rh© Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium NAKOP EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem lis+u so uspešni VOLUME XX. LETO XX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) MARCH 1, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) d.J (Ni TRETJINA SENATA (EPI NA^IOTU Pi'asanje reorganiziranja zveznih sodišč se zdi tej 5**etjini zveznih senatorjev tako "vroče," da se ne ^otejo odločiti na nobe-*10 stran ySHlNGTON. _ Priporo. Roosevelta za zveznih sodišč, povečanje zveznega ^^tovnega. MdiWa, sejeizku*. Hepa ° tretjino članov zvez-^syongresa tako "vroče", da vcgjj ? odmika jo, kakor maček ni .,v Toliko senatorjev še plotu" v zgodovini S kakor se- ftiore ° da se danes ne lo„a ^0 v senatu pred- sodišoa^ povečanje vrhovnega prodrla ali pogorela. Podla? agencije na Jiain ^ senatorjev raču-jey ' ^ j® od 32 do 37 senator-od ^ predlogi, zanjo pa tiitia senatorjev. Ena tre di ^^"^torjev, katerim se vi-'« «-■ "p«™'«", pa vztraj-liti n iioče izreči ne za Predlogi. Ti možje si stvjp, fuso na jasnem o najbrž tudi bojijo, lil(.g zamerili svojim vo- bib_ ^ odločitvijo, ki jim ne bi volji. ki so se že odločili, ninenj. Tako šta na oba (jg ohijska senatorja, ni ^^oki ata, vsak n% eni stra- Zakaj Žide skoro povsod s2^v ^ industriji jekla mrztjo m preganjajo: prevažanjem pohištva itd. Angleški državnik Lloyd George je mnenja, da zato^ ker se Židje tako vztrajno bore za ohranitev svoje narodne identitete _ Vsakomur, ki količkaj pozna | zakone kot druga ljudstva, ki ne Danes zjutraj po jxilnoci je zgodovino, je lahko znano, da so i izpolnjuje kraljevih zakonov in bilo ustavljeno delo V vseh cle-bili židje tekom zadnjih treh ti-! ki bi jih kralj vsled tega ne velandskih skladiščih in veliki sočletij naše zgodovine najbolj' smel trpeti." Ta izolacijonizem ■ tovorni avti za prevažanje po-obsovraženo in najbolj prega-1 je na dnu mnogih protižidov- hištva itd. počivajo, ker se uni- _ ; MILWAUKEE. — V ponede- Danes so prenehali z delomjijek 22. februarja je umrl rojak unijski delavci in vozniki! Anton Žagar, star 60 let. Zapu-podjetij, ki se bavijo s stil je sinove Antona, Henrija, se naglo bliža Franka, Theodora in Nicka in Lcwisov industiijski odbor jc organlziral hčeri Mary Crnkovich (ki ni v scrodu z lastnico dvorane Har- Že tri sto unijskih postojaiik jii vsaR čas bo minie) in Ano Haumeyer. Pokopan je bil na pokopališču Holy sklicana konfereiica, ki bo sklepala o pred- Cross. Johana Šurla že dalj časa bo- loŽltvl foritialnih ZahteV njano ljudstvo na svetu. Nobe- skih pogromov. Toda Židje niso ja prevažalcev in pgdjetnikov jna neki zagonetni bolezni __ no ljudstvo ni bilo še toliko in i sami odgovorni zanj. K temu niso mogli sporazumeti elede dela preglavice številnim mil- _ .. , . . , .... , , , .t... Ivvanžkim zdravnikom Ha se Produkcija V jeklarski industriji je medtem dosegla vi- šek; vse tovarne obratujejo s polno paro tako preganjano, zaničevano in! so jih prisihh narodi, pri kate- nove pogodbe, stara je pa pote-1 wauskim zdravnikom, da se ne zatirano, kakor potomci Abra-, rih so iskali zavetja. Žid ni smel kla o polnoči. Pogajanja so se! morejo zediniti o njej. Pred krat- hama. Preganjali in zatirali so i obdelovati zemlje, se udejstvo-'razbila pri 5c mezdnega poviš-^^™ se je bolnica podala v PITTSBURGH _ Znamenja kažejo da se gigant- jih Babiionci in Egipčani, potem jekia>ska »ag,. biižu p,-esk;š„ji mo« jek- Rimljani in za njimi drugi evropski narodi, pri katerih so iskali zavetja, skozi srednji vek v našo dobo, ki je priča novim protiiKdovakim pogromom v Hitlerjevi Nemčiji, na Poljskem in drugod. S čem neki so si Židje v vseh dobah nakopali to sovraštvo, ki jim stalno preti z uničenjem, dasi doslej tega še ni doseglo? Ali so tako hudobni in slabi ljudje, nevarnost za človeštvo? Saj so vendar dali svetu Kristusa in krščanstvo, Marksa in nešteto mož, ki so bogato oplodili kulturo in civilizacijo zapadnega sveta! Vzrok mora tičati toraj drugje. trgovskem, ki je bil nekoč na unije z ozirom na prevažanie' s^ru, Minn.,, kjer upa zopet najti y / . . . , ..... .. . . izredno slabem glasu, pa tudi na dolge razdalje, % katere|«gubljeno zdravje., , iai-sklhmagnatov Z njihovimi kompanijskimiumjami m ^ulkley zagovarja J "^črt, Donahey So jj^sprotuje. Republikanci logi^ tori^ Večinoma proti pred-'iberaic ^ °P°^icijo vodita sedaj Idah^ ■ (republikanec) Wheeler (demokrat) Tak t ^'^'^^^^stracija kot opo-da bosta zmagali ' ^ftat bosta zmagali n zmagal, se pa "^torip, ^ ker preveč se- li' ^ kongres- povz stvar najbrž ne prevelikih težav ko Prevelikih težav ^®jo, j„ kajti znamenja ka- wv. __ . . da ■ znamenja ka- ^®ciuQ Za seboj zadostno V..; Vsčijjo "orejo ž '^^torjev, ki se ne bo odloČiti, očividno upa. *"01 «0 sr, . . ociviano upa predloge o pro-'upokojitvi vrhovnih ^ Se situacijo — "^osegr ^ ^""hovni sodniki, ki ' P^^dpisano starost in ''^^kiiiii v prostovoljno u-in da bo s tem ^Oos° ttadaljno rešeta- 1, i "»neuja, da bi It ^^^rilo ^°®®veltovega načrta '^^varen precedent, .^il i)Q , v bodočnosti u-/^PolQk kak diktatorsko f^'isednik ter na % ^ vrat demokra- ^ ogrevajo za ka. oiti ustavnega do- bftt T t,f stavkar je ^ ^ ^Vkav^ zaki^r' li*a' csi ^^kom stavke da-' Joe švigel iz ^Ipi, 8f ' Frank Jakše 1 skatf- tobaka in Fr. ■'JO cigar. braniti niso smeli dežele, ki jim podjetniki niso hoteli pristati.' okrajne bolnišnice v Waii-^ Odbora za industrijsko organizacijo, ki si je nadel nalo je dala godrnjajoč zavetje." Predsednik unije John T. O'' watosi se je vrnil rojak Frank"'^o, organizirati jeklarske delavce v industrijalnih unijah. Lloyd George zaključuje, da Brien je takoj, nato naznanil, da Vrtačnik, ,ki bo, moral še nekaj Kampanja Levvisovega odbora, ki se je začela pred de- bi bila najboljša rešitev Židov- je bila unija izprta in opozoril j časa ostati pod domačo zdrav- yetimi meseci in ki je stala že 750 tisoČ dolarjev, se bli- skega vprašanja - naselitev v na letake, ki go jih dale nalepiti i "iško oskrbo. ža svojemu višku. Odbor za organiziranje jeklarskih de-Palestini, njihovi pradomovini, prizadete kompanije, ki so z nii- druzmi Josepha J. Jaku- , , . ____j , t 1 ■ . v . , , ^ , , , oha QA IP ustavila štorkiia fpr i ' vodi kampanjo pod vodstvom Lewisovega po- ki se je ze začela po svetovni mi naznanile delavcu, da se boi^"^ ^e je ustavna siorKija ter | ^ , vojni, ki pa je izzvala silovit o polnoči prenehalo z delom za'pustila krepkega sinčka. Mladi bocnika Philipa Murrava, je naznanil, da je organiziral odpor od strani Arabcev, dana- toliko časa, dokler ne pride do i oče ie sin znanega rojaka Johna ze 300 unijskih postojank, ki imajo skupaj nad 150 tisoČ šnjih prebivalcev Palestine. To sporazuma o novi pogodbi. Jakliča. članov, in da je v zvezi s 24 jeklarskimi koncerni, ki so se tiče predvsem Židov iz dežel, S pogodbo, ki je sinoči pote- j V Los Angeles v Californiji, večinoma majhni. Uradniki odbora so izjavili, da se kjer jih preganjajo. kla, je bila pred dvema letoma i sta odpotovali Roza Smith in ^^egne "vsak čas" sklicati konferenca delegatov teh u- : končgjia stavka unijskih preva-;Zena Lam erta o s arja. is sklepala 0 končnih zahtevah, ki bodo predlože- Moderniziranie oogrebnega talcev, ki je trajala 27 dni. Po-jk^ti sta sli sorodnike m bosta \ ^ doma gajanja za novo pogodbo so selost&li tam več tednov. ne jeklaiskim magnatom. *--- V soboto je pogrebna firma začela pred enim mesecem. Pre- ALIQUIPPA, Pa. — Pred Izid prihajajočega kontesta Na to vprašanje si je skušal, ^ Grdina in sinovi podpisala ^ažalci v Clevelandu so stocd- kratkim je tu umrl za mrtvou- med jeklarskimi magnati in Od-odgovoriti tudi David Lloyd j pogodbo s stavbenikom Josi- stotno organizirani v uniji. dom Jakob Derglin, star 61 let. borom za industrijsko organi-George, angleški ministerski; Demšarjem za povečanje O. L. Scott, načelnik odbora i Doma je bil iz Št. Pavla pod zacijo bo izrednega pomena ne predsednik za časa svetovne voj-Jjj^ moderniziranje svojega po- zastopnikov selitvenih in skla- Ljubljano. V Ameriko je prišel le za 550 tisoč jeklarskih delavne. Lloyd George se najprej po-1 g^ebnega doma na Vzhodni 62. diščnih firm, je sinoči dejal, da; pred 38 leti. Tu zapušča ženo, cev, ki bodo direktno prizadeti, mudi pri dejstvu, "da prihaja j Tvrdka je imela zadnje se ne more govoriti o izprtju u- deset odraslih otrok in sestro, temveč za vso deželo. Zmaga O. zatiranje v glavnen:i^pd^nar_Q42.v. lease v oskrbi mnogo pogrebov, nije, ker ne-dalavci iiiti pod jet- v starem kraju pa >mičeho in L O. v jeklarski industriji, iw, ki časte židovskega preroka" i"' trikrat v letošnjem letu kar po ^ki niso bili voljni delati oz. več bratov in sester. Članica pomenila zmago industrijalnega se čudi kontrastu, ki ga je naenkrat, vsled česar je poslovati brez pogodbe. iSNPJ Amalija Vidic je pred ne- unijonizma v Združenih drža- stvarilo različno postopanje ^ postalo povečanje in moderniza- O'Brien je dejal, da delavci kaj dnevi prestola nevarno o vah vobče. Židi v mohamedanskih deželah. nujno potrebno. Pogodba sicer niso glasovali o stavki, da peracijo. V isti bolmsmci se na- Jeklarski magnatje se tudi že "Bojeviti Mohamedovi častilci ^a morajo biti moderni- so pa odločeni boriti se za svo- i^aja v kritičnem stanju tudi dolgo pripravljajo za to preskuš- so podelili Židom polno versko'adjska dela dovršena v dveh je mezdne zahteve. Pristavil je, Frances Šercel. njo. Skoro vsi do zadnjega so| potegovati za vladna prostost, dasi so vedeli, da sma-: mesecih. Stala bodo šest tisoč da se mu vidi, da piketiranje ne Kir organizirali svoje kompanijske trajo Židje tako Kristusa kot; ^joi^j-jev. bo potrebno. predloga za ukl!>dnlsk*. unije, s katerimi skušajo zaje- Mohameda za kriva preroka. Ne _ _ Selitveni business je s tem v skrivnosti žiti razširjenje unij O. I. O. Lewis — ali bo zahteval, da se prizna njegovo unijo kot edino pravomočno zastopnico vseh jeklarskih delavcev ali se bo zadovoljil s tem, da se jo prizna za zastopnico njenega članstva? ■Murray pravi, da bo morala odločevati o tem vprašanju konferenca delegatov unij O. I. O. v jeklarski industriji. Nadaljni problem je vprašanje delovnih ur. Jeklarski magnati vztrajajo pri dosedanjem 44urnem delovnem tednu in se zaradi tega ni- Deček umrl Saraceni niti Mavri se niso vmešavali v zadeve bogoslužja Židov, ki so prebivali v njihovi sredi. To jim je prinašalo o-gromne koristi. Superiomost zgodnjih mohamedancev v zna- renca in član društva sv. Lov-nosti in umetnosti je namreč j renca, št. 63 KSKJ ter društva popolnem zastoju, dokler se uni- WASHINGTON. — Kongres- Vzlic temu pa kampanja jeklar-V nedeljo zjutraj je preminul; podjetniki ne sporazume-! nik Curly iz Washingtona je skega odbora stalno napreduje naročila v vsoti 10 milijonov, ker Walsh-Healeyjev zakon določa 40urni delovni teden za industrije, ki izvršujejo vladna naroči- v bolnišnici St. Aleks Lawrence Perko, star komaj 14 let. Bil je učenec 7. razreda šole sv. Lov- jo. predložil zveznemu kongresu ker delavci spoznavajo, da so zakonski osnutek, ki določa, da kompanijske unije slab "ključ" pripisati židovskemu vplivu." "Verska nestrpnost je zakrivila nekaj najbrutalnejših na-panov na Žide v evropskih deželah", pravi Lloyd George. Toda sovraštvo napram Izrae TELEFONSKA DRUŽBA Ise časnikarjev ne more prisiliti, za reševanje njihovih proble DELA PROFITE da bi izdali uredniške tajnosti. Sedaj so časnikarji, ki so na čas je zrel za preiskušnjo. j primer poklicani pred kak kon- Produkcija v jeklarski industri- Mary Novak umrla V bolnišnici Charity je umrla Mary Novak, stara 54 let, ki je Mir št. 10. SDZ Poleg žalujočih NEW YORK. — American staršev Johna in Frances Per- Telephone and Telegraph Co. Jdsek in odklanjajo od- ji'je'na'višku''vse"jeklarske to-l^^^ela na naslovu 1215 E. 60 ko zapušča tri brate, Johna, ki izdala svoje letno poročilo, ki ^a stavljena vprašanja, varne in plavži obratujejo s pol-1 St. V Ameriki je bivala 27 let čistega v^v^ jih veže uredniška ta.j- no paro. Pradukcija se bliža re- j ^ doma je bila iz občine Arta- sako del podvrženi kazni. Curly je- kordu 198 tisoč ton jekla na dan če pri Brežicah. Tu zapušča si- se nahaja v Mineali, New York, izkazuje $184,700,000 Francisa, ki se nahaja v Hamil- dobička ali $9.89 na vsako ,tonu, O., in Josepha. Pogreb se nico 1. 1935 je ta družba napra- ^^ predloga bo to odpravila in ki je bil postavljen v dveh me lu ni bilo izključno ali v glavnem bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 vila $132,900,000 čistega časnikarji bodo tega gecih 1. 1929. Večje produkcije verskega značaja. V Nemčiji'je pod vodstvom Louisa L. Ferfo- bička ali $7.12 na vsako delni-i na primer v teku odločna pro-' lia iz hiše žalosti, 3545 E. 71 St. co. (Sedanje poročilo je za 1 _ paganda proti vsakemu verskemu fanatizmu. Vzlic temu po- na Jakoba, v stari domovini pa sina Franka, mater in brata. staja sovraštvo do Židov vedno' globlje." . I Nato odgovori Lloyd George . 1936.) Družba je lani dobila Tominov pogreb gg^ tisoč novih odjemalcev, sko-Pokojni George Tomin, o ka- toliko kot 1. 1935. terega smrti smo zadnjič po- _ ročali, je bil rojen v Romuniji, sestro pozneje pa je živel v Banatu. V Cleveland dobi volilne stroje jeklarska industrija s svojo se- Bil^ je mačeha Rose, Antonu in dan jo mašinerijo ne zmore. j Johnu Zakrejšek. Bila je članica Naročila se stalno kopičijo in društva sv. Cecilije, št. 37 S. so za približno 30 odstotkov viš-1DZ, Kristusa Kralja št. 226 K. ja kot pred enim letom in upo-lS. K. J., sv. Neze C. K. O. in št. slenost je dosegla višek. Danes 25 SŽZ. Pogreb se bo vršil v sre- Clevelandski vodilni razmišlja o vpeljavi strojev za ^ jeklarski"industriji okrog do zjutraj ob 9. v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Franka Zakrajška. " I pozneje pa je zivei v caiiaLu. v ; , , .__^jratr " " " na naslovno vprašanje z bese-:j Rojakinja Catherine Joselnik,,glasovanje, ki so pa zeio a g . ^qq tisoč več delavcev kot pred dami: "Temeljni povzročitelj ti-: . . rojakih v bližini ki živi v Kansas Cityju, želi naj- ^ vsled česar še ni prišlo do spo- ^g^imi meseci. Korporacija Car- či v odločnem prizadevanju Ži- i y^hodne 39 ulice Star je bil 54 ti svojo sestro Frances, katero' razuma med člani odbora. Stro- . Illinois, podružnica vele- dov vseh stoletij, da ohranijosamski. Pogreb oskrbuje Je videla zadnjikrat pred 30 le-:ji bi namreč stali približno mi- ^orporacije United States Steel, svojo identiteto kot posebno in j gj.o(.gj.ist George Kuhar. Vršil ti. Njeno sedanje ime ji ni zna-; lijon in dve sto tisoč dolarjev. primer poroča, da ima na pla- različno ljudstvo, naj že živijo:j^^ri dopoldne ob 9. iz Gr- »o, njeno dekliško ime pa je' Tej nameri se najbolj upira listi 120 tisoč delavcev, do- kjerkoh. Videti je, da hočejo i Sinovega zavoda in cerkve sv. bilo Frances Knaus. Joselnikova i predsednik volilnega odbora, re- jg imela v decembru šs- ohraniti svojo individualnost, živi na naslovu. 2712 North; publikanec Morton Zaller. Pre- jg ioi,000. kot orientalski narod. Angleži I . Mili rd., Kansas City, Kans. ! den bo namero mogoče izpeljati, jeklarski magnatje bi spričo so mešanica mnogih plemen; i Kaznovan radi kršenja bo moral odbor dati na javno seveda radi preprečili za- vzlic temu so eno ljudstvo. V delavske postave En avto na 24 ljudi j glasovanje predlog za izposodi- ki bi ga prinesla stavka, in Lani je bilo prodanih v drža- i tev v ta namen potrebnega de- odprto priznali, da se pogajavi Ohio 224,865 riovih avtomo-1 "arja. jo s svojimi kompanijskimi uni-bilov, kar da en nov avtomobil Obleke se draže jami o mezdnih spremembah. Oblačilna firma Richman Bi^os. Dinižba BeUehem Steel druga ie z današnjim dnevom dvignila največja jeklarska družba J _____Hr-Tjjvan na Y\r*\ K 6401 Spilker i% h Se y ®'^Ček, star 5 dni. *^3nes popoldne 3Šlt^ zavoda Franka Združenih državah nastaja iz pestre rasne mešanice tip, ki je stoodstotno ameriški. Toda 2id ostane vedno Žid.' On je enako hebrejski po sentimentu, čuv-stvovanju in rasni privrženosti kot ob času, ko so ga pregnali iz Palestine. Razkropitev ni razrahljala židovske narodne solidarnosti, temveč jo pojačila. Ko so bili talci v Egiptu, so bili drugačni od drugih sužnjev. Ko so bili v asirski sužnosti, pred več kot 2000 leti, je Haman pravil kralju Ahasuerusu: "Med ljudstvi v tvojih deželah živi neko ljudstvo, ki ima drugačne Vpetek je bil obsojen pred mestnim sodiščem na 25 dolarjev globe in ,poravnavo sodnih stroškov pralniški podjetnik Aaron Jacobs iz Clevelanda, ker je prekršil določbo državnega zakona, ki prepoveduje delodajalcem siliti svoje delavke delati več kot devet ur na dan. Progresivne Slovenke, krožek it. 1 Redna seja progresivnih Slovenk, krožek št. 1 se bo vršila v torek v čitalnici SDD na Waterloo Rd. Ker je treba rešiti na vsakih 24 prebivalcev. Kultura ceno moškim oblekam z $22.50 Združenih državah, na primer škrjančki i na $24.50. Vzrok podražitve:! naznanja, da pričakuje zado-cene volni so šle hudo kvišku, voljivega zak^ucka pogajanj za j K podražitvi bodo prisiljene tu- zvišanje mezd Takisto se po-Starše "Škrjančkov" se opo-|^. oblačilne firme. gaja s vojimi de avci tudi druz- zarja na redno mesečno sejo, ki ba National Steel. se bo vršila v sredo dne 3. mar- Seja direktorija SDD Murray in drugi unijski vodi- ca ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Seja bo važna, posebno glede koncerta, ki se bo vršil Danes zvečer se vrši nujno i tel ji so izrazili mnenje, da stav-važna izredna seja direktorija ka ne bo potrebna, ker se bodo Slov. Del. Doma na Waterloo i magnati podali brez boja. Veli več važnih zadev, se prosi čla-1 na Belo nedeljo. Prošeni ste vsi, i rd. Prosi se vse direktorje, da se | ko vprašanje seveda je, kakšno nice, da se je gotovo udeleže. ' da se gotovo udeležite. i seje udeležijo.— Taj. obliko priznanja bo zahteval Pralni stroji Opozarja se na oglase, katere vidite danes v listu, v katerih slovenski trgovci nudijo posebne nizke cene na pralnih strojih izdelka Maytag. Kupili so cele vagone teh strojev in sedaj jih prodajajo po izredno nizki ceni. Pralne stroje tega izdelka dobite pri tvrdkah Grdina in Sinovi, Nodwood Furniture and Appliance Co. in Mandel Hardware. Sterlingove suknje Benno B. Leustig, 1034 Addison Road, ima na razpolago Sterlingove suknje in obleke. On je pripravljen popeljati vas v tovarno, kjer si lahko izberete vaše obleke ali suknje iz velike zaloge, ki jo imajo tam. Opozarjamo na oglas, ki ga ima danes v listu. Pridite k njemu za vcli-konoč in prihranite si denar. STRAN 2,^ enakopravnost 1. marca, W "ENAKOPRAVNOST" Owned and Publlsbed by Tim AMERICAN JUGOSLAV PTQ. # PC* CO. VATRO J. GRILL, Prcaldeni IVAN JONTEZ, Editor 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 6311 - 6313 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........*5.5W ca 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece .......... Po pošti v Clevela..:i>^ I Kaj jedo cirkuške zivali ŠKRAT „ dar se gre za čast naroda in pri-!ski provinci, so katoliški fašisti znanje tistih, ki so opevali našo'po običajnem one čaščenju žen, znanje tistin, ki so opevan yu ——j" „„„™eto malo na svetu" peaxn med tujci m s tam pdbu- zwwjaU svoje b%,(»*te viyih,- ^ .. , . ,______,ro r^r.=o in r-nofuH rastrpan« tp p- ^GS, imeniten ClOVeK ] zali vso lepoto kar so jo zapisali va prsa in metali raztrgana tele-vsi slovenski pesniki, ne samo sa v reko. nam, ampak tudi med tujci m j y toledskem Alcazarju so sicer brez strahu, ti naši "^avalirji" postavili vjete žene či umetniki zaslužijo priznanje najbolj obstreljevana mesta od nas vseh brez razlike in s da bi jim njihova živa te- tem bomo pokazali, da napolni- služila kot ščit. mo naš slovenski hram v nede Ijo 7. marca ob 8. zvečer. Toda kljub ogromnemu trpljenju bo španska žena, mati Koncert našega pevca L. Belleta Vsak sleherni se mora zavedati, da ko je sedel doma in poslušal naš slovenski program in ko je bil otožen in je rabil nekaj duševnega razvedrila, ga je vselej dobil, ko je zapel naš domači pevec Louis Belle naše lepe popevke in te napotil v hribe in doline naše lepe domovine in ti je v srce privabil tiste čute, ko si še bil mlad, ko si se čutil popolnoma čistega pri svcji materi v očetovi hiši na Slovenskem, kjer so tekla najbolj srečna leta mladosti. Kako smo cenili naše pevce u-metnike, ko so oni posetili našo novo domovino in peli našo pesem, nam v tujini in imeli svoje koncerte toda to samo za malo dobo — odšh so nazaj in nas pustili naši usodi, če se bo pela naša pesem ali ne — oni so odšli. Naš domač pevec Louis Belle je pa naš pevec, on je med nami, on poie, on gleda za narodovo , , čast, on ostane med nami, in je formalno udeležimo koncerta na- tudi končne zmage. Delež- domač. Ravno ta Louis Belle, ki šega pevca L. Belleta. na bo svobodnega, srečnega in je pel pri vaših kulturnih prire-i A. Plut, David — Jas Rotter, ponosnega življenja. ditvah, pri operah, v veseli druž-l Poddavid_ j ^a shodih španskih protifa- w ^ ^ . šističnih žen se je zasvetilo ti- Spanska žena v ognju državljanske vojne soce oči, ko je pnšio poročno o prvi ženski pomoči iz inozem V Valenciji izhaja informati- z njo smrt v vrste sovražnika, stva . . . ven list v esperantu "Popola V tem polku ljudske milice prevedel Stric fronto." Iz njega objavljamo vodi sWruzica Juanita zaplete- i^osto preveaei bt c. članek pod gornjim naslovom, no službo oskrbe in s čudovito ^ fizikalni uri: "Katera je ki ga je napisal Kolcov: točn^tjo odgovarja na tisoče sprememba, ki jo "Boj proti nacistom je utrl vprašanj in prošenj. opažamo pri zmrznjeni vodi?"— pot španski demokratični revo- j "To, da postane dražja." luciji. Revoluciji, ki jo obču-, Lina Odena m Ourora Ara- _ duje ves demokratični svet, v naiz, pogumni mladenki, v svo- avtomobilski razstavi: kateri se kaže med drugim tudi jih modrih bluzah m s samo- rabi ta mali aparat ob pogum in čudovita sposobnost kresi za drazestnimi pasovi, po- deski?" _ "To je španske žene, ki umira na cesti vel ju jeta junaškim kolonam m j^um. Kaže koliko s puško v roki s takim' junašt- organizirata tisoče fantov m plačati." vom, kakor je prej nežno gospo- deklet za obrambo svobode. _ dinjila pri domačem ognjišču.' Viktona Kent, navdušena re- brezvesten do- Generali, ki so nameravali publikanka, se je posvetila po- »na. ii Drezvest , p zopet vkleniti ljudstvo v spone, polnoma organizaciji otroških ^ bom so s tem popolnoma sprostili zavetišč in bolnišnic. Organizi- cam^Ui Havpk " špansko ženo, ki je v teh zgodo- ra tudi preskrbo mleka in igračk plačeval spet samski da . vinskih dneh zavzela mesto ob za osirotele otroke, katerih o- _ strani moža. četje so padli ali se še bore na Opera v Clevelandu fronti. V gorah Aragonije s; m videl ^^^ria Karrasco, delavka na On in ona se pomenkujeta o prijatelju, ki je pred kratkim odrinil v deželo senc. "Sijajna duša je bil!" ga hvali on. "Vedno vesel, vedno pripravljen razvedriti te, če te je kaj težilo in če si bil v potrebi, ti je priskočil na pomoč, ne da bi ti to kaj pozneje oponašal. Nesebičen prijatelj je bil, kakršnih je dandanes Pozor hiša Davida, da se vsi goproga, sestra in nevesta dele-formalno udeležimo koncerta na- Res, imeniten človek je bil", prikima ona, 'dasi se ne strinjam s teboj, da bi bil popolnoma nesebičen. Saj ti je znano, da je prosil svojo ženo, da mu obljubi, da se ne bo več moži-la? Vidiš, to pomeni, da je bil vendar malce sebičen!" "Kaj še!" se vneto potegne za mrtvega prijatelja on. "Saj baš to pokaže vso njegovo nesebičnost in ljubezen do sočloveka: še na smrtni postelji je mislil na soljudi — moške, kakopak — ter jih skušal obvarovati pred nesrečo Pred vsakim velikim cirkusom. v nove krajo posebni nameščenci, ki J skrbeti za dogovore s tvrdkami, ki naj bi 'j cirkuške živali dobavile potrebno ; takšnih pogodbah se natanko določi, '<■ ■ naj se izvede prva dobava. Natančnost jr tu zelo potrebna, drugače bi se laliko zgodilo, da bi živali brez hrane in to bi paralizii'^ilo cirkuški obrat. Neki veliki cirkus ima jih hlevih u. pr. 92 konj in zeber in te porabijo vsak dan nič manj nego g ovsa, inekin in druge krme. Vsak konj ' " oOO obrokih. Po predstavi pa dobe konji kg sena, ki ga pospravljajo ponoči. Ta kodiieviii jedilni list stane okrog - Stoičen oves in mekine dobe tudi 2e ' samo da jim to hrano še ovlažijo. Najstarejši konj v tem cirkusu že 1^8 let in nastopa še redno najmlajŠG 21^^^ pa G mesecev. Žrebeta se vesele še zlate s bode, kajti k delu jih pritegnejo šele p® ko dovršijo tretje leto. Cirkus ima sedem .slonov, ki vsak dan 350 kg zdrobljenega ovsa, ^ mekin in 200 kg sena. Lahko je raziuiic^i^,^^^ mora upravnik hlevov izdati vsak kakšnih 50 tisoč Din samo za krmo, m prvovrstno krmo, toda to je potrebno, živali so na zadnje tiste, ki redijo ves in njih zmogljivost ter dolgo Gervazij sreča prijatelja Pro-tazija. "Ali imaš kaj ognja?" Protazij mu ponudi vžigalice. "Hvala. Ali imaš morda še kaj tobaka?" "Seveda," odgovori Protezij in odpre tobačnico. "No, pa bodi še tako dober in mi posodi svojo pipo," reče Gervazij. "Kako morete spati pri moji pridigi?" se huduje gospod župnik. "Prav lahko", odgovori Jože, "le malo bolj tiho bi morali govoriti." Devet oper bo vprizorila to v . mana ivaiisezono Metropolitan Opera Co., eno teh zen z njenimi tremi o- letališču Quatro Vientos, neu- Yorka v Clevelandskem locici, na po i v ai as ' * trudljivo maže svoje in dela ves j^estnem avditoriju. Sezona bo je bil umorjen, dom pozpn. Od ^^^orji ter ne- pusti trajala od 12. aprila do 17. apri- vse svoje siromascine si je re- niti enemu letalcu, ne ......^ - -- / politan družbe bodo nastopile. Sledeče opere bodo vprizorjene: Ca Valeria , Rusticana — Coq d'Or, — Tristan in Isolde — Faust — Aida — Lohengrin, — Mignon — Carmen — II Trova- Mati: "Kolikokrat sem ti že rekla, da ne smeš govoriti, dokler jaz govorim!" Sinko: "Da, mamica, toda preden ti nehaš govoriti, moram jaz že v posteljo." avujc ox J. odleteti niti enemu letalcu, ne . ^ai^Ioviteiše zvezde Metro- Šila samo: laneno odejo, ploče- . orei preizkusila vse vijake '^ Najs^vitejse zvezde Metro vinast vrč in košček trdega kru- ' ?<"■'»" b°do nastopile. ha za male sirote. Proti večeru gnana pevka Estrellita Ca- bo prišla v mesto, kjer jo bodo p^jg gvoje arije na bojnem sprejele, kmečko vdovo, žene iz med mišičastimi topni-mesta, ravno tako žalostne in tolažbe potrebne, kakor ona sa- Teresa Leon, talentira- ir.a. T'milF in nahranile ii bo- tore. Senator Robert J. Bulkley . 1'" r. T ""f? je predsednik odbora, ki aranži- do njene otrocicke. Ti se bodo ^ našega avtomobila na talaver- Clevelandu Cene se- takoj nato igrali na cesti s svo- . . j ustavila orjaške v Cleve a _ Sirvii nnvimi tnvnriii np 7avpda- . - dežem bodo od enega dolarja do jimi novimi tovariši, ne zaveda ^mete, ki so, nevajeni sovražnih -g ^ ^ kdai prei — joc se strahovite tragedije, ki ^ ^ iz zraka zbežali pre- ™ cenejše kot k 3 P J- .;:u „v,i—r.----iro_ ' _ . . . ■ Vstopnice bodo kmalu dane v jih obkroža. One pa, žene, strašeno izpod letalskega ognja terih možie so tudi odšli na mozje fronto, bodo šle k cesti, z vrči, polnimi vode ali vina in nudile olcrepčila mimoidočim vojakom in miličnikom, ki se z velikimi tovornimi avtomobili prevažajo na bojno polje. predprodajo. Osem . . . . . __.... vagonov ter iih s šalami m prošnjami .. . ■ i • i j »u ^ scenenje bo pripeljala družba s vrača v strelsko črto. , • /m o- TKov. sabo za opere. Dolores Ibarrun (Tudi Ibar- ^_ ruri je padla na fronti.) (La Passionaria) se je dvignila ka- Pravilna luc kor močan lik iz siromašnih ru- Nobeden v družini ne sme či- darskih koč, kjer se je rodila tati ali se učiti samo pri luči, Nenadno je prišlo osem žen v in vodi veliki boj, ljudskih mno- pritrjeni na stropu ali na zidu, Lerido. Uspel jim je beg iz žic. svari Sight-Saving Council. Luč Sierre in Lune. Ko so nacisti Marina Ginesta. mala Kata- teh dveh žarnic je pod stan-zavzeli oba mesteca, so oneča- lonka, moja marljiva tajnica, je dardom za dobro razsvetljavo, stili deklice, njihovim materam hčerka krojača iz Barcelone. Ko Merilec za razsvetljavo je to že pa ostrigli lase. Samo osem žen je začel upor, je vzela istočas- dokazal v velikih slučajih. Tam je všlo nadaljnjemu mučenju, no s svojim bratom in zaročen- gg otroci grajo je važno, da — Znano je, da so lasje najdra- cem motiko in se je podala k jg dobra luč, zato ako premisli-gocenejši okras Španjolke. barikadam na Kolumbov trg. ^^Qp^te priznati, da je vse i- "Nismo želele, toda nacisti so Zaročenca so ji umorile štiri granje delo z očmi. Ravno tako nas sprt menili v vojake in me krogle v trebuh. Brat je odšel važno, da imate pri glasovir-se bomo bojevale proti njim, proti Saragossi. Marina je bila zadostno luč, ker je prav sla-dokler lasje spet ne pokrijejo zp.poslena nato kot strojepiska napenjati oči nad notami, naših hrbtov." pri vojnem poveljstvu. —- Ceato katere morajo učiti otroke, da V gorovju Guadarrame sem sodi v kotu, obrnjena proti zi- rabijo oči pravilno, da sedijo govoril z mladenko Konchit:;, du in mi pravi, ko jo nagovo- ,^^^0 in čitajo blizu Sight-Sav- (Ko je bil članek že napisan, je rim: umrla herojske smrti na gra- "Vam lahko povem odkrito- daje razsvetljave, ki pre nadsk(?m bojišču) iz Toleda. srčno: Zelo smo vsi p.entimen-Njen zaročcniec je padel pod talni. Velika ovira je to." ol'nicrn strojnih pušk. Prišla To jo španska žena, ki je v ji.' in pt-osiilk za orožje. Edino tej važni uri ljudskega boja po- ravno in cKajo v letošnjem januarju. Po- mg luci, ki je pravilno senčena, več žari ali ki dela senco. Zaduinica njfcno stremljenje odslej je, do- kazala svoj pravi značaj. ' V sredo ob 8. zjutraj se bo kot lani. V soboto in včeraj bili strojno puško, ki je poko- Špansko,, plemstvo in duhov- brala zadušnica v cerkvi sv. Kri- je bilo ubitih nadaljnih 92 (naj-sila njenega ljubljenca in sejati ščina so nam stoletja opevali stine za Mary Terček. manj) oseb. odvisna edino od knne in dobrega vali morajo dobiti vsak dau deset Posebne zahteve yo.stavlja levov, Afrike. Najstarejši med iijniii 12, najmlajši tri leta. Toda pri g;',- nobene starostne razlike med Jo cud- 1 iiti I"' kilogramov konjskega mesa, krmij" j le enkrat na dan, okrog 21. ure y . . - ^ pi'" predstavi. Živali morajo delati torej '-nim želodcem. Ce bi bile site, bi se l)olenile in težje delale. Po obodu 12 do 14 ur. Pri potovanjih, ki tuV)"^ dva do tri dni, jim ne dajejo nio niij' daljših potovanjih morajo konjsko ju prvo ločiti od kosti in razrezati v ' "^ipgli' bi živali pri krmljenju med vožnjo^ ^,0# - v- _ ■" jjje< kos surovega mesa, da se prepriča o \ kakovosti. Co si pa kakšen lov veJi' ,,gjnC od kosti kakšno rano v želodcu, biti sveže iji krotilec vsakokrat saii' kaKovosn. L o si pa KaKsen lov vu.*" gjiiC kvaii želodec, tedaj mu dajejo ozdravitve samo rastlinsko hranili. pr. ovseni sok z mlekom. ^0 (Dalje iz 1. kolone) v Ženevi! ženeva naj bi v Gdansku pred ogražanjem 2 strani! nem* Obiščite staro domovino Ker se vračajo boljši časi, namerava veliko ljudi obiskati svojo rodno domovino to poletje. Ko izbirate linijo, po kateri boste potovali je dobro, da pomislite, katera je najboljše služila tujezemcem pri njih potovanju sem in tja po morju. Ta linija je Cunard - White Star in ima najboljši tretji razred. To je resnica kar se vidi na parnikih Queen Mary, Aquitania, Beren-garia, kot tudi Brittanic in Ge-orgic. S pairnikom Queen Mary vas vzame samo 4 dni, da prevozite morje, tako da ste lahko v 6 ali 7 dneh doma v Jugoslaviji. To je važno za tiste, ki mislijo ostati samo malo časa. Cunard-White Star linija je za letos aranžirala več izletov, da tako vstreže raznim narodnim skupinam. Na teh izletih bodo izkušeni sprevodniki, ki vam bodo postregli na mejah in tudi skrbeli za zabavo na parnikih. Kdor misli potovati v staro domovino, naj sledi oglasom v našem listu in glejte na Giinard White Star. lOt' Beck je krenil na praktičn^^^^gj^n pa je sklenil s hitlerizmom v smrtna žetev na ameriških cestah CHICAGO. — Smrt je imela obilno žetev na ameriških cc- ročilo Narodnega varnostnega cdbora pravi, da je bilo v januarju ubitih v avtomobilskih nesrečah širom Združenih držav 3,050 oseb ali približno 700 več _ ------ _ rfit" sporazum in sicer v tem smisla, pušča proste roke v notranji po^^ kar na račun stare ustave, samo štuje vse ono, kar je svobodno . p) dolžno držati napram Ženevi, 2 ,iii napram Poljski. Vlada v GdansK^^ to pristala in s tem kompi'oi^^® Beck in Greiser prišla v Ženevo. se je sicer pokazala opozicija z^P jg S' prelahko vzeto garancijo den pokazal voljo, da zaščiti čno opozicijo v Gdansku. Ni bi se tudi taka načelna politika ^ tC' dobro zagovarjati. Toda Ženeva J ^ likokrat pokazala, da v načelni izvajanju načelne politike v m nem področju nima sreče, saj ^pli^ lo, da je taka politika najbolj rana in nevarna. Zato se ne sme' j.jdi'i', ti, da se je končno velika večini ''' žila onim skeptikom, ki pO Društvo narodov zato tu, da vsem strankarskopolitična , Gdansku, vprašanja, ki nirnajo nimi nič več opravka. Stahsce, ] rega se je postavila uradna ^ res tudi prodrlo. Res pa je, da postaja s taKo jo pozicija Društva narodov v^_ nekoliko paradoksna, in da končno imeti smisla samo še v ^ ,,ie lu, da bi čakala na eventuelne Poljsko in Gdanskom. Novi kom štva narodov torej ne bo L zavidnega stališča, pa je ^ato g) vo, da se kandidati nič ne vlec ^ mesto. Vse to pa dokazuje, da sku spet ustvarjen samo nov P pf ki ne bo trajen. Ženeva bo zijati' kmalu o tej stvari vnovič razpi^ marca, 1937. enakopravnost 3, X)časih je lustno b'lo pa je marsikaj, še zdaj tako — Pogled v življenje pred polstoletjem, ko so še naši očetje fantovali Ljubljana, januarja. — Spet čitamo: vesel aii nevesel obraz, se je zaokrenilo kolo časa v no- nudi nam zdaj krepelce, drugič vo smer in nemirni 20. vek je spet dobrohnost. Življenje je pognal človeštvo v nov vrtinec brez usmiljenja, strašno, trdo. življenja. Zemlja je znova o- Je pač kakor neozdravljiva bo-pravila skoraj 930 milijonov lezen, če ga hočemo tako imeno-km dolgo pot po vsemir ju in že j vati. Ali je spet nepopisno le-Plove 850krat hitreje od brzega po, blesteče od sija in čudežev, vlaka novim dogodkom naproti, j polno nad in zlatih gradov. V Mnogo je bilo izrečenih želja!njem tiči večno skrivnostna 111 s še več dobre volje je vsak | moč, močnejša od vseh prasil: po svoje zajadral v novo leto. | ljubezen. Tolikokrat so že poskušali določiti, kaj je prav za prav ljubezen. Modrijani so o tem mi-steriju najraje molčali, pesniki pa so dali ljubezni še skrivnost-nejši poudarek. Kdo ve n. pr., kaj je ponilad? Vidimo cvetlice poganjati iz tal, pred nami se odpirajo pisani, duhteči cvetovi, slišimo gostoleti ptice pevke, nad vsem tem pa jadra svetlo solnce — in že vemo, da je pomlad. Saj smo videli njene značilne znake, ki napadajo tudi božansko moč ljubezni. In v vsej lepoti, ki jo razgrinjajo letni časi v naročje prirode, bi želeli ostati, kljub vsem nadlo- Kajti duševno nastrojenje vsa-l^sga človeka je kakor mal čo.l-"icek, ki ga dobrovoljneži, spret- 110 se tolažeč, krmarijo skozi ^se nevšečnosti življenja, medtem ko črnogledim odnašajo va-ovi lupinico dobre volje neprestano v nevarne tolmune.. Ve- optimisti zatrjujejo, da je ^ jub vsem neprijetnostim naš svet pač najboljši izmed vseh, l^i' jih še slutimo v vsemirju in ^ sploh ne more biti boljši. Ti zmerom zaupajo v dobro zvezdo, našemu planetu, tem še njim samim. Optimisti ^edno verujejo, da jim je do- čeprav se jim slabo godi. ______ _______ ___ ______ ______ Pesimisti so nasprotno ljud- gam seveda, najraje optimisti, ki sploh ne morejo živeti brez Tako bi zmerom zaupali v edin-V se znebijo skrbi, si stvenost našega sveta, kjer naj poiščejo nove. če optimista bi živel človek srečno in zado-postavijo pred prag, se ^ voljno. s tem, da tam nima nič Preživeli smo tragedijo naših iskati, šel bo vesel dalje j dedov, živimo sredi stresljajev ^ pozabil na vse. Pesimist moderne dobe, ali vendar nam ^asprotnq se bo takoj razkričal daje življenje dihati, nalaga nam 111 zmerom premišljal o mašče- bremena pač morda le zato, da nas ustvarja močneje za čim ve-. ^Gsimistični optimist se nade- selejši dojem minljivih dobrot. ^ le dobrega in je vedno globo- Verujmo v modro vzgojeslovje ° PrizadeL Nasprotno opti- življenja, verujmo v dobroto in "cističnega pesimista l:aj naglo ne pozabimo sami biti dobrotni ^udo zadene, pa se pusti spetker življenje je pravično in •finalu presenetiti. Življenje je bo vsako dobro delo poplačeva-^ naših očeh prav tako, kakrš- lo. Kajti življenska usoda ni "^^Sa si sami zamišljamo. Clo- zamotana, v njej vlada velik ni sanio osebno bitje, tem-, matematični red. tudi ustvarjalec. Življenje Torej v novem letu proč s pe-pač kaže to kar mi v njem, simizmom in bodimo pravi op- timisti. Da pa je življenje sejalo na zemljo vekomaj dobrote in tegobe, da je bilo na svetu že od nekdaj veselo in neveselo, naj nas prepriča kratek sprehod v preteklost. Po Kristousovem rojstvu je minulo približno 61 milijard in 94,736,252 sekund. Na utrip enega dne odpade 86,400 sekund. Kaj je v primeri s tem številom življenjska pot človeka? Kljub temu se v zadnjih desetletjih naglo spreminja lice naše zemlje in način življenja na njej. Še pred sto leti, ko so bile naše prababice obložene z najraznovrstnejšimi iznajdbami bidermajerskega okusa, je imela Evropa 67 držav. In od teh samo tri republike. V času, ko se je oglašal po na^i celini vsepovsod postiljonov rog je bila srednja Evropa razkosana na 39 držav. Na severu so bile kakor še danes 3 kraljevine, zdaj jim je priključena republika Finska. V vzhodni Evropi sta bili pred 100 1. le 2 vladavini ogromna Ru sija in mala svobodna državica Krakova, zadnji ostanek Napoleonove varšavske vojvodine. Danes šteje vzhodna Evropa 5 republik, 3 baltske, poljsko in rusko republiko. V južnovzho-dni Evropi se je mogočno osman sko carstvo širilo daleč na Balkan. Neodvisna je bila mala kraljevina Grčija. Turkom so plačevale tribut kneževine Srbija pod Milošem Obrenovičem in otok Sa;mos, kneževine mol-davska in vlaška. Samostojne Bolgarije in Albanije še ni bilo nikjer. Italija, ki ima vključeno danes še republiko San Marino in vatikansko državo, je bila pred sto leti raztrgana na 8 vladavin: kraljevino Sardinijo, kraljevino Sicilijo, vojvodino Parma in Lucca, cerkveno državo in 2 habsburški domeni: veliko voj-j vodino Toskano in vojvodino Modeno. j Na Pirenjskem potoku so bile že pred 100 leti 3 države. Na Portugalskem in španskem so bili veliki nemiri zaradi prestola mladoletnih prestolonasled-nic. Francija je bila še meščanska kraljevina, obstojali sta že Belgija in Nizozemska. Enotnemu Britanskemu carstvu je vladal zadnji moški Hannove-ran, kralj Wiljem IV. (Dalje prihodnjič) i Cel vagon MAYTAG pralnih strojev s toi V najem Odda se v najem 4 velike sobe, klet in podstrešje. — 965 Addison Road. i Naše čitatelje opozarjamo na koncert našega tenorista Louisa Belleta, ki se bo vršil v nedeljo 7. marca v Narodnem domu na St. Clair ju. Ne zamudite ga! — Vstopnice dobite pri nas ali v slaščičarni Mrs. Makovčeve v S. N. Domu. Mi popravljamo vse različne pralne stroje in radio aparate. Imamo tudi polno zalogo radio tubov Norwood Appliance and Furniture Co. 6104 St. Clair Avenue EUdicott 3634 i i as Da, poln vagon teh fi- ijl nih pralnih strojev smo ^ dobili, ter jih bomo prodajali po izredno nizki ceni. ■ I SEDAJ SAMO ( niki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo. Mr. Pinza odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies - lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljivcpv, odstranjenih z izključnim procesom **It # Toasted % luckies so prijazne grlu I SLAVNI ZVEZDNIK M&TROPOLITAN OPERA COMPANY NAJFINEJŠI TOBAK— "SMETANA PRIDELKA" Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla Preje 109.50 $ SEDAJ NOBENEGA PREDPLAČILA Kupite Maytag vaši ženi ali materi sedaj za pf" prihranili si boste mnogo denarja 99 .50 Lahko plačujete samo $1.00 na teden! PROTI DRAŽENJU—PROTI KAŠLJU C##yrlgbt 1MT, Tli« Am*ric«D TubiMo Compiai ZAMENJAJTE VAŠ STARI PRALNI STROJ NOVI MAYTAG Sprejema se tudi hranilne kjijižice NORTH AMERICAN DELNICE; DOLAR ZA DOLAR Norwood Appliance & Furniture Co. Jerry Bohinc in John Sušnik, lastnika 6104 St. Clair Ave. ENdicott Odprto zvečer