupravičeno izgubili delo. Kršijo se zakoni in kolektivne pogodbe, pravno varstvo pa je nedopustno počasno in neučinkovito. Zmanjšal se je vpliv zaposlenih pri upravljanju podjetij, zmanjšujejo se pravice pri dostopnosti do zdravstvenega varstva, zmanjšale so se številne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zmanjšale so se pravice brezposelnih pa tudi zaposlenih glede delovnega časa. Negotovost zaposlitve in strah pred razvojnimi izzivi prihodnosti ne moreta biti dober obet za državo, ki se je opredelila kot evropska socialna država. Zato bomo v SD kot stranki, ki zastopa predvsem interese dela in znanja ter upošteva nujnost partnerskega odnosa s kapitalom, naša politična prizadevanja usmerili v utrjevanje socialnega partnerstva, v pomoč sindikatom pri ohranjanju panožnih kolektivnih pogodb, v hitrejše reševanje delovnih sporov, v zagotavljanje soudeležbe zaposlenih na dobičku, v ohranjanje enakopravne dostopnosti zdravstvenega varstva vsemu prebivalstvu, v povečevanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih in mladih, v izboljšavo možnosti dostopa vseh do ustrezne izobrazbe, v stabilno delovanje pokojninskega sistema ter v povečanje plačilne discipline, saj neplačevanje pogodbenih obveznosti velikokrat ogroža delovna mesta mnogih, ki so si položaj brezposelnosti reševali z ustanovitvijo podjetij ali samozaposlitvijo.
Franci Sotošek, predsednik S D Sevnica
c		1
		
Veseli smo, da je vlada RS potrdila državni lokacijski načrt (DLN) za HE Blanca. Nikakor pa ne moremo prezreti številnih neutemeljenih obtožb okoljskega , ministra g. Podobnika in sevniškega župana g. Janca ter predsednika odbora za HE na spodnji savi g. Galeše, da finančno ministrstvo, ki ga vodi predsednik N.Si g. Andrej Bajuk, zavrača ; DLN za HE Blanca.
Da je to čista demagogija in nabiranje poceni političnih točk, j je pokazal sklep vlade, ki je DLN za HE Blanca prejšnji teden potrdila in sprejela še tri dodatne sklepe; prvi zavezuje HES, da v j dveh mesecih vladi predstavi celovit srednjeročni finančni načrt svojega poslovanja. Drugi sklep nalaga Ministrstvu za okolje in Ministrstvu za gospodarstvo v j sodelovanju s finančnim ministrstvom, da preučita možnosti za ureditev infrastrukture na način, da se plačilo obveznosti krije iz koncesijskih virov. In tretji sklep zavezuje Ministrstvo za okolje, za promet in gospodarstvo, da do konca julija skupaj pripravijo usklajeno oceno spremljajočih investicij, potrebnih za izvedbo celotnega projekta izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. | S temi dodatnimi sklepi naj bi se pristojna ministrstva zavezala, da se poleg gradnje Blance ovrednoti celoma investicija verige elektrarn na spodnji Savi do Mokric-Tudi na tem področju je potrebno vzpostaviti red in imeti čiste račune. Zato seje Nova Slovenija vedno zavzemala in tako bo tudi v prihodnje.
Za OO N.Si Sevnica Matjaž Traven
posavska unija
j

Franca zanima, kdaj bo lqhko prodal delnice čateške vrtnarije. Sedaj je tam že tretji lastnik, prodati je že poskušal, a se ne da. Ce bo potrebno, bodo zadevo prijavili komisiji za korupcijo, je še dodal.
Janko Bostele, član uprave Cvetja Čatež nam je povedal, da skupščina delničarjev še ni sprejela sklepa o odkupu delnic, lahko pa delničarji prodajo delnice fizičnim osebam. Podjetje naj ne bi bilo v takšnem položaju, da bi lahko izvedlo notranji odkup, in to se tako hitro tudi ne bo zgodilo, vsaj še letos ne. Tudi glede večjih delničarjev ni vedel povedati kaj več. Sicer pa se lahko mali delničarji udeležijo skupščin, saj so termini sej objavljeni v uradnem listu in v medijih. Izvedeli smo še, da je malih delničarjev v podjetju okrog 18 odstotkov.
Poslušalec Pepi iz Sevnice sprašuje, kdaj bo na vrsti za asfaltiranje regionalka Kr-ško-Brestanica-Blanca-Sevni-ca, kijev zelo slabem stanju, na njej pa se opravljajo le najbolj nujna dela, tako da je od zaplat kar lepo pisana.
Tina Bučič iz Službe za odnose z javnostmi na Direkciji RS za ceste je povedala, da je trenutno v izdelavi projekt za izvedbo preplastitve 1,5 km odseka od konca naselja Blanca do meje z občino Krško. Jeseni bodo na Direkciji RS za ceste izvedli javni razpis za izbiro izvajalca, sam pričetek izvedbe del Pa je predviden v letu 200 .
Lada iz Krškega zanima, kdaj bodo očistili in asfaltirali cesto od Goleka do Sp. Pijavška.
Rafael Jurečič, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo na krški občini je po-vedal, da redno vzdrževanje °a omenjeni cesti poteka, si-cer pa zaenkrat niso predvide-ni kakšni bolj radikalni posegi. Glede zadnjega neurja se °dvijajo popisi škode, ali bodo sredstva izglasovana, pa je °dvisno od občinskega sveta. Jurečič je še dejal, da ne fhore nič obljubiti, sicer pa da „°do najbolj nevarne pogodbe sanirali sproti iz sred-
stev izrednega vzdrževanja.
Poslušalec s Planine pa bi želel vedeti, kdaj bodo očistili cesto z Velikega Trna na Planino.
Za omenjeno cesto velja podoben odgovor Rafaela Jurečiča z oddelka za gospodarsko infrastrukturo na krški občini, kot ga je posredoval za cesto Golek-Pijavško. Torej vse bo odvisno od odločitve občinskega sveta, v naj slabšem primeru bodo sanirali zgolj večje poškodbe.
Alenko iz Brežic moti vročina v novi poslovalnici Nove ljubljanske banke v Brežicah. Sprašuje, kdaj bodo namestili klimatsko napravo.
Sonja Ilovar nam je povedala, da zadevo urgentno rešujejo in je le še stvar montiranja. Klimatsko napravo naj bi namestili najkasneje v desetih dneh.
Jožefo iz Krškega motijo polni parkirni prostori na videmski tržnici, kijih zasedajo stojnice.
Vodja oddelka za infrastrukturo na krški občini Rafael Jurečič je odgovoril, da je tržnični prostor dejansko premajhen za vse ponudnike, a zato občanom nočejo omejevati trgovanja. So pa že pred dvema letoma uredili obvozno cesto, pa tudi parkirni prostori so urejeni v neposredni bližini.
Jože iz Globokega je spraševal, zakaj ni osvetljena cerkvica Sv. Barbare v Globokem, ko pa je elektrika do tam napeljana?
Pišečki župnik Anton Kolar je povedal, da elektriko plačuje župnija, tako da luči gorijo le ob praznikih in nedeljah.
Anica iz Pavlove vasi zanima, kdaj bodo namestili ograjo od Sv. Jedrti v Pišecah.
Na oddelku za gospodarske dejavnosti na brežiški občini so svetovali, da naj se občanka obrne na komunalno komisijo pri krajevni skupnosti oz. tam odda vlogo, in če bo komisija ugotovila, da je ograja res potrebna, bodo to obravnavale tudi občinske službe. Povedali so še, da nikoli ni bilo nobenih
zahtevkov v zvezi s to cesto, da pa je večina hribovskih cest bolj ali manj nevarna, a so stroški postavitve ograje precejšnji.
Poslušalka iz okolice Brežic bi rada vedela kaj več o prihodnosti sevniške Jutranjke, imela pa je tudi nekaj pripomb glede števila režijskih delavcev v podjetju in denarja, ki naj bi si ga neupravičeno prisvojil nekdanji direktor Rabič.
V	sevniškem podjetju so povedali, da trenutno zaposlujejo čez 40 šivilj, seveda za določen čas, in ne 10, kot se govori. O prihodnosti firme naj bi bilo več znanega po seji nadzornega sveta. Glede nekdanjega direktorja pa so povedali le to, da zadevo preiskujejo kriminalisti, pa tudi sami bodo podali tožbo proti Rabiču. Kaj se bo iz tega izcimilo, je težko napovedati.
Vera je spraševala, zakaj ob nedeljah na Radiu Brežice in Sevnica ni brežiških občinskih novic, so le sevniške.
V	uredništvu Radia Brežice in Radia Sevnica so pojasnili, da so sevniške občinske novice komercialne oddaja, katere naročnik je sevniška občina, ki jo tudi pripravlja in plačuje. Brežiška občina se za tako obliko informiranja še ni odločila.
Poslušalko iz Brestanice zelo zanima, kdaj bo - po več odlogih - končno urejeno tamkajšnje pokopališče.
Vodja oddelka za infrastrukturo na krški občini Rafael Jurečič je povedal, da so pravkar od mariborske škofije pridobili zadnje soglasje, v kratkem pa bodo zaprosili tudi za gradbeno dovoljenje. Projekt je ocenjen na 95 milijonov SIT, o načinu financiranja rekonstrukcije pokopališča pa naj bi se dogovarjali pri rebalansu občinskega proračuna. Dela naj bi financirali v dveh letih, sicer pa projekt obsega izgradnjo žarnega zidu, ki bo hkrati podporni zid, in pridobitev novih grobnih polj. Izgradnja mrliške vežice ali prepotrebnih parkirnih mest po tem projektu ni predvidena.
ant®;
novi format
/ip\
l f
TOM pri ZPMS
itroia kuc • vsak danoocCbo js‘
ZAHVALA
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje dragi oče in tast zapolnjevalo tvoje je življenje, nato pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Sedaj spokojno spiš in z nami še vedno živiš.
Od našega
RUDIJA ČERNELIČA
iz Podgorja pri Pišecah
smo se poslovili 4. junija na pišeškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Brežice za lajšanje neznosnih bolečin, g. Žičkarju za pogrebne storitve, g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu tišine, govorniku g. Šelerju, Tovarni pohištva - montažnemu oddelku, TPV-ju, Domu upokojencev Brežice, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pišece, Vinu Brežice, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste našega dragega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu in spokojnemu počitku. Hvala vsem, ki ste nam izrekli tolažilne besede, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za finančno pomoč.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali, pa vas nismo posebej imenovali.
Žalujoči: žena Jožica, sin Miran, hčerka Simona, snaha Jožica, vnukinja Teja, zet Jernej, tašča Tončka ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti; in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
V nedeljo, 12. junija, smo se ob zahajajočem soncu na krškem pokopališču poslovili od naše naj dražje
MARICE URSIC
rojene Benje iz Krškega
Radi bi izrekli skromno, a iskreno besedo HVALA vsem, ki ste v teh, za nas najtežjih trenutkih, ustregli našim željam glede organizacije pogreba, si utrgali minute svojega dragocenega časa in se prišli od nje poslovit. Hvala tudi za pisna in ustno izrečena sožalja, darovano cvetje, maše in številne sveče, katerih plamen na njenem grobu ne bo ugasnil.
Žalujoči: mož Janez, sinova Janko in Hinko z družinama in ostalo sorodstvo
PACIFIC Senica Milan s.p. obvešča, da bo 31.8.2005 preoblikoval svoj s.p. v d.o.o.. Tako bo od 1.9.2005 vso poslovanje potekalov preko podjetja BDS SREMIČ d.o.o., s.p. pa se bo zaprl.
RADIO BREŽICE
m; 89,7 i» 95,9 SHi
V SPOMIN ANTONU MELARJU
z Mrtvic
24. junija so minila tri leta žalosti, odkar te ni med nami.
Je čas, ki da!
Je čas, ki ga živiš!
Je čas, ki vzame!
Je čas, ki mine,
ko se zazreš nazaj v spomine.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu krasite njegov grob s cvetjem in svečami.
Žena Anica z otroki
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
ŠESTNAJSTA
špranje in okenca posavcev
Jože Filipčič: "Zdrava kmečka logika, trdna volja, življenje z naravo in ukvarjanje s športom!”
“Rojen sem bil v Brežicah 18. januarja 1945 v hiši nekdanje vrtnarije Klomecki, kjer so me nemški vojaki ob umiku iz Brežic skupaj z mamo in bratom skoraj likvidirali. Rešila nas je starejša nemška družina, ki je za nas zastavila svoj glas. Kmalu po vojni je bil oče z dekretom premeščen v Mursko Soboto, za njim pa je šla tudi vsa družina. Kasneje se je v Muri zaposlila tudi mama, začele so se tudi otroške bolezni in da z bratom ne bi verižno obolevala, sem bil začasno “deportiran” v Zakot na domačijo starih staršev. Povratek v Mursko Soboto se je stalno odmikal, tako sem prvih deset let preživel na deželi. V obdobju, ko je bilo na kmetiji manj dela, sem se potikal po vasi in eno zimo doživel še tretje rojstvo. Sosedov sin in moj starejši brat sta s hriba v bajer metala bambusove sulice, jaz pa sem jima jih pobiral. Spolzek teren je botroval mojemu padcu v bajer, družabnika sta se ustrašila in jo ucvrla domov, jaz pa sem nadaljeval s čofotanjem v ledeni vodi. Na srečo se je z vozom kmalu mimo pripeljal sosed, slišal je moje glasove, me potegnil iz vode in me odpeljal v domačo oskrbo”, je Jože v prvem delu povedal svojo zanimivo zgodbo.
Prve štiri razrede osnovne šole je pridno obiskoval še iz Za-kota, nato pa se je na bratovo prigovarjanje le preselil v Mi-lavčevo ulico v Brežice, kjer je bilo veliko vrstnikov. Z njimi je, poleg šolskih obveznosti, zavzeto nabijal žogo, zvečer pa
so se skrivali okoli hiš ” e v osnovni šoli sem se vključil v šahovski krožek in zelo hitro napredoval, OŠ Brežice pa je bila večkratni zmagovalec občinskih in medobčinskih tekmovanj. V poletnem času me je povsem okupiralo veselje do nogometa, s 16 leti sem postal
stalni član prve ekipe NK Brežice, z 18 pa tudi njen kapetan.” Čas osemletke in brežiške gimnazije je Jožetu naglo minil: "Izbral sem gradbeno fakulteto v Ljubljani, kjer sem leta 1970 diplomiral. Med študijem sem se aktivno vključil v delo kluba Posavskih študentov in 1968 postal njegov predsednik. Prirejali smo brucovanja, akademske plese, smučarske tečaje, se trudili z urejanjem in pridobivanjem štipendij za študente in dotacij za klub ter vzpostavili sodelovanje z matičnimi občinami, kamor naj bi se študenti po študiju tudi vračali. Iz članov kluba in treh sošolcev s fakultete se je oblikovala vesela družba 16-tih prija-
teljev in prijateljic - naših partneric, ki že skoraj 40 let goji tradicionalna srečanja v obliki pohodov po hribovju, piknikov in praznovanj okroglih obletnic.
Kot univ. dipl. inž. gradbeništva se je Jože najprej zaposlil v SGP Pionir Novo mesto, sektor Krško. V Brežicah je zgradil halo za izdelavo prikolic IMV. Pot ga je nato vodila v Novo mesto in po odsluženem vojaškem roku v Ljubljano, kjer je imel Pionir okoli 600 zaposlenih. Ob tolikšnem številu zaposlenih je bilo potrebno poiskati delo na širšem jugoslovanskem trgu, predvsem pri gradnji turističnih objektov na morju Poreč, Novi-grad , pa tudi v Bosni: "Sodeloval sem na izgradnji objektov za zimsko olimpiado v Sarajevu in poznejši stanovanjski gradnji v mestu. Pota so me vodila tudi v tujino, Pionir je bil daljše obdobje prisoten v Libiji. Medtem sem se tudi poročil in dobil prvo hčerko. Po nekajletnem bivanju v Ljubljani, sem v Trzinu dogradil hišo, kamor se je družina, povečana še za eno hčerko, preselila. V začetku krize v gradbeništvu so me povabili v Helios - tovarno barv in lakov, kjer sem delal na investicijskih projektih. Po štirih letih sem prevzel vodenje investicij v Razvojnem zavodu v Domžalah. Podjetje seje ukvarjalo s pripravo lokacijske dokumentacije, urbanizmom, projektiranjem in vodenjem tujih in domačih investicij.” Po nekajletnem uspešnem poslovanju in izredno
prepoznavni firmi, se je zgodila privatizacija: "Različni interesi v firmi so jo hitro pahnili v nezavidljiv položaj in če sem hotel ohraniti svoje dobro ime, sem moral spet v novo službo. Prišla je ponudba iz Zavarovalnice Triglav, kjer sem se zaposlil na področju vodenja naložb. Delo, ki ga še danes opravljam, je zelo kompleksno, od faze zasnove objektov, pridobivanja soglasij in gradbenih dovoljenj do samega vodenja investicije v fazah gradenj in do končne primopredaje objekta.” Glede na širok spekter znanja, ki si ga je pridobil v delovni praksi, so ga povabili še v delo komisije za tehnične preglede objektov in sicer kot izvedenca gradbene stroke, kjer tudi redno sodeluje.
Ne le tokrat, ob vsakem srečanju izjemno dobrovoljen, zaključi: ”Ob polni angažiranosti v službi leta hitro minevajo. Bonus za upokojitev bom izpolnil čez dobri dve leti. Takrat bo več časa za družino in prijatelje. Hčerki sta pridno doštudirali, se zaposlili, dobil pa sem tudi že prvega vnuka, ki je prinesel novo veselje v družino. Moje vodilo v življenju so bili zdrava kmečka logika, trdna volja, življenje z naravo in ukvarjanje s športom. Mislim, da so mi otroška leta, preživeta na deželi, pustila neizbrisen pečat. Hčerki nadaljujeta enak stil življenja, očitno je bila pot uspešno tlakovana.”
Prav taka ga je na tisto soboto peljala še k mami in na tradicionalno srečanje.
Natja Jenko Sunčič
“Imeli smo svoj Rajhenburg”
Velika Dolina - 75 imen je mogoče prebrati na slovesno odkritem spomeniku v čast v tujini umrlim izgnancem iz Velike Doline in okolice. Naj večji davek med 13 vasmi je z enajstimi žrtvami plačalo Brezje, vojne pa ni preživelo tudi devet krajanov Koritnega in Cimika. Med njimi je bilo precej otrok, pa zakoncev, največ - kar tri družinske člane - je tujina vzela Agničevim z Rajca.
Friderika Frigelj odkriva spomenik
Trak na spominski plošči, ki je nadgradnja pred 20 leti zgrajenemu obeležju, je prerezala domačinka Friderika Frigelj, ki se je pred slabimi 64 leti prav tako znašla med 45 000 izseljenimi Posavci in Obsoteljci. Predsednik KS Velika Dolina Marijan Žibert je ob tem opozoril, da so njihovi kraji že tradicionalno zapostavljeni in da nikoli niso živeli v izobilju. Krajanom se bodo za to oddolžili tudi z letošnjim krajevnim praznikom ter junija izdano knjižico o zgodovini kraja: “... s katero želimo trajno obeležiti leto 2005. Letos namreč mineva 150 let od prvih začetkov šolstva na Veliki Dolini, gasilsko društvo je praznovalo svojo 70-letnico, v kratkem pa bo 60. svečko upihnila tudi Lovska družina Mokrice. Tudi 60-letnica zmage nad fašizmom ni minila brez našega 'sodelovanja, saj samo družba, ki se zaveda izgube svojcev, žrtev časa in politike, lahko optimistično zre v prihodnost. Tudi pomen znanja nam ni tuj, saj se na Veliki Dolini že 40 let ponašamo tudi z novo šolo,” je še povedal Žibert. Osrednji govornik prireditve minister Andrej Vizjak pa je k temu dodal, da je šolstvo izredno pomembno za ohranjanje identitete v obmejnih krajih, obenem pa bo le znanje edino omogočilo napredek kraja. Temu so nenazadnje s svojim lahkotnim, pa vendar zahtevnim nastopom pritrdili tudi učenci “dulnske” osnovne šole, ki so med drugim recitirali pesmi svojega rojaka, koritenskega pesnika Jakoba Viranta, prav tako pa je razveseljivo, da se mladi ne sramujejo domače govorice.
Mojca Kosem
Uporniki z razlogom
Bočje - Na zidanici družine Butara na Bočju nad Podbočjem so slavnostno odkrili spominsko ploščo ob 15. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite za Posavje, organizacije, ki je do oktobra 1990 v veliki tajnosti izvajala obrambne priprave Teritorialne obrambe (TO) Posavja in tako omogočila nastanek slovenske samostojne države.
Slavnostni govornik je bil Ernest Breznikar, nekaj svojih spominov pa je med navzoče razgrnil tudi Tone Krkovič, po pripovedi ključni akter organiziranja slovenske obrambe, ki je s kolegi iz vrst TO, milice in civilnih struktur sestavljal popolno organizacijo imenovano Manevrska struktura narodne zaščite. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Podbočje, MPZ Svoboda iz Brestanice in gledališka skupina DKD Senovo.
Svečanost ob odkritju obeležja
V prijetnem okolju so veteranke, veterani in pripadniki manevrske strukture obudili prenekateri dogodek in se razšli s ključnim sporočilom - če nad usodo Posavja in Slovenije ne bi nesebično bdeli junaški, do nedavnega anonimni fantje, bi se Slovenci danes zbujali kdovekje, če bi se. S.J.
		Poslovno in projektno svetovanje
		Tel.: 07 499 06 80
		e-mail: rcbrezice@siol.net
Boris Pokom, član uspešne skupine Štajerskih sedem, poučuje kemijo na gimnUziji v Rogaški Slatini, sicer pa je novi dom našel v Boštanju pri Romani Pemovšek.
Če nekega dne skupine ne bo več, ali če se bo naveličal srednješolske mularije, se zna zgoditi, da jo bo mahnil v cirkus.
Nedavni obisk cirkusa v Sevnici ga je tako zelo navdušil, da je od veselja dvignil želvo v zrak.
Če bi ga povabili v cirkus, bi imeli verjetno kar precej haska od njega, ahko bi pel in igral, kot kemik varil čudežni prah, s katerim delajo čarovniki, ali pa bi zgolj skrbel za transport želve.
Goba velikanka
Gomile - Ivan Tiler (na levi) in Bučo Roguljič, oba navdušena gobarja, sta med sprehodom po gozdu v kraju Gomile (pri Brežicah) naletela na izreden primerek hrastove zraščenke, ki tehta skoraj 5 kg. To sicer ni bil njun edini tovrstni “ulov”, lani sta našla dve, letos pa na istem mestu že šest zraščenk, a nobena ni bila tako obilna, čez “trebuh” meri kar 120 cm.
Roguljič, ki stika za užitnimi klobuki že 35 let, je povedal, da kaj podobnega še ni videl. Zato sta z Ivanom, še preden sta velikanko pazljivo utrgala, podrobno pregledala gobarsko literaturo, da se ne bi zmotila, čeprav je ta vrsta gob precej prepoznavna. Bučo je hudomušno povedal, da je zraščenka - njuna najdba je vsekakor prvakinja svoje vrste - tudi odličen afrodiziak, mi pa smo se na lastna usta prepričala, da je povrhu še odlična. M.K.
4. a se je zlistalo 40 let
Brežice - Maturanti 1965 so se na izvirno povabilo organizatorjev Jožice Šavrič in Borisa Savnika: "Lahko se postaraš, upogneš, zrediš in postaneš okoren(a), nosiš očala in protezo, toda za svoje prijatelje in sošolce boš ostal(a) takšen(a), kakršen(a) si bil(a) v zadnjem letniku gimnazije,” z veseljem odzvali, a z obžalovanju zaradi odsotnega dela generacije. Prisrčno srečanje pred poslopjem učenosti so z namestnico ravnateljice Jožic o Sušin nadaljevali v svojem četrtem razredu, kapelci, kjer sta “motorja” organizirala učno uro. Pričela se je s himno GaudeamuS igitur..., obujanjem spominov, z minuto molka so počastili spomin na pokojne profesorje ter uro sklenili z zdravico ob šampanjcu. Skupni čas je s svojo drago prisotnostjo izpopolnila profesorica kemije Cvetka Hladnik, osvežila prve in ne preveč lahke kemijske korake, ki jih je modro znala zabeliti s takti in odtenki iz bogate glasbene zakladnice, kar je generaciji dobra življenjska popotnica - hoteti iskati razkošje lepote. Zadnja in vroča majska sobota jim je narekovala sprehod skozi Brežice in posta;, nek s kavo pod krošnjami kostanjev, kjer so si kot dijaki rad>! poiskali zavetrje.
Vendar pa jih vroč dan ni omajal v nameri, da se na pokopali^ ne bi poklonili spominu na svojo razredničarko Ljubinko Sunc,t' ki jim je bila v svojem toplem srcu prava - “majka”. Pri slove* ob Sotočju je bilo slišati - nasvidenje spet prihodnje leto!