iussig ; ASSICUF La tua p e a ssi IUSSIG ZULIANl ZUUANI tAZIONI rotezione curata _ IS Via Cario Alberto, 3 TeL 0432.732112 c-mail: assicuni/io 'ASSICURAZIONI 1 - Cividale dd Eriuli -fcx 0432.583880 ni@iussig-zuliani.it novi AutoControUo 0dO MENO RV5HI tednik Slovencev videmske pokrajine LA NUOVA FORMA TARIFFARIA A CONSUMO! ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b legge 662/96 Filiale di Udinc TAXE PERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA ltaly št. 49 (1649) Čedad, četrtek, 24. decembra 2009 Orou|Mrrui IUSSIG /UHANI ASSICUNA/IONI I Atjerit« tienetalL* Gf oupdnu AvsKUf rt/mn«** p A, ' 0432 7321121 m i 040636088 -».J dan emigranta Čedad - Cividale, 6.1.2010 ob 15.00 - Teater Ristori -------------------------------------------j PROGRAM / PROGRAMMA Ljudski godci an harmonikarij glasbene matice iz Špetra: »HARMONIKA IGRA, RIMONIKA GODE« BENEŠKO GLEDALIŠČE: VVeekend na morju režija / regia Marjan Bevk Pozdravi Boris Pahor Pisatelj / Scrittore II consiglio comunale di Resia, riunitosi su richiesta dell'opposizione martedi, 22 dicembre, dice no alla centra-lina idroelettrica che il Con-sorzio per lo sviluppo indu-striale di Tolmezzo (CO.SIN.T) intende realizzare in localita Ponte Rop, recuperando un vecchio fabbricato dell'Enel in disuso dal terremoto del 1976. Ad unanimita e stata ap-provata la delibera con la Dopoja nunione straordinaria del consiglio comunale di Resia II Comune di Resia dice no alla centralina a Ponte Rop quale la giunta di Resia ave-va espresso il suo “non inte-resse” alla costruzione della centralina a Ponte Rop. Non sono state dunque di- sattese le aspettative di gran parte degli abitanti di Resia, contrari al progetto del Con-sorzio che hanno piu volte espresso la propria opposi- zione alla realizzazione del progetto. Per il momento dunque tutto e bloccato, ma si attende ancora che la Re-gione FVG si esprima sul- Ali smo Slovenci res elitna manjšina? Ali smo Slovenci res člani elitne manjšinske kategorije v primerjavi z drugimi, predvsem s furlansko manjšino (večino) v Furlaniji Julijski krajini, kot sta na videmskem posvetu o zakonu 482 prejšnji ponedeljek zatrdila predsednik videmske Pokrajine Pietro Fontanini in senator Ferruccio Saro m v bistvu »predlagala«, naj se naši skupnosti dodatno zmanjšajo sredstva, da se jih nameni furlanski skupnosti? Kako razumeti besede deželnega odbornika Molinara, ki je podprl takšno razmišljanje o drugačni preporazdelitvi finančnih resur-zov? Kako nadalje oceniti izjavo župana iz Rezije na istem posvetu, ko je dejal, »da na srečo Kanin ločuje Rezijo od Slovenije«? Besede, ki so bile izrečene, so zelo težke in zaskrbljujoče, predvsem zato, ker so se te misli v bistvu že ude- janjile. Deželna vlada je namreč zbrisala postavka za financiranje slovenske manjšine, ki jo predvideva deželni zaščitni zakon, češ, da je v hudi finančni stiski. Očitno ista stiska ne velja za postavko iz istega zakona, ki predvideva finančno pomoč narečjem v videmski pokrajini. Rudi Pavšič Predsednik SKGZ beri na strani 4 1'impatto ambientale che la costruzione dell'impianto avrebbe nella vallata. II progetto del Consorzio per lo sviluppo industriale di Tolmezzo, inizialmente ap-poggiato dal Comune di Resia, aveva subito suscitato numerose polemiche. Si trat-ta della costruzione di una seconda centralina, ovvero di una seconda preša d ac-qua che si aggiungerebbe a quella gia realizzata dallo stesso CO.SIN.T sul Rio Barman. Cio pero porterebbe ad una trasformazione del fiu-me Resia nel tratto tra il Ponte Rop e il Ponte della Centrale, riducendolo per tutto l'anno alla sua portata di magra. LTmpatto ambientale sa-rebbe inevitabilmente forte-mente negativo, dicono i membri del Comitato “No centralina idroelettrica Re-sia_2 Ponte Rop”, nato subito dopo che sono state rese note le intenzioni del Consorzio e che ha in Anna Mi-celli, ex presidente della Pro Loco di Val Resia, la sua por-tavoce. segue a pagina 2 Spet v vaše hiše 7.januaija2010 Cenjeni bralci, še enkrat vam želimo najboljše v novem letu. Prihodnja številka Novega Matajurja pride v vaše hiše 7. januarja 2010. Naši uradi bojo med prazniki zaprti, var-nemo se spet 4. januarja 2010. Spomnimo vas, da je treba plačati naročnino, ki je ostala nespremenjena, do 28. februarja. II prossimo namero del Novi Matajur esce il 7 gennaio 2010. Ob koncu težkega lieta Na stuojmo se bat ambicioznih idej Zaperja se no lieto, kije bluo težkuo. An se bojimo, de tiste, ki parhaja, bo še buj huduo. Skarbi nas, kaj bo z našo manjšino an nje organizacijami, kakuo puoj-dejo napri projekti, ki jih imamo za kulturno oboga-tiet našo zemljo, za ji varnit ponos an nove šanse rasti v dialogu an sodelovanju z vsiemi našimi sosedi na vsieh straneh. Vse tuole, se-vieda, v spoštovanju kulturne an jezikovne tradicije, ki so nam jo zapustili naši starši. An tudi v duhu evropskih učil an navodil. Evropa brani an hvali jezikovne posebnosti an pluri-linguizem, podperja mier, sodelovanje, integracijo an skupno rast krajev an ljudi, ki jih je dugo cajta ločevala tarda meja, sada pa so vsi kupe pod tisto evropsko strieho. Skarbi nas tudi, kaj bo z našimi dolinami, z našimi kamunskimi upravami, kduo bo skarbeu za človie-ka, ki živi v brezieh, za pravice naših gorskih ljudi an vasi. Povsierode, se zdi, de se v telem našem cajtu buj po-derja an rieže, ku zida, gradi an povezuje. Trieba pa je, mimo vsega, gledat napri z optimizmom, z optimizmom volje, ki pomaga doseči še te nar-buj težke rezultate. Naša miseu za novo lieto je: na stuojmo se bat sanjat, na stuojmo se bat imiet velikih idej an projektov an tudi gledat napri z velikimi ambiciami. Mi imamo pred sabo ni-mar učilo, ki ga je dalo vsem nam rojstvo naše dvojezične šuole. Bila je lie-pa sanja, ki se nam je zdie-la neuresničljiva, de nam jo na bojo pustil uresničiti. Nje ustanovitelji pa so bili prepričani, de je biu tist proget dober, potrieben an hnucu. A sada dvojezična šuola je, an še kakuo velika! An kakuo jo vsi hvalijo. Se na smiemo nikdar ustrašt težav an nimar die-lat, de naše sanje ratajo res-nica. An Gorenjo vas je v začetku tiedna zamedlo. S tejim božičnim motivam želimo našim braucem še ankrat vse narbuojše za praznike an v Novem iietu! (Foto: Dino Gorenszach) Srednjeveške utrdbe in patriarhalni gradovi Na 4. večeru Beneških kulturnih dnevov predavala Maurizio D’Arcano Grattoni in Silvester Gaberšček S predavanjema o srednjeveških utrdbah v Nadiških dolinah (Maurizio D'Arcano Grattoni z Videmske univerze) in patriarhalnih gradovih v bližnji Sloveniji (Silvester Gaberšček s slovenskega ministrstva za kulturo) seje prejšnji teden zaključil decembrski niz srečanj v okviru letošnje izvedbe Beneških kulturnih dnevov z naslovom “Odkrivajmo našo zgodovino”, kijih prireja Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju z Občino Špeter in Pokrajino Videm in se bodo nadaljevali po novem letu. (T.G.) beri na strani 3 Silvester Gaberšček, Giorgio Banchig in Maurizio D'Arcano Grattoni na četrtem srečanju letošnjih Beneških kulturnih dnevov Četrtek, 24. decembra 2009 2 Ha suscitato molte polemiche il progetto della centralina in localita Ponte Rop a Resia Resiani e C0.SIN.T in disaccordo su impatto ambientale d economico Brezposelnost se je najbolj povečala na Goriškem segue dalla prima II Comitato spontaneo ha gia raccolto 3.300 firme, tra cui anche quelle di 628 residenti a Resia (su un to-tale di 1.006 abitanti nel Comune) che hanno scelto di sostenere 1'attivita del Comitato. La localita scelta per la nuova preša d'acqua per la centralina idroelet-trica e molto amata dai Resiani anche perche si tratta della loro zona di bal-neazione, dove d'estate si riuniscono moltissimi gio-vani. I rappresentanti del CO.SIN.T pero affermano che la salvaguardia delTam-biente e tra i loro principa-li obiettivi e che la previ-sione paesaggistica tiene in considerazione la prote-zione delThabitat naturale, della flora e della fauna del torrente Resia. Ma CO.SIN.T e Comitato si trovano in disaccordo anche sulTimpatto economico. Gli imprenditori so-stengono che gia la prece-dente centralina costruita dal CO.SIN.T sul Rio Barman ha portato a Resia solo benefici dal punto di vi-sta economico, dato che il Comune non ha speso nien- te per costruirla, ma incas-sa lo stesso annualmente dai 300 ai 500 mila euro, ri-sorse che puo utilizzare per i servizi. Secondo gli esponenti del Comitato invece, dal lato economico non ci sarebbe praticamente nessun van-taggio reale per la popola-zione, in quanto non au-menterebbe 1‘occupazione e non ci sarebbero fornitu-re di energia elettrica a prezzi ridotti per gli abitanti, e quindi sarebbe solo Tamministrazione comuna-le a ricavarne un guadagno. La vicenda della centralina Resia 2 ha pero le sue radici nel passato. Negli anni '90, Tamministrazione di Luigi Paletti aveva in-fatti ottenuto dalla Regione la concessione per la riatti-vazione della vecchia centrale idroelettrica sul Rio Barman, in funzione dal 1910 fino al terremoto del 1976. L'amministrazione co-munale avrebbe avuto in quel caso, pur intendendo collaborare per realizzare il progetto, con altre societa, un ruolo predominante ed i vantaggi dal punto di vista economico sarebbero stati certamente superiori per tutta la vallata. In quel periodo e stato fatto dal dot-tor Fuccaro anche uno studio tecnico per Tindividua-zione delle aree piu favore-voli per la costruzione del-la centralina. Tra queste rientrava anche la localita Rop, ma nulla e stato poi deciso a riguardo. Dopo il cambio alla gui-da del Comune, la giunta Barbarino ha deciso di ce-dere la concessione alla CO.SIN.T. Po podatkih, ki so jih obravnavali v slovenskem parlamentu, se število brezposelnih vse bolj približuje številki 100 tisoč. Ob koncu oktobra 2009 je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 94.591 brezposelnih oseb, kar je 51% več kot oktobra 2008. O teh zaskrbljujočih podatkih je poročal minister za delo in socialne zadeve Ivan Svetlik, kije povedal, da se je na Zavodu za zaposlovanje v prvem trimesečju leta 2009 prijavilo 29.939 brezposelnih oseb, odjavilo pa se jih je 16.496, kar pomeni, da so našli zaposlitev. Pri slovenski vladi ocenjujejo, da bo v prvem trimesečju prihodnjega leta prijav na zavod približno za tretjino manj. Ker se bodo negativni trendi na področju zaposlovanja v letu 2010 nadaljevali, je v okviru proračuna za leti 2010 in 2011 povečan obseg sredstev za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. V ta namen so na ministrstvu za obe leti pripravili nekatere nove programe in pa tudi okrepili izvajanje obstoječih. Tako je v predlogu načrta ukrepov za 2010 in 2011, v letu 2010 namenjenih 134 milijonov evrov za aktivno politiko zaposlovanja: od tega 64,4 milijone iz integralnega proračuna in 69,6 milijonov iz sredstev za izvajanje operativnega programa razvoja človeških virov, torej iz evropskega socialnega sklada. V letu 2011 pa je načrtovan obseg 103,5 milijona, od tega 62 milijonov iz Evropskega socialnega sklada in 41 milijonov iz proračuna. Glede na situacijo, ki bo nastajala, bo vlada lahko povišala interventna sredstva, če bo to potrebno. V drugem četrtletju 2009 je bilo v Sloveniji 981.000 delovno aktivnih prebivalcev, to je skoraj za 19.000 oziroma za 2% več kot v preteklem četrtletju. K povečanju števila delovno aktivnih prebivalcev je prispevalo povečanje števila obrtnikov ter tistih, ki so delali preko študentskih servisov. Vsaka od omenjenih skupin se je namreč v primerjavi s četrtletjem poprej povečala za 10.000 oseb. Povprečno tedensko število običajno opravljenih ur delovno aktivnega prebivalstva je prvič v zadnjih petnajstih letih padlo pod 40, in sicer na 39,7 ure. Tudi število dejansko opravljenih ur na teden je bilo v drugem četrtletju 2009 nizko, v povprečju 34 ur na teden. Rast števila brezposelnih oseb se je nadaljevala tudi v drugem četrtletju 2009, in sicer se je njihovo število v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečalo za dobrih 3.000 ali za 6%. Šest od desetih brezposelnih oseb je prebivalo v Vzhodni Sloveniji; stopnja brezposelnosti v tem delu države je bila 6,4-odstotna; v Zahodni Sloveniji pa je bila 4,7-odstotna. Kot običajno je bila stopnja brezposelnosti najvišja med mladimi, to je med osebami, starimi od 15 do 24 let, in sicer je bila 12,4-odstotna, vendar je bila za 2,3 odstotkov nižja kot v prvem četrtletju 2009; to je v tem obdobju običajno, kajti v drugem četrtletju se začenjajo počitnice in takrat veliko mladih opravlja počitniško delo. Neaktivno prebivalstvo so sicer v glavnem predstavljale ženske, saj jih je bilo v prvem trimesečju letošnjega leta 414.000 (torej je bilo med desetimi neaktivnimi osebami skoraj šest žensk). Septembra je brezposelnost porasla v petih območnih službah Zavoda za zaposlovanje, najbolj na območju Kopra (3,7 odstotka) in Nove Gorice (3,1 odstotka). Najbolj se je zmanjšala na območju Celja (-1,3 odstotka). V prvih devetih mesecih se je brezposelnost najbolj povečala na območju Nove Gorice (58 odstotkov), najmanj pa na območju Murske Sobote (11,5 odstotka), (r.p.) ima Stojan Spetič 1 Tudi letos se za božič dogajajo čudne reči. V nekaterih šolah so učiteljice sklenile, da ne bodo postavile jaslic, češ da so v razredih tudi otroci iz muslimanskih družin. Očitno ne vedo, daje božič praznični in dela prost dan v 25 muslimanskih državah. Izjema je Saudova Arabija, ki je za islam kakor za katoličane Vatikan. V Maroku pa so šole zaprte kot pri nas. Kajti muslimani praznujejo božično rojstvo in ponekod tudi postavljajo jaslice, ker jim je Miriam, najpomembnejša ženska, ki jo Koran omenja, rodila velikega preroka Jezusa. Božični čas praznujejo tudi Judje, čeprav je to Hanuka, praznik luči, ki močno spominja na adventno čakanje. Skrajni čas bi bil, ko bi tudi pri nas premostili neumna ločevanja in spore ter praznovali božič za to, kar lahko je: praznik miru, družinske ljubezni, upanja in veselja. To nas druži vse, verniki različnih veroizpovedi pa naj ga še oplemenitijo po svoje. Predvsem naj bi to bil praznik miru, ki ga na Zemlji še vedno primanjkuje in smo celo doživeli, da so Nobelovo nagrado za mir podelili državniku, ki je poslal v vojno nadaljnjih 30 tisoč oboroženih mož. Potem naj bi bil še praznik človeške bližine in solidarnosti. Ali ni večja sreča, če pomagaš revnim in potrebnim, kakor da trošiš za nepotrebna darila in preobilje hrane? Bodimo iskreni. Božič, kakor ga doživljamo sedaj, je bolj plod potrošniške reklame in nakupovalne mrzlice, kakor intimnih čustev in družinske sreče. V slami položenega novorojenčka je v pojmovanju božiča zamenjal Božiček, dobri dedek Kokakole, ki se smeje Ho- hoho in mu jelen Rudolf z rdečim nosom po nebu vozi sani z darili za pridne otroke. Božični in novoletni prazniki so kot nalašč za kratke počitnice in obisk sorodnikov. V Italiji sta dva dneva sneženja povzročila prometni kaos. Ukinili so 350 železniških povezav in nič koliko poletov. V Rusiji, Skandinaviji in ZDA, kjer sneži celo zimo in je mraz hujši, pa vlaki in letala nimajo večjih zastojev. Ker so na to pripravljeni, Italija pa ne. Italijanska vlada se za prevoze nikoli ni zanimala. Izjema so avtoceste, ker so bile pol stoletja Fiatove koristi važnejše od splošnih. Morda pa je to reforma, ki bi jo ljudje odobravali in podprli. Toda politika se še vedno ukvarja z vprašanjem u-stavnih reform, češ da je to pogoj za učinkovito upravljanje skupnih koristi. Pa ima prav predsednik Napolitano, ko ugotavlja, da za reforme ni pogojev, parlament pa je itak ponižan. Prazniki bodo minili, problemi pa ostanejo tudi v novem letu. Kljub vsemu pa vsem bralcem želim srečne in vesele praznike! kratke.si Dai Balcani senza visto neirUnione europea II19 gennaio e atterrato a Por-torose un aereo proveniente da Belgrado con a bordo giornalisti e operatori turistici. Cosi e stata fe-steggiata la caduta di un altro im-portante confine. I cittadini di Ser-bia, Montenegro e Macedonia ora non hanno piu bisogno del visto per entrare nei paesi delTUE. E merito della Slovenia se l’impor-tante appuntamento e stato anti-cipato per consentire ai cittadini di quei paesi di muoversi liberamen-te durante le festivita natalizie. La crisi c’e, ma il turismo sloveno va bene L’attivita turistica ha raggiunto risultati superiori alla media dei paesi delTUE. Lo ha affermato nei giorni scorsi il ministro sloveno delTeconomia Matej Lahovnik. In realta si e registrata una flessione degli arrivi pari al 2%, ma e ben contenuta rispetto alla media europea (meno 8%). II ministro ha anche annunciato che verranno sostenuti con 28 milioni di euro 17 progetti e che il settore turistico e quello piu efficace nelTattingere ai fondi delTUE. II governo sloveno riconosce le unioni familiari tra gay II governo sloveno ha appro-vato ed inviato al parlamento un nuovo disegno di legge sulla fa-miglia che riconosce, come “unioni familiari”, le convivenze regi-strate di coppie omosessuali e prevede per loro anche il diritto al-1’adozione di bambini. II governo intende appoggiare la famiglia tra-dizionale, ha detto il ministro Svetlik, ma prende atto che sono 1/3 le unioni atipiche in Slovenia. Contrari Topposizione e la Chiesa che annunciano il referendum. Ancora alle preše con la legge sulle Provincie Al lavoro i partiti della mag-gioranza per definirne numero, competenze e fonti di finanzia-mento. Sul tavolo ci sono diverse ipotesi: potrebbero esseme istituite tre, sei oppure otto. Nei primi due casi il Litorale - tutta la fascia con-finaria - sarebbe unito, nel secondo diviso in due. Sulla questione si registra un forte ritardo ed e im-pensabile che la legge (con la mag-gioranza dei 2/3) venga approva-ta nelTautunno del 2010 e Tanno dopo si tengano le prime elezioni. I pizzi di Idria vanno in archivio II museo di Idria ha avviato la digitalizzazione del proprio archivio. Ha iniziato con la cataloga-zione dei motivi e dei disegni dei pizzi piu antichi e gia intaccati dal tempo. Tra questi anche sette campionari di pizzi che risalgono alTOttocento. Dal 1875 in poi in-fatti i pizzi venivano venduti sui mercati europei e in America dal-1’azienda di Franc Lapajne. II progetto, sostenuto da fondi europei, rende fruibile a tutti, tramite internet, un patrimonio prezioso. Kultura tudi informativne točke, obiskovalci pa bodo lahko v srednjeveškem naselju tudi prespali. Gaberšček pa je občinstvu, ki se je zbralo v občinski dvorani v Špetru, pripovedoval o patriarhalnih gradovih v Sloveniji. Teh je bilo pravzaprav le osem, skupno pa je v Sloveniji kar 1246 boljše ali slabše ohranjenih gradov. Vidnih je sicer le dobra polovica, mnogi so propadli, nad nekaterimi so zrasla nova naselja, vsekakor pa predstavljajo pomembno sliko slovenske krajine. Pod oblastjo oglejskega patriarha je bilo ozemlje južno od reke Drave, v njegovi lasti pa so bili Tolmin- ski grad (na Kozlovem Robu), ki je bil pomemben tudi v času tolminskega punta, Vipava (sestavljata ga spodnji in zgornji grad), Prem pri Ilirski Bistrici, Predjamski grad v Postojni, ki je še bolj slikovit kot Landarska jama v Benečiji, Snežnik, kije bil tudi obnovljen s sredstvi, ki jih je dala na razpolago Evropska unija, Lož na Notranjskem, Kostelj nad Kolpo na meji s Hrvaško in grad na Trški gori pri Novem mestu. Patriarhi so imeli še veliko drugih lovskih točk, zadrževali pa so se tudi v samostanih in prav oglejski patriarhi nosijo veliko zaslug, da so zgradili Žičko kartuzijo in samostan v Stični. (T.G.) 0 bolj ali manj ohranjenih srednjeveških gradovih Profesor D’Arcano Grattoni in Gaberšček pripovedovala o utrdbah in gradovih v Nadiških dolinah in Sloveniji s prve strani Profesor D'Arcano Grattoni, ki poučuje na Univerzi v Vidmu, je s pomočjo fotografskega gradiva spregovoril predvsem o štirih srednjeveških gradovih: o Ahren-spergu v Bijačah, o Urus-bergu ali Guspergu v Šenčurju, Gronumbergu v Čedadu in gradu pri Landarski jami. Ob kamnitem stopnišču pri j ami so še danes vidni ostanki srednjeveškega gradu, ki je bil del širšega obrambnega sistema, ki je vključeval grad Ahrensperg v Bijačah in še eno utrdbo v Landarju, kjer je prebival oglejski patriarh. V jami je vgrajena tudi kapela, ki je nastala leta 1477 po načrtu slovenskega arhitekta Andreja iz Škofje Loke. To potrjuje njegov podpis na vhodu v kapelico: “Maister Andre von Lach 1477 - Jacob”. Ime Jakob je najverjetneje ime njegovega pomočnika. Pri Bijačah pa so s sredstvi evropskega projekta In-terreg obnovili srednjeveško naselje in pri tem uporabili gradbene tehnike in materiale iz druge polovice petnajstega stoletja. Uredili so Grad pri Landarski jami čiji niesmo imiel take skupine, ki bi piela an pisala piesmi v narečju,” nam je jau lider skupine Davide Clo-dig, ki je upravičeno zadovoljen doluožu, de “so vsi člani skupine diplomirali ali se Presentato il Vocabolari Furlan Giovedi 10 dicembre a Palazzo Belgrado il presidente della Provincia Pietro Fontanini, il presidente della Societat Filologiche Furlane Lorenzo Pelizzo ed il vicepresidente Fe-derico Vicario hanno presentato il Vocabolari Furlan, il primo vocabolario monolingue friulano. L’opera, realizzata dalla Societat Filologiche Furlane su incarico della Provincia di Udine, contiene 7.000 voci (12.000 se si con-tano anche le locuzioni). “Si tratta di un vocabolario di formato ta-scabile - ha sottolineato Fontanini - destina-to, in particolare, alle scuole. Gli študenti avranno a disposizione uno strumento ma-neggevole per conoscere meglio il friulano. Questa pubblicazione, inoltre, irrobustisce lo status della lingua friulana: il vocabolario monolingue e, infatti, uno strumento che tutte le lingue possiedono”. II Presidente della Provincia si dice ottimista: “Sempre piii persone si avvicinano con interesse al friulano, che rap-presenta, insieme allo sloveno ed al tedesco, un patrimonio che rende speciale la nostra Re-gione. Esprimersi nella propria lingua, oltre che una ricchezza, e un diritto universale”. II presidente della Filologjiche Pelizzo ha sottolineato che per promuovere la lingua e necessario un lavoro di squadra. “La Filologjiche - ha detto Pelizzo - ha compiuto 90 an-ni e per la maggior parte del tempo ha ope-rato in un clima di isolamento. II Vocabolari non sara esente da critiche, ma esse non sa-ranno improduttive se presentate con spirito di collaborazione”. “II Vocabolari - ha poi spiegato il profes-sor Vicario - e una novita assoluta che rimarca Tautonomia espressiva della lingua friulana che e in grado di spiegarsi da sola”. II profes-sore ha aggiunto che questo vocabolario e una prima edizione: in futuro, il progetto potra es-sere ampliato e perfezionato con il contribu-to della comunita friulana. Si sta pensando anche ad un possibile sviluppo informatico del-la proposta. Vicario ha fatto il punto anche su un’altra interessante novita nata dalla collaborazione tra Provincia e Filologjiche: il bol-lettino informativo Scuele Furlane. La pubblicazione, supplemento alla rivista di cultu-ra “Sot la Nape”, intende fornire risposte ed ausilio agli insegnanti di friulano ed ai geni-tori che hanno scelto la lingua come materia d’insegnamento per i propri figli. II bolletti-no presenta progetti e materiali didattici, non-che informazioni sul mondo della scuola. (i.c.) Rečan: v koledar so zbral zdravilna zelja an znanje naših ljudi Trave an zelja so ljudje poznal, pobieral an nucal za napravit buojše jedila an še posebno za se zdravit že v začetku človie-štva, vic al manj po cie-lem svietu. Tuole znanje se je skuoze stuoletja nabiera-lo an prenašalo iz roda v rod, narvič po ženski liniji, od matere na hčere. An na srečo je šele donašnji dan živuo. An tala je tudi tema koledarja, ki ga je kulturno društvo Rečan z Lies napravlo za vse svoje člane an garmiške ka-munjane, saj ima pokroviteljstvo garmiškega ka-muna, za finančno po-muoč je pa parpomagala videnska pokrajinska a-ministracjon. Ku vsi tisti, ki so v zadnjih lietih par-šli na dan, je an tel koledar od Rečana liep an jasen, se lepuo bere an je brez nepotriebnih okrasov an olepšav. Fotografije so čiste an vse narete pru za tel na-mien. Posvečenje starejšim ljudem iz garmiškega kamuna, ki so priče an po-znavauci ljudskih navad, pomemben del katerih so tudi zelja an ljudska medicina. Le grede pa je vabilo vsem nam, naj na po- zabemo telega znanja. Vsak miesac ima adnega protagonista an nam parna-ša tudi dobre recepte z domačimi an znanimi želji. Takuo srečamo Livio Ar-nejčiciovo, Anno Bliščuovo, Tereso Peginovo, Marjuto Nakoncnih, Diano Bucula-jovo, Rosino Flipežovo, Ade-le Pečuovo, Almo Škinjino, Amaljo Drejonovo an tri može: Toninaca Balentaca, Alda Žefcja an Sergia Pi-čulna. Od njih zvemo, ka-kuo an zaki se nucajo ka-lendula, salvia, modac, grutca, komilca, luštrih, komarač, slis, mederjau-ka, ozebar, rožmarin an brienje. Koledar, ki je vas napisan po sloviensko, sta napravla Margherita Tru-sgnach Tarbijanova an Aldo Clodig Te Dolenjih. Nove lieto nam parnese nov CD BK evolution, ki ga snemajo glih tele dni v Špie-tru. V prostorih Slovenskega kulturnega centra so kak tie-dan nazaj napravli primerno, insonorizirano sobo, ki bo služila Glasbeni matici za lekcije baterije, tu sada snema nje drugi cede skupina BK evolution, ki kot društvo želi biti referenčna točka za mlade beneške bende, ki so se zadnje lieta rodili ku gobe pod dažam. An niemajo, kje imiet njih vaje. “Potrieba po prostoru je zaries velika,” nam je jau Davide Clodig, “an mi, ku društvo, jim želimo pomagat an stat ob strani.” Zaključila se je super sezona za BK evolution, ki so od Dneva emigranta do di-čembrja imiel dvajset koncertov (ne adan vič, ne adan manj) po Benečiji, v Posočju, Gorici an Novi Gorici, v Vid-nu. Snemal sojih tudi po radiu an po televiziji Slovenija, takuo de so ratali zaries popularni an jih poznajo ne samuo v krajih blizu meje. “Po Checcu v Bene- Spietar: BK evolution snema že drugi cede slovenskih piesmi Beneška skupina j e lietos imiela dvajset koncertov v naši deželi in Sloveniji Bk evolution na enem od zadnjih koncertov, spodaj Andrej Jussa snema Davida Tomazetiča, ki igra bas kitaro pred očmi Davida Klodiča učili in se učijo, tudi v Glasbeni šoli, an tuole se prvič gaja tel par nas,” de imamo v bendu vse “šuolane” godce. V Sloveniji so bili lepuo sparjeti an njih piesmi se morejo poslušati tudi po radiu Slovenija. Narvič ljudi pa jih je spoznalo na proslavi za vrnitev Primorske k matični domovini, ki je bila 14. se-temberja v Kobaridu an je šla v živo po Tv Sloveniji. Zlo je užgala piesam Igorja Cerna Nove sanje, novo življenje v terskem narečju. “Marsi-kajšan od tistih, ki so nas paršli poslušat, so nas parvič čul tenčas,” prave Davide. Očitno mladi guorijo med sabo isti jezik, četudi naš ima barvo an melodijo narečja, an se hitro zastopijo med sabo. Davida Klodiča smo se-vieda vprašal, naj nam pove kaj o novem CDju. “Po prvi izkušnji Checco- vih piesmi, smo vzel zalet, smo se zavnesli, an snemamo drug cede, telekrat z našimi piesmi, mojmi an tistimi od Igorja Cerna, pruzapru narvič jih je njega. Adna je od Alessandra Bertossina. Jih bo 12, nekatere so ‘stare’, druge pa nove. Če izuzame-no dvie, ki sem jih zluožu ist po besiedah pesnika Ferija Lainščka an so v slovenskem jeziku, vse druge so v nadiškem an terskem dialektu. Adna bo tudi po rezijansko, besiede je napisala pesnica Silvana Paletti na prošnjo Igorja Cerna, kije za njo sluožu glasbo.” Nam na ostane ku počakat na febrar, kadar pride na dan tel cede. BK evolution pa žel-mo še dosti uspehu v prepričanju, de bomo vsi lepuo an dugo užival z njih kreativnim an umetniškim die-lam. Iz kalendule 1 p Mati Božja Marija - NOVO 2 s Bazilij 3 N Presveto Jezusovo ime 4 P Favsta 5 T Amelija. KOI.IDA 6 S Sveti trije kraji, Oufor. 1 > \ \ 7 Č Rajmond 8 p Severin 9 s Adrijan 10 N Jezusu Krst. Pavlin Oglejski. Calendula oflicinalis Calendula - Kalendula - Vrtni ognjič Se nuca cvetje, ki se more skuhat tu uodi. an pomaga za oprat rane an za ozdravit infekci|e na koži. Če ložemo kalendulo tu ojčno oje. nam tole mazilo pomaga, kar se opečemb. Čaj kalendule diela dobro pruot ulčeri an za ženske boliezni. Če se namažemo roke an žuot s kremo od kalendule. bomo imiel buj lepo an zdravo kožo. 21 Č Neža 22 P Vinčcnc 93 c ,___________________________________________________________ v /če/uir - cc/a/u(ar Aktualno V petek, 18. decembra, skupno srečanje SKGZ in SSO V ospredju napovedano krčenje državnih in deželnih prispevkov Odnos rimske vlade in krajevnih uprav, predvsem Dežele FJK, do slovenske jezikovne skupnosti v Italiji, krčenje finančne podpore njenim ustanovam ter organizacijam in položaj Slovenskega stalnega gledališča in slovenskih jasli v Dijaškem domu v Trstu so bile glavne točke srečanja deželnih vodstev Slovensko kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij v petek, 18. decembra, v Čedadu. ZELENI J LISTI Ace Mermolja Prostor in čas Benečije Predstavniki krovnih organizacij zelo kritično ocenjujejo dejstvo, daje Tondo-va deželna uprava črtala vsa sredstva iz posebnega sklada, ki ga predvideva deželni zakon za Slovence. Po drugi strani pa je namenila 80.000 evrov za zaščito narečij v Videnški pokrajini, kar samo potrjuje nasprotovanje desnosredinske vlade dejstvu, da živijo Slovenci tudi na Vi-denskem. Kar zadeva odnos Dežele FJK do naše skupnosti, pa je po mnenju predsednikov SKGZ in SSO Pavšiča ter Štoke najhuje to, da pri porazdelitvi sredstev, ki nam jih dodeljuje italijanska država (Dežela pa je pri tem le posrednik), prvič ni bilo upoštevano mnenje posvetovalne komisije za slovensko manjšino. “Kot manjšina postajamo za državne in krajevne inštitucije vse bolj nevidni,” je dejal Pavšič. “Italijanska vlada je tudi ezulom in italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem znižala prispevke, a je nato zanje poskrbela v maksiamandmaju, na nas pa kljub obljubam Berlusconija in Frattinija slovenskima kolegoma Pahorju in Žbogarju pozabila.” Predsednik SSO Štoka je glede tega omenil, da nameravata iti s Pavšičem po praznikih v Rim, kjer se bosta srečala s podtajnikom na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredom Mantico. Možnost, da slovenski narodni skupnosti vrne odvzeti milijon evrov, ima Italija vsekakor še j anuaij a z “zakonom omnibus”, sicer bo morala manjšina razmisliti tudi o morebitnih javnih protestnih akcijah, so povedali predstavniki krovnih organizacij. Januarja pa bo vsekakor na sporedu tudi skupno srečanje SKGZ in SSO ter vseh njunih članic, na katerem bo govora o težkem položaju, v katerem se nahaja manjšina. V ospredju čedajskega srečanja so bili tudi Sovensko stalno gledališče in jasli v Dijaškem domu v Trstu. Glede SSG-ja sta Pavšič in Štoka poudarila pomembno vlogo, ki jo je imel pri reševanju našega gledališča tržaški prefekt Balsamo. Zdaj je nujno, da SSG začne s svojim rednim delovanjem, pri tem pa je potrebna složnost vseh akterjev. Zelo negotova pa je v tem trenutku bodočnost slovenskih jasli v Dijaškem domu. Če ne bo pozitivnih zasukov, jih bodo morali ob koncu letošnjega šolskega leta zapreti, kar bi bila za vso manjšino velikanska škoda. Po Pavšičevem mnenju je treba za ohranitev jasli najti rešitev znotraj manjšine, Štoka pa poziva vse slovenske izvoljene predstavnike, naj se v pristojnih organih potegujejo za podporo. “Brez pomoči politike krovni organizaciji ne bosta mogli rešiti slovenskih jasli v Dijaškem domu,” je prepričan predsednik SSO. Vodstvi SKGZ in SSO sta se srečali tudi s predstavniki špetrskega Inštituta za slovensko kulturo in se z njimi dogovorili o načrtih za naslednje leto, marsikaj pa bo odvisno od tega, če bo ambiciozni projekt Jezik odobren ali ne. Govora je bilo tudi o letošnji Prešernovi proslavi, katere programje okvirno že sestavljen, krovni organizaciji pa bosta na njej podelili tudi posebne nagrade za dosežke na kulturnem in drugih področjih po zgledu Prešernovih nagrad, ki jih podeljujejo v Ljubljani, a jih zamejski ustvarjalci redko prejmejo. Odobren je bil tudi pravilnik za njihovo podelitev. (T.G.) Kmalu bo sedem let, odkar prihajam v redakcijo Novega Matajurja. Tu sem zaposlen, čeprav sem atipičen delavec. Del svojega časa posvečam novinarstvu, ostali pa različnim dejavnostim (od založniške do izraziteje kulturnopolitične), tako da niham med Trstom in Benečijo. Po svoji “novinaiski naravi” nisem bil in nisem kronist, čeprav poznam in opravljam tudi to specializacijo znotraj različnih novinarskih smeri. Delo “na robu” kronike pomeni, da nisem “terenec”, človek, ki je vsakodnevno tam, kjer se nekaj dogaja. To velja tudi za moje delo v videmski pokrajini, čeprav sem v teh letih spremljal številne vesele in tragične dogodke. Kljub temu, da moja prisotnost ni stalna in da ne obiskujem številnih dogodkov po vaseh in občinah, sem nekatere stvari vendarle spoznal. Govoril sem z različnimi ljudmi, poslušal, sledil delovanju posameznikov in skupin, politiki in polemikam, kulturnim dogodkom in domačim zdraham. Bil sem na mnogih sestankih, skratka, ustvaril sem si določeno sliko Benečije, obenem pa Rezije in Kanalske doline. Tudi te podobe si nisem ustvaril vedno in samo kot novinar, ampak, dodatno, kot član manjšinskih organizacij, kar mi pomaga razbirati določena zakulisja, ki niso razvidna iz pisanja. Omejil bi se torej na Benečijo ter na njeno kulturno-jezikovno specifiko in na to, kar imenujemo “narodno zavest”. Med Slovenci v Sloveniji, deloma pa tudi v Gorici in Trstu, se je o Benečiji ustvarila predstava, ki je pogostokrat mitizirana ali pa celo folklorizirana. Dejansko deluje v Benečiji, ali pa je z Benečijo povezanih, lepo število vrhunskih intelektualcev, umetnikov, specialistov na raznih področjih itd. Ta beneška elita pa je povsem konkretno integrirana z italijanskim svetom in to bolj kot del intelektualcev v Trstu ali v Gorici, da ne govorimo o tistih, ki delamo v slovenskih organizacijah. Prav iz ustvarjanja te beneške elite lahko razberemo močno identitetno postavko, ki bi jo opredelil takole: kraj, topos, beneški paisaž, ki pomeni več kot neka konkretna zemlja, o kateri mislimo npr. na Tržaškem. Kraj pomeni korenine, obenem pa mit ali simbol, ki spremlja človeka tudi takrat, ko je omenjeni človek daleč ali v drugem okolju in v drugi družbi. Prav v tej številki NM objavljamo intervju z Luiso To-masetig, ki v določenem trenutku pravi, da te kraj zaznamuje bolj od same besede. Ta kraj bomo našli v pesmih, v poeziji, v prozi, v slikah, študijah, filmih, skratka, v visoko kakovostni produkciji, ki je v Benečiji in okolici ne manjka. Jezik ali domače narečje sta pomembna in govorita o nekem mikrokozmosu, kjer se je človek rodil. Skratka, kar je bil za Kosovela Kras, je za beneškega človeka in intelektualca podoba zelenih gričev, ozkih in dolgih dolin, vasi, ki vedno samotnejše ždijo na pobočjih kot orlova gnezda sredi bližnjih planin. Te podobe z gozdovi, s samotnimi hišami, s tišino in pravljicami, ki govorijo o skrivnostnih bitjih, so del določene identitete, so njena beneška značilnost. Mislim, da se tudi manj učeni in razmišljujoči ljudje nekako prepoznavajo v omenjenih podobah. Del omenjenih ljudi sebe čuti kot pripadnika slovenskega naroda, ne vem, če manjšinskega ali večinskega, drugi pa se čutijo vezane na kraj in jezik, na stare zgodbe in okuse, ki ostanejo tudi takrat, ko se napotiš v moderni svet, razmišljaš moderno, se oblačiš po modi itd. Tipična znamenja mešanice med starim in modernim, mitskim in predmetnim so Postaja Topolove, Okno na slovanski svet, a tudi petje zborov in godba domačih ansamblov: rock, pop ali pa skupin, ki gojijo klasično glasbo. Kakorkoli se torej obračamo na Benečijo in na njene ljudi, ne moremo mimo nekaterih mitov in simbolov, ki ustvarjajo določeno zavest, kulturo in jezik in se z ljudmi selijo v modernizacijo. K temu bi dodal še zgodovino prostovoljnega ali nasilnega izseljevanja in nekega občutka ogroženosti, ki so ga zapustili močni in realni politični ter drugačni pritiski na ljudi. Iz spomina pa ne bi ustvarjal nekih čisto političnih kategorij, ampak bi opozoril na čutenje, ki ostane tudi takrat, ko se je nekaj že zgodilo in postalo preteklost. Če so moja opažanja kolikor toliko stvarna in ne le subjektivne predstave nekoga, ki prihaja nekam po službeni poti, potem je jasno, da je beneškim ljudem težko nekaj vsiljevati, obenem pa je povsem napačno misliti, da so določeni miti in simboli del neke naivne ali trpeče beneške duše. Beneški ljudje so globoko v modernem svetu, v postindustrijski dobi in so bolj, kot npr. jaz sam, dnevno integrirani in kontaminirani z vrtoglavo naglico sodobnega sveta. Trst vozi počasneje od Furlanije, kamor se izteka Benečija. Če torej govorimo o narodni zavesti v Benečiji, je potrebno spoštovati tako osebna čustva in misli ljudi kot tudi dejstvo, da ima ta zavest, ko je prisotna, posebnosti, ki jih ne najdemo ne v Gorici in niti v Trstu. To seveda ne pomeni, da Benečani niso del slovenskega naroda, ki je bil pred tem etnična in še prej plemenska skupnost. Prav tako ne postavljam v dvom dejstva, da so beneško, rezijansko in kanalsko narečje del slovenskih narečjih. Načela in znanost pa ne moreta spregledati človeške duše in mitske sedimentacije, kije v globini človeka, ki še ni izgubil korenin, ki nosi v sebi neko pripadnost in ni postal indi-vidualec brez preteklosti in brez kvalitet. Benečan ostaja poseben Slovenec, ki pred na-rodno-političnimi kategorijami nosi v sebi svoj kraj, jezik in pripoved, ki prihaja od daleč. Ta “od daleč” pa se spaja z najsodobnejšim svetom in živi svoje naravno življenje brez potrebe po pretirani ma-nifestativnosti, proslav, zastav itd. Je in v svoji prisotnosti pomaga ohraniti preteklost in z njo kakovosten pogled na različne možnosti bodočnosti. Čas je, da razmislimo tudi o javni manifestaciji s prve strani Zanje so se našla sredstva. Odločitev je predvsem politične narave. S takšno potezo so predstavniki deželne izvršne oblasti sporočili, da podpirajo razmišljanje, da rezijanščina ali nadi-ško narečje ne sodita v kontekst slovenskega jezika, marveč so drugačnega jezikovnega izvora, kot se je na videmskem posvetu trudil razlagati rezijanski župan, kije »dokazoval«, kako so rezijanske besede večinsko romanskega izvora. Če smo Slovenci res elitna manjšina, zakaj nam rimska vlada sistemsko reže prepotrebna sredstva z razlogom o spološni krizi; v maksiamandmaju pa je našla denar za druge skupnosti in za ezulske organizacije? Za našo »privilegirano« manjšino pa nič in to kljub obljubam, ki sta jih premier Berlusconi in zunanji minister Frattini dala kolegoma Pahorju in Žbogarju? Če smo tako pomembna in privilegirana manjšina, zakaj potem predsednika obeh krovnih organizacij nista bila vredna krajšega snidenja z italijanskim zunanjim ministrom ob njegovem srečanju s slovenskim kolegom na Brdu pri Kranju? Kako oceniti dejstvo, da odbornik Molinaro ni upošteval mnenja sloven- ske deželne komisije glede porazdelitve sredstev? Komisija je res le posvetovalnega značaja in zadnjo besedo ima deželna vlada. A doslej so Moli-narovi predhodniki (Antonaz, Guerro-va, Franzutti in drugi) vedno upoštevali mnenje Slovencev v tej komisiji. Navsezadnje gre za denar iz zaščitnega zakona, ki ga namenja Rim naši skupnosti, Dežela pa naj bi poskrbela le za tehniko porazdelitve in kontrole. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je mnenja, da postaja mera polna in da bo potrebno jasno in glasno povedati, da to ni demokratičen način obravnavanja naše narodne skupnosti, zaradi katere je Dežela FJK dobila poseben status (in tudi posebne finančne ugodnosti). Čas je, da resno razmislimo o javni manifestaciji, da opozorimo nase, na naše organizacije, ki leto zaključujejo s precejšnjimi finančnimi primanjkljaji, na naše ljudi, ki dnevno delajo in oblikujejo našo organizirano podobo in katerim grozi celo delovno mesto. Čas je tudi, da znotraj sebe strnemo vrste in da v teh težkih časih iščemo to, kar nas povezuje, in pustimo pred vrati razhajanja in delitve, ki so sicer značilnost in včasih sol sleherne skupnosti. Tokrat ne gre za bodočnost SKGZ, SSO ali kake druge pomembne ustanove. Gre za manjšino v celoti. Čas je, da nam država v vseh njenih institucionalnih razčlenitvah pove, zakaj tako ravna z nami. Zakaj postajamo iz dneva v dan vse manj vidni in zakaj zapravljajo edinstveno priložnost za homogen in celovit razvoj tega om-bočja, na katerem slovenska manjšina v FJK in italijanska skupnost v Istri lahko veliko prispevata k temu procesu “evropeizacije”, ki mora premostiti napetosti in nesoglasja, ki nam jih je pustila zgodovina? Želimo imeti priložnost, da kot slovenska narodna skupnost prispevamo vse, kar znamo in zmoremo, da bi dostojanstveno ohranjevali našo identi-tetno-jezikovno pokončnost v pluralni in večjezični družbi in da prispevamo k utrjevanju prijateljskih in dobrososedskih vezi med Slovenijo in Italijo. Da to lahko uresničimo, pa se ne moremo od jutra do večera ukvarjati le s preživetvenimi vprašanji in imeti občutek, da smo nevidna manjšina, za katero ni vredna nikakršna institucionalna pozornost. Rudi Pavšič Predsednik SKGZ Člani deželnih vodstev SKGZ in SSO so se srečali v Čedadu Una legge da applicare e da difendere Bilancio con luci ed ombre di Marco Štolfo sulla 482 che tutela le minoranze 1 A dieci anni dalVapprova-zione della legge 482, fac-ciamo un bilancio sulVim-patto e Vefficacia che ha avuto nel Friuli Venezia Giu-lia, con Marco Štolfo, esper-to e studioso sui temi delle minoranze, che ha al suo at-tivo diverse pubblicazioni ed e stato per quasi sei anni, dalVinizio del 2004 sino allo scorso ottobre, direttore del servizio regionale per le minoranze linguistiche. “La 482 e una legge im-portante ed attuale, che ha permesso di conseguire al-cuni risultati importanti, che deve essere applicata meglio e che rischia di non essere at-tuata affatto. Si tratta di un provvedimento che e arriva-to tardi, eppure ha rappre-sentato un punto di arrivo, il risultato di istanze, lotte e mobilitazioni e ha costituito altresi una nuova partenza. Per esempio, un primo pas-so nella direzione delTEuro-pa ‘unita nella diversita’, coerentemente con gli impe-gni assunti dallo Stato ita-liano rattificando la Con-venzione quadro per la pro-tezione delle minoranze na-zionali, con gli indirizzi piii volte espressi dal Parlamente europeo, con i criteri di Copenhagen proposti nel 1993 agli Stati aspiranti membri delPUnione euro-pea ma validi anche per gli Stati che gia ne fanno parte, con i principi ribaditi nel Trattato di Lisbona in vigo-re dallo scorso 1° dicembre.” Ma in primo luogo la 482 risponde, sia pure con oltre cinquant’anni di ritardo, al dettato costituzionale. “Proprio per questo e una legge importante. Cio vale in particolare per il Friuli Venezia Giulia dove la presen-za di minoranze linguistiche e un tratto distintivo. Ben 197 comuni su 218 risultano ‘zonizzati’ per almeno una lingua minoritaria (in detta-glio sono 177 per il friulano, 32 per lo sloveno e 5 per il te-desco, a conferma che in piu comuni convivono piu minoranze) e si potrebbe dunque in qualche modo sostenere che le minoranze sono mag-gioranza. Ma non solo: le minoranze linguistiche e la lo-ro tutela costituiscono il prin-cipale fondamento delTauto-nomia speciale della nostra Regione.” Che bilancio si puo fare, a cominciare dalla scuola? “Di fronte ad una legge se-condo cui si ‘prevede’ l’uso delle lingue minoritarie nel-le scuole e si persegue ‘il fine di assicurar(ne) 1’appren-dimento’, non avrebbero do-vuto esserci piu problemi. In realta non e stato proprio co-si neppure nella regione Friuli Venezia Giulia. Da una parte, perche nella 482 accanto alle lingue figurano spesso e volentieri ‘culture’ e ‘tradizioni culturali’ e cio ha comportato spesso il preva-lere di queste, magari inse-gnate in italiano. DalTaltra, perche Pautonomia scolasti-ca e stata spesso interpreta- ta non come possibilita, per ogni singolo istituto, di defi-nire le modalita piu consone per attuare quanto disposto, bensi come liberta di sce-gliere se applicare o meno, totalmente o parzialmente, la legge. Questa, a sua volta, e stata vista spesso come una legge che da la possibilita di accedere a qualche contri-buto per ‘provare’ ad appli-carla con qualche progetto sperimentale. La ‘sperimen-tazione’, che avrebbe dovuto avere la ‘durata massima di tre anni’, da temporanea sembra destinata a diventa-re permanente.” Tuttavia alcuni risultati importanti sono stati conse-guiti... “Sicuramente positivo e il fatto che la legge abbia rico-nosciuto alle lingue e alle culture delle minoranze linguistiche piena ‘cittadinanza scolastica’. Cio ha comportato la crescita dello status sociale delle lingue stesse e l”uscita dalla clandestinita’ sia della volonta delle fami-glie a favore delPinsegna-mento di friulano, sloveno o tedesco, sia della professio-nalita e della sensibilita de-gli insegnanti. Piu in generale ha stimolato la capacita progettuale nelle scuole del Friuli Venezia Giulia sul-le/con le/nelle lingue minoritarie, come emerge dal nu-mero crescente dei progetti presentati e finanziati dal Ministero. Per l’anno scola-stico 2001/2002 erano 8 su complessivi 43, 32 su 92 l’an-no seguente e 55 su 120 per il 2003/2004, fino ad essere costantemente una settanti-na su duecento negli anni successivi. Conseguentemen-te, in regione, i fondi desti-nati alle istituzioni scolasti-che interessate sono stati circa un terzo del budget to-tale, che e oscillato dai 746.796,68 euro del primo anno al circa un milione di euro dal 2003 al 2007 sino a ridursi a 680.000 euro nel 2008 e 590.000 nel 2009.” Quali sono ancora le que-stioni aperte? “Una questione ancora da risolvere attiene alla forma-zione e alPaggiornamento degli insegnanti di (e in) lingua minoritaria e al ricono-scimento delle competenze specifiche acquisite. La legge attribuisce un ruolo stra-tegico alle Universita e l’Ate-neo friulano ha fatto sicuramente molto di piu delle al-tre Universita. Tuttavia ha raccolto poco, anche perche e mancata un’azione coordi-nata con la Regione e con 1’intero sistema territoriale presso il Ministero per otte-nere il riconoscimento dei risultati dei corsi per insegnanti organizzati in questi anni. Si rende necessario un maggiore coordinamento regionale e soprattutto deve essere completata l’assunzione a livello regionale di tutte le competenze in materia scolastica.” Come sono andate le cose invece riguardo alPuso pub-blico delle lingue? “Questo e 1’ambito di at-tuazione della legge in cui, in particolare in Friuli Venezia Giulia, si registrano i risultati migliori. Corsi di formazione per il personale, progetti di comunicazione istituzionale e di servizio nelle lingue minoritarie, utilizzo di interpreti e traduttori, sportelli linguistici e segnaletica istituzionale e cartellonistica toponomastica hanno in generale avuto un effetto positivo sullo status e sulla ‘cittadinanza’ di friulano, sloveno e tedesco. Circa il 50% dei comuni zonizzati del Friuli Venezia Giulia ha rea-lizzato in questi anni almeno Marco Štolfo e, sopra, la presentazione del suo libro “Lingue minoritarie e unita europea” a S. Pietro al Natisone un intervento in attuazione della legge o singolarmente o in forma associata. Lo stes-so hanno fatto la Regione, tutte le Province e le Comu-nita montane, le Camere di Commercio di Udine e di Trieste, tutte le Aziende sa-nitarie tranne quella del Friuli occidentale, 1’Univer-sita del Friuli, il Consorzio universitario del Friuli e quello per lo sviluppo del polo universitario goriziano. L’Amministrazione regionale ha assunto un ruolo di coordinamento e indirizzo, rea-lizzando tra 1’altro un Vade-mecum degli sportelli linguistici, e cio ha favorite la qua-lita e 1’organicita dei diversi interventi realizzati. Sono oltre cinquanta gli sportelli linguistici operativi, tra comuni e enti sovracomunali.” C’e infine il settore dei me-dia dove siamo purtroppo fermi. “La legge affida alle Re-gioni e agli Enti locali il so-stegno alPeditoria locale e alle emittenti radiotelevisive locali private che utilizzano le lingue minoritarie. Accanto a queste norme di indirizzo, che la nostra Regione ha attuato con risultati di-screti, con risorse proprie, il legislatore statale si e con-centrato sulla programma-zione della Rai. La legge e molto chiara in proposito, dato che stabilisce con quali strumenti si deve interveni-re (‘nella convenzione tra il Ministero delle comunica-zioni e la societa concessio-naria del servizio pubblico radiotelevisivo e nel conse- guente contratto di servizio’), chi sono i soggetti te-nuti a farlo (il Governo statale e la Rai) e qual e 1’obiet-tivo e quindi l’intervento concreto da realizzare (assi-curare ‘condizioni per la tutela delle minoranze linguistiche nelle zone di apparte-nenza’). Quali siano le ‘condizioni per la tutela’ e poi specificato dal Regolamento di attuazione. Ma si tratta di disposizioni ancora prive di attuazione. Le convenzioni stipulate in questi anni tra la Regione Friuli Venezia Giulia e la Rai per programmi radiofonici e televisivi in lingua friulana suppliscono alPassenza di applicazione a livello statale. La legge 482/1999 e ‘let-tera morta’ anche per cio che concerne 1’estensione all’area interessata della provincia di Udine del segnale delle tra-smissioni radiotelevisive in lingua slovena. E imminente la predisposizione della nuova convenzione tra Governo e Rai e del nuovo contratto di servizio. Sara la volta buo-na?” Uno dei problemi princi-pali e legato alle risorse, gia limitate in origine e tagliate drasticamente. “E vero. I fondi statali per tutte le minoranze dTtalia, sono passati dagli 8.884.542,58 euro del 2001 e addirittura dai 13.784.607,66 euro del 2002, (piu consi-stenti per effetto dei fondi ac-cantonati nel 2000), ai 5.979.054,99 del 2007, ai 4.681.621,00 euro del 2008 e ai 2.072.000,00 euro del 2009. Questa e una concreta minaccia alTefficacia degli interventi previsti.” Quali sono le prospettive future? “Dieci anni di legge in Friuli Venezia Giulia posso-no essere valutati da un punto di vista emotivo e in tal ca-so, rispetto alle grandi aspet-tative create, possono essere considerati deludenti. Se si tiene conto del contesto sto-rico, politico e ideologico in cui la legge e nata e ha ope-rato, gli esiti concreti ottenuti hanno una connotazione de-cisamente meno negativa. A dieci anni dalla sua storica approvazione, piu che delu-sione, si potrebbe provare una certa preoccupazione perche 1’attuazione della legge e piu in generale la tutela delle minoranze e minac-ciata: sul piano ideale, dal riemergere di vecchie ten-denze scioviniste e nuove paure della diversita, che si manifestano sia con il vec-chio culto del piu rigido mo-nolinguismo sia attraverso nuovi particolarismi stru-mentali; in concreto, per effetto delle pesanti decurta-zioni ai gia limitati fondi messi a disposizione. E quin-di quanto mai necessario sostenere la legge e completar-ne l’attuazione. Cio significa intervenire non solo con maggiori risorse finanziarie, ma anche in virtu di indirizzi operativi piu determinati e vincolanti.” DRENCHIA DREKA GRIMACCO GARMAK 3E3025E3e GRADIŠČA DIS0NZ0 GARDISCJE- GRADIŠČE r UDINE kUDIN-VIDEM TRIESTE TRIEST-TRST taforo spentol tuce gialla I Kultura nost lahko plaši, obenem vzbuja radovednost. Kdor o-bišče tvoje razstave začuti skrivnost, ki malce plaši obenem pa radovednost do tvojih podob. “Na to so me že opozorili, dilemo sem si postavila.. Vprašala sem se, če je prav, da nekatere stvari prikažem. Če vzbujajo emocijo, kot je strah, bi morda morala biti previdnejša. Ne gre tu le za ilustracije za otroke. Ker pa nimam kaj skrivati, ne skrivam niti tega, kar nastane spontano. Če to vzbudi neko čustvo, tega ne morem vedeti. Zgodi se. Nekaj naredim, ko pa je narejeno, je, kot da ni več moje. To se zgodi posebno takrat, ko veš, da si dobro opravil stvari in da je delo končano. Ko sem z nečim zadovoljna, čutim, kot daje stvar odšla, nekam prišla in je na poti morda našla koga drugega. Občutek je najlepši, je redek in dragocen. Če je emocija, ki jo povzročim, dvoumna, je zame to dobro. Pomeni, da se je nekaj zgodilo. Pomeni, da se to, kar delam, vendarle dotakne gledalca. Če je podoba, ki se ga dotakne, nekoliko vznemirljiva ali temačna, naj izzveni kot vabilo, da se mimoidoči za trenutek ustavi v tišini in se ob pogledu sooči še z lastnimi strahovi.” Bistveno je, da se slika nekoga ‘prime’, saj med milijoni slik ni lahko, da te do-tična podoba privabi, da opozori nase. “To ni lahko, živimo pa v mreži. Podob je ogromno. So v vsakem kraju. Ogromno je umetnikov, ogromno je razstav. Zgodi pa se, da slučajno razstavljam v nekem kraju in da prav tako slučajno nekdo obišče razstavo. Delček svojega časa posveti temu, kar vidi. Pri tem je čudovito, da se je nekdo zaustavil na mojem križišču, pri mojem malem vozlu mreže, saj vse te mreže ne morem splesti, ne morem je obvladati. Omenila sem tišino, kije potrebna, prav tako je potreben čas. Ko nekaj pričnem ustvarjati, potrebujem svoj čas. Pred delom se moram pripraviti, nato pričnem z nečim šariti itd. Ko stvar naredim in dam na ogled, se zgodi, da mi pozneje nekdo posveti svoj čas, ko stvar gleda. Če gleda v tišini in se zamakne, je zame velik uspeh. Morda si celo kaj zapomni. V tišini se vsekakor nekaj premakne.” Trenutek presenečenja, začudenja. “To je kompliment” (se zasmeje). Je, ampak pomeni tudi to, da nas še vedno in kljub vsemu lahko nekaj začudi. Začudenje pa se zgodi ali pa se ne. Ni samoumevno. “Vesela sem, da se nekaj dogodi, če se, sem hvaležna usodi.” Ob tvojih razstavah je težko ostati hladni in brezbrižni. To je to. Luisa se ponovno zasmeje, pozdraviva se in njej se nekam mudi. Odide hitro, kot je hitro prišla... Ace Mermolja Intervju z Luiso Tomasetig je nastal po ogledu njene razstave Ekvilibristi najprej v Trstu (Kulturni dom) in nato v Čedadu. Luisa s svojimi deli obiskovalca ne pusti hladnega, nekaj se tudi v raztresenem gledalcu razstave “zgane”, kar v našem svetu podob in med množico slik ni malo. Ni enostavno priti s podobo do nekoga, ki gleda, ni ga lahko prepričati, naj se otrese preob-jedenosti obrazov in barv ter naj vstopi v svet enega samega ustvarjalca. Intervju je potekal v zvezi s tem in drugimi vprašanji. Vsekakor je Luisa prijetna sogovornica, ki najde veliko odgovorov in zastavi spraševalcu dodatna vprašanja. Tako v ilustracijah za otroške pesmi in povesti kot v slikah za nas “odrasle”, se pri tvojem ustvarjanju srečamo s podobami, ki prihajajo iz krajev nemira in nelagodja. Kaj prinašaš v ta naš svet? “Nimam kakega načrta ali namena. Figur in podob ne ustvarjam kot nekdo, ki mu je jasen cilj. Načrt je sicer lahko struktura slike, nikoli pa ni to podoba sama na sebi. Gre za stvari, ki prihajajo bolj kot iz moje notranjosti nekje ‘od zadaj’, iz spontanih gibov roke, ki riše. Nimam namena nekaj ‘prinašati’, če pa nekaj “pride”, naj bo to dobro, slabo ali vznemirljivo bolj kot vedro, je pač odvisno od subjektivne percepcije gledalca. Ne bojim se senc. Prav tako se ne bojim lastne sence. Če vnašam sence v svoje slike, to počenjam zato, da ostanejo v zunanjem svetu. Ta, zunanja senca, je tista, ki jo obvladujem na koščku papirja ali v predmetu. Tako postanejo sence udomačljive in manj nevarne od tistih, ki jih mnogi hranijo v sebi, ne da bi jih znali imenovati. Boh... očitno bežijo sence iz mene in se bolje počutijo nekje zunaj.” Pri ustvarjanju uporabljaš različne materiale: od platna do keramike. V tvojih oblikah so pogosto opazni obrisi totemov, v tvojih figurah je ob modernem nekaj prastarega. “Bil je trenutek, ko me je navdušila primitivna umetnost. Morda je nekaj tega mojega navdušenja ostalo v oblikah, ki jih ustvarjam. TOMASETIG in njene podobe Gre za osnovne like, ki včasih nimajo identitete, kot so npr. obrisi obrazov. Bil je čas, ko sem slačila podobe, ko sem posnemala dekorativne figure, da bi se naučila te posebne veščine. Želela sem se približati svetu, ki je nastajal pred tem, kar imenujemo kultura. Različni materiali se po eni strani približujejo trendom našega časa, ko uporabljamo zelo različne stvari. Sama po sebi nisem disciplinirana. Ugaja mi “mešati” stvari in zato jih med rokami gnetem in obračam. Mešanje se včasih spremeni v fizično ugodje. Pri tem, da uporabljam določen material namesto drugega, ni kakega posebnega računa ali namena. V dejanju je mo-j a sladkosnednost, ki mi pravi: kaj je ta reč? Želim jo pokusiti. Kaj se zgodi, če jo vmesim z drugo? Materiali me usmerjajo in na tej poti ni akademske discipline, ki je praktično nisem nikoli imela. Past akademije ni moja. Snov me vodi, kamor sama hoče. Ne obdelujem keramike, ampak uporabljan sprešan papir (kartapesta). Keramika bi zahtevala orodje, ki ga nimam. Predpostavlja npr. posebno peč. Keramika in glina sta uporna materiala. Sta prijetna, zelo prikladna za delo, obenem pa ne ubogata rok. So roke, ki ubogajo glino. Glino uporabljam, vendar samo pri pripravi oblike. Posode in podobe oblikujem iz papirmašeja (cartapesta), saj sem s časom doma nabrala tone papirja. Ugaja mi, da lahko uporabim določene materiale v druge namene od začetnih. Materialov je ogromno in me fascinira, da lahko iz njih naredim nekaj drugega. Seveda gre za snov, ki jo lahko uporabljam, saj jo je treba pripraviti, posušiti in prirediti z orodjem, ki ga imam.” Po eni strani je razumljiva tvoja sla, da si blizu materiji in stvarem, da se jih dotikaš in jim fizično vdahneš novo življenje. Kakšen pa je tvoj odnos do tehnologije in vseh aparatur, ki nas obkrožajo? “Gre za orodje. Ljubim računalnik. Tudi to je orodje, kot sta lahko svinčnik ali čo- pič. Nekdo ga lahko zna uporabljati boljše, drugi slabše. Gre za digitalen podaljšek rok. Potrebna je roka. Ko nekdo ustvari podobo ali jo preoblikuje z digitalno tehniko, opravi kreativni poseg, kije, med navednicami, ‘ročen’. Oblikovalec uporablja tehnološko orodje, ki se mora prilagoditi očesu in volji ter sprejeti podobo, ki jo človek nosi v sebi. Drugače menim, da je potrebno imeti pri uporabi tehnologije določeno mero, kot pač za vsako stvar, ki zahteva zmernost.” Zastavil sem ti vprašanje, ker jev tvojih stvaritvah urbana kultura, ki pa ne prikriva slikanja, ki prihaja iz ruralnega sveta, iz globine gozdov. Kako doživljaš to prvobitnost narave? “Sem kontaminirana, vsestransko. Oba svetova sta del mene. Oba pola pa le nista moja v enaki meri. Če pa sem se rodila med gozdovi, kar je biografska resnica, pomeni, da poznam tisti svet, ki se je v meni ukoreninil. Določena zemlja, določeni kraji te bolj zaznamujejo in pregnetejo od ostalih. Od teh rojstnih krajev sem se, čeprav ne brez nostalgije, oddaljila. Srečala sem druge svetove. Uporabila sem druge stvari, ki sem jih našla na drugih poteh. Ta, po svoje divji svet je ostal vseeno del mene. Nekateri kraji te zaznamuje globlje od samega jezika. V bistvu imam največ nostalgije ali celo ljubezni do določenih peisažev, ki ostajajo v meni živi, se spreminjajo, postajajo še bolj neu-domačeni in ohranjajo svojo prvobitno moč.” Del tvojega ustvarjanja prihaja, uporabimo to besedo, iz srca. Je tu kaj Benečije? “Kraj je del mene, je tam. Če je res, da mladost zaznamuje naš bodoči značaj, potem so te stvari del mene. Ob tej prisotnosti sem srečna. Ne čutim se izkoreninjena. Imam svoje korenine. Moj način dela prihaja, izraz mi je ljubši, iz drobovja. To je moj značaj, to je moj način dela. Ne morem oblačiti kostumov, ki niso moji.” Skrivnost, misterij... Skriv- — Božič na šoli V Sovodnjah in Vrhu so spoznali Benečijo Projekt ZSKD namenjem šolam in društvom Inštitut za slovensko kulturo sodeluje tudi pri Pro, ki je namenjen šolam in društvom, da bi navezali čimveč stikov s Slovenci v Videmski pokrajini. V tem sklopu sta bila pripravljena srečanja v osnovnih šolah v Sovodnjah in Vrhu. Giovanni Coren je predstavil božične an novolietne navade v Nediških dolinah: od svete Lucije, kije parnesla bombone, mandarine an bagige an kajšan toron, ki se gaje obieslo gor na božično drevuo, do Devetice, od navad od vsieh treh viljah (božično, novolietno an za svete trije kraje) do Ko-lede. Na prvi sliki v šob v Sovodnjah so Giovanni Coren, Vesna Tomšič, predsednica goriške ZSKD, ki je dala pobudo, Marina Cernetig za ISK in učiteljica Egle za sovodenjsko šolo. Na drugi sliki nekateri učenci sovodenjske šole pred drevesom, ki so sami okrasili in na tretji otroci šole iz Vrha z drevesom, ki je ostal na šoli. Telo je bilo prvo srečanje, pobuda se bo nadaljevala s folkloro, pustan an pierhi. I dodici mesi dei bambini di Savogna I □l O rose Četrtek, 24. decembra 2009 2 sabato sabota S. Basilio Magno - Sv. Bazilij GENNAIO ŽE N AR “Dobro jutro, gospodinje an gospodarji Dal paju piccoli doni per i bambini nel giorno detla Koleda. 1 venerdi petak S. Madre di Dio, CAPODANNO - Mati Božja Marija. NOVO LIETO. KOLEDA S. Giuseppe. FESTA DEI LAVORATORI - Sv. Jožet. PRAZNIK DIELA CALENDAR10 - KOLENDAk 2010 Pulfero, sala consiliare domenica 27 dicembre, ore 17.30 Natale 2009 a Pulfero Serata di mušica e poesia dal Sentiero di Calla La Koleda, il Pust, la processione del 25 maržo (precesija Svetega Marka) e via via, sfogliando i variopinti fogli, sono i temi che compongono il calendario - kolendar realizzato dalla scuola etementare di Savogna all’interno del Progetto Sentieri-Stazice (legge 482) con i contributi della Comunita montana Torre, Natisone e Collio, del Comune di Savogna e della cooperativa editrice Most. I bambini, guidati da Moreno Tomasetig, si sono divertiti a dedicare ad ogni mese unlllustrazione su un tema locale. Le didascalie raccontano le tradizioni ed i momenti piu importanti della vita culturale e ricreativa a Savogna, momenti apprezzati anche dalle giovani generazioni serata di mušica e poesia con il prestigioso Trio Etnoploč composto da Aleksander Ipavec - fisarmonica Piero Purini (Purič) - sax soprano e tenore Matej Špacapan - tromba ed i protagonisti del “Sentiero della Poesia” sorto e cresciuto nel borgo di Calla nei cinque anni di svol-gimento del Concorso “Calla in poesia” di risonan-za internazionale, con piu di mille composizioni in italiano, sloveno (anche dialettale), francese, ingle-se, tedesco e friulano Četrtek, 24. decembra 2009 8 Con la pubblicazione si conclude 1’attivita annuale del circolo Rozajanski Dum Naš glas, torna il periodico che da voce alla cultura resiana E uscito in questi giomi rultimo namero del semestrale del circolo culturale resiano “Rozajanski Dum” Naš Glas - La nostra voce che viene pubblicato dal dicembre del 2005. II periodico e nato con Pintento di divulgare le te- matiche legate alla cultura locale della Val Re-sia, e, piu in particolare, alTattivita culturale portata avanti in valle dal circolo e da altri so-dalizi ma anche quelle relative alle minoran-ze linguistiche e alla loro tutela. In questi anni su ogni nu-mero sono stati pubblicati articoli o interviste a stu-diosi e linguisti che si occu-pano della realta culturale della Val Resia: la professo-ressa Liliana Spinozzi Mo-nai, il dr. Milko Matičetov, uno dei maggiori esperti eu-ropei della narrativa di tra-dizione orale, il prof. Roberto Dapit, docente presso PUniversita degli Studi di Udine e autore delle tre pubblicazioni riguardanti la toponomastica locale, il prof. Han Steenwijk, docente di sloveno presso PUniversita di Padova e autore delPor-tografia, della grammatica e del vocabolario resiani, al cui progetto ha partecipato anche il circolo “Rozajanski Dum”, il prof. Aleksander Dulicenko, docente presso PUniversita di Tartu in Esto-nia, il musicologo Pavle Merku, autore di composi-zioni musicali ispirate al re-pertorio popolare della Val Resia, il prof. Giorgio Ziffer, docente presso PUniversita Semestrale del Circolo Culturale Resiano “Rozajanski Dum’’ Naš La nostra voce o V Numero 2 - Dicembre 2009 POSTE ITALIANE s.p.a. SPEDIZIONE IN A.P. -70% - D.R. CB UD n. 11/06 Cambiamento delle tabelle toponomastiche TO JOŠT ROZAJANSKE PISANJE To ni rat romonyt po rozajonski za znet noše romonije Tej l8po vita, wsaka ves ano pa driie mgsta majo tabele ano ta-na ise tabele je napisano jimč od vase po laški ano pa po nes. Ise tabele so bili gone ore leta 1994. Da kako se melo napiset jimana po nes Kumiin je bil barel ite ki študijajo noše Ta n8wa aminištracjun naje pragala tabele nu pa pisanje. Is8 paro to je se noradilo čenče da mešajo byt barani ti judi ki ni so nin pomoali dardo injyn, ni' se naredil niden konvenjo tu ki so teše moret romonyt od ise rači, wkop ziz itemi ki znojo ise reči. Ne dobre svete Vinahti anu no zdrave, bogate Nove Letu prid za dušo anu dopo pa za žwot di Udine e, nelPultimo numero, il prof. Bruno Rossi, promotore di diverse pubblicazioni, anche audio, sul-la Val Resia. Tutto questo perche il circolo, fin dalla sua fondazio-ne, avvenuta nel 1983, ha sempre seguito e avuto ac-canto il mondo scientifico vedendo in questo un’im-portante occasione di cre-scita culturale per i propri soci e per la comunita. II circolo in questi 26 anni di intensa attivita ha con-tribuito notevolmente alla valorizzazione della cultura e dei dialetti locali. Un la-voro fatto con passione, sen-za cercare luci e senza pro-clami demagogici e fuor-vianti, di moda in questi ul-timi tempi. Tra le varie iniziative si ricordano le lezioni didatti-co illustrative nelle scuole locali a partire dai primi anni Novanta fino a due anni fa, la stampa di varie pubblicazioni, anche per 1’infanzia, 1’uso del resiano scritto e orale nelle occasioni ufficia-li, 1’organizzazione di mostre di artisti ed artigiani locali, 1’organizzazione di eventi culturali tendenti a dare va-lore ed importanza agli aspetti culturali locali, la partecipazione ad impor-tanti eventi culturali al di fuori della Val Resia, ed al-tri ancora. Con questa pubblicazione si conclude anche 1’attivita di quest’anno che ha visto, tra le altre cose, la presentazio-ne del libro “Tre vallate Tre Culture / Tri Duline Tri Kulture”, 1’ultima pubblicazione del sodalizio, in regione e fuori regione, la partecipazione a vari eventi culturali quali 1’evento organizzato a Udine il 31 ottobre scorso per ricordare la Giornata Europea delle Lingue. II semestrale e realizzato grazie ai fondi previsti dal-Tarticolo 21 della legge 38/2001 che tutela la mino-ranza linguistica slovena della nostra regione, e gesti-ti dalle due Comunita mon-tane sul cui territorio e pre-sente la minoranza slovena in Provincia di Udine: la Comunita del Gemonese Canal del Ferro e Val Canale e la Comunita montana del Tor-re, Natisone e Collio. Sabato 26, a Stolvizza notte magica con la grande stella Sara una notte magica a Stolvizza quella di sabato 26 dicembre: una grande stella di dimensioni straordinarie - metri 8,40 di lunghezza per metri 1,20 di larghezza - il-luminata da ben 768 lampadine - scendera dal Pusti Gost (quota 1.275 metri) e raggiungera la parte piu alta del Pae-se (575 metri). Uno spettacolo straordinario che sara seguito da tanti resiani ma anche dai turisti che, come da tradizione, non vorranno perdere 1’occasione di godere di questa fantastico spettacolo. Anche quest’anno, per favo-rire le tante richieste pervenute, e stato predisposto un pac-chetto turistico che permettera di raggiungere Stolvizza, dalle varie citta del Friuli, comodamente in pullman. II 26 dicembre alle 18.00, la grande Stella comincera la sua lenta discesa tra le note di una dolcissima colonna musicale che accompagnera tutto il suo tragitto. Poi tra fiaccole e luci, tutti si porteranno sotto la stella dove si accenderanno le luci su un suggestivo presepe vivente ani-mato da una cinquantina di storici personaggi e da tanti caratteristici meccanismi che renderanno lo spettacolo par-ticolarmente apprezzato dai grandi e soprattutto dai bam-bini. Tutte le fasi spettacolari della discesa della Stella e del Presepe vivente potranno essere seguite anche su un grande schermo pošto allingresso del paese. Terminato lo spettacolo, i visitatori ridiscenderanno la collina attraverso i vicoli del vetusto borgo Kjchej dove si potranno ammirare, nei punti piu caratteristici, bellis-simi e significativi presepi. Come ogni anno per Santo Stefano, un’attenzione particolare sara rivolta ai bambini che potranno entrare nel presepe vivente, mentre gia alle 14.00 e in programma il laboratorio del mago Ursus “Una stella per ogni bambi-no”. La grande stella ridiscendera sulla valle martedi 5 gen-naio 2010, sempre alle 18, con 1’arrivo dei Re Magi. Domenica 27 dicembre alle 19, presso la sala del Con-siglio del Comune di Resia, sara assegnato il tradiziona-le premio “Stella d’argento della Val Resia” - 2009. Judje dolin! Od Tera do Karnahte Igor Cerno Pobratenost med Tersko dolno anu Fleirus Lietos Barski Komun se je povezal z vasjo Fleurus tou Belgiu: s to inicijativo se odperjajo nove prospektive za naše mlade. Ad ottobre di quest’anno il Comune di Bardo insieme con i Co-muni di Ahten, Fojda e Neme han-no portato a termine un’azione in-ternazionale gemellandosi con la cittadina di Fleurus, in Belgio. Fleurus si trova in Vallonia, nella Provincia di Hainaut, a nord-est di Charleroi. Conta poco piu di 20.000 abitanti e vi si parla il francese. E anche conosciuta come la “ citta dei Bernardins”, i biscotti tipici della localita. La Carta ufficiale del gemellag-gio e stata sottoscritta il 10 ottobre 2009 nel paese di Wanfercee-Bau-let dai sindaci Sandro Rocco (Ahten), Cristiano Shaurli (Fojda), Guido Marchiol (Bardo), Danilo Gervasi (Neme) e dal “Bourgme-stre” di Fleurus Jean-Luc Borre-mans. Era presente alla cerimonia anche il Console generale dTtalia a Charleroi, Ira Palmieri. L’iniziativa ha prešo avvio nelTottobre del 2002, quando 1’ALEF (Associazione Lavoratori Emigrati del Friuli Venezia Giulia) di Charleroi riceveva la corale “Fai-si dongje” di Racchiuso di Attimis. In quell’occasione Maurizio Mal-duca, allora sindaco di Attimis e Claudio Verona, presidente delPALEF di Charleroi, ebbero 1’idea di promuovere una relazio-ne privilegiata tra i comuni delle Terske doline e Fleurus. Dopo un lungo iter, l’idea e finalmente sboc-ciata nel gemellaggio. II Bourgmestre, nel suo inter-vento, ha rilevato che si sono get-tate le basi per un legame stabile tra le popolazioni gemellate che fa-vorira, in particolare, i giovani. Grazie al suggellato rapporto di amicizia e collaborazione, infatti, le nuove generazioni avranno la possibilita di capire Pimportanza che ha assunto oggi, in Europa, la conoscenza delle lingue e 1’esigen-za di aprirsi alle altre culture per facilitare gli scambi e la comuni-cazione tra le comunita. Gia nelPoccasione, gli študenti delle scuole di Fleurus hanno manife-stato il proprio interesse alla no-vita, presentando i risultati di una ricerca svolta per conoscere meglio i territori gemellati. “Tra i giovani delle nostre Comunita - dichiara il sindaco di Bardo, Guido Marchiol - esiste uno spi-rito europeo vivo e crescente. Bi-sogna offrire le opportunita, crea-re le condizioni perche essi lo col-tivino. La collaborazione trans-frontaliera, d’altro canto, rappre-senta un’ottima opportunita di svi-luppo per il nostro territorio«. La notizia del gemellaggio e stata ripresa anche dalla radio locale. Sulla pagina web http://www.ra-dioitalia.be/e20FleurusValleDel-Torre.html e possibile ascoltare l’audio dei discorsi e visionare le immagini delFincontro. Teresina ima šele... 101 liet! Cetartak, 17. novemberja 2009, Teresina Culino - Kulinka je dopolnila 101 liet! Zbrali so se tou Teru za jubilej nje te hišni, Terjani anu sindik, ki so jo veselo pozdravili. Teresina ima polno znance in no veliko fameo... je že trikrat čas nona! Te mali tris-nevoud Kevin je 5 liet star. Teresina je miela no liepo be- siedo za souse: “Bouh Ioni, ke ste paršli. Vesela sem vas mjeti kle... se čujem boe mlada!”. Odriezala je sama te parvi kos torte in jo je pomala razdajati y nasmiehom. Polno veselja Teresina, super-nona Terske doline! ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO Aperto: Martedi 8 dic. pomeriggio, domenica 13 e 20, lunedi 21 dic Slovensko Deželno Gospodarsko Združenje a servis © rdicIJLb: SER OBRTNO PODIETNlSK/ SERV1SKOPER Vse najboljše in uspesno Tanti auguri e successo nel 2010 vsem našim članom, klientom, prijateljem in bralcem a tutti i nostri soci, clienti, amici e lettori LABORATORIO ARTIGIANALE Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone -Tel./Fax 0432 727234 Nel mese di dicembre SEMPRE APERT O gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giomi festivi Chiusura settimanale: lunedi Kronaka “Muoj Božič v moji vasi Križevci...” Božica nam jepoviedala o božičnih navadah na Hrvaški Tale uan dan san šla gledat v Matajur Božico. Božica Črnec je paršla tle h nam 18 liet od tega, kar je imiela 22 liet. Priet je živiela v Hrvaški, v vasi, ki se kliče Križevci. Dielala jev adni fabriki, kije imiela stike (contatti) z Ve-plas v Ažli. Takuo je šlo, de je paršla tudi ona dielat v telo vas. Zapoznala je adnega našega puoba, Lina, kije Pa-čejkine družine iz Matajura. Ratala sta parjatelja. Lepuo sta se zastopila an na koncu tudi... zaljubila. Sta se oženila an Božica je šla živet v Matajur. Tle lepuo skarbi za moža, za nje dva puoba, ki se kličejo Nicola (16 liet) an Mar-co (12 liet). Božica je kimetica, takuo ki so bili kimetje nje mama an tata. Bit kimet na Mata-jure je zlo težkuo, pa Božici ji je všeč, an če je puno truda. Začela je redit uce. Diela vart an njive an lietos je po-študierala usadit kompiere na novo vižo: tu siene. Šlo je dobro: kompier je zlo dobar an vič ku kajšan je šu puonj gor h nji. Božico jo pozna puno ljudi, zak jo vide na vsakem targu, ki ga orga-nizajo naši kimetje (Kmečka zveza), kjer ponuja vse do-bruote, kijih doma pardiela. Naučila seje dielat lies, takuo kar ima cajt runa lepe lesene skulture. Zavojo nje diela an nje kuraže, soji lan- sko lieto dal adno nagrado, an premjo. Ker se bliža Božič, san jo poprašala, kaj dielajo za tel guod, za tel senjam tam, kjer seje ona rodila. Priet, ku mi je začela pravt, se je v nje plave oči parkazala kaka su-za... potle se je varnu nje liep nasmieh an Božica mi je začela pravt... “Tam par nas smo zlo vierni. Božič je an poseban praznik za vse. Na dielamo pa jaslic ku tle par vas. Sa-muo božično drevuo, brienje al smrieko. Nastave se ga na viljo božično, ne priet. Mama an nona so dva, tri dni pred Božičem začele kuhat. Puno mesa, prasečje, al pa puranovo (tacchino)..., žuč, gu-bance, ki ta par nas jih kličemo diganjka. Na božično viljo je bla prava predstava (rappresentazione) v hiš: tata, ki je šu kak magnjen priet uon, je potuku na vrata, mi smo odguoril: napri! On je paršu v hišo an začeu molit za žvino, za družino, za vse, de naj Buog da zdravje, mier, srečo v hlieve an v hiši. Potle smo vsi kupe zmolil Oče naš. Natuo smo dali za jest vsi žvini, ki smo jo imiel pod strieho: kravam, svinjam, ka-kuošam... O pounoči smo šli h maš, po maši so tu vsaki družini sniedli žuč. Drug dan, le po maši, je bluo pa božično kosilo. Tarkaj mesa je bluo na mizi, de smo ga potle jedli cieu tiedan! Mama an nona sta pravle: “Za Božič muora bit puna miza, na smie par-manjkat nič!” Adna naša liepa božična navada je bla, an je še, de v hiši se je pod mizo napravlo ležo s sienam, ku de bi ble jaslice. An telo senuo pod mizo se ga je muorlo daržat do Svetih treh kraju. Na mizi pa je biu venec naret s klasj am od všenice. Tudi tel venec je muoru ostat na svojim pre-storu do svetih treh kraju. Kuo je bla liepa za otroke tista leža s sienam pod mizo! Kikrat so se notar zavalil, ki-krat so tiel notar spat... kaj- Božica je ušafala cajt za se učit dielat lies. Nje učitelj je biu Benedetti, kupe z njo na teli fotografiji šan krat mama an tata so jih skregal, pa vič krat so tudi pomučal za de otroc so užival tisto veliko veseje!” Božica nam še prave, de tam par njih nieso imiel ded- ka mraza (babbo natale): mama an tata, al pa noni, so kupil karamelce, bombone, čokolado za vse otroke an tisti je biu narlieuši Šenk! “Vsi teli spomini na muoj duom, na moje otroške lieta, ostanejo za nimar v mojem sarcu, pa moje sarce je seda tle, kjer san ušafala ljubezan an kjer sta se rodila moja dva otroka...”, (dl) Zimski pohod s arj atelj i iz Drežince an Kobarida Planinci so planinci, an nič jih na doma ustave! An kuo se moreš ustavt doma, reč de ne, če na pohod te pokličejo parjatelji kot so “kapetan” iz Drežince, njega velika skupina an še parjatelji od Planinskega društva iz Kobarida? Takuo med adnim opravilom an drugim, skupinica planincu Planinske družine je šla na pohod svetega Miklavža gor zad za Drežinco. Bit v družbi prijatelju je nimar parjetno an takuo tudi tisti dan so se “naš” čut kot doma. Na varh tega so še vidli lepe kraje, lepe prestore. Planinska družina zahvale parjatelje iz Drežince an Kobarida, ki so jih ku nimar lepuo sparjel an jim želi veseu Božič an srečno novo lieto! m DVIE KOLONE Rešitev prejšnje številke T 0 V A R 1 S 1 P R E Z A N E T R A S P 1 T N 1 D R E N J U L E K 0 L E N D A R S T E R M 1 C A P 0 B A J S A T S L 0 V A R J E R E Z 1 S E R 1 P R 1 S R C E N P 0 C 1 T N 1 C P E N Z 1 O N A S R E c A N J E N A P 0 R 0 K 0 T A R G 0 V 1 N S L A D K 0 S T P 0 Z N A L C 1 T E N 0 R 1 S T T R 1 L 1 E T A P A K 1 S T A N P R E S T O R A Fiaccolata di Capodanno koča na Solaijeh pri Dreki / rifugio Solaije di Drenchia V četrtek, 31. decembra, ob 21. uri, odhod iz koče proti bivaku Zanuso. Povratek iz Slovenije. Spremljal vas bo upravitelj koče. Ne pozabite na svetilko! Ob povratku novoletna večerja (potrebna je rezervacija). Na jedilnem listu so “paštašuta“, leča in polnjena svinjska noga (zampone). Prijavnina: 5 evrov. Izkupiček bomo nakazali špetrski osnovni šoli. *** Giovedi 31 dicembre, alle ore 21.00, partenza dal rifugio verso ilbivacco Zanuso. Rientro dalla Slovenia. Vi accompagnera il gestore del rifugio. Ricordatevi di portare ima torcia! Al rientro “cenone” suprenotazione conpastasciutta, zampone e lenticchie. Quota di partecipazione: 5 euro. Veiranno devoluti alla Scuola ele-mentare di S. Pietro al Natisone. Info e iscrizioni: 334 1203924 - 339 1676144 NOVI MATAJUR NAROČNINA 2010 Abbonamento ITALIJA....................... 35 evrov Evropa........................ 40 evrov AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto) 62 evrov AVSTRALIJA (z letalsko pošto) 65 evrov Cajt je do 28. februarja aoio v Šport Četrtek, 24. decembra 2009 Risultati Classifiche 1. Categoria Paviese - Valnatisone (rec.) 0:2 Calcetto Paradiso dei golosi - Santa Maria rinv. Merenderos - Simpri Kei da Moreale rinv. Bild - Essiccatoio Dorbolo 6:7 Prossimo turno I campionati di catcio dei dilettanti e delle squadre giovaniii sono sospesi per le festi-vita natalizie e di fine anno. Riprenderanno domenica 10 gennaio 2010. 1. Categoria Caporiacco 30; Valnatisone 29; Reanese 26; Tarcentina* 24; Lavarian Mortean 21; Paviese*, Bujese, Riviera 19; Pagnacco 18; Ancona*, Cassacco 16; Torreanese 15; Risa-nese 14; Santamaria, Rive d’Arcano 12; Mo-raro 5. Juniores (Provinciali - Girone C) Azzurra Premariacco 26; OI3*, Forum Julii 21; Valnatisone, Riviera 20; Serenissima 19; Arteniese* 16; Chiavris 14; Reanese*, Tarcentina 13; S. Gottardo 12; Venzone 10; Prog&T* 4; Fortissimi 0. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 34; Donatello*, Sacilese 28; Muggia 24; Tolmezzo Carnia* 22; Manza-nese 21; Nuova Sandanielese, Trieste cal-cio 18; Sangiorgina*, Futuro Giovani 17; Moimacco* 15; Cormonese* 6; I Falchi*, Pro Romans 2. Allievi (Regionali - Girone B) S. Luigi 31; Brugnera, S. Giovanni 28; Ancona* 27; Valnatisone* 24; Pordenone* 23; Virtus Como* 18; Union '91*16; Bearzi 14; Pro Gorizia 10; Šesto Bagnarola* 9; Pro Cervignano* 8; OI3 6; Fiume Veneto Ban-nia* 3. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona 36; S. Luigi 35; Sanvitese 28; Moimacco 27; Bearzi, Fiume Veneto 25; Virtus Corno**, Azzanese 17; S. Canzian*, Union '91*16; Maniago* 14; Monfalcone 11; Rangers*, Opicina*4; Pro Romans*1. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) OI3 27; Lib. Ati. Rizzi 19; Centro Sedia, S. Gottardo 18; Forum Julii 17; Esperia 97 16; Serenissima 15; Valnatisone 13; Buttrio 8; Chiavris 4; Reanese/A 3; Fortissimi 1. Amatori (1. Categoria - Gir. A) Pizzeria LeValli 17; LatteriaTricesimo 16; Extrem 15; Carpacco, VVarriors 12; Sos Pu-tiferio, 11; Ciconicco Villalta, Amaranto 10; Anni ‘80, CarrozzeriaTarondo 8;Tramonti 7; Bar Al Gambero Amaro 6. Amatori (2. Categoria - Gir. D) Beivars 18;Turkey Pub 17; Dinamo Korda, Chiasiellis 16; Campeglio 15; Pizzeria Mo-by Dick, Savognese 12; Trattoria da Raf-faele, Adorgnano 8; Sammardenchia 6; II Gabbiano*, Pizzeria al sole due Tarcento 2. Amatori (3. Categoria - Gir. B) Polisportiva Valnatisone, Over Gunners 17; Friulclean 15; Tuttomeccanica 12; Or-zano 11; Racchiuso, Montegnacco 9; Pin-galongalong* 6; Collettivo Savio** 5; Eno-teca Sandi* 3; Paura&Delirio a Collosoma-no 2. * una partita in meno; ** due partite in meno. Le avverse condizioni climatiche hanno costretto al rinvio di tutte le partite dei campionati dilettanti e giovaniii Feste antidpate, neve e geto bloccano tutd Nel recupero di mercoledi 16 la Valnatisone si era imposta sulla Paviese ottenendo la seconda piazza solitaria La nevicata di sabato e le temperature polari previste per la giornata di domenica hanno provocato il rinvio generale delle partite della Lega dilettanti e di quella gio-vanile, un atto dovuto per non mettere a rischio l’inco-lumita di giocatori, dirigenti, arbitri e appassionati di questa disciplina. Cogliamo questa occasio-ne per tracciare un bilancio delle nostre squadre. Partiamo dalla Prima categoria che attualmente vede la Valnatisone tra le protagoniste positive del proprio girone. La squadra del pre-sidente Andrea Specogna, dopo il vittorioso recupero a Pavia, frutto della rete si-glata da Alberto Russo e dell’autogol dell’ex Bolzicco, si e posizionata solitaria sul secondo gradino della classi-fica alle spalle della neopro-mossa Caporiacco, che pre-cede i valligiani di un punto. Nonostante i numerosi in-fortuni la formazione guida-ta da Lauro Vosca ha potuto contare su alcuni validi giocatori del settore giovanile che all’occorrenza si sono di-mostrati all’altezza della si-tuazione. La data del recu- Queste le classifiche calcetto Uisp aggiorna-te al turno precedente. Girone A: Paradiso dei golosi 17; Diavoli volanti 15; Santa Maria* 10; Boca Juniors Risano 9; Real Feletto 8; Pizzeria da Raffae-le*, Simpri Kei da Moreale* 5; Copia & In-colla 4; Folgore 0. Girone B: Engaged in show biz 18; La Viarte 12; Merenderos 10; Ar-tegna, Zomeais 9; Pi-lutti's pub, Santa Klaus@Nevelandia* 8; Citta di Carlino 5; Ca-somai spazio notturno 0. Amatoriale del Friu-li Collinare - Girone A: Pura Vida Cafe 16; Ri-vignanese* 13; Essiccatoio Dorbolo* 12; Dlf Cervignano* 11; Pi-trans Bicinicco* 10; Varmo 9; Cdu* 7; Ro-sanna e Maurizio* 5; A sbregabalon* 3; Tired Pigs**, Bild 2. La formazione degli Juniores della Valnatisone e Giovanni Nigro, attaccante degli amatori della Polisportiva Valnatisone di Cividale jfClOOMANa £ pero della gara rinviata con la Reanese dovrebbe essere quella di domenica 10 gennaio 2010. Gli Juniores della Valnatisone hanno a disposizione una rosa ristretta di giocatori, e questo e uno dei motivi della clamorosa sconfitta ri-mediata con la capolista Azzurra e di alcuni risultati di parita subiti in rimonta da-gli avversari. Compito arduo per il tecnico Pietro Dorigo: a risentire delPimpossibilita di avere un gruppo al com-pleto sono il gioco di squadra espresso e il cammino alta-lenante di questa formazione. Gli Allievi della Valnatisone dovevano concludere le proprie fatiche del girone di andata con la gara interna contro la Comunale Fiume Veneto Bannia. La gara di recupero dovrebbe giocarsi domenica 10 gennaio. Un risultato positi-vo della formazione allenata da Luca Michelutto consen-tirebbe di iniziare la seconda parte del campionato con tranquillita in modo da otte-nere il traguardo prefisso dalla societa, quello della sal-vezza, con qualche giornata di anticipo. Sei sono le squa-dre che retrocederanno nel campionato provinciale. Per quanto riguarda la squadra di Moimacco, che gioca nelFaltro girone, il compito dei ragazzi guidati da Luca Lugnan e proibitivo, anche se nel calcio tutto pub accadere. Un buon campionato lo stanno facendo i ragazzi di Moimacco che partecipano al campionato regionale dei Giovanissimi sotto 1’attenta regia di Arnaldo Venica. La formazione si sta inserendo nelle prime posizioni della classifica, ed anche se il mi-ster predica prudenza, non dovrebbe fallire 1’obiettivo della salvezza. A S. Giovanni al Natisone, contro il Centrosedia, per la prima volta in questa sta-gione il mister della squadra provinciale Giovanissimi della Valnatisone avrebbe avuto a disposizione una rosa di diciassette atleti. Tutto e rimandato al recupero che si disputera prima della ri-presa del campionato previ-sta per domenica 31 gennaio. La squadra ha sofferto nel girone di andata la ristretta rosa a disposizione che in qualche partita ha determi-nato alcuni risultati negativi. Non avendo 1’assillo della re-trocessione, la squadra ha 1’occasione per migliorare la sua qualita di gioco e scala-re qualche posizione in classifica. E una stagione interlocu-toria quella degli sperimen-tali del Moimacco, che stanno disputando un campionato in tono minore. I ragazzi a disposizione di Stefano Bovio sono piu giovani d’eta dei propri avversari, una si-tuazione che in queste cate-gorie determina la differen-za. Per quanto riguarda gli Esordienti ed i Pulcini del-1’Audace vanno segnalati, ol-tre ad alcune buone presta-zioni fornite dai ragazzini valligiani, i numerosi rinvii patiti nei rispettivi campionati. Tutto regolare invece nel campionato amatori del Friuli collinare che, rispetto ai dilettanti, ha chiuso con una settimana di anticipo la prima parte della stagione. In prima categoria trovia-mo in testa alla classifica, con pieno merito, la neopro-mossa Pizzeria Le Valli di Drenchia Grimacco, seguita ad un punto dalla Latteria Tricesimo. La squadra gui-data da mister Caiati ha gio-cato alla grande questa prima parte della stagione. Ve-dremo se alla ripresa, ad ini-zio di febbraio, i nostri ragazzi sapranno ripetersi agli stessi livelli. Nello stesso girone, dopo un inizio altalenante, e arri-vato il momento magico per la Sos Putiferio di Savogna che ha inanellato una serie positiva. I ragazzi guidati da Walter Petricig navigano verso posizioni piu consone al loro potenziale, anche gra-zie all’arrivo del bomber Andrea Dugaro. In Seconda categoria po-sitivo il cammino della neo-promossa Savognese che si trova in una posizione tran-quilla di classifica. In alcune circostanze la formazione allenata da Birtig ha peccato di esperienza, lasciando agli avversari qualche punto che avrebbe migliorato ulterior-mente il proprio piazzamen-to. In Terza categoria a co-mandare sono due squadre: la Polisportiva Valnatisone di Cividale e gli Over Gunners di Povoletto. Sara que-sta la stagione buona per la formazione ducale del presi-dente Pietro Boer che da alcuni campionati perde il tre-no della promozione per una manciata di punti? Visti i risultati finora acquisiti, i ci-vidalesi e la squadra di Povoletto sembrano gli uniči a poter realizzare 1’impresa: saranno infatti due le squa-dre che otterranno la promozione in Seconda categoria. Uno sguardo ai campionati di calcetto della UISP dove, nel girone A, il Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natisone occupa con pieno merito la vetta della classifica. La squadra del presidente Aldo Martinig ha dimostra-to la sua superiorita non fal-lendo mai nelle gare di ver-tice che contano per la classifica. Piu altalenante il cammino dei Merenderos di S. Pietro al Natisone che a partite spumeggianti alternano bru-sche frenate. Nulla e ancora compromesso per Simone Vogrig e compagni, che nel ritorno cercheranno di mi-gliorarsi. Concludiamo con 1’Essic-catoio Dorbolo di S. Pietro al Natisone che, nel campionato amatoriale del Friuli collinare, occupa la terza posizione del girone A. Paolo Caffi PRIZORIŠČE ŠPORT PO SLOVENSKO - K ROŽNA DIRKA- AVTOMOBILIZEM 3 -DIRKALIŠČE^ STARTNA mesta (STARTNI P DVOJ Ml OVINEK Na Božič bambinac je joku v njega jaslicah. - Jožef! - je zauekala Marija - ka na čuješ, de naš sin se joče, ka ga na moreš nomalo potroštat namest stat zabuljen ku an vol (bue)? Jožef je pogledu njega ženo an ji odguoriu: - Ma va sul muš! ★ ★ ★ Kadar se je rodiu njih sin, Jožef an Marija nie-sta viedela, kero ime mu diet. 6. ženaija sta šele ve-bieral ime, pa obedan jim nie šu pru. Glih tenčas so jih paršli obiskat sveti trije Kraji. Gaspare an Melkiorre sta lahko stopila čez nizke vrata od štalce, pa Baldassarre, ki je biu te narbuj velik, je butnu z glavo tu tram nad vrat eh an vzkliknu: - Kristus, kajšan žlah! - Marija, si čula kajšno lepo ime?! Ga bomo klical Kristus. ★ ★ ★ Za božične praznike, učitelj ca je dala tema: “Kristus an midruz”. Perinac je takole napisu: “Na Božič smo se usednili vsi kupe za mizo, an potle, ki smo se le-puo najedli, mama je šla du Idiet an je parnesla štier jabuke: adno je vzela ona, adno je dala tatu, adno je dala noni an adno stricu. Ist an moja sestra srna se pogledala tu oči an vzkliknila: “Kristus, an midruz?!”. ★ ★ ★ Mož, ki diela v Švici, je paršu damu za božične praznike pred cajtam an je ušafu njega ženo v pa-stieji z drugim. Mož je začeu arjut an parjeu za garlo tistega ustrašenega moža. Žena je zauekala: - Pusti zmieram tistega moža! Ka’ misleš, de sem bila mogla živiet s tistim evram, ki ti mi pošijavaš iz Švice? Ka’ misleš, duo je plaču vsaki miesac fit od hiše? Tist mož tle! Ka’ misleš, duo je kupu bukva otrokam? Tist mož tle! Ka’ misleš, duo mi je kupu peličo? Tist mož tle! - Če je takuo moja draga, - je odguoriu nje mož - ka na videš, kajšan mraz je tam vo-ne? Pokriga lepuo telega može tle, de na obolieje! Četrtek, 24. decembra 2009 Autieri, incontro di Natale Si avvivicinano le feste di fine anno e sono diversi i gruppi, le associazioni, i circoii.... che si ritrovano per farsi gli auguri. Fra questi gruppi ci sono anche gli Autieri del cividalese e delle Valli del Natisone che da diversi anni si incontrano per trascorrere insieme quaiche ora Uefa e per scambiarsi gli auguri di Natale e per il nuovo anno. Lincontro ha avuto luogo martedi 8 dicembre a Vernasso. A questo gruppo di amici, che trova sempre il tempo ed il piacere di ritrovarsi, gli auguri piu belli anche da parte nostra DREKA Žalostna novica iz Avstralije Novica an fotografije so dugo cajta potovale iz Avstralije. Pa kar so garde, novice pridejo še prezagoda. Že štier miesce od tega, 23. bošta, je v Melbournu umru Bruno Namor, Bularju iz Trinka v dreškem kamunu. Imeu je 77 liet. Za njim jočejo žena Bruna - Pikerjova iz Kraja, si-nuova Robert an Anthony, nevieste Leanne an Christi-na an navuodi Jake, Alanah, Tyler an Sophia an vsa druga žlahta. Bruno je biu adan od tistih naših mož, kuražnih an pun dobre volje za dielat, ki so si želiel ustvariti buojše življenje zase an za svojo družino, zatuo so zapustil naše rievne doline, ki tenčas VENDESI a San Pietro al Natisone cen-tro appartamento 80 mq, cu-cina, soggiomo, due camere, bagno, ripostiglio, cantina e pošto auto coperto. Prezzo in-teressantissimo. Tel. 0432/727381 ore serali. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Tri este Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato airUSPI nieso imiele nič za ponudit te mladim. Lieta 1960 se je oženu z Bruno an dvie lieta buj pozno sta šla v Avstralijo. Dole so si nardil njih družino an njih življenje, ki je bluo ku za vse kajšankrat težkuo an žalostno, kajšankrat srečno an veselo. Življenje je mernuo teklo tudi tele zadnje lieta, ko so Brunu dielal posebno veselje njega štierje navuodi. Vse tuole, dokjer se ni parkazala bo-liezan. Takuo tri dni potle, ki sta Bruno an Bruna praznovala 49 liet njih poroke, 23. bošta je on za nimar za-spau. Pustu je v veliki žalost ženo an vso družino, ki ga bo imiela nimar v liepem spominu, saj je biu dober mož an oča an še posebno dober nono. Naj v mieru počiva. Dopo una vita operosa, dedicata al lavoro ed alla fa-miglia, il 23 agosto scorso e morto a Melbourne Bruno Namor - Bularju di Trinco (Drenchia). Aveva 77 anni. Lascia nel dolore la moglie Bruna, i figlio Roberto e Antonio, le nuore Leanne e Christina e gli amatissimi ni-poti Jake, Alanah, Tyler e Sophia, i parenti e quanti lo hanno conosciuto e stimato. Lasciate le Valli del Natisone nel 1962, era partito insieme alla mogie Bruna per l’Australia, animato dal de-siderio e dalla volonta di co-struire una vita migliore per la sua famiglia. E ce l’ha fat-ta. Ha visto crescere la sua famiglia e particolare gioia gli hanno portato i nipotini per i quali e stato un bravo nonno. Poi e arrivata la ma-lattia che se lo e portato via il 23 agosto scorso, tre gior-ni dopo il suo 49. anniver-sario di matrimonio. Riposi in pace. SOVODNJE Zbuogam Giovanni Zapustu nas je Giovanni Vogrig. Rodiu se je v Guojo-vi družini v Gabruci 84 liet liet od tega. Oženu je Ermi-nio Golop - Pologinovo iz Tarčmuna. Bluo je lieto 1951, an hitro potle sta šla po sviete, v Francijo, kjer so se rodil njih otroc Enzo, Roberto, Giuliano an Teresa. Petandvajst liet od tega se je vsa družina varnila damu an paršla živet v Sauodnjo, kjer sta Giovanni an Ermi-nia kupila an postrojila adno hišo. Puobje so se oženil an šli od duoma, s tatam an z mamo je ostala Teresa, ki je v hišo parpejala zeta. Giovanni je ratu tudi nono. Lieta so šle napri an za anj, pa čeglih nie biu vič mlad an močan ku ankrat, je le napri dielu an lepuo skarbeu za vso njega družino. Za venčno nas je zapustu v čedajskem špitale v četar-tak 17. dičemberja. Za njim Kam po bencin / Distributori di turno 25. DECEMBRA, BOŽIČ Čemur - Agip Čedad (na poti pruoti Vidnu) 26. DECEMBRA, SVET ŠTIEFAN Q8 Čedad (na poti pruot Šenčurju) Ažla (kjer so fabrike) NEDELJA 27. DECEMBRA 2009 Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) 1. JANUAR 2010 Esso Čedad (na poti pruoti Vidnu) Tamoil v Karariji NEDELJA 3. JANUARJA Agip Čedad (na poti pruoti Vidnu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. DO 31. DECEMBRA 2009 Čedad (Minisini) 0432/731264 - Manzan (Sbuelz) 740862 Tarbiž 2046 jočejo žena Erminia, otroc, nevieste, zet, navuodi Miche-le an Martina, Noemi an Ele-na, Debora an Melissa, Mat-teo an vsa žlahta. Na dan njega pogreba, v saboto 19. dičemberja, je padlo puno snega tudi v Sauodnji, pa vseglih seje puno ljudi zbralo za mu dat zadnji pozdrav. Matajur Pogreb tudi v naši vasi Zapustu je tel sviet Ago-stino Gosgnach - Polonk po domače. Buog mu je dau učakat 81 liet. Tele zadnje cajte je puno pretarpeu, pa je vse prenesu z njega ku-ražo. Še kak cajt an on an njega žena Marija bi bla praznovala 60 liet poroke. Z njega smartjo je v žalost pustu njo, hči Giovanno, si-nuove Maria an Beppina an vso drugo žlahto. Za venčno bo počivu v domačem britofe, v Matajure, kjer puno vasnjanu se je zbralo za ga pozdravit zadnji krat. PODBONESEC Marsin Sergio Iuretig 1997 - 2009 Dvanajst liet od tega naš Sergio je zapustu tel sviet za iti med anjulce. Bo za nimar v naših sarceh. Kevin, mama an tata, brati an sestre, an vsi tisti, ki so te imiel radi Oggi come dodici anni fa, per sempre nel nostro cuore. Con tanto amore ti ricor-dano Kevin, la mamma ed il papa, fratelli e sorelle, e tut-ti quelli che ti hanno voluto bene. KORNO Komo - Dreka Oblietinca 21.12.1938 - 22.12.2001 Že osem liet je šlo mimo, odkar je umru Luciano Pra-potnich - Pikerju (Kraj-Kor-no). Z žalostjo an ljubeznijo se ga zmislejo njega otroc, sestra Bruna iz Avstralije an vsi tisti, ki so ga imiel radi. Planinska družina Benečije Kilimangiaro (Tanzania) 5.895 m velikonočni teden / settimana di Pasqua 2010 Pripravljamo ekspedicijo na največji ugasli vulkan na svetu. Zainteresirani se lahko za informacije obrnejo na Giampaola (mobi 348 2299255) E’ in preparazione una spedizione sul vulcano spento piu grande del mon-do. Per informazioni gli interessati possono rivolgersi a Giampaolo (celi. 348 2299255) CAI - Sottosezione Val Natisone Natale 2009 XXII Fiaccolata della pace Quest’anno 1'escursione si fara con gli amici di Vemassino con partenza da Vemassino oppure da Savogna per raggiungere Tercimonte, dove e prevista la partecipazione alla Santa Messa di mezzanotte. Per informazioni su orario, luogo di ritrovo e itinerario telefonare a Mas-similiano (celi. 349 2983555) Fine anno sul Matajur Escursione nottuma alla cima del Matajur dove, a mezzanotte, ci scam-bieremo gli auguri. Lescursione verra effettuata solo nel caso di tempo favorevole. Si ricorda che i partecipanti dovranno presentarsi ade-guatamente abbigliati e attrezzati in considerazione di eventuali cam-biamenti meteorologici durante lescursione. Ritrovo alk ore 21.00 del 31 dicembre a Montemaggiore Planinska družina Benečije 31. decembra bo koča Dom na Matajure odprta samo za člane... zavrnili pa ne bomo nikogar, ki bo želel z nami nazdraviti novemu letu! II 31 dicembre il rifugio Dom na Matajure šara aper-to solo per i sod, ma un brin-disi beneaugurante ci šara per tutti quelli chepasseran-no a salutarci! Četrtek, 24. decembra 2009 Societa finanziaria per azioni Finančna delniška družba * * božične/pzazn/iLe/ in/ smčno/ na\w/ telo/