Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uredništvo „Zarje“ jo v Trstu uliea dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega računa štev. 64439.
\_____________________________J
Upravništvo,,Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
I	V
Zaman čakajo.
Zopet smo bili priča praznovanja prvega majnika, ki ea socialisti imenujejo delavski praznik, ki ga pa razsodni ljudje imenujejo že davno „prismojen praznik“, v katerem se ne zasluži nič, pač pa brez potrebe veliko zapravi in kliče vedno večja revščina nad delavski stan Delavci zapeljani deloma od rudečih, deloma od narodno pobarvanih socialističnih voditeljev so ga praznovali z nekakim navdušenjem, z internacionalnim ali pa narodnim popivanjem, plesom in prosto zabavo, drugi so pa morali že iz suženjskega strahu pred pobalinsko druhaljo, ki obeta vsakemu „prostost“, pustiti delo in zapreti trgovine. Tako je izgledalo v soboto v našem Trstu.
Ta dan so objavili socialisti v svojem „Delavskem listu“ bombastičen članek „Prvi majnik", v katerem slepijo zapeljane delavske mase s starimi obljubami in frazami o prostosti, enakosti in bratstvu. Med drugim pravijo :
„In kakor vsako leto, tako je naša dolžnost, da tudi letos, in posebno letos, ko praznujemo dv&jsetič prvi majnik, si mora--mo obnoviti obljubo, ki smo si jo dali sami sebi. Da hočemo vstrajati na dosedanji poti, da hočemo vedno • z dešo in bese-; q dvigati in razširjati našo idejo bratstva, enakosti in pa svobode. Ker mi smo prepričani, da vsako leto bo delavstvo praznovalo prvi majnik vedno lepše, vedno impozantnojše. Mi smo prepričani, da bo v bodočnosti praznovanje prvega majnika slavnejše in plemenitejše in da ga ne bo praznovalo delavstvo samo po shodih in v sprevodih, ampak tudi doma v družinah, katere bodo ugodnejše razmere utrdile in v katere se bo naselila ljubezen. V bodočnosti bo taki praznik dan, v katerem se bodo delavci, premagani od dela, zbrali okolu svojih
ljubljenih; bil bo to dan, ko bo oče objel sina in mu rekel; Da, sin moj, imel si in imaš prav; bil si pravičnejši od mene; danes nisem več le tvoj oče, marveč-tudi tvoj sodrug. To bo tisti dan > ko bo žena rekla možu:	Sedaj
sem te razumela, moja duša j< vsa s teboj, tvoj praznik prvega maja bo odslej tudi moj praz nik. Morda je še daleč do tega dneva, ampak ta dan bo prišel ...Prepričani smo, da bo osvobodil človeštvo iz sedanjih spon kapitalizma in da bo združil narode celega sveta v objem bratske ljubezni“.
Take lepp reči obetajo socialistični voditelji zapeljalPIP delavcem, ki jim polnijo nikdar site ' .žepe. Že pred več kot petnajstimi leti sT obljubljali socialistični poslanci na NeuT škem, da je že prav blizu toliko za-željena komunistična država, v k a teri ne bo več zasebne lastnine, ampak bo vsem vse skupno. Ko so pa bili v državnem zboru interpelirani, kako si to mislijo, niso znali niti od daleč povedati kakega načrta za ureditev proizvajanja, konsuma in razdelitev raznih služb. Naravno, saj si tudi ni možno misliti takega načrta ker je neizvedljiv. Kakor razvidno iz navedenih besed „Delavskega lista“
; o postali socialistični voditelji v svojem prerokovanju bolj skromni in
skoro kot nekak korak naprej k treznosti in spregledanju, da le ne bi pristavili, „da bo ta prišel“. Prihodnje leto naj v članku za prvi majnik napišejo : „Do tega dneva je še tako daleč, da sploh ne pride“, pa bo prav, bodo saj rekli to, o čemer so globoko prepričani.
Ce bi se moglo z velikimi obljubami in s hujskanjem enega stanu proti drugemu doseči zboljšanje skoro neznosnih delavskih razmer, potem bi tudi mi z vsem srcem svetovali vsakemu delavcu: prijatelj drži se socialnih demokratov, tam se namreč veliko obljubuje (celo nebesa na tem
svetu) in veliko hujska. Žal pa tega ne moremo, ker imamo trdno prepričanje in skušnje zadnjih desetletij, da ni počenjanje soc. voditeljev koristilo nobenemu stanu izvzemši židovskim kapitalistom.
če bi socialističnim voditeljem šlo res za to, da se čim prej uvede v delavske sloje enakost, bratstvo in prostost, so imeli do sedaj med seboj žo neštetokrat priliko poka ati to med svojimi sodrugi. — Tam naj bi pred vsem ti voditelji namesto terorizma, ki ni nikjer tako hud, kakor med njimi, postavili res zlato prostost, da bi se vsak delavec prosto odločil, ali gre za njimi ali pa ne. če noče iti za njimi, naj bi ga na miru pustili, mesto da ga neprenehoma šikanirajo in mu celo pretijo. To bi pametni ljudje imenovali prostost, tako umeva in izvaja prostost ’ a+oliška kot netorelantna razupita cerkevj bi pa nobenega ne sili, naj se ji pridrT^i, temveč pušča vsakemu popolno prost’<5st* Da ]im K res za br tstvo in emkTst’ паЈ bi pokazali s tem, da bi nekoliko olajšali svoje žepe v prid ubogemu delavcu-trpinu, saj jim jih je prav ta loevez У P°^u svojega obraza napolnil s ^vobmj *r~ do ? asluženimi „flikami“. Ž'£.xkaj ne za nejo z razdeljevanjem lari^neSa premoženja možje kakor Adler, Sing"61’; Pierre Ricard in drugi socialisticz1* milijonarji, ki bi imeli veliko mate-'-
vidi, da je socialistična stranka protiverska stranka. Pod zapeljivo pretvezo, da je vera zasebna stvar, hočejo socialisti iztrgati iz src svojih sodrugov vsako versko prepričanje. S tem kaže socialna demokracija pred vsem, da ne pozna zgodovine ali pa da je noče poznati. Zgodovina vseh narodov in vseh časov priča dovolj, da ni možen red med ljudmi in stanovi brez vere. Mesto toliko hvalisa-ne prostosti, enakosti in bratstva bi nastopila nravna posurovelost, suž-nost, kruto ravnanje močnejšega s slabejšim. To bi bili zlati časi v socialistični človeški družbi! S tem hujskanjem proti veri pa kaže socialna demokracija še nekaj drugega. Ako
bi socialna demokracija res imela namen pomagati delavskemu stanu, potem bi morala delovati skupno z vsemi pravimi prijatelji dalavskih stanov brez vsakega ozira na versko; prepričanje, ne pa sejati v ljudske" mase verski razpor. Saj to vidi lahko vsak kratko vidnež, da bi morah delavci še dolgo, da za vselej čakati in zaman zdihovati po zboljšanju svojega položaja, ako se zahteva, da morajo vsi ti milijoni krščanskih des* lave e v in drugih državljanov žrtvovati svoj najdraži zaklad, svoje versko prepričanje — socialističnim voditeljem na ljubo. To se ne bo nikdar zgodilo, zato je tudi pričakovanje one zlate dobe zaman. S svojo protiversko gonjo nosi socialno-demo-kraško vodstvo že v lastnem žepu svojo smrtno obsodbo. Prav ona popolna prostost na nravnem polju, s katero socialna demokracija vleče mase delavcev na se, je oni strup, na katerem bo morala stranka poginiti, če ne dobi druge bolj zdrave hrane.
Pa čemu to modrovanje, poreče kdo, saj mi smo že itak ven iz te nevarnosti. Naši dični slovenski narodni delavci so se že itak odtr. ali od socialnih demokratov in si ustanovili „svojo“ narodno delavsko organizacijo. O prazna tolažba! Mi s mo proti vsaki delavski organizaciji, ki ni res strokovna. Socialist Dr. Mandič je rekel na manifestacij skem shodu v „Narodnem
najbojj radi tega, ker da je tržaška socialna demokracija privesek italijanske buržoazije m ker postaja vedno bolj meščanska stranka. Tega pa ni hotel reči, da je „narodna delavska organizacija“ le privesek slovenske advokatne buržoazije in gnjilega tržaškega liberalizma. Mesto tega je potolažil svoje sodruge češ: „Vprašati bi utegnil kdo, zakaj ne nastopamo v dosego tega cilja skupno z delavstvom socijalne demokracije? To je za sedaj ideal, ker razlika med stremljenji narodnega delavs va in socialne demokracije je velika“. Ah bi bil mogel Dr. Mandič svojim ovčicam bolj jasno povedati, da jih po
priznavajo, da je „morda še daleč d< toga dneva", ko. .ho, ? asi j .‘W1. sv.o.bod.-..->.
bratstvo in enakost po socialističnem kroju. To se bi smelo zabeležiti že
njala za toli zaželjeno razdelitev.
Pe poglej m n sp. globlje. Vsakdo
j^-'Tnu“.juinolo Sohn*o
da ge .narod-
----------LISTEK_______________
Kartuzijanski samostan.
U spIsoT Krištofa Šmida, prosto poslovenil Fr. Salezij.
XXI.
Stari pri j or.
Dolgo, dolgo je molil vitez Krištof v cerkvi. Potem pa je šel k samostanskim vratom in tam povprašal po staremu očetu pri-jorju. Se je živel in Krištof prosi, da bi smel iti k njemu. Častitljivi mož, že blizu 100 let star, prišel mu je sam naproti ves vesel. Teža let mu je upognila prej visoko postavo in sključila hrbet, a duh mu ni opešal kar nič. Ljubeznjivi starček je prijazno ponudil mlademu vitezu desnico v pozdrav in rekel:
.Pozdravljen dragi Krištof, prisrčno pozdravljen kot sin mojega zvestega prijatelja Otona in kot pobožen vitez ! Pridite v mojo celico, da mi poveste, kako se je godilo vam in vašemu bratu, odkar sta bila kot mlada nadepolna viteza s svojim očetom zadnjič pri meni“.
In šla sta proti prijorjevi celici. Starček ga je med potom izpraševal to in ono, a Krištof je odgovarjal nekako zmedeno in raztreseno : kar se mu udero solze po zagorelem licu. —
.Nikar ne jokajte, ljubi Krištof“, pravi Prijor prav prijazno in sočutno, ko vidi solze na vitezovem licu. .Vaš oče so zaspali v Go-
spodu; prav srečna, lepa je bila njih smrt, in srečna smrt je vendar najboljše, česar si moremo poželeti mi umrljivi ljudje“.
Med tem sta dospela v prijorjevo celico. Krištof sede poleg prijorja, si obriše obraz in pripoveduje potem svoje dogodke. Ko je končal, reče prijor:
„Zgodaj ste izkusili, dragi moj, kako ničevo in prazno da je vse na svetu. Le eno nekaj velja in tudi obstoji: Boga ljubiti in njemu služiti! Ostanite nekaj dni pri nas, ali tudi dokler vam je drago. Pač vam ne morem pripraviti zabav in veselic, ki bi vas razvedrile in razveselile. Toda, če boste navzoči pri naših pobožnostih in če se bova večkrat takole prijateljsko kaj pomenila, po-tem upam, da boste našli tolažbe, obilnije in izdatnije tolažbe, nego vam jo more dati ves svet“.
Prav rad je vitez Krištof vsprejel to po-v< bilo. Mislil je ostati nekaj dnij v samostanu, a iz dnij so postali tedni. Bolj in bolj mu je ugajalo samotno in tiho življenje kar-tuzijanov.
„Kako modro so ravnali ti pobožni možje“, dejal je sam pri sebi, „da so krog in krog napravili visok zid, da tako res nič nimajo opraviti s tem sleparskim, goljufivim, niče-murnim svetom“.
In kar na enkrat gre k očetu prijorju in ga poprosi, naj ga vsprejme v samostan med menihe.
A oče prijor, moder mož in izkušen, je dejal:
„To res ni nič čudnega, da se vam je pristudil svet, v katerem ste prestali tako bridke izkušnje. Toda taki občutki sami bi
utegnili človeka zapeljati predaleč in na napačno pot. Greh in neumnost kajpada moramo sovražiti, a nikdar nikoli ne pa ljudi j. Tudi med svetom je dosti dobrih Ijudij, in ljubiti moramo vse ljudi, ne samo dobre ampak tudi hudobne. Saj Bog oče daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne ter je dal svojega sina, da bi izveličal svet. Vaš sedanji stud pred svetom, kateremu bi lahko še mnogo koristili, še ni zadostno in varno znamenje, da vas Bog kliče v samostan. Če boste pa čez leto dnij še teh mislij, da bi radi postali kartuzijan, potem vas vsprejmem z vrseljem med redovno družino in bom ves srečen, da vas bom imenoval redovnega sobrata“.
Preteklo je leto. Tedaj stopi Krištof pred očeta prijorja in pravi:
„Pred enim letom sem hotel postati kartuzijanec za to, ker sem sovražil svet. Našel sem povsod samo spletke in zanjke, sleparstvo in hinavstvo, laž in greh, neznačajnost in nepoštenost, silo in krivico, norost in nesrečo. Ko vas pa, prečastiti oče, danes prosim, da me vsprejmete, želim postati menih zato, ker ljubim Boga in spoznam, da ne more človek storiti nič bolj pametnega, nego da si prizadeva dobiti oni mir, katerega svet ne more dati in je najti le v Bogu“.
Vitez Krištof je tako postal kartuzijan. Imenoval se je oče Emanuel. Prišli so viharni voj skini časi, in samostan je moral prestati marsikako nadlogo. Ker je bil oče Emanuel jako znajden in izveden v posvetnih opravkih ter znal občevati z vitezi, ki so ga kot bivšega viteza visoko spoštovali, ga je imenoval oče prijor za prokuratorja, ali po
naše opravnika. Tako imenujejo kartuzijam tistega izmed svojih sobratov, ki mora opravljati posvetne zadeve tako v samostanu samemu kakor tudi izven njega. Oče Emanuel je opravljal td službo tako izborno in modro, da je prav mnogo koristil samostanu in odvrnil marsikako nevarnost od njega.
Vkljub mnogoterim posvetnim opravkom pa ni prav nič ponehala njegova pobožnost, marveč je ostal vedno pobožen, goreč, v Bogu zbran redovnik. Prijor je dejal večkrat o njem:
„Ta mož ima to redko prednost, da je v njem poleg skrajne delavnosti združena izvanredno prisrčna pobožnost, in od tod njegovi uspehi“.
XXII.
Vitez Albert rešen.
Slišali ste sedaj, kako se je godilo vitezu Krištofu in kako je postal kartuzijanec z imenom o. Emanuel. Povrnimo se k og'ar je vi koči, v kateri smo zapustili ranjenega viteza Alberta.
Ogljar je bil podložnik kartuzijanov in jim je žgal ter prodajal oglje, ki so ga rabili v svojih plavžih, katere so si postavili v poznejših letih. V oni noči, ko so prinesli ra-njenega viteza v kočo, tekla je oglarjeva žena v bližnji kartuzijanski samostan, tam pozvonila pri glavnih vratih, in potem prosila, naj pride nemudoma kak duhovnik k ranjenemu vitezu v koči tam v gozdu. Oče prijor je odločil, naj hiti tja oče Emanuel, opravnik
.. ZARJA«
časi žene v socialno-demokraški hlev, ki ga pa za sedajv ne mara še tako na stežaj odpreti, čudno se nam zdi. da ni nihče od teh pohlevnih poslušalcev vprašal gospoda doktorja in sodruga, koliko časa bo še treba čakati na objem z rudečimi br itci. V zahvalo za to, da so slovenski delavci tako vzorno in krotko molčali, kakor da imajo duhovne vaje, se pa ti narodno socialističei voditelji v „Edinosti“ naravnost norčujejo z delavci na manifestacijskem shodu. V ponedeljkovi številki beremo: „Nikdo se ni več oglasil za besedo. O č i -vidno so vsi uvaževali s 1 a-vnostnost momenta, ki bi jej vsaka nadaljna beseda le škodovala“. — Res imenitno jih imajo pri „fraku“ (seveda pri svojem advokatskem, ker je delavec, tudi če je naroden, brez fraka. Op. pisca.)
Da bo Dr. Mandič svoje tihe posluša vtie tem prej in lepše spravil v kulturnobojne vrste socialnih demokratov, zato jih pa hoče že sedaj počasi uriti v protiverski gonji. To jim je lepo povedal na manifestacij skem shodu: „Volitve v mestni svet in deželni zbor tržaški so pred durmi. Te volitve so za delavstvo naj večjega pomena... Odločiti samo bo: ali za stranko Rima, ali za 1 j u d s t v o...“ Že vemo, g. doktor, kaj vam ne da mirno spati, ni treba, da nas na to še znova spominjate. Oj ti grozota „rimske“ stranke!
Žalostna perspektiva slov. „nar.-organiziranega“ delavca: „Za sedaj to se pravi, dokler ne pomaga tržaški kliki do zmage nad „stranko Rima“, naj smatra skupno delovanje s social-demokrati kot ideal bodočnosti, potem pa če se enkrat posreči premagati črno pošast — hajd v rudečo internacionalo !
Ni dvoma, da bo segal ta proces vedno bolj globoko tudi v tržaško okolico. Socialno gibanje delavcev i e tu, ne da se ustaviti, niti ga ni tre_
O. Uf dŽiUv v	jo -/ *
ba vstavljati, le pravo smer mu je treba dati. Začrtana nam je jasno po velikem prijatelju delavcev, socialnem papežu Leonu XIII. — V onih župnijah, kjer se je že nekaj začelo ali kjer se bo saj v naj bližnji bodočnosti pričelo delovati v tem smislu, se bo dalo še kaj rešiti, drugod boš pa zaman iskal ostanke.
politične vesti.
AVSTRO-OGRSKA
Omeniti nam je najvažnejše stvari, ki so se obravnavale v tem tednu v državnem zboru. Razburila je vso zbornico vest, da je ogrska banka za Bosno, za katero se je potegoval skupni finančni minister baron Burian,
samostana. Ogljarjevi ženi pa je velel, naj počaka, da ji bodo dali zdravil in obvez in vsega, kar bi utegnilo koristiti ranjenemu vitezu.
Polna luna je svetila, ko je oče Emanuel naglo korakal proti dobro mu znani koči oglarjevi.
Pa kako mu je bila prevzeta duša ter mu je burno bilo srce, ko je spoznal, sto-pivši v zadubio kočo, da ranjeni vitez ni nihče drugi ko njegov brat Albert. Našel ga je, katerega je pogrešal že leta in leta ! Nenadno veselje, usmiljenje in bolest ga je tako pretresla, da je obledel. Kapuco je imel še na glavi in tako je ostrmel, da je kar obstal nekaj časa.
Kaj čuda torej, da ga je imel ranjeni Albert v poltemi za duha svojega umorjenega brata, zlasti, ker je oče Emanuel izgledal ves bel zaradi svoje bele kartuzijanske kute. Ko je pa Krištof oziroma Emanuel videl, da se ga je Albert silno prestrašil in da so ga njegove sicer mirne in prijazne besede preplašile še bolj, je tiho odšel iz koče. Bal se je, da bi mu ne škodil strah in preveliko iznenađenje.
Oče Emanuel je hodil pred kočo sem ter tja ter ugibal, kaj naj stori. Kar sliši, da prihajata ogljar in ranocelnik. Vedel je, da je ta ranocelnik pošten in zanesljiv mož. Gre mu naproti in mu razloži, kdo da je ranjeni vitez. Pove mu tudi, da ga je imel Albert za duha, ter ga prosi, naj skrbi zanj, kar le more.
„Bom, bom“, pravi ranocelnik, „kar bom le mogel, bom storil, bodite uverjeni. Vi pa častiti oče, vrnite se v samostan. Ko bodem bolnika preiskoval in zavezoval, vas res prav
od cesarja dobila potrjenje. O tej zadevi smo že pisali v našem listu. Bosanski kmetje namreč niso samostojni gospodarji zemljišč, ki jih obdelavajo, ampak jih dobivajo le v najem od gospodarjev. Kako torej osvoboditi tega kmeta ? Mažarski Židje so vstanovili svojo banko, ki naj bi izvršila to delo. Ta banka bo pa uživala razne privilegije (predpravice). Njene zadolžnice dobijo poroštvo dežele, vsi posli so prosti davka, in deželni udraniki bodo morali za banko izterjevati od kmeta odplačila. Jasno je, da bi hoteli j udje bosanskega kmeta odirati. Ko se je zvedelo za potrjenje, je dr. Šušteršič kot predsednik takoj sklical aneksiski odsek, v katerem je opravičeval finančni minister Bilinski avstrijsko vlado in skušal vso zadevo spraviti v lepo luč. Vedeti je treba, da postava iz leta 1880 pravi, da Ogrska ne sme brez Avstrije nič storiti glede na bosansko upravo. Bilinski pravi, da je austr.^vlada večkrat prasala’WBuriana, kaj da počenja. Ta je odgovoril, da je osvoboditev zemljišč s pomočjo banke prostovoljna, in da obstoji v Bosni že od 1. 1895 enak avstrijski denarni zavod. To pa ni res. Avstrijska banka ni izključno avstrijska in ima tudi Ogra za podpredsednika. Ta banka pa nima od dežele nobenih predpravic. Pod pogojem, da bodi Avstrijec podpredsednik nove mažarske banke in da bodoči bosanski sabor sklepa o^zemljiški osvoboditvi, je rekel Bilinski, je avstrijska vlada pritrdila Burianovi banki. Ta vladna izjava ni zadovoljila poslancev in bo prišla na dnevni red še v delegacijah. — Zbornica je izpremenila nekatere določbe obrtnega reda, tikajoče se počitka v trgovini. Zbornica je pritrdila predlogu, da traja počitek najmanj 11 ur. Opoludanski odmor mora trajati 1У2 uro, če traja popoldansko delo nad 4 ure, če ne pa 1 uro. Trgovina in pisarne morajo biti zaprte od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj ; le trgovine z živili smejo biti odprte do 9. ure. Deželne vlade pa smejo ukreniti, da se trgovjne zvečer prej zapirajo in zjutraj pozneje odpirajo. Za izjemno delo treba dn+j uslužbencem posebno odškodnino. — Дга to je'zbornica začela glavno razpravo^, vladni predlogi,'da se zviša od žganja, pc.tiržavi davek od piva in razdeli višji dohod ek med dežele. Dosedaj se še ni izrekel nob^n poslanec za ta predlog, ki gotovo tudi rie postane brez temeljitih sprememb zakcjn,
Proračunski odsek se je bavil z izdajo za* '"iidnih zadolžnic v znesku 220 milijonov, k'i jih je vlada najela brez dovoljenja držav-,nega zbora. Večina je sicer obsodila to ravnanje vlade, toda, ker so vnanje in notranje razmere vlado silile k tej operaciji, se ji da nak-knadno odobrenje. — Na Solnograškem in Zgornjem AvstrijskenTso bile volitve v deželni ^ zbor. Zmaga krščanskih socialcev na Zg. Avstrijskem je sijajni, pa tudi na Solnograškem so se pomnožile njihove vrste. — Dne 14. t. m. se pripelje na Dunaj v obiske k cesarju nemški cesar. Mislijo mu napraviti sijajen sprejem v zahvalo za pomoč Nemčije pri zadnjih ^balkanskih dogodkih. Govori se, tudi, da pojde naše vojno brodovje na Nemško z istim namenom in pa z namenom, da malo pojezi Angleže. — Cesar se je preselil za osem dni v Buda-Pešto, kjer bo sprejemal razne ogrske politike, da se z njimi posvetuje, kako bi se dala rešiti kriza. Odločitev je v kraljevih rokah. Kako se bo kralj odločil, ali poveri sestavo vlade Košutovi ali ustavni stranki ali kaki novi skupini, tega se^šehre ve. Gotovo je, da bo način rešitve krize, pa naj bo že kakoršen hoče," zgodovinskega pomena nele za Ogrsko, ampak za vso habsburško monarhijo. Če se obistini vest, da se je cesar izjavil, da ne mara na noben način ministrstva, sestavljenega o samih Košutovcev in da ima rajši nove volitve, če je resnično, da”prestolonaslednik pritiska na
nič ne potrebujem. Tudi bi ne bilo varno, ko bi vi spet stopili predenj. Utegne strahu zblazneti. Prepustite ga popolnoma meni. — Upam, da rana ni preveč nevarna, vsaj ogljar mi jo je tako opisal. Gotovo pa ima veleti gledni gospod vitez prav slabo ležišče v tej koči, pripravite mu za to boljše v samostanu. Tako polagoma mu bom skušal dopovedati, da njegov brat še živi, in če vas potem želi videti, vam sporočim takoj. Pa sedaj moram iti k ranjencu. Z Bogom, častiti oče!“
Oče Emanuel je sklenil roki in molil ves čas nazaj grede v samostan.
Ranocelnik pa je odhitel v kočo. Precej zelo oslabel je bil vitez, ker je izgubil obilo krvi, a rana sama na sebi ni bila nevarna. Odstranil je priprosto obvezo, ki jo je bil naredil Hinko, izpral rano in je lepo, spretno zavezal. Ostal je pri njem celo noč. Proti jutru je vitez zaspal ter spal do poldneva. Ko se je pa probudil, zdel se je ranocelniku toliko krepak, da mu je povedal kar naravnost :
„Vaš brat, vitez Krištof še živi, je sedaj prečastiti oče opravmk v bližnjem kartuzijanskem samostanu, se imenuje z redovnim imenom oče Emanuel, vas je hotel že po noči obiskati, a ste ga imeli za duha, in zato je šel nazaj v samostan, ter komaj čaka, da bi z vami govoril“.
Vitez Albert ni kar nič vedel, da je tako blizu dobro mu znanega samostana. Ker so ga zasledovali brezštevilni sovražniki, je gledal samo na to, da jim zmede sled ter jim uide med skalovjem in gostim grmovjam. — Poročilo ranocelnikovo ga je zato silno iznenadilo, a tudi na vso moč razveselilo. In naj bi mu najspretnejši zdravnik dal naj krepke j-
cesarja, da naj se ne vda mažarskim šovinistom, potem smemo upati, da se bodo počasi vendar vremena zjasnila nemažarskim narodmt na Ogrskem in da se bo tudi v tej državni polovici vzbudilo novo življenje.
BALKAN.
Mladoturki so sicer zmagali, toda bojijo se še vedno, da ne bi izgubili svojih postojank. To dokazuje že predlog v državnem zboru, da je treba ustavo spremeniti. Še celo Mohamedu, V, katerega so^sami proglasili za sultana prav ne zaupajo. Ustanoviti hočejo tudi takozvana državno taj niška mesta, katera bodo mogli doseči le poslanci (seveda Mladoturki) in ti bodo imeli nekako nadzorovalno oblast nad ministri. S kakimi težavami se imajo boriti sploh Mladoturki, se razvidi tudi iz tega, da niso mogli dolgo časa, sestaviti nove vlade. Najnovejša poročila govore, da je postal Hilmi paša zopet veliki vezir. .Kruto preganjajo Mladoturki svoje riasprotnike. V prevelik gorečnosti so zaprli tudi mnogo nedolžnih ljudi. Da bi svoje sovražnike ostrašili, so začeli v Carigradu kar na javnih prostorih obešati one, ki so uprizorili upor proti njim. V Mali Aziji in v Arabiji pa pravijo, da je vse proti Mladoturkom. Turki zopet koljejo uboge Armence. Pretečene dni se je uprlo v Carigradu zopet nekaj vojakov, katere so pa kmalu ukrotili. Posebna komisija sedaj preiskuje palačo, v kateri je bival odstavljeni sultan Abdul Hamid. Pravijo, da so našli dragocenosti in denarja v neizmernihfmnožinah. Človeku se zdi, kakor da bi bral kako pravljico, ko čita te stvari. Dobili su tudi važna pisma in dokumente. Kolike je pa na tem resnice, seveda ne morerrio povedati.
jtOV3C€.
n Prevzvišeni gosp. škof se je v sredo zvečer povrnil iz kanonične vizitacije v buzetskem dekanatu. Povsod je bil lepo, v nekaterih krajih prav slovesno sprejet. Posebno je ljudstvu ugajalo, da jo obiskal tudi prav oddaljene in zapuščene podružnice, kjer se niti naj starejši ljudje se spominajo, da bi jih bil škof obiskal. Ljudstvo je povsod dobro in ne potrebuje drugega kakor za katoliško stvar vnetih voditeljev. Dal Bog, da bi jih kmalu dobilo !
Dne 15. t. m. se odpelje prezv. g. škof v Rim, kamor spremlja dunajske romarje k slovesnemu proglašenju bi. Klementa Hof-bauer med svetnike. V Rimu ostane do 28. t. m. Za izročitev Petrovega novčiča je še čas do 14. t. m.
n Število birmancev v buzetskem dekanatu je bilo : Roč 251, Lanišče 288, Brest 102, Slum 60, Buzet 352, Sovinjak 98, Račiče 140, Draguč 105, Grimalda 106, Hum 94. Vseh birmancev v buzetskem dekanatu je bilo torej 1596, med temi 816 dečkov in 780 deklic.
n Pojasnila želimo. Kakor doznavamo, je koncem seje občinskega zastopa v Dolini, v kateri je bila spreteta ustavovna listina glede nove župnije Ricmanje, vstal župan Pangerc, opisal spremembo, ki je nastala glede rabe slovenskega jezika v cerkvi, ter nujno predlagal, naj preneha nezaupanje napram Njegovi ekscelenci milostljivemu gospodu škofu dr. Naglu in naj se dosledno umakne nezaupnica, ki je bila stavljena od g. Pangerca in v seji občinskega zastopa dne 30. novembra 1907 soglasno sprejeta. Ta županov predlog, ki ga je podpiral tudi ricmanjski vaški župan Ivan Berdon, je bil pri glasovanju soglasno sprejet. — KTemu rečemo za sedaj samo to : Ko je bil leta 1907 predlagal dolinski župan
še zdravilo, ne bi bilo pomagalo toliko, kakor novica :
„Krištof živi in blizu je !“
Albert je čutil novo življenje v sebi in zdelo se mu je, da se pretaka pomlajena kri po njegovih žilah. Sedel je pokonci v postelji. Oči so se mu svetile same radosti in vse okrog njega se mu'je zdelo lepo in pa prijetno.
„Hvala Bogu“, je zaklical in se razjoL.l same hvaležnosti. „Moj brat živi! Jaz nisem morivec! O brat, moj (>rat> da nimam te rane takoj pohitim k tebi in te prosim na kolenih odpuščanja za krivico, ki sem ti jo storil!“
Ranocelnik si je samega veselja mel roki in zaklical:
„Ogljar, ženska, Hinko, hitite, tecite, dirjajte in brž sem pripeljite prečastitega očeta Emanuela“.
Ogljar se brž napravi, ogrne praznično suknjo in pravi:
„Ni treba, da bi vsi hodili, bom že sam opravil, sem vendar toliko moža. In za nobeno ceno si ne dam vzeti veselja, da prinesem dobremu očetu Emanuelu to radostno sporočilo. Toliko dobrega mi je že storil, danes mu bom to povrnil vsaj nekoliko. Z Bogom!“ In že je bil zunaj.
XXIII.	*
Veselo svidenje.
Ki štof ali oče Emanuel pride in vstopi. Albert razprostre roki in z razprostrtimi rokami hiti k njemu menih, brat. Objela sta
Pangerc zloglasno nezaupnico proti našemu prevzvišenemu g. škofu, je ni samo v občinski seji t a j no motiviral, ampak javno v ča s o p i s j u naštel razloge, radi katerih je bil baje primoran izreči škofu „popolno nezaupanje“. Glavni povod nezaupnice je bil takrat ta, da je škof prepovedal duhovščini čitanje in podpiranje „Edinosti“. Dalje so figurirali kot motivi, da škof zavlačuje rešenje ricmanjskega vprašanja, da je kriv demoralizacije ljudstva, da skupaj z Nemci in Italijani zatira slovenski jezik v cerkvi in šoli, da hoče Slovence gnspodarsko in kulturno uničiti, da je udaril po slovenskih listih, da priporoča čitanje italijanskih in celo * judovskih listov, da mu je ljubši italijanski žid kakor slovenski katoličan, ter da hoče zanesti prepir in strankarstvo med svoje vernike. — Tako se je glasila takrat javnosti izročena obtožnica proti škofu. Pravica zahteva sedaj, da pove občinski z as top dolinski prav tako javno, kaj se je od strani škofa v teh stvareh spremenilo . Posebno je dolžan gospod župan Pangerc ne samo v občinski seji, aym p a k javno slovenskemu ljudstvu opisati spremembo, ki je nastala glede rabe slovenskega jezika v cerkvi. Iz pravičnosti je to dolžan slovenskemu narodu, ki si v tako važnih zadevah želi jasnosti. Prosimo torej pojasnila !
n Pravda Cotič-Polič. Ta zanimiva pravda, ki se je vlekla skoro štiri leta, je končala v pon-deljek pred tukajšnjim c. k. okrajnim kaz. sodiščem. Zanimivo pri tej tožbi je brez dvoma, to, da je toži tel j, ki je naperil tožbo najprej pred porotno sodnijo, vsakikrat, ko je imela biti obravnava, prosil, da se ista odnese in sicer nič manj kot 17 krat. Tudi je tožitelj v tem času večkrat predlagal pobotanje, kar pa toženca nista hotela kar tako sprejeti, ker sta zahtevala, da jima tožitelj plača stroške. — Ker torej stvar pred poroto ni kazala dobro, je spravil tožitelj tožbo pred okrajno sodnijo, kjer se je vsa zadeva reducirala na to, da so bili žaljivi članki res tiskani v „Novem listu“ in je tedanji odgovorni urednik g. Švara kriv pomanjkanja pazljivosti pri izdanju lista, kar bi bilo kažnjivo, seveda le z malenkostno globo. Ko je sodnik v začetku obravnave vprašal, ali se morda stranki pobotati, je predlagal tožiteljev odvetnik dr. Gregorin po ravnavo. Toženca nista hotela takoj pristati na to, konečno sta se pa vendar udala, ko je bila zahtevana izjava formulirana tako, da ne obremenjuje tožencev. Toženca sta podala primerno izjavo, v kateri zatrjujeta, da nista pisala dotičnih inkriminiranih članov. — Tako je končala ta dolga in značilna afera, ki bi bila prav tako lahko izostala, če bi bil g. Mandič, ki je s svojim govoričenjem zakrivil, da je stvar prišla v liste, zadevo pravočasno in možato poravnal.
n Štrajk voznikov dovršen uspešno.
Kakor poroča „Edinost“, je sedaj končan štiri mesece trajajoč štrajk voznikov s popolnim u-spehom, ker je mestna delegacija v svoji zadnji seji oddalo dobavljanje gramoza omenjeni zadrugi okoličanskih in istrskih voznikov s 16% poviškov nad vzklicno ceno. Mi, ki smo vedno povdarjali , da se nam delavci, ki so bili brez fonda vrženi v tako dolg štrajk, smilijo, se veselimo njihovega sedanjega uspeha.
n Umrl je dne 4. t. m. po dolgi in mučni bolezni c. k. stražnik Iv. Kalin v 30. letu starosti. Pokojnik je bil dober soprog, skrben oče. zvest stražnik, pred vsem pa vzoren kristijan. Kot takega se je pokazal v bolnišnici, kjer si je lajšal svoje trpljenje z vsakdanjim sv. obhajilom. Vse je voljno prenašal, tudi ko je Bog pred par meseci utrgal nežno cvetko v njegovi družini. Pogreba se je udeležilo veliko število državnih in mestnih stražnikov. — Tebi pa, ki si zaslužil teh par vrstic v spomin, kličemo : Na svidenje nad zvezdami !
se in se objemala še in še, kakor da se bojita, da bi spet zgubila drug drugega. In v bojih utrjena moža sta jokala milo kakor otroka. Bil je pretresljiv prizor. Vsi navzoči so se solzili, in celo stari Hinko, kateri je v mnogoterih groznih vojskah brez solz gledal največjo bedo in nesrečo, se ni mogel zdržati joka. Pa že so dospeli ljudje iz samostana. Privedli se seboj dve muli, ki ste nosili nosilnico. V tej zložni nosilnici so hoteli ranjenega viteza varno in mirno spraviti v samostan preko strmih, razdrapanih gozdnih potov. Položili so viteza Alberta v nosilnico in ranocelnik je kar meni nič tebi nič prisedel k njemu. Dejal je, da je on tukaj najbolj potreben in preeastni oče opravnik bo to pot že moral bratu na ljubo iti peš.
V samostanu je bila že pripravljena najlepša soba za tujce in tam mehka postelj, v katero so položili viteza. Ko so odšli vsi drugi, sedel je o. Emanuel poleg postelje. Brata sta si imela kajpada mnogo, mnogo povedati in še nista bila gotova, ko je o polunoči samostanski zvon klical Krištofa k jutranjicam v cerkev.
čez nekaj dni je bil vitez Albert že toliko pri moči, da je zjutraj enkrat dejal ranocelnik :
„Gospod vitez, danes greste lahko nekoliko na vrt, tako lepo jutro je*.
„Najprvo pač v cerkev“, pravi navzoči l oče Emanuel
„Prav imaš, ljubi brat“, reče vitez, „za-I hvali Gospoda Boga pri sv. maši, da sva se našla ko je vendar izginilo vsako upanje, da se vidiva še kedaj. Od srca se bom tudi jaz zahvalil Bogu zajedno s teboj“.
„In šli so v cerkev. Oče Emanuel je prl'

ZARJA"
n Nemci se bodo učili slovenščine. —
Nemško društvo „Deutsche Mittelschule in Krain und Küstenland“ (nemška srednja šola na Kranjskem in Primorskem) je sestavilo spomenico, ki jo je poslalo na vodstva srednješolskih nemških zavodov in tudi na c. k. namestništvo. V spomenici pravi imenovano društvo, da naj bi se za Nemce uvedlo na na srednjih šolah tudi nekaj ur pouka iz drugih dveh deželnih jezikov, t. j. iz slovenščine in italijanščine. Namen, ki ga imajo Nemci s to svojo namero je prozoren in ga tudi prav nič ne prikrivajo. Ni jih volja, da bi se dobro privadili drugega jezika, ampak .pridobe naj si učenci le toliko poznavanja jezika, da tisti srednješolski abiturienti, ki hočejo vstopiti v državno službo, zadobe dokaz o poznavanju drugega deželnega jezika, da jim bo omogočeno nameščenje kakor državni uradniki v jezikovno mešanih krajih“. Tako pove jasno rečena okrožnica, da se hočejo sedaj Nemci za silo naučiti toliko slovenščine, da bodo tem ložje sneli kruh tukajšnjim slovenskim in italijanskim dijakom. Odgovor, ki naj ga dajo naši slovenski dijaki, posebno visokošolci na to nemško po-: čenjanje, mora biti ta-le :	Slovenski študen-
1 tje, ne krokajte, ne og'edujte si vseučilišč po cela desetletja, ampak pridno se učite, da pridete čim prej k svojemu kruhu, sicer bodo prišli nemški burši pred vami!
n Ni nesreče brez sreče. Iz župnije sv. Jakoba smo prejeli:	Prvi majnik se je pri
Bas za cerkev prav dobro obnesel. Velikonočno sv. obhajilo je prejelo ta dan blizu 60 tnož. Ker namreč niso smeli na delo, so tako imeli najlepšo priliko opraviti svojo velikonočno dolžnost. Zato se pa res moramo zahvaliti socialistom, ki so ta praznik postavili. V tem oziru ima prvi majnik svojo dobro stran. Velikonočni čas se bliža koncu, zato prosimo socialiste, naj izsilijo delavcem še 1. junija prosto, tako bo vsaj še kateri moški •opravil velikonočno sv. obhajilo. — Ni torej nesreče brez sreče.
n Slovenska občinska hranilnica se snuje , ' Trstu. Jamčile bodo okoličanske občine.(?) n V Podgori pri Gorici so v pondeljek 3. maja sprejeli na zelo slovesen način no-vega gospoda kurata Cirila Vuga. Zvonovi ■ so zvonili, trobojnice' so vihrale, slavoloki so pozdravljali g kurata in tisočglava množica ga je sprejela. Pozdravili so g. kurata : županstvo, učiteljstvo in Marijina družba. Po sprejemu je bil blagoslov v cerkvi. Zvečer •.je vrli pevski zbor „Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva“ priredil g. kuratu Podoknico. Krasno petje pod vodstvom gosp.
I Justina, pokanje topičev, bengalična razsvetljava, to je privabilo pred župnišče velikansko, množico. Grinjen se je zahvaljeval g. ku-rat. Le počasi se je razšlo ljudstvo. G. Ciril ^Uga pa tudi zasluži, da se ga tako spre-! jem a.
n Novi škof v Linču dr. Rudolf H i t t -111 a y e r je bil posvečen dne prvega majnika i °J apostolskega nuncija Granito di Belmonte °b azistenci dvornega župnika škofa Mayer-j a I in pomožnega škofa dr. Maršala.
n Francoski telovadci slovenskim. V Ijub-f Ijanskem „Slovencu“ beremo sledečo zanimivo notico : Prelat A. Kalan je prejel od podpredsednika „Zveze telovadnih odsekov na Fran-I eoskem“, ki izdajajo list „Les Jeunes“, nastopne l ZPphice : „Brali smo v listu „La Croix“ z dne l '' h aprila zelo zanimiv članek o krščansko-■,Socialnem gibanju med Slovenci in opažali smo, ia so med drugimi organizacijami, ki so se pri pas ustanovile, tudi telovandni odseki. Morda jp vam ljubo zvedeti, da tudi na Francoskem nismo zanemarjali telovadne vzgoje pri naši 1 katoliški mladini. Posebe je v tem oziru omeniti dr. Michauß, komanderja reda sv. Silvestra,
i , oblečen v praznična mašna oblačila, da opravi zahvalno daritev v čast Najvišje-mu. Za viteza Alberta je bil spodaj pred Sitarjevimi stopnjioam, pripravljen klečalnik 'n sedež, ljubemu gostu v čast pregrajen z 'bdečim suknom, 98 let stari prijor” in vsi
f|Četje kartuzijam so bili v koru navzoči._____
luk-ij sta enkrat klečala kot dečka z rajnim ^netom. Danes po tolikih letih in takih izkušnjah pa stoji eden njiju — -tako dolgo je Veljal za mrtvega — pri oltarju in op-avlja daritev, drugi pa kleči na klečalniku in s°lze hvaležnosti mu padajo izpod prstov nad, Mom sklenjenih k molitvi. Bog ju je zopet družil: obema je srce prekipevalo iskrenih Molitev in ginjene hvaležnosti.
Ko je bila končana sveta maša, sta šla °ha brata v celico k očetu prijorju, da se N zahvalita za ljubeznjivo gostoljubnost, ki
K
je vžival toliko časa vitez Albert. In Al-
rt je še pristavil:
^ „Prečastiti oče prijor! Moj brat je tu pri .našel pred viharji življenja tako varno ^etje; ali bi ne hoteli tudi meni izkazati dobrote? Ne zavrzite me in ne spodite ,(j* 'z tega Bogu posvečenepa kraja, na ka-ste me tako ljubeznjivo sprejeli kot
^Starček se je prijazno nasmejal in je
»Bodi, ali še le čez eno leto. Upam pa, ^ boste ta čas preskušnje prestali dobro. t>ri Va® star* °če, ne vaša stara mati nista da Ustanovitvi samostana niti mislila na to, R.e ustanovila svojim vnukom zavetišče. S’ čudna so pota božje providnosti“.
h.
ki je s tem namenom ustanovil našo zvezo te-ovadcev, vodil je dvakrat v Rim impozantno število zastopnikov Zveze, ki so bili odlikovani po vsevišnjem blagoslovu sv. Očeta. Sedaj šteje ta telovadna zveza 80.000 telovadcev, porazdeljenih v 8 do 600 skupin. Nas bi zelo veselilo, ako bi se mogla napraviti kaka zveza med našimi mladimi atleti in med vašimi. — De Lapparent, prodpredsednik. Paris 1. maja 1909. 5. Place St’ Thomas d’ Aquin. — Federation Gymnastique et Sportive des Patro-nages de France. — Predlog naših francoskih bratov Zveza slovenskih telovadcev Orlov z velikim veseljem pozdravlja in se bo v svoji prihodnji seji, ki se vrši jutri v Kamniku, o tem posebič posvetovala. Našla se bo brez dvoma primerna in konkretna oblika prisrčne zveze s katoliškimi francoskimi mladeniči, prvoboritelji kršč. misli v veletrdnjavi svobodomiselstva in se bodo podrobnosti objavile v „Mladosti“. Drug od drugega se bomo gotovo veliko naučili in skupno sledili vzvišenim ciljem ki jih imamo. Saj nas vežejo kot Slovane in katoličane velike simpatije do visokonadar-j enega francoskega naroda, posebno pa do tistega dela njegove mladine, ki kljub jabokinske-mu preganjanju neomajnojstoji (na braniku vere in Cerkve ter dela na preporodu Francije. Dieu protege la France ! — Na zdar francoskim bratom !
n Poljubil svojo imrtvo sestro in umrl. V
Budimpešti je umrla hčerka obrtnika Schillerja. K pogrebu se je pripeljal tudi njen brat, ki je vojak v Veliki Kaniži. Brat je poljubil mrtvo sestro na usta. Po pogrebu se je odpeljal nazaj v Kanižo, kjer je nenadoma obolel in umrl. Zdravniki so konstatirali ,da se je zastrupil z mrtvaškim strupom.
n Hrvat gost svetega očeta. Te dni je papež Pij X. sprejel odvetnika Dujana pl. Rendiča iz Splita. Sveti oče je spoznal v Rendiču svojega součenca in prijatelja iz Padue ter ga je objel in poljubil. Nazadnje ga je povabil, da ostane kot papežev gost v Rimu.
n Mesečnik padel raz okno. Mesečni se imenujejo taki ljudje, ki hodijo v spanju okoli. Tak mesečnik je bil F. Igoršič, 24 letni poštni uradnik.4Ko je minolo soboto po noči med spanjem hodil po svojem stanovanju v ulici Val-dirivo in zlezel na okno svoje spalnice, se je prevrnil doli na ulico in se močno poškodoval. Odvedli so ga v bolnišnico.
n Železnica Gorica- Červinjan bo dolga blizu 35 kilometrov, in bo stala nad 6 milijonov kron. Červinjan je zadnja postaja na avstrijskih tleh proti Benetkam.
n Novo ljudsko knjižnico otvori akademično društvo „Istra“ jutri v Boljunu. Akademiki pravijo, da bo otvoritev združena z domačo zabavo, na kateri se bo pevalo, tamburalo, predstavljalo in plesalo. Da se bo tudi pilo, to bi morali še pristaviti, ker je tudi to važno izobraževalno sredstvo.
n Sad svobodne šole. Na meščanski šoli v Kaplici na Češkem zgodil se je te dni tale žalosten slučaj. Neki učenec ondotne šole, sin znanega svobodomiselca, je šel k skupnemu šolskemu sv. obhajilu, vzel hostijo iz ust, jo djal v svoj žepni robec in jo zunaj cerkve prilepil na cerkveni zid ter jo obmetaval s kamenjem. Žandarmerija preiskuje stvar.
c Marijina otroka pri poroki. Mladostna leta preživeti vzorno, čisto v Marijini družbi, da to je res prava priprava na resni zakonski stan. To smemo upati o poročnem paru, ki se je združil v zakonski stan s primerno slovesnostjo dne 3. maja ob 5. uri zjutraj v armenski cerkvici. Prišla sta zaročenca pred Marijin oltar, tisti oltar kjer se je pred 8 leti nevesta posvetila svoji nebeški Materi, da je kot njena hčerka vestno izpolnovala pravila Marijine družbe in si nabrala marsikateri zlati nauk za življenje. Spremljana sta bila, ženin
,	KONEC.
Hinko, oproda viteza Alberta, je dobil v samostanu službo, primerno svoji precejšni starosti. Ravnokar je bil namreč umrl stari vratar. Njegovo m sto je dobil Hinko, ki je bil tako poplačan za svojo zvestobo in preskrbljen za stare dni.
Ko se je polegla v Nemčiji domača vojska in se je povrnil mir v deželo, lotile so se gospodke onega \ iteza, ki si je bil krivično osvojil Črni grad in Borovec. Oba gradova je moral zapustiti, za kazen so mu odvzeli njegov listni grad, ga izbacnili iz viteškega stanu, in moral je služiti v vojski kot navaden vojak. Ker Albert in Krištof kot redovnika nista smela imeti premoženja ter sta bila omenjena gradova prav za prav last vojvode švabskega, sta pripadla sedaj zopet imenovanem vojvodi. Le nekaj pristav in ozemlja, ki je bilo njiju osebna last, jima je ostalo. To sta podarila samostanu s tem namenom, da se napravi ubožnica in hiralnica za stare in onemogle reveže, ki naj tu v miru prežive zadnje dni življenja.
Vitez Albert je sreč to prestal leto poskušnje in bil vsprejet med menihe. Srečno sta živela oba brata skupaj v svete samostanskem miru še dokaj iet, dokler ju niso položili druz g t za drugim poleg starega očeta in očeta v grob, nad kati-rim so zapeli menihi : „Bog jim daj mir in pokoj!“
g. Andrej Gombač^ud in odbornik moške Marijine družbe od svatov družbenih sobratov, nevesta, gč. Josipina Štefula, Marijina hči pa od 6 belo oblečenih družic družbenih so-sester. Č. g. voditelj je v kratkih a jedrnatih besedah razložil, kako ju je oba Marijina otroka Božja previdnost privedla pred poročni oltar in kakšne dolžnosti sprejmeta v bodoče nase. Pr i sv. maši so mnoge sosestre povzdignile svojo vročo prošnjo k prestolu Najvišjega, da blagoslovi ta zakon, ki je res po božji volji, ter darovale zanju sv. obhajilo. Da, vsa družba Vama želi : Marija Milostljiva Vama izprosi obile milosti, da napredujeta tudi v zakonskem stanu še dalje v Marijini družbi v čast Božjo in Marijino ! Bog Vaju živi !
n Ne v Ameriko ! Iz Amerike pišejo : Zdaj so'spct začeli prihajati izseljenci iz vseh strani. Samo iz Italije jih je prišlo v februarju in marcu 20 tisoč. Tukaj v Ameriki se vsi temu čudijo in poprašujejo : zakaj prihajajo ljudje v Ameriko ? Nihče ne zna pravega odgovora na to vprašanje. Nekateri mislijo, da se bo sedaj pod novim predsedniokm Taftom spremenila politika in da bodo v povzdigo obrti odprte mnoge nove'tovarne. Morda sicer pride do tega, pa ne še tako hitro. Saj sedaj se še nič tega ne opaža. Danes je položaj izseljencev še slabši nego prej. Prejšnje čase smo imeli vsaj vedno enako dnino, dasi je bilo težko najti delo, sedaj so pa začeli gospodarji zniževati dnino, da je gorje. Kdor je tako srečen, da najde delo, zasluži en dolar (5 K) na dan. Pa kaj je to v Ameriki ? Če se kdo vozi iz Bostona v Baltimor v severni Ameriki, opazi sicer po industrialnih mestih vse polno tovarniških dimnikov, a iz njih se ne kadi, ker delo počiva. Slabo se nam godi sedaj v Ameriko, zato pa svetujemo domačim, naj ne silijo v Ameriko.
n Profesor Masaryk in srbski veleizdaje!. „Pokret“ je pisal v 91. štev. „Danes (22. aprila) zjutraj je zapusti prof. dr. Masaryk naše mesto (Zagreb) in odpotoval v Prago. Na kolodvoru so se poslovili od njega nekateri narodni zastopniki in se mu zahvalili za njegovo požrtvovalno zanimanje za našo narodno in napredno stvar. Posebno veselje so napravili Masaryku obtoženi Srbi. Izročili so profesorju fotografijo z nadpisom : „Dr. T. G. Masaryku, nositelju svobode in svobodne misli na Češkem - Srbi, boritelji za svobodo in napredno misel v Hrvatski“, s svojimi podpisi. To sliko in obilo materijala o veleizdaj niški aferi je ponesel Masaryk s seboj v Prago“. — Ni izključeno, da napravi Masaryk iz vsega tega še kak epos.
n Lepa beseda zagrebškega nadškofa se
čita v hrvatskem „Katoličkem listu“. Nadškof opominja duhovščino, kako ima pisati v časopise in ji prepoveduje podpirati liberalni „Pokret". Najprej spominja nadškof na veliko’dolž-nost medsebojne bratske ljubezni. Potem nadaljuje : Nekaj časa sem se pa opaža, da bije brat po bratu v časopisih. Zato škof strogo prepoveduje, da bi po časopisih duhovniki udarjali na duhovnike. Če se je duhovnik pregrešil proti svojemu duhovskemu dostojanstvu, naj se prijavi cerkveni oblasti, če je pa prišlo do znanstvenih ali političnih prepirov, se morajo ti vršiti v mejah objektivnosti in dostojnosti. Isto velja o javnih kritikah cerkvenih odreb. Če ni kdo s katero zadovoljen, naj se pritoži pri dotični oblasti. Zajedno svari nadškof urednike, naj takih stvari ne sprejemajo. Poleg tega zabranjuje, da bi en katoliški list mahal po drugem. Morebitna nesporazumljenja se morajo poravnati z največjo objektivnostjo in ljubeznijo. Konečno prepoveduje nadškof da bi duhovščina podpirala protiverske časopise kakor n. pr. „Pokret“. O tem smo že zadnjič poročali. — Kdor pozna razmere med brati Hrvati in kako so v zadnjem času pisali celo nekateri katoliški listi v večjo škodo nego korist dobre stvari, se ne bo čudil, da se je oglasil škof s takim cirkularjem do svoje duhovščine.
n Avtomobil med Sežano in Opčinami. S prvim majem se je začela redna vožnja avtomobilov med Sežano in Opčinami. Vozni red je za sedaj ta-le : Iz Sežane vsaki dan ob 7 in pol zjutraj, ob 11 in 20 min. predpoludne, ob eni, ob 3 in 40 min. ter ob 7 in pol popoldne. Iz Opčin v Sežano vsaki dan predpoldne ob 8 in 20 min., ob 11 in 15 min., popoldne pa ob eni 50 min., ob 4 in 40 min. ter ob 8 in 12 minut. Ob nedeljah, praznikih in semnjih bo potrebi tudi izvanredna vožnja. V Sežani se ustavljajo vozovi na trgu pred cerkvijo, na Opčinah pa pred postajo električne železnice Vožnja iz Sežane na Opčine ali pa narobe stane 50 stotink. — Ni dvoma, da se bo število tržaških izletnikov v Sežano vsled te nove avtomobilske vožnje zdatno povečalo.
n Boj za slovensko vseučilišče — Da se razširi zanimanje in gibanje za slovensko vseučilišče, bo razdelil deželni odbor kranjski tisoč izvodov knjižice:	„Boj za slovensko
vseučilišče“, ki jo je izdaala „Slovenska dijaška zveza“, med društva in razne korporacije.
n „Marijanišče“ v Ljubljani si bo zidalo novo zgradbo, ki bo stala okoli 300 kron, a kranjski mladinoljubi se ne bodo zbali teh stroškov in dolgov. Saj so priče dosedanjega blagoslova božjega nad tem zavodom. Dne 4. maja je preteklo 25. let, kar je umrl usta-novnik „Marijanišča" preč. g. Dr. Ivan Gogala, imenovani knezoškof ljubljanski. Ta velik pedagog in ljubitelj mladine je bil začel s kapitalom 11 goldinarjev, danes pa ima „Marijanišče“ pod svojo streho do 200 ubogih šolarjev.
n Važno spreobrnjenje. — Te dni se je španski filozof Sebastian de L u c q u e po-
vrnil v katoliško cerkev. Sam je po časopisih izjavil, da obžaluje vse napade na katoliško cerkev in da hoče popraviti, kar ji je škodoval.
n Požrtvovalnost ameriške duhovščine.
Amerikanski časopisi zelo hvalijo katoliško duhovščino na otokih Filipinah radi njenega požrtvovalnega dela v borbi proti koleri. — 400 duhovnikov je skrbelo za zdravje 200 milijonov ljud:. Po inicijativi svojega škofa poučuje duhovščina svoje vernike, kako se imajo obvarovati te strašne bolezni, in nev-strašeno delijo med ljudstvo potrebna zdravila. Celo vlada se je škofu toplo zahvalila.
n Zveza županov in podžupanov na Krasu se je imela ustanoviti dne 3. t. m. v Dutovljah, pa se je vsled slabega vremena udeležilo premalo članov ustanovnega zbora. Zato so pa odnesli volitev odbora na poznejši čas.
n Nizozemska kraljica povila princezinjo.
Minoli petek je zavladalo na Nizozemskem veliko veselje, ker je dežela z rojstvom nove prince linje dobila prestolonaslednico. Na Nizozemskem velja prestolonasledstvo tudi za ženske člane kraljeve družine. Ljudstvo je za svojo kraljico Viljelmino silno navdušeno, za njenega moža, princa Henrika se pa ne zmeni veliko. Vse kraljestvo je nestrpno pričakovalo veselega dogodka v kraljevi hiši. Zadnje dneve pred porodom so imeli že vsi listi pripravljene posebne izdaje, naj že pride na svet princ ali princezinja. No prišla je naposled princezinja. Mesta in vasi so poslale nešteto darov, zibeljk in igrač za malo prestolonaslednico. Ti darovi ee pozneje razdele med uboge porodnice.
n Zima v spomladi. Minolo nedeljo smo imeli mesto lepega pomladnega pravo zimsko vreme. Burja je hudo razsajala, temperatura je zelo padla. Vremščica, Nanos in Čaven so dobili belo kapo. Na Kranjskem je precej snežilo in mraz je napravil na drevju mnogo škode.
n Morsko zdravilišče v Gradežu. Odbor
tega zdravilišča naznanja, da se sprejme v kopališče za letošnjo sezono 5Ö ubožnih škro-fuložnih otrok iz Goriške, ki morajo biti najmanje 6 in ne več nego 12 let stari. Vabljeni so torej stariši in varuhi, ki bi se hoteli vpri-log svojim otrokom ali varovancem okoristiti s to dobroto, da predložijo do 15 maja odboru gradežkega zdravilišča svoje prošnje potom mestnega magistrata tisti, ki bivajo v Gorici, in potom pristojnega glavarstva oni, ki bivajo na deželi. Prošnji se moraTpriložiti zdravniško spričevalo, spričevalo o cepljenju koz, ubožno spričevalo in krstni list. Po preteku omenjenega j roka se odbor ne bo oziral na morebitne pozneje vložene prošnje.
)z okolice.
o Iz Skednja. V državnem zboru so te dni razpravljali o počitnem času trgovskih uslužbencev in pri tem se je tudi določila 11 urna počitna doba za delavce v trgovinah, če bi se razširila ta določba, tudi na delavce v tukajšnjih plavžih, bi bilo to koristno. Delavni čas traja tukaj od zjutraj do 6 zvečer in od 6 zvečer do 6 zjutraj z enournim odmorom opoldne in dvakratnim polurnim ob polnoči in ob Sy2 zjutraj. To bi bilo še v redu. A ob sobotah in nedeljah je drugače . Tedaj traja delavni čas od sobote ob 6. zvečer do nedelje opoldne in potem od nedelje opoldne do 6.ih zjutraj v pondeljek, torej celih 18 ur zaporedoma. To je malo preveč za ubogega delavca ; kaj mu koristi tistih 10 kron, ki jih vdobi za teh 18 ur, ko se mora na drugi strani telesno popolnoma uničiti ? Na tak način se ne sme delati z delavcem v 20. stoletju in dolžnost kranjske industrijske družbe je, da odpomore temu nedostatku. Najlažje bi se dalo pomagati, ako bi ob sobotah in nedeljah razdelili delavce 3 oddelke (partije) mesto v dve.
Po zaslugi in posredovanju gospoda pl. Müller-j a, azistenta luke pri sv. Soboti, se je očistila Skedenjska luka na 2y2-—3 metre globočine. Ker imajo otroci po letu navado, da se tam kopajo, se opozarjajo stariši, da pazijo na svoje otroke in jih opozorijo na nevarnost. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi se kak otrok, ki je neuk v plavanju, ponesrečil in utonil. Dosedanje ljudsko kopališče nam je zasula tovarna z žlindro. Zelo potrebno bi torej bilo drugo kopališče, ki ga menda gotovo vdobimo na lepem prostoru, namreč nasproti postaje pri sv. Soboti, kjer morje ni visoko in kjer so morska tla pokrita z drobnim, čistim peskom. Ako to uresniči, je to edina zasluga prej imenovanega gospoda Müller-j a, ki sploh zelo skrbi za ljudstvo in njegove potrebe, več nego tisti, ki jih je ljudstvo v ta namen izvolilo. Čast takemu človekoljubu !
o Od sv. Marije Magd. spodnje : Naš kraj je res prava puščava. „Zarja“ je že parkrat omenila našo naj večjo rano, pomanjkanje šole. A nimamo niti pripravnih cest, smo brez razsvetljave in brez zdrave pitne vode, ki se mora dovažati leto in dan v sodih. Zato je dolžnost Magdalenčanov, da si izberejo pri prihodnjih volitvah res pravega moža, ki se bo prepričal o potrebah ljudstva in storil tudi tem potrebam ' primerne korake. Prepričan sme biti dotičnik, da mu bo hvaležno vse ljudstvo.
o Odmev nizozemskega veselja v Skednju smo imeli priliko opazovati te dni na nekem holandskem parniku „Volmina“, ki je pripelja železno rudo iz Alžira za plavže. Kapitan in pomorščaki so prav pridno praznili botiljke
ZARJA“
v čast novorojeni princezinji. Mimogree bodi omenjeno, da je na parniku vzgledna snaga. Pozna se, da so ljudje iz Nizozemskega doma, kjer prav pedantno pazijo na snago.
n Leto dnij ni nobeden umrl v vasi Iloviku v Istri. Vas šteje 600 duš, a ni bilo v isti celo leto nobene bolezni, vzlic temu da je prebivalstvo zelo siromašno.
o Iz sv. Ivana. Preteklo nedeljo je naredila podružnica N. D. O. v Borštu „plesni venček“ in prosto zabavo (za olajšanje delavskih žepov). Zadnji „Nar. delavec" očita našim fantom, da so prišli k plesu „razgrajat“. Prav za prav so šli, da kakega dobrega fanta odvrnejo od plesa. Sebe pa gospodje ne vidijo, ko pridejo razgrajat k priprostim nedolžnim predavanjem paših kmečkih fantov. Saj še vedno pomnimo besede onega velikega ljubljanskega moža: „Gorje nam, ako pride kmet do samospoznanja!"
o Iz Proseka. Javni shod skličejo pro-seška posojilnica ter gospodarsko in delavsko društvo iz Proseka in Kontovela v nedeljo dne 9. t. m. ob 3. uri pop. v restavraciji g. Drag. Starca na Proseku glede zgradbe nove električne proge Trst-Prosek-Tržič po načrtu gosp. Dr Dompieri-ja in dr.
3z Krasa.
k Gospodinjska šola „Elizabetišče" v Tomaju. Kakor že znano, ustanovila se je s 1. novembrom lanskega leta v Tomaju prepotrebna gospodinjska šola, ki nudi hčeram kmečkih posestnikov in bodočim gospodinjam primerno izobrazbo. Tečaj traja eno leto in gojenke so z ozirom na način pouka primorane stanovati v zavodu (mesečno se plača 30 K.) Da pa gospodinjska šola prinese koristi tudi manj premožnim posestnikom bližnje okolice, je vodstvo sklenilo v svojih prostorih prirediti vsako nedeljo po službi božji za kmetska dekleta še poseben pouk o gospodinjskih predmetih. Pouk je brezplačen in udeleži se ga lahko vsako kmečko dekle. Poučevalo se bo o mlekarstvu vrtnarstvu, živinoreji, o gospodinjstvu sploh, o kuhanju, šivanju itd. Pouk je neobvezen ter traja do konca septembra. Prvo predavanje se je vršilo dne 2. maja. In glej ! kdo bi bil pričakoval tako velke udeležbe ! Okoli 70 de- 1 klet je prišlo iz bližnjih vasi. Tako je prav. Pokazala so kraška dekleta, da hrepenijo po pouku, izobrazbi, da bi mogle kot bodoče gospodinje koristiti svoji domači hiši, a s tem tudi slovenskemu narodu. Le vstrajno naprej. G. Lahu, ravnatelju gospodinjske šole in čč. sestram vsa čast in zahvala za to ukrenitev.
Razne vesti.
n Kanal Donava-Solun. „Yldiz“ poroča, da se je ustanovila velika ameriška družba, ki bo zgradila kanal med Donavo po porečju Morave in Vardarja do Soluna. Družbi je pristopila „American Engenilring Compagny“. Kanal bo dolg 382 milj in bo stal 65 do 70 milijonov dolarjev. Pogajanja med družbo in srb sko ter turško vlado so že pričela. Prihodnji leto pri čno z del om, ki bo trajalo 6 let. Ako5 s načrt uresniči, bo za trg ovino Evropo in sredozemskim morjem se na ta način skrči za 1600 milj. Pri tem pa treba upoštevati, da je sedanja vodna pot po Donavi zaradi Železnih vrat zelo težavna, vožnja po vedno viharnem Črnem morju pa silno nevarna. Načrt za ta velikanski kanal je zasnoval profesor belgrajskega vseučilišča Lazarovič.
r Koliko automobilov je na svetu ? Po angleškem proračunu je na vsem svetu približno 326.176 automobilov v rabi. Koliko automobilov imajo posamezne države je razvidno iz te Statistike : Amerika 120.000 ; Angleška in kolonije 102.000 ; Francozka 37.000 ; Nemčija 23.000 ; Italija in Švica 9.730 ; Austroogrska 7.425 ; Rusija, Grška in Turčija 6.500 ; Španiaj in Portugalske 4.70. Če nakaže ta lista za Angleško precejšnje število je treba pomisliti, da so računjenje tudi vse kolonije Angleške. Južna Afrika, Indija, Canada in Avstralija stavijo precejšen kontingentt in tudi v Egiptu se vidi automobil že večkrat kakor kamela.
Za kratek čas.
Prva laž.
Mati: „Ali te ni sram, Francika, da se lažeš ? V tvojih letih nisem nikoli lagala“.
Francika: „Draga mama, povej mi pa, kedaj si začela lagati, ker prvo laž sem od tebe naučila“.
Skrbna žena,
Žena: „Vidiš Ivan, med tem ko si ti spal, sem zakrpala žep pri tvojih hlačah. Nisem li res skrbna ženal“
Mož: „Res ei skrbna dušica moja, vendar te prosim, kako si opazila, da je žep pri mojih hlačah strgan?
3z 3stre.
i V Mačkoljah bomo imeli v nedeljo 9. t. m. shod in veselico točno ob 4 in pol. —
Vprizorila se bo igra „Krčmar pri zvitem rogu“. Pel bo domači zbor, tudi Boljunčani in Ločani nas počaste s svojim obiskom. Vrstili se bodo govori in deklamacije. — V slučaju slabega vremena sc veselica odloži na drugo nedeljo.
Cerkveni vestnik.
c Sto novih škofov za razne kraje katoliškega sveta je sv. Oče imenoval v konzistoriju dne 29. aprila t. 1. Takrat je tudi prištel med svetnike blaženega Klementa Hofbauer, kar se bo slovesno ponovilo v cerkvi sv. Petr dne 20. t. m.
KOLEDARČE K:
Veliki traven
Maj.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
josipn Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST1
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
8.	Sobota: Prikazen Mihaela nadangela. Zgod. kol.:	Posvečenje sedanje ljublj.
stolnice leta 1707. Ivana d' Are oprosti Orleans 1. 1429.
9.	Nedelja: 4. povelik. (Jezus obljubi učencem sv. Duha.) Gregor Nac, škof. Zgod. kol.: -+- Miroslav Schiller, nem. pesnik 1. 1805.
10.	P o n d e 1 j e k : Antonin, škof, Gordian, muč.
11.	Torek:	Mamert, škof, Gandolf,
opat. Zgod. kol. : * P. Florentin Hrovat, mlad pisatelj 1. 1997. -|- hrv. zgod. Iv. K. Tkalčič L 1905.
12.	Sreda:	Pankracij, muč., Nerej,
muč. Zgod. kol. : Napoleon drugič na Dunaju 1. 1909.
13.	Četrtek: Servacij, ^škof, Glicerija, dev. Zgod. kol. : * Šafarik 1. 1795. — * Cesarica Marija Terezija 1. 1717. * Papež Pij IX. 1. 1792.
14.	Petek: Bonifacij, muč., Viktor in Korona, muč. Zgod. kol. : * Dante Alighieri 1. 1263.
15.	Sobota:	Zofija, muč., Hilarij,
opat. Zgod. kol. : Napoleon prehodi s 60.000 mož velikega sv. Bernarda 1. 1800. * Nadv. Ludvig Viktor 1. 1842. Prve splošne volitve v avstr, parlamentu 1. 1907.
Vreme: Bo najbrž lepo.
tiskovine za čč. župne urade
priporoča
prodajalna „Kat. tisk. društva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dosedaj so na novo natisnjene in je ud obiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii;Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne tem ere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
ZA3L.OG-A
likerjev v sodčkih in butiljkah
ЈДКОВ pERHRVC
TRST — Via delle Acqne — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene žmeme. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
flOYO yOCREBNO PODJETJE
pisarna in prodajalna;Via Vincenzo Bellini št. 13.
Telefon^ 14:-03. (poleg^cerkve^sv. AntonaJNovega) Telefon\'r 14-03
5Zaloga opravejilica Massimo d’ Azeglio^št. 18.*£j
Prireja pogrebe od najprostejše do [najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtihgvozovih.^
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.§
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni[batf konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo: HENRIK STIBEL in drug.
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
I*ocl n vtid v Tx-estxx, v« 1 i<-n elol lo Poste O. Telelon sžllO
Sprejema hranilne vloge od vsakega in jih polmeseč .obrestuje po
in na 60 dnevno odpoved po 43/4% Q Rentni davek plača hranilnica sama
Za varnost vlog jamčijo udje posojilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri miljone kron.. Posojila daje le svojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo po o1 4%.
Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5—7 ure zvečer in o o nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8—11. ure dopoldne in
od 3—4 in pol ure popoldne.
I>£#»oelfstvo. I


Prodajal! KATOLIŠKEM TISKOVNEM UBOŠTVI
-- V TRSTU, ulica delle Posle šlev. 9.
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovičim, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in lolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in judskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
; vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od rriprostih do najflnejših. Posebno solidno !n ceno rezanje knjig za šolske, ljudske In zasebne knjižnice er čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, razliti zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zrmanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
Г R S T. j—“ Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
KUPUJTE
,Užigalice v korist obmejnim Slovencem“
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9.
SlmietMNBAlSKAU,
delavnica za vsa ceikvena dela
v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Prodajalna
kitoliškega tiskovnega društva
v TRSTU
se priporoča v nabavo spovednih in obhajilnih listkov za velikonočni čas.
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito Suhovšično opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg ä K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg ä K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg ä K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo [po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Svece^za domačo rabo ä 3, 4, 5Ain 6 v zavoju ter svecice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. _^Preskrbimo] ovitke z poljubnim]! naslovom.
Obilno"obiska”in naročil prosil
„katoliško tiskovno društvo“ v Trstu.
Dobava, cerkvenih oblačil in s # cerkvenih potrebščin vsake vrste.
Tisk»: L. Herrmanstorfer.
Izdaja: KatoL tiskovno društvo v Trstu.