Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini Lendava, 11. junija 1939. Štev. 24. Cena 1 Din SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., V inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1;50 Din. Ali je politika za mladino? V Novinaj smo čteli govor voditela slovenskoga národa dr. Korošca v Celji na mladinskom zborovanji JRZ. Mladina se je zbrala iz vsej krajov Slovenije naš Voditel dr. Korošec je bio jako zadovolen. Tüdi našiva dva poslanca sta pripelala s sebov dečke, lendavski tri, sobočki pa celo dvajsti. Znati je potrebno, da žive- mo v časi, gda je vpoštevani sa- mo tisti narod, šteri je politično zreli, Da je pa narod lehko po- litično zreli, je v prvoj vrsti po- trebno lüdstvo navčiti, ka je pravzaprav to politika. Zato je pa potrebno, da se to navči že mladina, ka je politika za vsak- šega poštenoga človeka, šteri se ne obrača po vötri, liki to, ka vidi, da je dobroto drži i dela ne samo za sebe, liki za lüdstvo. Mladino je potrebno navčiti, da je nej to politika, da se za vo- litve najem pa napijem. Politika je pošteno živlenje, gde se gleda za vse lüdstvo! Mladina, štera maš volo i spoznaš svojo nalogo proti na- rodi i državi, pristopaj v vrste mladinske organizacije JRZ. Po- litično zreli narodi dnes vladajo i bodo vsikdar. Politika je nej kšeft, liki delo za lüdstvo. Sküpno bomo pa lehko delali samo te, gda bomo znali za kakšnimi vzori mamo iti i te nam je po- kazao naš voditeo dr. Korošec v Celji. Mladina, na delo! Zborovanje. Zborovali so... Najmre vu- čitelje sobočkoga okraja so meli pred kratkim zborovanje v So- boti, gde se ji je zbralo lepo število. Poleg vsega, ka se po navadi na takšem zborovanji razpravla, o položaji med vuči- teli i oblastmi, ka so vučitelje dosegnoli za svoje pravice, ka e potrebno šče dosegnoti, se je čülo tüdi poročilo nekšega gos- poda iz lotmerskoga okraja o skrivnostni zvezaj na najvišiši mestaj države i smo čüli tüdi nekša pisma, po šteri bi se naj vidlo, kak najvišiša oblast pre- ganja Vučitelstvo. Ne vemo, s kakšimi nameni se takše reči delajo. Vidimo pa samo, da se s takšimi rečmi šče samo delati nerazpoloženje vučitelstva do oblasti, zato ka se na nekši Skriv- nosten način naznanjajo krivice, štere se prej delajo, poleg toga so pa popolnoma tiho o vsem, kelko je popravleni krivic, štere so napraviti tisti, šteri šče dnes sedijo na najvišiši mestaj zavü- pam jim slüžbe. Gučalo se je tüdi o sode- lovali vučitelstva na Prekmur- skom tedni. Tü je tüdi bilo čüti, kak je javila edna vučitelica, da je ona zastopnica prekmurskoga vučitelstva pri pripravlalni od- bori za Prekmurski teden. Pitali bi samo to gospo, ali lekar je šče gospodičina, što jo je pos- tavo za zastopnico prekmursko- ga vučitelstva pri pripravlanom odbori za Prekmurski teden? Prav tak pitamo Pripravlalni od- bor, če jo je en mogoče posta- vo, ali nega v Slovenskoj Kra- jini niti ednoga domačina vučitela ali vučitelice, šteri bi bio telko vreden, da bi zastopao Prekmur- sko Vučitelstvo na Prekmurskom tedni? Posebno zato to pitamo, ka se je eden gospod, šteri je tüdi iz tisti krajov prišo med naše lüdstvo si slüžit kruh, kak „zastopnica prekmurskoga vuči- telstva” i vzgaja prav tak tüdi našo deco, te gospod se je iz- razo : „Organizirajmo izlete v Soboto na Prekmurski teden, da bodo enkrat tudi te uboge pa- versko pete stopile v mesto in bodo videle Vsaj senco kulture...” Priporočali bi vsem takšim, naj. se povrnejo nazaj, odked so prišli, véj je vnogim med temi nej bila nikša sila iti iz doma- čega kraja i bi tam mogoče meli bolši kruh pa ga nebi trbeli is- kati med „paverskimi petami i nekulturnimi lüdmi.” Naše lüdstvo nemre meti zavüpanja v takše vučitele, liki bo vsigdar čakalo, gda se takši od nas odselijo. Takših cvetk bomo šče več nabrali. Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofev o svestvu (zakramentu) svetega zakona. mislita poročiti, primerna drug za drugega. Pri tem naj starši presodijo, ali sta zaročenca zdrava, ker je namen zakona, da je sredstvo za prenašanje življenja, pri ka- terem so starši pomočniki božje Vsemogočnosti”. („Casti con.) — Hudo je za starše kakor za mladi zakonski par, či nastopi težka bolezen že v prvih letih zakona. Tu morano omeniti, da ni Zdravo, če si mlad človek išče zaročenko v kogu, ki mu je blizu po krvnen sorodstvu ali po svaštvu. Cerkev je v svoji veliki modrost zabranila poroke med tako bližnjimi osebami; prav tako jih branijo tudi dr- žavni zakoni vseh narodov in vseh časov. Otroci, i se rodijo iz tak- ših zakonskih zvez, pogosto niso telesno zdrav, in tudi ne dušev- no nadarjeni. Razen tega je dolžnost staršev in zaročencev, da pre- mislijo, ali majo dovolj sred- stev za žirljeije. Resnica je, da bogástvo niti najmanj ni potreb- no za srečno zakonsko življenje, nasprotno vidimo, da so revni zakonci mnogokrat zadovolnejši v svojih skromnih hišicah, kakor bogati v svoji sijajnih palačah. Vendar imata biti oskrblje- na vsaj z najpotrebnejšim, da ne bi prevelika skb za vsakdanji kruh motila njune mirne zakonske sreče, Razgled po katoličanskom sveti Vatikansko mesto. Progla-1 šenje odloka za beattf. častlvred- noga Justina de Jacobis. 14. maja je bio v privatnoj sobi sv. Oče prečteti i proglašen odlok, s šterim se potrjüjeta dve čüdi na priprošnjo častivrednoga Justina de Jacobis. Justin de Jacobis je bio milipolski škof i prvi apo- štolski vikar v Abesiniji. Obe čüdi se bota poleg rabile drü- goga za to, da se imenüvani pro- glasi za blaženega. Tomi važ- nomi obredi je prisostvovalo vnogo odličnikov. Zanimanje sv. Oče za be- težnike. Sv. Oča je na nenavaden način pokazao svojo skrb za be- težnike. Sindikat zdravnikov Ita- lije je najmre postavo radio-po- stajo, ki ma poseben program za tolažbo i razvedrilo betežni- kov. Pri toj priliki je sv. Oča poslao na Sindikat zdravnikov pismo, v šterom, kak pravi „L’ OsservatoreRomano”, piše; „Po- stavitev radio postaje „Igea”, ki je določena, da naše betežne brate v njihovom betegi z rečjov i pesnicov krepi, more sv. Očo napuniti samo z veseljom. Nje- gova svetost je osvedočena, da bo to delo, ki je na poseben način posvečeno italijanskim be- težnikom, moglo izvršiti svoje plemenito poslanstvo, slüžeči krščanstvi i človečanstvi.“ Nemčija. Opatija Kloster- neuburg „ prepüstilaˮ nepremičnine bečkomi Gaulelteri. Po „La Croix” je javila D. N. B., da je glasovita opatija Klosterneuburg pri Beči, po dugih „pogajanjih’’ „prepüstila” vso svojo nepremič- nino vrednost, ki je jako obsež- na i je na obeh straneh Donave, bečkomi Gauleiteri. To je edna najstarejših opatij. Ne ve se pa, na kakši način so se vodila „po- gajanja” i ali je jo „prepüstitev” ali je pa mogoče samo dekret 0 konfiskaciji. Versko stanje v Nemčiji je ostalo nespremenjeno. „L’ Osser- vatore Romano” je v najnovej- ših številkah objavo več slüča- jev, štere so nacionalsocialistične oblasti povzele proti katoličan- skim šolskim zavodom. Tak so uradniki tajne policije prišli v ško- fijski dvor v Limburgi i zahte- vali predajo arhiva, ki se nanaša na fundacije „Peter Jožef ˮ; „De- ško semenišče” i „Bolnicaˮ. Vse te arhive je policija odnesla po- noči. Naskori zatem so se po- novno pojavili isti člani policije i zahtevali vrednosti fundacij. Kda jim nadzornik fundacij ne šteo dati fondov, je šef policije odgovoro, da bo rabo silo. Nato je nadzornik predao fundacije. Češka i Moravska. Cerk- vena razdelitev. Po najnovejšoj razdelitvi Češka i Moravska tvo- rita vsaka edno cerkveno pro- vinco. Metropolitski sedež češke province je Praga, toj so pod- ložni škoti iz Kralevskoga Grad- ca, Budjejovic i Litomeric. Sedež moravske province pa je v Olo- moci, podložen njemi je škof v Brni. Slovaška. Nove poštne znam- ke z verskimi motivi. Slovaška vláda je izdala nove poštne znam- ke, na šterih so verski motivi. Prva zbirka znamk nosi sliko pokojnoga voditela Slovakov Mons. Andreja Hlinke, drüge znamke majo slike znamenitih slovaških cerkvi i narodni zaščit- nikov i tüdi slike sv. Cirila i Metoda. Francija. Velko nar. romanje Angležov v Lurd. Pod vodstvom vvestminsterskoga nadškofa kar- dinala Hinsleya je prišlo 1000 angleških romarov v Lurd. Med njimi je več škofov. Francoske cerkvene i civilne oblasti so ro- mare slovesno sprijale. Važen sklep. Senat države New-York je sprijao postavo proti komunizmi, ki določa, da se mo- rajo člani komunistične stranke od- straniti iz državnih slüžb i šol. Na Holandskom je lani opravilo več kak 20.000 lüdi od- deljene dühovne vaje. Samo v domi mesta Amerfoort je bilo 84 tridnevnih dühovnih vaj, šterih se je vdeležilo 5280 lüdi, od teh je bilo 60% možkov. V Budimpešti so meli ka- toličanski poslanci i senatorje sküpne dühovne vaje, štere je vodo jezuit E. Csávosy. Sklepno sv. mešo je darüvao nadškof Šerédi i podelo sküpno sv. ob- hajilo. Nato je meo na vdele- žence nagovor, v šterom je po- vdarjao, da majo poslanci i se- natorje kak zakonodajalci važno nalogo i zato tüdi velko odgo- vornost pred Bogom i na hasek narodi, naj se ne brigajo zato, ka je po voli strankarstvi, nego za to, ka je po voli Bogi i narodi. Nizza se že pripravla. Meseca septembra 1940. leta bo v obmorskom francoskom mesti i znanom letovišči v Nizzi sve- tovni euharistični kongres. Kon- gres se bo vršo na obali Sre- dozemskoga morja, kde bo po- stavleni oltar sv. Olt Svestva. Postavleni bodo velki zvočniki, da se bodo molitve i govori raz- mili več kilometrov daleč. Prvi večer kongresa bo po morji pro- cesija s posveti. Računajo, da se bo kongresa vdeležilo dva miljona lüdi iz tüjih držav. Kristušova trnava koro- na. Trnavo korono, s šterov so Kristuša koronah, je francoški krao sv. Ludvik s križarskih vojsk prineso v Francijo. Ves čas je bila ohranjena v posebnoj ka- peli i so jo meli v velkoj časti. Letos prve dni julija bodo slo- vesno prestaviti 700 letnico toga dogodka. Med slovesnov pro- cesijov bo korono noso na glavi Pariški nadškof — kardinal Verdier. Nazaj k praktičnomi krš- čanstvi. Bivši francoski premier, večkratni minister i vodilna po- litična osebnost Francije, Andrej Tardieu, se je s svojov ženov, s šterov sta bila 4o let samo pred državov „zakonskivaˮ, vrno k praktičnomi krščanstvi. Po 40 letih „zakonskoga” živlenja sta bila zdaniva v cerkvi. Od tistoga mao hodita dnevno k sv. obhajili. Tehnika v božoj slüžbi. Svetovno znam „leteči misijonar” P. Pavel Schulte, ki misijonari s svojim letalom po severni krajaj večnoga leda, je že vnogim mi- sijonarom rešo živlenje, da jih je na svojem letali preneso v bolnice. Zdaj pa bo meo na svo- jem zrakoplovi kapelico, da bo v kraji, jkde obišče raztepene ovčice, slüžo sv. mešo i te od- leto dale. Tipkarice dobijo svojo patrono. V Budapešti so zač- noli škofijski proces, da se S. Marijo Margarete Bognár pro- glasi za blaženo. Pred vstopom v samostan je bila tipkarica v nekšoj tovarni. Nišče, niti njena mati, ne znao, kak globoko po- božna düša je bila. Štela je vsto- piti v katoličanski samostan, a so jo odklonite zavolo toga, ar je bila betežasta. Ravnotak se njoj je zgodilo pri Angleških gospodičinaj. Končno so jo spri- jale sestre Marijinoga obiskanja. Po napravleni!] večnih oblübah je naskori mrla 1. 1933. Stanje frančiškanskih mi- sijonov. Najnovejša Statistika frančiškanskih misijonov izkažüje: 86 misijonov, to je misijonskih okrožij, ne postaj, 4154 misijo- narov, 5338 frančiškanskih sester misijonark. Še protestanti častijo sv. Frančiška. Posebno ga časti an- gleška episkopalna cerkev. Ne- davno so njemi v West-Vickani zozidati cerkev. Posveto jo je sam primas anglikanske cerkve, can- tenburški nadškof. Mož pa bo zopet lahko spoštoval samo tako ženo, ki ga kot zaročenka nikoli ni posku- šala privezati nasé z grešnim zapeljevanjem, ampak je s svo- jim dekliškim ponosom budila v njegovem srcu bolj spoštovanje kakor strást. Ako pogledamo v življenje mladih ljudi, vidimo, kako se popolnoma drugače pripravlajo na zakon, namreč z grehi, po- želenjem in pohotnostjo, namesto s premagovanjem samega sebe in žrtvami. Zato se ne smemo čüditi, da je toliko nesrečnih zakonov, toliko razočaranih za- kone ev, ki z isto nestrpnostjo zahtevajo ločitev zakona, kakor so prej drevili vanj, gnani bolj od strasti kakor od ljubezni, Z grehom se izpodkopavajo tla božjemu blagoslova a brez božjega blagoslova ne more biti družina srečna. Zato opominjamo ženine in neveste, naj pri izbiri prihodnje- ga zakonskega druga vprašajo za svet svoje starše. Starši imajo zrelejši pogled na življenje, ter bodo s svojim modrim nasvetom obvarüvati mlade ljudi pred ne- varnimi zablodami. Spoštovánje do staršev je mladini poroštvo božjega blagoslova. Starši imajo v prvi vrsti dolžnost, da dobro pazijo, če sta mladenič in mladenka, ki se 2 Iz Argentine. Ko prebiramo Novine tukaj v daljni deželi, z veseljem vidi- mo, kako se Slovenska Krajina pridno giblje, rastejo nove orga- nizacije, gospodarsko napredu- jete, mladina se giblje . . . Mi se pa sedaj pripravlja- mo, da proslavimo že tretjo ob- letnico Slovenske službe božje na Avellanedi. Tako radi bi se tudi kaj pohvalil, pa se nimamo s čim. Tako zelo nam manjka delovnih sil, radi bi si osnovali lastno drüštvo za Prekmurce, pa smo tako ubožni... ne radi de- narja, temveč manjka nam ljudi, ljudi, ki bi imeli sposobnost za drüštveno delovanje. Dobre volje še je, toda izkušenih prosvetni delavcev nimamo in nimamo. Ko bi ne bilo tega večnega prese- ljevanje ... Pred tremi leti je bilo Vsaj dvakrat toliko Prekmur- cev na Avellanedi kot jih je da- nes. Ljudje si kupujejo stavbišča zunaj, zidajo lastne hižice in vse beži ven... saj se celo gostil- ničara že pritožujeta, kako zelo se pozna, da je manj Slovencev. In tisti, ki se odseli, ga več ni blizu za društveno sodelovanje. Po 10 uri zvečer ven na pro- vinco ne vozijo več omnibusi in društveno delo je pa seveda na vrsti šele zvečer... Tako, da je položaj za delo čimdalje bolj oteškočen. In potem pa še ta bolezen . . . Tako radi bi proslavili 3 obletnice z lepo proslavo, pa bo- mo morali ostati kar skromni. Vsaj to je dobro, da se služba božja redno nadaljuje. Vdeležba je prav razveseljiva, kadar je dan lep in morejo pri- hiteti tudi tisti, ki žive bolj od- daljeni. Letos Slavi slovensko Pri- morje 400 letnico Svete Gore pri Gorici. Tudi mi bomo to sve- čanost lepo proslavili in tudi na Avellanedi bomo napravili po- seben spomin tega dogodka, ki bo prav v zvezi z obletnico Slo- venske slüžbe božje na Avella- nedi. Upamo, da bomo imeli 25 junija prav lepo svečanost, ki bo dopolnila ono od prejšnje nedelje 18. junija, ki bo glavna proslava svetogorske 400 letnice. Tam pri vas ste sedaj v polnem poletju... mi pa sredi zime. Pa je tukaj vreme kot ljud- je: nestalno. Zjutraj včasi mrzlo, da se kadi, zvečer pa že poteg- ne tak veter, da je vroče... Sne- ga pa najbrže ne bomo videli. Saj je minilo že več kot 10 let, ko so ga zadnjič videli. Vojske se pa tu nič ne bo- jimo. Sicer pa kot vidimo, se je tudi vam doma ni treba nič bati. V Ameriko pa le nikar preveč ne silite, ker se prav zares ne splača, ker s tolikim delom in naporom imate tudi doma lahko Ameriko. Tako Vam pošiljamo mnoge pozdrave. V imenu rojakov — Janez Hladnik slovenski kaplan. ZZD v Jugorasi. Zveza Zdüženih Delavcov v Sloveniji se je zdrüžile z dr- žavnov delavskov organizacijov, zvanov Jugoras (Jugoslovanski radniški Savez). Domača delav- ska organizacija je dobila zas- topstvo v državnoj organizaciji. NOVINE 11. junija 1939 Nedela po Risalaj drüga. Pravo je Jezuš eto priliko: Neki človek je pripravo veliko večerjo i je vnoge pozvao. I gda je prišla vöra večerje, je po- slao svojega slugo povedat po- zvanim, da naj pridejo, ar je že vse pripravleno. I začeli so se vsi do ednoga zgovarjati. Prvi njemi je pravo: njivo sam küpo i jo morem iti pogledat, pro- sim te, zagovori me. I drügi je velo: Pet parov jüncov sam kü- po, idem nje vardejvat; prosim te, zagovori me. I drügi je pali pravo: Oženo sam se i zato ne- morem priti. I nazaj pridoči sluga je eta svojemi Gospodi nazve- sto. Teda se je hišni gospodar razsrdo i velo svojemi Slugi: hitro idi vö na vulice i varaške poti i pripelaj esi notri, nevolne, slabe, slepe i plantave. I veli sluga: Gospod, včinjeno je, ka si zapovedao i ešče je mesto. I je velo Góspod slugi: Idi vö na poti i med plote i prisili je notri iti, da se moja hiša na- puni. Velim vam pa, ka nišče zmed oni lüdi, ki so bili po- zvani, ne bo okuso moje večerje. (Lukač 14, 16, 24). * Izgovarjali so se nezahvalni povablenci. Küpleni marof po- meni oblast. Što ma hižo pa v njoj lüdi, se veseli svojega go- spodarstva. Takši je bio prvi greh, človek je šteo biti sam gospodar. Gospodüvati pa se pravi samo poslüžavati se svoje oblasti. Nad tov našov oblastjov je drüga, je oblast boža, šteroj moramo biti podrejeni. Drügi je djao: Pet parov jüncov sam küpo. — Zakaj pa ne pravi — jünce sam küpo? Pet parov jüncov tu pomeni pe- tere naše počütke, ki so sparani: dvoje oči, dvoja vüha, dvoje rok. S svojimi počinki poželemo po stvareh. Zato je človek, ki misli samo na svoje jünce, človek, ki je preveč v svetsko zakopani. On drügo ne verje, kak samo to, ka s svojimi občütki spozna. Takši je človek, ki pravi: Ka ne vidim, ne verjem. Ka pa vidim, znam že, ka mi ščeš praviti ešče drü- go? To je belo, to je čarno, to okroglo. To vidim i čütim. Ka mi pa nemreš pokazati, kak me ščeš siliti, da verjem? Glas čü- jem: eden spevle dobro, drügi slabo, eden ma jasen glas, drügi je hripav. To čüjem. Edna reč diši, drüga smrdi. To zapazim. Edno je sladko, drügo bridko, to osoleno, ono neslano; to oku- sim. Ka mi boš potem pravo ešče drügo? Kak te, je mislo tüdi apo- štol Tomaž. Zato njemi je Go- spod pravo: „Blaženi tisti, ki ne vidijo, pa verjejo!ˮ Tretji je djao: Oženo sam se. — Ta ženitev pomeni meseni vžitek. Oženo se je tisti, ki žive v mesi, ki se veseli telovnoga vžitka. Nešče priti k stoli. Naj dobro pazi, da od lakote ne vmerje! Poslüšajte sv. Janoša apo- štola, ki nas Opomina: „Ne lü- bite sveta i ne to, ka je na sveti!” Vi, ki ste pozvani k stoli Gospodovomi, ne lübite sveta! Apoštol ne pravi: Ne mejte ni- kaj svetnoga nego samo: — Ne lübite svetno! Svetna lübezen je kak ftičje kelje za peroti nevolne ftičice. Zaželeo si svetno, glej prikelo si se. Što ti znova oslo- bodi peroti? Kak boš zleteo i prišeo do pravoga mira, če se pa sam rad vsedaš ta, gde znaš, da je smolnato? Ne iščimo praznih i slabih izgovorov. Naj nas me drži od Gospoda dalečine gizde, ne ra- dovednost, ne kakša žela. Ho- dimo ta, da se nasitimo. Hodmo mi, ki smo na düši Siromaški, vej nas vabi tisti, ki je postao za nas siromak. On je pa itak lastnik vesólstva. Zato nas lehko obogati. Hodmo mi, ki smo slabotni. Vej zdravim ne trbe zdravnika, nego betežnim. On ma prava zdravila tüdi za nas. Hodmo mi, ki smo dühov- no hromnii prosimo Ga: „Potrde moje Stopinje po tvojih potaj, da ne opešajo”. (Ps. 16. 6.) Naj pridejo slepci, ki pro- sijo: .Razsveti! naše oči, da ne zaspimo v smrti.“ Gda je pa gospodar vido, da je ešče prostor je pravo:„Idi na vulice i prelazeˮ. Iz prostih cest so prišli pogani, iza plotov, na šterih so prelazi, pa naj pri- dejo krivoverci i razkolniki pa tű najdejo svoj pravi mir. Njeg. Vlsočanstva knez Paveo i kneginja Olga v Berlini. Od 1. do 8. junija se mü- dila v Nemčiji Njeg. Vis. knez Paveo i kneginja Olga, ki sta prišla v Berlin Povabilo kanc- ler Hitlera. Nemška držáva je pripravila visokima gostoma nad vse prisrčen veličastni sprejem. Kneza Pavla i kneginjo Olgo je v Berlini na kolodvori sprejeo sam Hitler, kancler Nemčije i jiva sprevodo v palačo Bellevue, kje sta stanüval. Do 5. junija sta bila gosta kanclerov Njih. Viso- čanstvi, tri potem pa gosta mar- šala Göringa. Veličastnejše slav- nosti blüzi pet milijonov prebi- valstva broječi Berlin ne mogo izkazati visokima gostoma, kak njima je izkazao. Nemški listi so toplo pisali od Jugoslavije. Z Njih. Visočanstvi se je pripelao v Berlin tüdi minister za zvü- nešnje zadeve dr. Cincar Mar- kovič. Sestanek v Franciji: 18. junija v MONTMORT ________________________(Marne) poleg Epernay. Nenapadalna pogodba med Nemčijov i Danijov. V Berlini se je podpisala nenapadalna pogodba med Nem- čijov i Danijov. Pozdrav kanclera Hitlera našoj državi. Kancler Hitler je na slav- nostnoj večerji, štero je privedo na čast našemi kralevskomi na- mestniki, knezi Pavli, jasno po- vedao, da so prijatelske Jugos- lavije meje nespremenlive. Nem- ška držáva šče meti močno Ju- goslavijo za sosedo. Knez Pa- veo, pred šterim je nemška voj- ska poldrügo vüro defilira, je položo krasen venec na grob nepoznanoga junaka po dnevi, se je na toj večerji nemškomi narodi zahvalo za nepozabni sprejemi ino povdarjao nezavisne, nespremenlive Jugoslavije prija- telstvo do Nemčije. Ka pravite? V Vadarcih je lani nastala nekšo nova vera. Člani te vere so sami evangeličanci, pridobili bi pa radi tüdi naše katoličance. Ka pravih Vi k tomi? Te- liko je že krvih ver na sveti, a niti edna od njih ne je lü- dem spunila njihove žele. Lej- ko mislite, di bo ta nova to naredilo način Vadarčanom. Tomazin Matej. V Ljubljani je vmro preč. g. Tomazin Matej, tajnik JRZ. Dober mladi dühovnik je bio preganjani od prejšnjega režima i si je s tem nakopao bolezen. Ta i tüdi naporno delo, ki ga je izvršavao pri stranki, sta pov- zročila, da je mogeo še mladi vmreti. Pokojni je tüdi našemi kraji vsikdar pomagao, kda je šlo za kakšo dobro stvar. Zato molimo za njega! Pokopani je v doma- čoj fari v Nakli, sprevodili so ga min, dr. Krek s poslanci i vnožinov naroda. Nag- robni govor je držao sen. dr. Kulovec. Stalin i kmet. Stalin se vtaplao v vodi i en kmet, ki ga ne poznao, ga je vöpotegno. Stalin ga na bregi vodine pita: „Znaš, koga si vö- potegno? Jaz sam Stalin, veliki i lübléni voditeo ruskoga naroda i vsej delavcov na sveti. Kajkoli ščeš meti, vse ti dam za plačo.” Kmet je odgovorio, naj nikomi vu vesi ne pove, ka ga je on rešo, ovakg ga veščarje bujejo. Novo kat. akademsko drüštvo ,,Veda“ so nastavili v Ljubljani akade- miki modroslovne fakultete. Na- men drüštva je bodoče profe- sore vzgajati v dühi papovih o- krožnic v krščanskom dühi na socialnom poli. Volitve na Vogrskom. Na Vogrskom je zmagala vladna stranka, dobila je dve- tretjinsko večino. Izpred okrožnega sodišča v M. Soboti. Dne 17. maja t. 1. se je vršila razprava proti Vašu Ludviku, delavcu v Martjancih št 44 in Križanko Ludo- viku, posestniku istotam št. 46, radi požiga, ker bi naj prvi po nasnovi drugega meseca avgusta 1. 1936 zanetil ogenj v kupi Križanko Terezije v Mar- tjancih, dalje zoper Škerlak Štefana, posestnika in zavarovalnega agenta v Moravcih št. 23, zaradi 17 požigov, ki bi jih naj izvršil v letih 1932—1937 v škodo raznih posestnikov v Martjancih, Tešanovcih in Suhem vrhu. — Po kon- čani razpravi je državni tožilec umak- nil obtožbo zoper Križanko Ludovika, ker se je ugotovilo, da je Vaš priznal, da ga je k požigu nasnoval Križanko, le iz maščevanja napram slednjemu. Do sovraštva med njima je namreč prišlo ob občinskih volitvah leta 1936 In se je hotel Vas na ta način mašče- k V vati nad njim. Vaš Ludovik in Škerlak Štefan pa sta bila oproščena obtožbe Vsled pomanjkanja dokazov za njuno krivdo. Dr. Matzenau Kűri, posestnik v Prosenjakovcih* Str3Tki je bil obtožen, da je-dne jí. marca t. lv v Prosenja- kovcih telesno pjfikpdoval svojega bra- ta MatzeüSűa Friderika s tem, da ga je z róčajem vii sunil pod desno paz- duho ter mu poškodoval lastni živec, radi česar bo funkcija desne roke traj- no oslabljena, je bil oproščen obtožbe, ker je na razpravi prišlo sodišče do prepričanja, da je bil obtoženi Matze- aau Kurt izzvan od brata Friderika in da se je slednji sam pri prepiru poš- kodoval. Do prepira med njima je na- mreč prišlo radi dolga ca 1,000 Din, ki ga obtoženi Dr. Matzenau Kurt dolguje svojemu brata Frideriku že dalje časa. Smolkovič Albert, posest, sin v Razkrižju št 32, je bil obsojen na 3 mesece zapora, ker je tekom leta 1937 zavedel v telesno zdrüžitev 17-letno deklico s tem, da ji je obljubljal zakon in tako zlorabil zaupanje spolno neo- madeževane maloletno deklice. Sestanek v Parizu. Risalsko juro 28. maja sem pazilo poslüšal vremenske na- poved na radio. Sicer je pa že par dni kazalo lepo. Ko sem prišel v Ambro- ževo cerkev, so me že čakali za spoved. Ali jih bo prišlo do 10 h pričaküvani število? Imeli smo rezervirane pro- store med glavim oltarjem in prižnico, prek 100 vse smo na- polnili. In še v obeh stranskih ladjah jih je bilo po več desetin tako, da nas je bilo gotovo prek 150! Asistirana maša, vse lüči prižgane, res veličastno. Kakor da plameni Duha nova nad nas prihajajo. Po evangeliju sprego- vori francoski gospod župnik in kanonik: Rad bi v slovenščini spregovoril dragim Jugoslova- nom, a vem le eno besedo „hvala”, da ste se v tako velikem številu odzvali vabilu rektirja jugoslo- venskega katoliškega misijona v Parizu, ki je obenen naš faran. Mogoče ga bodo razumeli tudi moji francoski verski, saj je da- nes dan jezikov. S prižnice visá vis kano- niku sem začel naprej v fran- coščini: iskrena hvala, da smo se mogli katoliški jugoslovani prvič zbrati v samem Parizu. Bila je to naša srčna želja od kon- gresa jacistov naprej. Tudi v naši domovini bo letos kongres, Kristusa Kralja, mednarodni. Da- nes svetimo god Njegovega Du- ha, Duha vseh narodov, katoliške univerzalnosti; ta Duh je obenem Duh miru, kakor o tem evange- lij govori. Mir nam daje, ki ga v teh dneh vsi tako Želimo. Go- spodov mir izgubimo, če v smrtni greh privolimo: takrat on odhaja in „vladar tega sveta prihaja”; po dobro opravljeni spovedi pa „spet pride k nám”, mir Gospo- dov . . . Večina izseljencev je razumela mojo francosko pridigo., zato sem za slovensko vzel dru- go misel svetešnjega evangelija: o prihodu in prebivanju presvete Trojice v nas. V nekatere pride, pa mora kmalu znova oditi, ker se povrnejo v greh. V drugih, ki v dobrem vzgajajo, pa si ustvari stalno domovanje. Kako tolažijo je to za tiste, ki radi nepresta- nega dela ne morejo niti ob ne- deljah v cerkev. Bog vendar lah- ko v njih prebiva. „Sveti Duh vas bo učil vsega in spomni vsega, kar sem vam povedal”. Očiščeni tudi po teh božjih besedah smo vedno bolj pogum- no prepevali, vedno lepše tako, da se je francoski gospod žup- nik po zadnjem evangeiiju še enkrat zahvalil za krasno petje in skupno sveto obhajilo. Bil je vidno ginjen. Ob veličastnih zvokih orgelj smo se vrnili v zakristijo. Prišel je čestitat naš izseljenski odpo- slanik gospod Jerič in izjavil go- spodu kanoniku, da bi tudi naš gospod minister prišel, če ne bi bil zadržan. Pri skupnem obedu nas je bilo 93. Tu je g. Casar s tehtni- mi izvajanji dokazal, zakaj mo- ramo omejiti naše izseljevanje. Dr. Žebot nas je pa pozval, da smo zapeli našo državno in na- rodno himno, potem pa vzklikali Nj. V. Kralju, Dr. Korošcu in drugim našim voditeljem v do- movini, posebej še škofom. Na- vdušenje je bilo nepopisno. Kon- čno smo darovali za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Tudi večernice so izredno lepo uspele. Francozi kar niso mogli prehvaliti našega petja. Po večernicah sem krstil malega izseljenca Dominko iz Gomilic; krst bi bil že predpol- dne, ali autobus je imel defekt. Kje je glavni vzrok, da je celotna prireditev vendar tako sijajno uspela? V skritih molit- vah mnogih, ki nočejo biti ime- novani, v tujini in domovini. Kdo bi jim ne bil hvaležen? Camplin. Veličastna Proslava 1938. 1. 11. sept. v Črensovcih: Narodni voz iz Dokležovja s čunom i veslom na spomin rešitve g. Urednika Novin prek Müre pri Dokležovji iz rok bolševikov. ki so ga na smrt iskali. 11. junija 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. VELIKA TOMBOLA. Vsem je šče v spomini velika tombola, štero je priredo leta 1937 športnl klub „Mura” v Soboti. Prebivalstvo so- bočkoga, lendavskoga, ljutomersko- ga i radgonskoga sreza se je vde- ležilo te velike tombole. V spomini so nam ešče lepi i številni dobitki. Tüdi toga ne smo pozabili, da se je lüdstvo naravnost trgalo za tom- bolske karte, ki so na den priredit- ve bile vse odane. Športni klub Mura bo tüdi letos, na splošno želenje prebivalstva, dne 9. julija priredo tombolo, štera bode po organiza- ciji sodeč vekša i dobitki šče lepši. 15 prvovrstnih biciklov — ženskih i moških — 40 prvovrstni vür za ženske i moške pa 1500 drügi lepi dobitkov v sküpnoj vrednosti nad 30 jezero dinarov. Tombolske karte bodo po 3 Din. i se dobijo že od 10. junija naprej v vsej trgovinaj v M. Soboti. Namen te velike tombole je, da bi kak največ lüdi dobilo lepe dobitke. Ponovitev lepoga žižkov- skoga materinskoga dneva. Vršila se bo v Črensovcih v ne- delo po Telovom, to je 11 junija. Začne se točno ob 4 po večer- nici. Pod večernicov se ne do- volijo priprave v Našem Domi. Jezuš nas zove k blagoslovi, ho- dimo si po njega. Te blagoslov več zaleže, kak vse predstave celoga sveta. Marijini Listi za mesec junij so izišli, dobite je s tov številkov Novin. Prečtite ga ce- loga vsikdar, zlato zrnje je v vsakom stavki. Posebno pripo- ročamo mladini, naj si prečté članek, „Ne pij”. S tem je zvr- šena razprava od pogübonos- noga alkoholizma. Nova sv. meša na Can- kovi. Julija 9. bo prvo svojo sv. mešo prikazao Vsegamogočnomi č. g. Zelko Anton, salezijanec. Vel. Dolenci. Letos smo meli že več lepih i veselih do- godkov, zraven pa tüdi žalostnih, ar je dosta naših dragih moralo zapüstiti vse, ka njim je najdrag- še i iti po sveti za tem nevolnim krühom. — Meli smo lepi misi- jon. Mrzeo sever, zmes včasih Sneg, sta nam štela vzeti vso volo. Pa smo mi z ednim glasom zazavali: „Naš predober g. Hor- vat plivanoš so nam to srečo preskrbeli i mi jo goriponücamo do zadnje kaplice, tüdi či se ves pekeo v nas zaleti.” Dnevi so minoli kak minute. K prvoj meši i predgi smo šli, pa smo nanč ne v pamet vzeli, ka je drüga i tretja sv. meša i pred- ga minola. Nišče ne pomni mi- sijona v fari. Zato smo pa tem lepše očistili svoje düše nazaj, nazaj do rojstva. Bože reči po- vedan v našoj miloj domačoj reči so nam šle do dna düše i je nikdar ne pozabimo. Morajo roditi bogati sad. — Naša fara nikdar ne pozabi prekrasne pro- cesije večer! Naši lepi bregovi, okoli nas šümeče gošče, vse je bilo razsvetleno od naši bakeo. Naši obrazi veseli i naša vüsta so pošilala mili glas naše Slo- venske pesmi do temnih oblakov i skoz do i nad zvezde k nebes- komi Oči. I kda smo vsi klečali pred našim Jezušom i vsi eno- glasno prenovleni obnovili naše krstne oblübe, te so se pa od- prla naša vüsta i srca, prepevali smo hvalo Bogi i Mariji i komaj smo se ločili s skuzami od cer- kve, od naši dobri misijonarov i od tak dobroga i skrbnoga g. plivanoša. — 14. majuša nas je skoron ešče iz spánja zbüdo ve- seli guč. Bežimo k oknam i vi- dimo dva dühovnika i 14 veselih dečkov. Kaj more biti? smo se spitavali. I zvedeli smo, ka so prišli Marüniški gospodje na mali izlet k nam s tistimi dijaki, šteri so bili vso leto vrli i so se tak lepo včili v štrtom razredi, ka njim ne trbe delati izpitov za maturo. I za nagrado so napra- vili izlet k nam. Vse je bilo ve- selo v fari. Vnogi so lejko spo- ved opravili, v cerkvi smo meli tak lepo popevanje, ka bi celi den pobožno poslüšali. Naš gos- pod plivanoš, vsigdar dobri i radodarni do vseh, so pogostili te mlade, vrle dečke. Kak veselo i hvaležno so njim prepevali vse mogoče lepe i vesele pesmi. Vre- men se je pokvarilo odvečera. Pa mladina se je ne zbojala dežja. Gospod so dali kočijo i našiva dva dobriva farnika sta veselo drüžbo odpelala na Hodoš. Malo veseloga popevanja je bilo ešče tam, nato pa je vlak odpelo iz- letnike. Naš gospod so se Po- časi vračali domo, žalostni, ka je šla poštena i vesela drüžba, veseli, ka so tak dobro delo včinoli. Na vlaki pa se je prej obravnavalo: Joj, kak so te gos- pod dobri pa veseli! Što njim ne bio zahvalen i prijateo? 1 mladi maturant se je oglaso: „Dečki, kaj takšega smo ešče ne doživeli. Bar edno goreče sveto obhajilo bo vsaki darüvao za gospoda!” — Na risaoski pon- delek so nas palik obiskali eni gostje iz Bogojine. Zahvalni mo- ramo biti Bogojini, ki nam je dala tak vrloga, gorečega i gos- tolübnoga gospoda! Na Dom sv. Frančiška v Čren- sovcih so v Din. darüvali sledeči: Vapno odano 8, N. N. 4, Gerič Matjaš, Hotiza 15, Trboveljska premogokopna drüžba Ljubljana 291.90, obresti v Kmečkoj Posojilnici v M. Soboti 27, Matajič Štefan, Francija 10, N. Beltinci 10, Forjan Ivan, Beltinci 5, Kumin Alojz, Beltinci 22, Bobovec Franc i Frančiška,. Francija 10, mladoženec Sobočan Štefan, Trnje s Francije 87.50, izseljenci iz Burgesa, Francija 12.50, Šabjan Avgusta, Kobilje iz Francije 15'50, Tivadar Jožef, Lipa v zahvalo za srečno vrnitev iz Francije 20, An- tolin Jožef, Odranci 10, Gjura Treza, Sr. Bistrica 7, Kmečka hranilnica in posojilnica, D. Lendava 200, Švarda Franjo, V. Polana iz Francije 5, N. Go- milica 10, N. Gomilica 2, iz Francije potom g. Camplina 55.25, Barbarič Ana, Francija 29.75, Prša Marija, Francija 16. Zahvala. Vsem, ki so ob preranoj smrti v najlepšoj mla- dosti sprevodili našega sina i brata, Karola, k večnomi počitki v Domajincih, se najprisrčnejše zahvalimo vsem ino vsakomi posebi za udeležbo i za števil- ne vence. Prav prisrčno se zah- valüjemo prečastitmomi duhov- niki g. Safošniki za tolažile reči ino poslovilni govor. Potem vsem Domajinskim dečkom za številne vence, posebno g. Žilavec An- toni, šteri je prineso najlepši ve- nec. Nadale se zahvalüjemo vsoj rodbini i znancom, ki so ga tolažili na njegovoj smrtnoj posteli i njemi lajšali bolečine. V 30 leti se je mogao ločiti od nas, beteg si je nakopao v Fran- ciji. Molimo za njega, tam gori nad zvezdami se vidimo. — Ža- lüjoči starši ino bratje Forjan, Anton i Janoš v Franciji. Lastno dete je vmorila v Soboti Madjar Terezija, slü- žečka dekla Babič Franca, Graj- ska ulica 6 v nedelo, 4. junija. Ob 7 vüri vgojdno je porodila dete, zadavila i vrgla v stranišče. Nesrečna mati je spravlena v bolnico, dete potegnjeno iz stra- nišča pa odnešeno v mrtvečnico, odket je zakopano. Črensovci. 12. junija, to je v pondelek, je razstava i pre- movanje rodovniških krav i mla- de živine. Člani, priženite lepo i čisto živino že ob sedmih. Dari. Za Kongres Kristuša Krala v Ljubljani so darüvali iz- seljenci, zbrani na Risale v Parizi, 300 fr. Za našo Rafaelovo drüž- bo je dala Krampač Roza 10 fr. Za misijon g. Kereca je dao Do- minjko Jožef 10 fr. Bogojina. JRZ v Bogojini, bo mela dne 8. junija t. 1. (na Telovo) po velikoj sv. meši, pri predsedniki, svoj redni letni občni zbor, z običajnim dnevnim redom. Vsi člani vlüdno Vableni. - Odbor. Prvi delavski tabor v Ljubljani. Vršo se je dnes tjeden v dvorani Uniona, kama so delavci prišli v sprevodi z cerkvi sv. Jo- žefa, svojega patrona, kde se njim je zastava blagoslovila. Go- vorili so predsednik vlade, dr. Cvetkovič od dela vlade za de- lavce, dr. Korošec, predsednik senata od krščanskoga gibanja delavstva, zvünešnje i notrašnje politike, ban dr. Natlačen i mi- nister dr. Krek. V novoj delav- skoj organizaciji, štera ne poslü- ša navodil iz Moskve, nego se drži navodil Kristušovih pravic, je že 180.000 kotrig v našoj državi. Velika nesreča Angleške podmornice „Thetis“. Komaj je minolo nikaj dne- vov od velike nesreče ameri- kanske podmornice, že je dole- tela ista nesreča najnovejšo an- gleške podmornico. Potopila se je preminočo soboto i v globo- čini morja je najšlo smrt 99 oseb. Razpis. Rim. kat. cerkvena občina v M. Soboti razpisuje izgraditev ograje okrog župnišča. Ponudbe je oddati najkas- neje do 15. julija 1939. Načrti in pro- račun dobijo interesenti v župnišči v Murski Soboti. Murska Sobota, dne 31. V. 1939. Vojkovič Jožef 1 r. Hartner Ferd. I. r. župnik svetski predsednik Nevarna kniga. Ka? Vi pravite ka je ta nedužna kniga nevarna? Pa šče kak. Moja žena mi jo že šestkrat vrgla v glavo. Policaj: Kapa takšo breko ženete pred oštarijov? Števan: Ošterjaška me je vö vrgla, jes bi pa rad nazaj * Gost: „Kelnar, Poglednite to porcijo piščanca: sama čunta i koža”. Kelnar: „Ka pa te ščete šče perje zraven”. notri. Policaj: Ráj ite domo. Števan: „Ve pa tou ravno ščen, a ošterjaška je moja žena”. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Gdakoli se je k svetkom prikazao doma, so se ga vsi vsi- gdar razveselili: „No, si páli do- ma, hvala Bogi! Nam boš pa te svetke bar pali malo zaigrao v cerkvi, da bomo meli veselejše svetke i ne bodo šli tak tiho mimo nas kak drügi delavni dne- vi,ˮ so znali praviti lüdje... Če resan tak želete, naj bo!” Se je odločo Janček. Zazvonilo je vküp. Vsa ta pisana vnožina lüdi se je zge- nola. Moški so se odkrili po pr- vom vdarci. Vsa ta pisana vodina lüdi se je pomali zlevala v cerkev. Janček je šo s pesmarami na dile. Vseo se je za harmonij. Pregledne ga, če se ne bi znao páli kvariti. Dostakrat je rado cvililo v njem. Med predgov si je sprebrao note, štere so bile razmetane vsepoprek po harmo- niji. V cerkvi je bila glava pri glavi. Plivanoš je glasno pa jas- no predgao, da nišče ne megno z očmi. Gda je zvonar nažgao sve- če na oltari i se začnolo naj- svetejše opravilo na zemli, je Janček pritisno z vsemi prstami na bele tipke, dá so zavrisnole. Zajavkala Tü pa tam se je štera glava iz radovednosti zglednola gor; ve so že dugo ne čüli teh glasov. Tüdi Jančeka je prijelo mehko občütje, gda je po dugom časi páli bio v domačoj cerkvi, na štero so ga vezali lepi spomini iz rane mladosti. Pomali se je zdignola pesem: Verni kristjani pokleknimo zdaj, že se odpira nam blaženi raj... Pomali je naraščala. Od spodi so poprijali lüdje, stari, ki so že ne meli več zob pa mladi, ki so komaj znali odpi- rati vüsta. Dečki, ki so se nati- skali na dile, so skoro zaprli ženske glase. Vsi so spevali iz navdüšenja, kak da bi šteli spro- siti zadržane veselje, ka se je znabiti tjedne pa tjedne nabiralo. Pri darüvanji je zaplavao mehek, jasen pa čisti glas po cerkvi, da so lüdje poslühnoli: Zdrava Mati, milosti si polna... Lizika je spevala sama. Tihi glas harmonija se je spajao z zibajo- čo pa občütenim Lizikinim gla- som. Lüdje so pozabili na čislo, oči so se njim poškalile z mo- litvenih knig i zavzéto poslüšali. Mehka milina je obišla. Celo pli- vanoš bi skoro pozabo začnoti z hvalospevanjom. Naednok pa, kak da bi za- grmelo, so se sipali z dil rado- stno veseli glasi: Rajska Mati, o Gospa premila, Mati naša, naše sonce zlato, Sprejmi, Sprejmi src udani dar, Sprejmi čiste nam ljubezni Žar. Čüdno hitro je prišo dnes čas, gda se je od oltara oglaso plivanošov glas: Ite missa est. Lüdje so se sipali z cerkve. Vünej je bio lepi nedelski den. Rdeče strehe zidanih hiž so se belile med sadovnjakami, zrak je trepetao v sunčani trakaj. Lüdje so se mleli pred cerkev- jov pa poslüšali maloga birova, kak je z visikim glasom davao na znanje, da more biti té tje- den kamen po vulicaj navoženi, naj vsakši v rokaj pasé krave po konikaj i ka se bodo popravlali klanci v goricaj. Jančeka vse to ne nikaj za- nimalo. Vse to se ne nikaj tikalo njega. Občüto pa je, da se nje- mi je té den v düši nekaj vzdra- milo, ka je dozdaj tak mirno dremalo. „Pa pridi kaj k nam,” so ga zvale dekline, šterim so se sme- jao oči. Znale so, da rad jé ra- ne čresnje, zato so ga zvalé. „Si vidila, té ga šče vse zmešajo,” je dregnola Salajova Manka žensko poleg sebé. „Kak *) Občinski sluga. se vrtijo okoli njega. Boš vidila, s toga nikaj ne bo dobroga.” Salajova Manka je bila ženska, štera ne bila ravno takšega opo- našanja, da bi jo lehko postavo v oltar. Bila je sühastoga obraza, Čüdno zelenoga, kak da bi bio pod kožov razlejáni žuč namesto krvi. Šivala je vsikdar okoli kak hamični penezi. Gdekoli se je stavila, kakpa samo pojdočki, je znala praviti, ka je ona zvedila, je vsikdi kaj poblehetnola, ešče več si je pa zmislila zraven. „Boš vidila, Janček je šče mladi, ne ve ločiti, ka je dobro pa slabo za njega. Té ga šče znajo spelati na krivo pot,” si je delala Manka nepotrebne skrbi. Janček je pomali pa zamišleno stopao po cesti. „Tak lepo se mi je vidilo dnes v cerkvi, kak da bi bila v nebesaj,” ga je dojšla tetica, štero je vsikdar rad pohajao v počit- nicaj. „Resan?” Se je nasmehno Janček. To je pa bilo tüdi vse, ka je na poti do doma spregučao. Janček je noso srečo v svo- joj düši. Bio je páli v domačoj cerkvi, gde ga je vsikdar nav- dalo prijetno občütje, lepše pa pristnejše, kak gdešté indri. Ni- kdar z niedne zabave v mesti ne šo veselejši pa zadovolnejši kak dnes iz te male domače cer- kvice ... III. Odvéčára po večernicaj se je Janček Spravo, da se nekelko razglédne po vesi. Trbé pogled- noti k rodbini pa si pogučati edno pa drügo. Sunce je sijalo, naravnoč žgaló, da je prah, šteri je bio tri prste na debelo nasipani po ce- sti, skoro žgao, či si šd boš. Ni- eden list na drevji se ne geno, samo kakša vejkica se je zazi- bala, če je vrabeo seo na njo. Po ogradaj i škegnjaj so ležali pa spali moški: odevko so si prestoli pod sébe, za zglavnik jim je bio kakši kaput i se vle- gli v senco pod jablan ali grüš- ke. Nišče je ne mešao, samo mühe so se spreletavale v toj vročini, včasih šele šteromi na nos, da jo je snečki odégnao z rokóv. Tihi mir je plavao nad vesnicov, sreča pa zadovolnost je prebivala med lüdmi, ki jo tak rad kradne šörki svet. Samo vča- sih je fükno što s potačom mi- mo po cesti, da se je nekelko vzdigno prah za njim. Ženske so si prinesle sto- čeke pa si sposele po trataj na škegnji ali pa sedele na stubaj, če je že dosegnola senca i tam premlevale novice celoga tjedna. (Dale) 4 NOVINE 11. junija 1939. Trstenjak Franc, Buzancy. Poštüvani g. urednik! Prav srčno vas pozdravlamo vsi Slovenci, ki smo v etoj vesi i vam želemo lübo zdravje od Gospodnoga Boga i blažene Device Marje, da bi vam vsigdar pomaga- la, posebno pa pri vrejüva- nji naših Novin. Kak so nam izseljencom potrebne Novine! One nas vodijo i obdržijo na pravoj poti. Dosta naših se v tüjini pokvari i pozabi na Boga. Tüdi domačinov je vnogo, ki ne vejo za Boga, mislijo, ka do na veke živeli. Jaj takšim, kda pride čas, ka de je Bog sodo! Zdaj vas pa, g. urednik, šče ednok vsi lepo pozdravimo. Nemec Jožef, la Chas- sagne. Prečastiti g. urednik! Vu imeni Jezuša i Marije vas lepo pozdravim i vam želem od Jezušovoga Srca blagoslov pri vsej vašij trüdaj, štere mate z našimi Novinami i Marijinim listom. Naznanim vam tüdi, da liste redno vdablam i mam vel- ko veselje z njimi. Jozefa, Terezija t Ja- mi Jug iz G. Črnec, zdaj v Franciji. Prečastiti gospod! Z nebeskov Mamikov i Si- nom Jezušom vas srčno pozdravlamo i vam želemo lübo zdravje i veselo živ- lenje. Lepo se tüdi zahva- lüjemo na rednom pošilanji listov. Gider Alojz, Alt Rechse. Prečastiti gospod! Vu imeni Jezuša vas pozdravlam i vam želem šče vnogo let živlenja, da bi mogli skr- beti za nas izseljence po našij krščanskij listaj. Naši listi so nam tak dragi, tak težko je Pričaküjemo i z velkim vese- ljom čtemo. Jaz je redno vdablam i se vam Iepo zahvalim za to. Ferko Marta, Francija, g Camplini: Mino je en tjeden, kak nas je bila mala drüžba Sloven- cov zbrana. Da dragi gospod jako me razveselilo, da sam se tüdi jaz lehko vdeležila sv. spo- vedi. Tri i pol leta že nesam bila pri spovedi. Čeravno je tež- ka bila ta moja pot do vas i čeravno se mi je müdilo, da sam se mogla hitro od vas s skuza- mi v očej posloviti i vam ponü- diti tresočo roko, a vesela sem. Srčen pozdrav iz tüjega kraja, naj vaša pot bo s cvetlicami po- torjena. Molite za nas, da nas Bog blagoslovi i nam da srečno smrt, pa nam naznanite, gda bo znova sv. spoved. Bog Vas živi! Časar Štefan, Monchy Lagache lepo pozdravla g. Urednika i se zahvali na rednom pošilanji Novin. Ošlaj Franc, á Druelle. Hva- len bodi Jezuš Kristuš. V imeni Jezuša i Marije vas pozdravlam i vam želem lübo zdravje, gospod urednik. Novine me jako veselijo, naročnik bom celo leto. Pozdrav- lam svoje domače, člane bogo- janskoga Prosvetnoga drüštva i Fantovskoga odseka. Pozdrave pošilajo g. ured- niki naših listov: Žalik Štefan, á Villers le Tilleuil; Gjörköš Štefan, ferme Fieunequinerie. Zelko Jožef, Ferme Allu. Kohek Martin i Ve- rona, Francija, Flisar Alojz, la Molmaison, Casar Štefan, á Ser- res, Kosalin Cecilija, Semere celoj Slovenskoj Krajini. Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencov iz Slov. Krajine. Lani Sta se pritožila Hoz- jan Jožef i Matjaš iz Quitzina v Nemčiji da njima je gos- podar ne poskrbo dovolenja, da bi smela marke domo po- šilati. Marke so se nabrale i prosila sta, da bi smela vsaki 400 mark poslati domo. Naša drüžba je prošnjo podprla i 1. 1938. junija 11. naprej poslala. Zdaj smo do- bili od konzulata v Düssel- dorfi obvestilo, da je to ne moglo izposlovati pri nemš- koj oblasti, da smeta zapro- šeno svoto penez domo po- slati, nego smeta samo teliko, kak vsi sezonski delavci. Opominamo zato naše! delavce v Nemčiji, naj krepko nastopijo pri svojih gospo- daraj, ka njim tej pravočasno poskrbijo dovolenje za poši- lanje penez. Naš izseljenski dühovnik v Banati, Bački i Baranji. Iz- seljenski dühovnik, g. Škafar Ivan, so na konci maja od- potüvali k našim sezonskim delavcom v Bačko, Banat i Baranjo. Gda tu opravijo dü- hovno pastirstvo, idejo k na- šim ovcam v Nemčijo. Balažek Štefan, Lipa. Pri- nesite nam točno napisan na- slov žene v Franciji, ar da- noga naslova ne moremo ra- biti, se ne da prečteti. Kda odhajam jaz v tüjino. Kda odhajam jaz od tod, v tüjino nepoznano, ta med gore i valove, ki düšo mojo zatemno. Zato pa ne od tod, le ne od tod, ki lübi svoj domači kot. Tüjina hladna je povsod, I v meni zastoji srcé ar tüjci, ravno to žele, pogina se on vesele. Zato pa ne od tod, le ne od tod ki lübi svoj slovenski rod. Zdaj na tüje se podam iz lübe hiže očinske, iz ženkice prededove, srce mi zaječi: O ne od tod, le ne od tod, ki lübi svoj slovenski rod. Tüjina sprejme hladno me, le sile moje rabi vse. So prijateli tüdi tam, ali brat sam njim le nepoznán. Zato nazaj, o le nazaj v svoj lübi domači kraj. V tüjini bivam zdaj, prijatelov tolažbe nepoznam, srce mi bridko se muči, kda zbüja v sebi drag spomin presladke domačije. O te se vrača pá nazaj, nazaj v domači kraj. Tihi i skromen je moj dom... Odzdaj te lübo vroče bom, kda verige tüjine, do kosti so me žülile... Sili zato srce nazaj, o le nazaj v svoj lübi slovenski kraj. ___________ M. Murska Sobota se olep- šuje za Prekmurski teden. Murska Sobota dobiva iz dneva v dan lepše lice. Že v je- seni so reguliran prometno Slo- vensko ulico, jo posüšili in zva- ljali z novim valjarjem, ki ga je kupil cestni odbor. Spomladi so uredili Kolodvorsko ulico, ki j zdaj zgleda kakor bi bila beto- nirana. Ko bodo dorasle topole j ob robu ceste, bo to ena naj- lepših soboških ulic, ki bo imela prav velemestni značaj. Tudi Aleksandrovo ulico bodo lepo uredili. Zdaj so jo posuli z de- belim in drobnejšim kamenjem, da bo dobila trdno cestišče in bo dovolj široka. Napravili so dva provizorična otoka, da bo promet tekel samo po desni strani. V začetku je ta novotarija vzbujala pomisleke, kmalu pa so se je vsi navadni in zdaj bodo napravili prometne otoke iz be- tona. Trg so začeli tudi preure- jati. Dobil je 18 lüči na visokih drogih, znotraj pa bo urejen park z nasadi. Do otvoritve Prek- murskega tedna bo že gotov, kolikor bo pač letos še mogoče saditi. Paviljone, v katerih bo raz- stava „Prekmurski teden”, so že pričeli graditi. Gradi jih stavbe- nik g. Štefan Sraka na prostoru, ki je določen za stavbišče novi gimnaziji. Delo gre hitro izpod rok in je velika lesena zgradba že skoro vsa pod streho. Ves i prostor v paviljona je že oddan raznim razstavljalcem iz vseh krajev države. Pošta. Denša Ivan, Čikago. Sprejeli smo naročnino po 3 dol. za I. 1938 od Lajnar Janoša i za I. 1939 od Dove- čar Ane, Slavic Ane, Kolenko Štefana, i Prša Štefana. Slavic Ana je tüdi pla- čala za očo Kolman Štefana v Turniš- či Novine i Marijin List z 1 dolarom. Dominko Jožef, Gomilica. Novine za Francijo stavili, od naročnine ostalo 6 Din, to spisali širiteli Ferenčak! v vaše dobro, Ciglar Micika, Korovci 35. Za Francijo je vse plačano, za Korov- ce ostalo 1 Din 75 p. Duh Štefan, Pisa Italia. Poslali smo naknadno liste, šterih neste dobili. Mladinski tabor v Mariboru od 29. VI. do 2. VII. Sprevod bo ena najveličastnejših prireditev mla- dinskega tabora. Zato moramo skrbeti, da bo letošnji naš pohod res strumen in mogočen. Razpored sprevoda bo na- slednji: Konjenica, prapori, Predsed- stvo (odbor ZFO, odbori vseh štirih podzvez in Pripravljalni odbor), vzorna vrsta ZFO, častna četa, člani v krojih, mladci v telovadnih oblekah, Predsed- stvo ZDK s svojimi prapori, članice v krojih, mladenke v krojih, člani, mlad- ci, članice in mladenke v civilu z znaki, narodne noše po pokrajinskih skupinah in za zakljüček četa članov v krojih. Vmes bodo razporejene godbe, fanfare in trobentaški zbori. V vsakem gornjih oddelkov pa bo razpored naslednji: najprej članstvo ljubljanske, potem no- vomeške, za njo celjske in končno ma- riborske podzveze. Začetek zbiranja za sprevod ob pol 8. uri, začetek Spre- voda ob pol 9. uri. Sprevod krene po naslednjih ulicah: Kolodvorska ulica, Aleksandrova cesta, Trg Svobode, Graj- ski trg, Vetrinjska ulica, Glavni trg (defile pred magistratom), državni most, Kralja Petra trg, Dvoražakova ulica, Frankopanova cesta, Ob železnici, Tr- žaška cesta, igrišče SK Železničar. Taborne knjižice in znaki. Taborna knjižica bo te dni do- tiskana, znaki so že izdelani. Taborna knjižica in znak bosta služili vsem ude- ležencem — članom in nečlanom — kot izkaz za znižano voznino in za prost vstop na večino tabornih prire- ditev. Cena taborni knjižici in znaku je 5 Din. Vse Fantovske odseke in De- kliške krožke nujno pozivamo, da ta- koj naroče taborne knjižice in znake in v naprej pošljejo tolikokrat po 5 din, kolikor bo iz njihovega območja ude- ležencov za mariborski tabor. Da bo- ste to stvar lažje izvedli, skličite takoj sestanek vseh, ki se nameravajo ude- ležiti našega tabora in Poberite od vsakega po 5 din za taborno knjižico in znak. Te dni ste prejeli v tej za- devi posebno okrožnico, ravnajte se natančno po njenih navodilih ! Ne od- lašajte z naročilom na kasnejše dni, kajti za pozneje ne prevzamemo no- bene odgovornosti, da bomo mogli vse naročene knjižice in znake pravočasno razposlati. Vsa naročila pošljite na na- slov: Pripravljalni odbor za mladinski tabor, Maribor, Aleksandrova cesta 61. Znižana Voznina za članstvo in os- tale udeležence. Z odločbo generalne direkcije državnih železnic GD br. 4687839 z dne 9. V. 1939 je odobrena za vse ude- ležence letošnjega mladinskega tabora v Mariboru znižana Voznina na držav- nih železnicah in to; članstvu ZFO in ZDK četrtinska, vsem ostalim udele- žencem pa polovična! Člani ZFO in ZDK kupijo ob odhodu v Maribor po- lovično vozovnico in železniški obra- zec K-14 na osnovi članske legitimacije in taborne knjižice. Kuplena polovična vozovnica velja za brezplačen povratek iz Maribora s potrdilom pripravljalnega odbora na železniškem obrazcu, da so se udeležili tabora. Ostali udeleženci (nečlani) kupijo ob odhodu v Maribor celo vozovnico in železniški obrazec K-13. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek iz Maribora s po- trdilom Pripravljalnega odbora na že- lezniškem obrazcu K-13, da so se v res- nici udeležili tabora. Tudi za pravico do polovične voznine služi kot izkaz taborna knjižica. Ugodnost znižane vo- znine velja za odhod v Maribor od 27. junija do 2. julija in za povratek od 2. julija do vključno 4. julija v vseh razredih in za vse vlake razen eks- presnih. Popust velja le na osnovi ta- borne knjižice. Članstvo ZFO in ZDK pa še poleg knjižice potrebuje kot iz- raz za pravico do četrtinske voznine člansko legitimacijo Taborna knjižica, na katero je vezan ta popust, je do- tiskana in jo bomo razposlali onim odsekom in krožkom, ki jo bodo na- ročili in v naprej plačali. Podrobna navodila o naročilu tabornih knjižic so odseki in krožki prejeli v posebni ok- rožnici. Za članstvo ZFO in ZDK je najbolj Važna članska legitimacija ki jo Izstavlja Zveza fantovskih odsekov odnosno Zveza dekliški krožkov. Vsi novi člani in vsi oni, ki so že izstav- ljene legitimacije izgubili, naj se takoj preko svojih odsekov oz krožkov obr- nejo na ZFO odn. ZDK, da jim izda legitimacije. Ponovno povdarjamo: na- ročite izkaznice takoj, ker bodo poz- neje pisarne ZFO in ZDK s tem delom preobremenjene. Vsa odgovornost za vse pritožbe članstva, ki se zaradi ne- izstavljenih legitímacij ne bodo mogli poslužiti ugodnosti četrtinske voznine, pade na tiste odseke in krožke, ki se za naročilo izkaznic ne bodo pravo- časno pobrigali. Tajniki in tajnice sto- rite svojo dolžnosti Taborni lepaki bodo razposlani odsekom in krožkom takoj po Binkoštih. Nalepite jih na vid- na mesta, da bodo klicah slovensko mladino na njen praznik v Maribor! Prijavne pole bodo odseki in krožki prejeli v prvih dneh junija. Prosimo vas, da jih ve- stno in natančno izpolnite po navodi- lih, ki bodo priložena. Ko ste jih iz- polnili, jih jakoj najpozneje pa do 15. junija pošljite Pripravljalnemu odboru v Maribor, ki bo na osnovi podatkov iz teh končnih prijav pripravil dovoljno število prenočišč, oskrbel dovoljno pre- hrano, naročil potrebno število poseb- nih vlakov itd. Sploh je od točnosti teh prijav odvisna skoraj vsa zadja in najvažnejša priprava za tabor. V inte- resu vašega članstva je, da prijave ta- koj natančno in točno izpolnite in jih s prvo pošto izpolnjene vrnete Priprav- ljalnemu odboru. Ponovno opozarjamo, da bomo mogli oskrbeti vse ugodnosti le članstvu onih odsekov in krožkov, ki se bodo natančno držali naših na- vodil in v redu odgovarjali na vse naše pozive. — Naše geslo v teh tednih je: Kdor je naš, gre z nami v Maribor ! Vsaki osebi — družini nudimo stalni zaslužek. - Pišite MARA Maribor Pojasnila: Rituper. Vučjagomila. LES za čakature in rušte, suhi in žagan prodaja: MURSA na KRAPJI pri LJUTOMERU. Službena naznanila Davčna uprava Dolnja Lendava, Št. 1504139 dne 30. maja 1939. Poziv. Po § 19 finančnega zakona za leto 1939-40 se mora počenši s 1. ju- lijem 1939. pobirati posebni doprinos k fondu narodne obrambe v višini do- ločeno v lestvici, ki jo vsebuje za §, a po osnovi skupne obremenitve v preteklem letu na davkih, ki se su- marno knjižijo na področju ene občine, V to osnovno za odmero doprinosa spada osnovni, dopolnila in minimalni davek, ter posebni davčni dodatek ze- mljarino, zgradarine, pridobnine, druž- benega davka, rentnina, odmerjena po razporeau ter davek na samce. V smislu § 19. II., točka 8. in 9. finančnega zakona za 1939-40 pa se mora doprinos, določen v lestvici iz tega § znižati vsem davčnim zavezan- cem ki imajo 3—4 zakonske otroke žive, mladoletne otroke t. j. izpod 14 let, za eno stopnjo, a onim davčnim zavezancem, ki imajo 5 ali v več za- konskih mladoletnih živih otrok, za 2 stopnji. Da bo mogla davčna uprava po- stopati v smislu teh zakonskih določil, se pozivljejo davčni zavezanci, da v svojem lastnem interesu prijavijo dav- čni upravi, kjer imajo predpis kakega davka, do najdalje 15. junija 1939 sta- nje rodbinskih članov z navedbo imé- na, poklica in rojstnega datuma živih otrok na dan prijave. Te prijave, ki so takse proste, naj potrdijo kot pravilne pred predajo občinski uradi. Prijave je vložiti neposredno pri davčni upravi. Prijave, vložene po 15. juniju, se pri odmeri tega doprinosa ne bodo upoštevale. V istem roku morajo predložiti davčni upravi prijavi tudi vsi preko 30 let stari davčni zavezanci, ki so samci ali pa so oženjeni ali vdovci (vdove) brez otrok, radi odmere tega doprinosa po višji stopnji kakor to predvideva čl. 19. II, točka 9 finanč. zakona za leto 1939-40. Netočne prijave imajo posle- dico kaznüvanje radi utajbe davka po čl, 142 zakona o neposrednih davkih. Šef davčne uprave, davč. inšpektor Cimerman. Na banovinski vinarski in sad- jarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko Ieto dne 15. sept t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojen- cov in 100 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarami objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovrsena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu Prednost. Mesečna vzdrže- valnina se določi po premoženja razmerah prosilce v ter znaša od 25 do največ 300 din. — Prošnje za sprejem (ban. kolek 10 din) je poslati ravna- teljstvu najkasneje do 15. julija t, 1. ter priložiti: 1. krstni list, 2, domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v za- vod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno va- ruha, da bodo krili stroške šolanja; 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem pri- meru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. Izjavi pod 5. in 6. je kolkovati z banovinskim kolkom za 4, din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno na- vedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev odnosno varuha. Taki Prosilci naj zaprosijo is- točasno za primerno štipendijo pri svo- jem sreskem kmetijskem odboru. Pod- robnejša pojasnila daje na željo rav- nateljstvo. Naši v Franciji: Izseljenski dü- hovnik g. Camplin obišče naše, ki slüžijo v hoteli v Ereux. Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.