OBClNA UUBUANA-ŠIŠKA Komite za družbene dejavnosti Ljubljana Datum: 31. 10. 1984 INFORMACIJA o socialnem položaju občanov, ki prejemajo družbenodenarne pomoči in druge prejemke UVOD Osnovna naloga informacije je povzeti obstoječi obseg izvaja-nja socialnih pomoči na območju občine Ljubljana-Šiška s pou-darkom na nekaterih problemih, ki spremljajo uresničevanje so-cialnovarstvene politike, opredeljene v smernicah za obdobje 1981—1985. Socialno varstvo obsega vse oblike pomoči, s katerimi se za-gotavlja socialna varnost prizadetim občanom in delovnim Iju-dem, ki si iz kakršnih koli razlogov te varnosti ne morejo zago-tavljati sami. Socialno varstvo izvajamo v skupnosti SIS socialnega skrb-stva, zaposlovanja, otroškega varstva, samoupravne stanovanj-ske skupnosti in skupnosti pokojninskega in invalidskega za-varovanja. * Računamo z vključitvijo rezultatov Lesnine — TOZD Gramex, ki doslej še niso bili vključeni v izračun družbenega proizvoda občine Ljubljana-Šiška. V letu 1984 je bil v skladu s 14. členom zakona o skupnosti Iz tabele je razvidno, da v primerjavi z letom 1980 upada šte-socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) sprejet samo- vilo prejemnikov edinega vira preživljanja in število prejemnikov upravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, nadomestila stroškov v splošnih socialnih zavodih ter število s katerim je določena tista raven socialne vamosti, ki bo zago- učencev, ki se jim regresira šolska prehrana. V izrazitem po-tavljala osnovno socialno varstvo delavcev, njihovih družin in rastu pa je število prejemnikov dopolnilnega vira pomoči. občanov v naši republiki, kar se neposredno nanaša tudi na področje občine Ljubljana-Šiška. Z navedenim samoupravnim Edini vir sporazumom so določene tudi osnove in merila za ugotavljanje Edini vir preživljanja je oblika stalne družbene denarne po- upravičenosti do socialno varstvenih pomoči ter postopek za nji- moči, ki se dodeljuje občanom, ki nimajo nikakršnih drugih sred- hovo uveljavljanje. stev za preživljanje in jim to predstavlja edini vir socialne varno- sti. V letu 1983 je edini vir v povprečju prejemalo 60 občanov, za PREGLED SOCIALNIH POMOČI Kl SE IZVAJAJO NA kar ..,.n^.w<>. , nn..^.n^..^ , pomoč (otroški dodatek) preko 8 000 otrok, se je v letu 1984 nSfpiJE^oEn^ UŽIVALCEV DRUŽBENO zmanjšalo število prejemnikov navedene socialne pomoči za več UfcNAHNiH komooi kot 50 %, kar je predvsem posledica neustreznega valoriziranja ^ , . .......... cenzusa oz. dohodkovnih pogojev za uveljav^nje otroškega •l?°l*ravs*!"!ne9a zavar°vanJf so upraviceni prejemniki stal- dodatka n DDP, oskrbovanci v splosnih m posebnih socialnih zavodih, Ključni problem na področju izvajanja družbenodenamih po- rejenci, katerih roditelji niso zaposleni, in mladostniki v vzgojnih moči oz. otroškega dodatka se nanaša na temelino vprašanje, za.v, ,'f1' Hrvoo . , , - .. ..„ kolikšen del sreditev je nasploh možno nameniti temu delu po- V letu 1983 je bilo povprecno zavarovanih 149 oseb. moči, pri čemer se v okvim danih možnosti višina pomoči v p.^ ™\™\e druzbeno orgamziranega domskega varstva Ljubljani usklajuje med letom, upoštevajoč cenzuse, ki so veljav- uvrscamo sprejemanje obcanov v oskrbo v splosne, posebne ni za celotno področje republike. sooal"8 zavode, zavode za usposabljanje ,n vzgojne zavode. r V letu 1983 je bilo v 29 splosnih socialnih zavodih po Sloveniji Socialno skrbstvo ob koncu leta 379 oseb, od tega 70 samoplačnikov, za 79 oseb Socialne pomoči, ki se zagotavljajo v okviru skupnosti social- so doplačevali svojci, 157 osebam delno in 73 je v celoti krila nega skrbstva so: edini vir, dopolnilni vir, začasne pomoči, stroške občinska skupnost socialnega skrbstva. Zato je bilo po- enkratne pomoči — zimske pomoči, oddaja v splošne posebne rabljenih 16,980.000 din, kar je tudi največja postavka občinske in vzgojne zavode, oddaja v rejniške družine, regresiranje šolske skupnosti socialnega skrbstva. Za leto 1984 je bilo v 9 mesecih prehrane, regresiranje WZ, letovanje in zimovanje otrok in šola za 217 oseb delno ali v celoti kritje stroškov porabljenih v naravi. 14,578.000 din. 37 občanov je v zavodih za usposabljanje, ____________________________________________________ 38 v posebnih socialnih zavodih in v vzgojnih zavodih 30 otrok _ , in mladoletnikov. Vrsta DDP Leto Plan " Izvajanje rejništva 1980 1981 1982 1983 1984 Vzroki za oddajo otrok v rejniške družine so bili v letu 1983 ---------------------------------------------------------------------------------------¦ neurejene socialne razmere, neurejene stanovanjske zadeve, Edjni vjr 77 70 65 60 55 odklonitev staršev in odstop iz druge občine. Za namestitev 67 Dopolnilni vir 146 146 191 201 185 Otrok v rejništvo je bilo v letu 1983 porabljenih 4,744.760 din. Začasne pomoči 42 50 55 62 65 V letu 1984 je bilo doslej povprečno 68 otrok v rejništvu, za kar Enkratna DDP 453 478 369 557 570 je bilo v 9 mesecih porabljeno 5, 408.000 din. Nadomestilo stroškov v sploš. soc. zavodih 275 232 232 227 217 Regresiranje šolske prehrane Nadomestilo stroškov V šolskem letu 1983/84 je prejemalo regresirano prehrano v posebnih soc zavodih 37 35 37 38 38 536 otrok, za kar je bilo v letu 1983 porabljenih 3,817.612 din. Zavodi za usposabljanje 38 37 38 36 37 Na splošno se ugotavlja, da je doslej število upravičencev do Vzgojni zavodi 30 33 26 26 27 regresirane šolske prehrane iz leta v leto upadalo, kar je lahko Rejništva 70 77 68 67 68 vzrok nezadostna valorizacija vsakoletne lestvice ali pa tudi Šolska prehrana 716 670 585 536 536 doslednejše ugotavljanje upravičenosti. V šolskem letu 1984/85 VVO (vrtci) 23 24 21 25 25 so do regresirane šolske prehrane upravičeni otrocj v tistih dru-Letovanje otrok 377 286 396 400 žinah, kjer znaša povprečni skupni dohodek na družinskega čla-____________________________________________________ na manj kot 9.000 din. 22 Regresiranje v VVZ Ob upoštevanju 38 % povečanja cen bi za regresiranje šolske V VVZ se regresira tistim staršem varstvo otrok, ki ne dose- prehrane potrebovali do konca leta skupno 4,900.000 din ali gajo toliko dohodka na družinskega člana, da bi lahko plačevali 982.000 din več kot smo za to vrsto pomoči planirali za leto najnižjo splošno določeno lestvico, to je 30 % stroškov varstva. 1984. Takih otrok je bilo v letu 1983 25 za kar je bilo porabljenih 22V" 9*5,Scih leta 1984 je bil odobren regres, 29 otrokom, za ™*MgL:, SOUDARNOST, V STANOVANJSKEM GO- kar je bilo porabljenih 287 000 din. SPODARSTVU V PRVEM POLLETJU 1984 Letna in izmska šola v naravi ^a delno nadomeščanje stanarin je bilo v prvem polletju V cilju odpravlianja socialnih razlik občinska skupnost social- porabljeno v samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana nega skrbstva regresira tudi stroške vključevanja otrok v letno in 1.015.289,50 dm, od tega v Siški 159.839,50 din za 58 rešenih zimsko šolo v naravi, za kar je btlo porabljenih v letu 1983 v'°9- 164.877 din (za 85 otrok). V letu 1984 je financiranje šole v naravi v občini Ljubljana- DODELJEVANJE SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ Šiška v celoti izpadlo. Vprašanje zagotavljanja finančnih sred- stev za izvajanje šole v naravi bi bilo potrebno v Ljubljani enotno Upravičenci za pridobitev solidamostnih stanovanj so mlade urediti, kar velja tudi za financiranje drugih mejnih dejavnosti. druzine delavci z nizkimi osebnimi dohodki, občani in družine, ki Sofmanciranje programov šole v naravi bi morale zagotavljati njmajo pOgojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v SIS za izobraževanje, telesno kulturo, zdravstvo in skupnost organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, upokojen- socialnega skrbstva. Pri tem pa je potrebno na nivoju mesta Cj jn jnva|jdi Ljubljana razčistiti ali se ta oblika vzgojno izobraževalnega dela Razpisni pogoji se določajo v SSS Ljubliana v skladu s v naslednjem obdobju že izvaja, kar naj bi bila zaradi enotnega samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske pnstopa skupna naloga mestnih SIS. skupnosti Ljubljana za srednjeročno obdobje 1981—1985 (Ur. I. SRS, št. 7/81) ter pravilnikom o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti pri prido- PROBLEMATIKA bitvi stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih v samo- upravni stanovanjski skupnosti mesta Ljubljana (Ur. I. SRS, Obrazložitev št. 20/83). Upoštevajoč 9-mesečno porabo sredstev v socialnem skrb- V okviru IV. natečaja, ki je bil izveden v aprilu 1981 je bilo od stvu, da bi za normalno realizacijo programa oziroma za kritje skupnega števila 311 prosilcev dodeljenih do leta 1984 69 soli- potreb do konca tekočega leta v naši občini dodatno potrebovali darnostnih stanovanj upravičencem z območja občine Ljubljana- še okoli 6—7 milijonov din. Šiška. Pri realizaciji edinega vira je potrebno poudariti, da je bil le-ta Po V. natečaju, ki je bil razpisan v marcu 1984 pa je stro- s 1. 5. 1984 valoriziran na 7.900 din, s 1. 10. 1984 pa je s skle- kovna siužba samoupravne stanovanjske skupnosti evidentirala pom republiške skupnosti socialnega skrbstva valoriziran na 438 prosilcev, od tega 149 mladh družin, 259 delavcev z nizkimi 8.000 din kot povprečni znesek v SR Sloveniji. Tudi ta znesek je OD in 30 upokojencev oz. invalidov. za življenje v mestu odločno prenizek in se postavlja vprašanje, Problematika na tem področju je očitna in se neposredno na- kako se prejemniki edinega vira sploh preživljajo. Zato naj bi ga naša na bistveni razkorak med možnostmi in potrebami glede v Ljubljani s 1. 10. valorizirali na 8.500 din. Predvidoma bomo uresničevanja te izredno pomembne vrste družbenih pomoči za to kategorijo do konca leta potrebovali še ca. 129.000 din. socialno najbolj prizadetih občanov. V naši občini že 4 leta nismo realizirali valorizacije dopolnilne- ga vira zaradi omejenih sredstev, ampak smo samo sprotno re- Pokojninsko-invalidsko zavarovanje ševali vloge posameznikov oz. socialno zdravstvenih komisij Inštitut varstvenega dodatka je edina socialna pomoč v veljav- krajevnih skupnosti. Zato smo šele v mesecu oktobru izvedli nem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. valorizacijo, kar mesečno znese ca. 100.000 din dodatnih sred- Do varstvenega dodatka so upravičeni starostni, invalidni in stev. Tako smo po 4 letih saj nekoliko ublažili težko situacijo na družinski upokojenci, če njihovi dohodki skupaj z dohodki dru- tem področju. Kljub temu, da se je število prejemnikov dopolnil- žinskih članov ne presegajo zneska, ki ga določa skupnost nega vira zmanjšalo, pa se bodo sredstva za te namene po- s sklepom. Med dohodke upokojenca in članom njegove družine večala. se všteva tudi ugotavljeni dohodek iz gozda od dejansko pose- Kolikor bi imeli v letošnjem letu isto število zimskih pomoči kot kanih količin lesa. lani in bi po doseženem dohodku upravičenci zapadli v isti rang Ce prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega kakor tudi isto število ostalih pomoči v povprečnem znesku zavarovanja tudi pokojnino ali rento od tujega nosilca socialnega 5.500 din, bi do konca leta potrebovali še 1,649.000 din več, kot zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka je planiranih. Postavlja se vprašanje ali realizirali zneske po zneska obeh pokojnin oz. zneska pokojnine in rente sešteva. sprejeti lestvici na skupščini skrbstva ali ne oz. izplačali zimske Dohodki upokojenca in družinskih članov se upoštevajo v pomoči samo prejemnikom stalnih družbeno denarnih pomoči. višini, ugotovljeni za prejšnje koledarsko leto, zmanjšani za pla- Glede oddaje v oskrbo v splošne, posebne zavode za uspo- čane zneske samoprispevkov. sabljanje in vzgojne zavode pa moramo poudariti, da so se stro- Upokojencu, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka ški dnevne oskrbe v primerjavi z letom 1983 na podlagi sprejetih v letu, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine, se med nje- družbenih usmeritev (OD 40 %, materialni stroški 44 %) zelo gove dohodke ne šteje osebni dohodek, ki ga je prejel v pretek- povečali. Prav tako se bo do konca leta povečalo število prime- lem koledaskem letu. rov oddaje v posebne socialne zavode ter vzgojne zavode za Po določbah novega statuta skupnosli se pokojnine med kar bomo potrebovali dodatnih 3,100.000 din. letom uskladijo najmanj trikrat, in sicer: I.julija, Loktobra in S 1. 5. 1984 so bile valorizirane rejnine v povprečju za 1. decembra vsakokrat z veljavnostjo od 1. januarja dalje. 27 %. Zaradi neusklajenosti višine rejnin z določili samouprav- Upoštevajoč že izvedeno prvo uskladitev pokojnine med letom nega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za določanje viši- 1984 (za 7 % od 1. julija ter 11 % od 1. oktobra znaša skupno ne rejnine in o plačevanju rejnin smo jeseni 1984 ponovno povečanje pokojnin na račun porasta nominalnih dohodkov v uskladili višino rejnin z višino rejnin občinske skupnosti social- letu 1984 že 18,77%). Da bi dosegli dogovorjeno povečanje nega skrbstva Domžale, kjer je največje število rejencev, kot to pokojnij med letom, bi jih bilo s 1. 12. 1984 potrebno uskladiti še določa navedeni sporazum. Upošlevajoč dosedanjo 9-mesečno za 4 %. porabo bo potrebno do konca leta nameniti za kritje stroškov rejnin skupaj 7,300.000 din (kar je za 54 % več kot v lanskem Pregled povprečnih pokojnin in varsfvenih dodatkov v letih od letu). . 1981—1984 v občini Ljubljana-Šiška: Tabela 1 1981 1982 1983 , ™fL Višina povprečne pokojnine 8.231 10.554 13.233 17.235 Število uživalcev 10.415 10.860 , 11.447 12.051 Povprečni varstveni dodatek 1.244 1.258 1.585 2.706 Število uživalcev varstvenega dodatka 558 697 733 776 23 Povprečne pokojnine po strukturi in varstveni dodatek za prvih devet mesecev leta 1984 so v občini Ljubljana-Šiška naslednje: . • ' p . Število Povprečni Število rovprecne užjvai varstveni uživalcev pokojnine pokojnin dodatek VD Starostna pokojnina 18.930,16 7.948 2.603,24 292 Invalidska pokojnina 15.134,31 1.775 2.669,83 191 Družinska pokojnina 13.050,62 2.326 2.833,20 293 Skupaj 17.235,72 12.051 2.706,54 776 Iz tabel je razvidno, da kljub vsakoletnim povečanjem varstve- 1. Komite ugotavlja, da infonmacija povzema obseg uresniče- nega dodatka narašča tudi število uživalcev navedene po- vanja socialno varstvenih pomoči na območju občine, ki se izva- moči. jajo na podlagi dogovorjenih meril v okviru mesta Ljubljane in SRS. Zaposlovanje 2. Glede na to, da bodo zaostreni pogoji gospodarienja še Preko skupnosti za zaposlovanje se je v letih od 1981 do nada|je ||va|; na upadanje življenjske ravni družin in posamez- 1983 zaposhlo povprecno okoh 560 iskalcev zaposhtev, kar )e n|kov z najnjžjjmi dohodki in prejemki, bi bilo potrebno po mne- nekohko pod planiranim povprecjem za obdobje 1981 do 1985 nju komjteja na področju nadaljnjega razreševanja socialno var- (700 zaposlenih preko skupnosti). Stopnja relativne brezposel- stvene prob|ematike jntenzivirati zlasti naslednje aktivnosti: nosti se tako v mestu kot obcini giblje okrog 1 % in je zaenkrat v občjnskj skupnostl sociainega varstva je potrebno doseči še po vseh menlih zanemarljivo mzka, vendar kljub temu pomeni bo|j usk|ajen0 delovanje vseh skupnosti, ki se združujejo v skup- stotme osebnih problemov Ijudi, ki si zaradi razhcnih razlogov ne nosti socja|nega varstva v ci|ju dosiednega in tekočega sprem- morejo s svojim delom zagotoviti socialne oziroma matenaine |janja ter uresničevanja samoupravnega sporazuma o zago- varnosti. tavljanju socialno varstvenih pravic, s katerimi so poenotene Socialna varnost iskalcev zaposlitve se zagotavlja pri skupno- osnovei merila in postopki za uveljavljanje socialno varstvenih sti za zaposlovanje v skladu z dolocih zakona o zaposlovanju in pOmoči zavarovanju za primer brezposelnosti. V zadnjem času se zelo Glede na ,0 da b0 cen}er za socja)no de|o še nada|je nosj|ec hitro povecujejo potrebna sredstva za zagotavljanje socialne jn izvaja|ec vseh družbeno denarnih pomoči na območju občine varnosti iz naslednjih razlogov: _ bo potrebno v navedenem centru še bolj poglobiti tekoče — povecano zaposlovanje za dolocen cas, spremljanje izvajanja vseh vrst družbeno denamih pomoči v ok- — razsintev pravic na pnpravnike, ki so uspesno opravili pn- viru enotne evldence. Le-ta mora odražati dejansko stanje glede pravnistvo krajse od 9 mesecev, socialne patologije v posameznih okoljih. Pri tem bo potrebno — prenehanje dela zaradi zmanjsanega obsega dela. v centru posebno pOzornost posvečati pravočasnemu evidentira-Poleg lega vpliva na vecji obseg potrebnih sredstev za social- nju najbo|j kritičnih primerov socialne ogroženosti družin in po- no varnost nov repubhski samoupravni sporazum o sohdamost- sameZnikov v cilju ažurnega dodeljevanja družbeno denarnih nem zdruzevanju in prelivanju sredstev. oblik ^ggi-, ob|jk Za tekoče srednjeročno obdobje je bilo planiranih 98 upra- G,ede na sta,no povečevanje življenjskih stroškov bo potrebno vicencev do denarnega nadomestila ter 30 upravICencev do v centru in prj drugih jzvaja|cih sprotno izvajati va|orizacijo vseh denarne pomoci letno, reahzacija pa |e bila nasledia: družbeno denamih pomoči. Pri uveljavljanju socialno varstvenih — v letu 1981 47 upravičencev do nadmestila, 13 upravičen- pomoči pa mora center proučiti možnosti za skrajševanje vseh cev do pomoči; postopkov, ki pogojujejo uveljavljanje karšnihkoli družbeno de- i . hooo -7o - j _, . .,„ narnih pomoči s strani socialno prizadetih družin in posamez- — v letu 1982 73 upravicencev do nadmestila, 16 upravičen- njkov cev tio pomoči; 3. Posebno pozornosl bo potrebno namenjati regresiranju — v letu 1983 96 upravičencev do nadomestila, 35 upra- šolske prehrane otrokom in dmžin z nizkimi prejemki in pri izva-vičencev do pomoči; janju te vrste pomoči upoštevati poleg obstoječih cenzusov de- — v prvem polletju 1984 46 upravičencev do nadomestila jansko stanje družine (stanovanjske razmere, bolezen, invalid-31 upravičencev do pomoči. nost. število otrok idr.). Najnižje denarno nadomestilo in denarna pomoč sta v prvih ?• V celotnem sklopu izvajanja socialno varstvene politike bo petih mesecih leta 1984 znašala 9.530 din, s 1. 6. 1984 pa je P° rebno P° ^nf.nJu ^e\a v vec,, mer, podruzbljat, socialno bila izvedena valorizacija na 12.200 din. Najvišje možno denar- del.° v vseh °,ko')lh '." v »a pr.zadevanp na osnov! poz! ivn.h ,z- no nadmestilo je enako povprečnemu čistemu osebnemu do- ^i 'z P/eteklosti vkljucevat, socialne komisi)e, patronazne hodku v SRS v preteklem letu (18.259). ^luzbe, druzbene organizaci)e m drustva ter hisne sve e. Pri tem Za zmanjševanje števila nezaposlenih in s tem zagotavljanje to potrebno namenit. poseben poudarek metodi soc.alnega dela socialne vamosti na osnovi dela se izvajajo programi uspo- v «'J" P"dobivanja prostovoljnih sodelavcev, k, naj bi se vkljuce- sabljanja in prekvalifikacij ter s tem tudi vključevanje nezaposle- vah * resevanje socialno varstvene problematike m v skupna nih invalidnih oseb v potrebah OZD, tekočih potrebah po delav- pnzadevanja za humanizaci|o medcloveskih odnosov v svo|ih cih, evidenci brezposelnosti, prednostnih usmeritvah, evidencah °koijin. o pogodbenem in nadurnem delu ter prilivi \z šo\. 5. Komite meni, da bi bilo potrebno v okviru svobodne menja- Ocena za leto 1984 ter za leto 1985 kaže še nadalje na na- ve dela namenjati več sredstev za uresničevanje vseh vrst soci- raščanje števila upravičencev do denarnega nadomestila, zlasti alno varstvenih pomoči, glede na to, da se ta sredstva nominal- pa do denarne pomoči. no sicer povečujejo, za pokrivanje realnih potreb pa ne za- Poročilo so pripravile strokovne službe: doščajo. občinske skupnosti otroškega varstva, centra za socialno delo, Komite za družbene dejavnosti mestne skupnosti za zaposlovanje m ,zvršnj svet je obravnava| imormacijo o socialnem položaju ' . . občanov, ki prejemajo družbeno denarne pomoči v občini Ljub- stanovanjsKe skupnosti. Ijana-Šiška na svoji 142. seji dne 19. 11. 1984 in informacijo sprejel s stališči in predlogi Komiteja za družbene dejavnosti. MNENJA, STALIŠČA IN PREDLOGI KOMITEJA ZA DRUŽ- lzVrSni SVet . BENE DEJAVNOSTI Komite je obravnaval informacijo o socialnem položaju obča- nov, ki prejemajo družbeno denarne pomoči na območju občine , Ljubljana-Siška, na svoji 23. seji dne 13. 11. 1984 in sprejel na- slednja stališča: ____________________________________________________ 24