se
52
dni
10 maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
T*
rf\
Obvestilo
Zaradi prvomajskih praznikov izide prihodnja številka Štajerskega tednika v petek, 4. maja.
Vsem bralcem in bralkam želimo prijetne praznične dni!
Uredništvo
Po mestni občini Ptuj • Nobenih sprememb pri zdravniških koncesijah Z> Stran 4
Ptuj, četrtek, 26. aprila 2012
letnik LXV • št. 34 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2*10473 www.radio-ptuj.si
Štajerski
Šport
Mina Markovič •
Še zmeraj stremi k napredku
O Stran 11
Moškanjci • Prva evropska modelarska tekma v Sloveniji
Tekmovali modelarji treh dežel
Celotna organizacija slovenske Aerozaprege se je lani prvič udeležila tekem za evropski pokal (GPS - Triangel Euro Contest), s čimer so pridobili tudi termin za prvo slovensko tekmo, ki je potekala 21. aprila na letališču v Moškanjcih.
Gostila jo je modelarska sekcija Aerokluba Ptuj v soorgani-zaciji Alpskega modelarskega kluba iz Kranja. Sodelovalo je 13 tekmovalcev iz Švice, Češke in Slovenije, ki so tekmovali z maketami jadralnih letal v merilu ena proti tri. Povprečna cena takih modelov z opremo vred je med pet in sedem tisoč evrov. Zmagovalec je tisti, ki v pol ure obleti čim več trikotnikov (obseg 2,4 km) s čim večjo povprečno hitrostjo. Kot je povedal predsednik modelarske sekcije Aerokluba Ptuj Viktor Zamuda, so zelo veseli, da so pridobili to tekmo. Zagotovo je k temu pripomogla tudi tradicija slovenskega oziroma ptujskega letalstva in modelarstva. Modelarji iz slovenskih klubov pa so se že lani na prijateljskem srečanju lahko prepričali, da imajo Mo-škanjci več kot odlične pogoje za takšno tekmo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Podravje • Večina projektov iz razpisa MKO brez denarja
Tenis • Nini dvojna zmaga, Urh do finala
O Stran 12
Vlog za 90, na voljo le 9 milijonov evrov ...
Konec februarja letos sta se zaključila dva razpisa Ministrstva za kmetijstvo in okolje; gre za ukrepa 322 in 323, znana pod imenom Obnova in razvoj vasi ter Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja. Po prvih podatkih, ki smo jih uspeli pridobiti iz Agencije za kmetijstvo in razvoj podeželja (Agencija), pa bodo očitno le redki srečneži, ki bodo za svoje prijavljene projekte uspeli pridobiti nekaj državnega in evropskega sofinancerskega denarja.
Prve informacije tako s kmetijskega ministrstva kot z Agencije so namreč porazne za vlagatelje; na ukrep 322 (Obnova in razvoj vasi), na katerega so prijavitelji izključno občine, je bilo skupno poslanih kar 280 vlog! Na drugi ukrep 232 (Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja), na katerega se lahko prijavijo tako občine kot društva ali fizične osebe, pa je bilo poslanih skupno 309 vlog - 56 so jih poslale občine.
Že število poslanih vlog za sofinanciranje je izjemno vi-
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
soko in kaže na velike potrebe občin (in društev) po razvojnem denarju.
Še hujši pa so podatki o vrednostih vlog oziroma o višini potrebnega denarja glede na fond, ki je na razpolago. V ukrepu 322 je bilo namreč razpisanih šest milijonov evrov za vse vloge, v ukrepu 323 pa tri milijone evrov. „Na javni razpis za ukrep 322 smo prejeli, kot rečeno, 280 vlog občin v skupni vrednosti 62,6 milijona evrov. Na javnem razpisu 323 pa so vlagatelji v skupno prejetih 309 vlogah zaprosili za 26,7 milijona evrov," je povedala Maja Rakič iz Agencije. Po drugi strani na kmetijskem ministrstvu govorijo o enakem številu prejetih vlog, skupne cifre za vloge po posame-
Tovrstnih gradbišč bo letos po občinah očitno zelo malo, vsaj tako je sklepati po dejstvih; denar iz RRP bo na voljo šele naslednje leto, iz Agencije za kmetijske trge pa tudi sporočajo, da bo zavrnjen velik del vlog iz ukrepov 322 in 323 ...
znem razpisu pa so nekoliko (a ne bistveno) drugačne: po navedbah MKO naj bi bila vrednost vseh vlog iz ukrepa 322 56 milijonov evrov, vrednost vseh vlog iz ukrepa 323 pa 23 milijonov evrov. Kakorkoli že, iz povedanega je jasno, da je dejansko na voljo le slabih 10 odstotkov potrebnega denarja za nameravane ali, bolje rečeno, želene naložbe občin.
To posredno priznavajo tudi na MKO: „ Dejstvo je, da na podlagi podatkov ugotavljamo, da primanjkuje 80 milijonov evrov, to pa je dvakrat več, kot je v okviru celotnega Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 rezerviranih sredstev za ta namen!"
O Stran 22
Foto: SM
Slovenija • Dnevi po stavki - kako naprej?
„Stavka mora boleti!"
Stavka v javnem sektorju je bila minuli teden izpeljana, z njeno izvedbo pa so lahko organizatorji povsem upravičeno zadovoljni. Na Ptuju so bili najglasnejši šolniki, več sto jih je namreč protestiralo pred Šolskim centrom, kjer je gostoval minister dr. Žiga Turk. A ostaja vprašanje, kakšni so učinki stavke in protestov ter kaj nas čaka v dneh po stavki.
Foto: DK
SVIZ Območni odbor Ptuj je pred odločitvijo o stavki izvedel tajno glasovanje članstva in h glasovanju povabil tudi zaposlene, ki niso člani sindikata. Rezultati glasovanja v vseh 28 javnih zavodih našega območja, v katerih imajo sindikalne zaupnike, so bili povsem enoznačni in prepričljivi: stavka je bila izglasovana v nekaj zavodih povsem 100-odstotno, skupaj pa se je ZA stavko opredelilo več kot 93 odstotkov vseh zaposlenih.
Na dan stavke 18. aprila so zato bili na ptujskem območju vrtci in šole zaprti. „Za tiste starše, ki si za svojega otroka
niso mogli najti primernega varstva, je obstajala možnost dogovora z vzgojiteljicami, da so te otroke sprejele v varstvo in oskrbo, pedagoškega dela pa niso izvajali. Naše delavke v vrtcih so tako poskrbele za nekaj otrok, kjer je to bilo potrebno, sicer pa so starši razen teh posamičnih primerov sami poskrbeli za varstvo doma. Osnovne in srednje šole so bile zaprte, učencev in dijakov ni bilo. Na eni od naših osnovnih šol, na kateri imamo le eno tretjino članov sindikata, so se odločili, da bodo staršem za nujne primere ponudili varstvo učencev, vendar nobenega učenca
ni bilo. V Dijaškem domu Ptuj ter v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo Dornava je delo na dan stavke potekalo po posebnem režimu, ki je zagotavljal vso osnovno oskrbo uporabnikov, seveda pa se tudi tam pedagoško delo ni izvajalo," je o tem, kako je potekala stavka povedal predsednik ptujskega območnega odbora SVIZ Milan Kumer.
Dodaja, da so organizatorji z visoko stopnjo discipline in zavesti stavkajočih zelo zadovoljni. Prepričan je, da je tudi dejstvo, da so ravnatelji ptujskega področja z enotnim stališčem podprli stavkajoče in njihove zahteve, bistveno pripomoglo k temu, da je stavka potekala brez zapletov. „Sicer pa je v ravnateljske vrste precej zmede vnesla okrožnica, v kateri je minister Turk z zastraševanjem, zavajanjem in lažmi poskušal pridobiti in prepričati ravnateljice in ravnatelje, da bi pomagali zrušiti stavko. Stavka je ustavna pravica zaposlenih, ki jo je mogoče omejiti le z zakonom; za področje šolstva pa takega zakona ni," pojasnjuje Kumer.
„Stavka mora boleti!"
Organizacijo in izvedbo stavke na Ptuju Kumer ocenjuje kot nadvse uspešno, vendar dodaja, da stavka ni cilj, je le skrajno sredstvo, ki ga po ustavi imajo zaposleni, da jasno in odločno izrazijo svoje zavračanje postopkov
delodajalca. „Treba je izpostaviti, da nismo stavkali proti staršem, ne proti otrokom, ne proti ravnateljem, ampak proti Vladi RS, ki z nerazumnimi in neverjetno drastičnimi ukrepi posega v socialno državo in še posebej v javno šolstvo, kar bo imelo daljnosežne negativne posledice za celotno slovensko družbo. Stavka mora boleti! Žal pa -in tako je po vsem svetu - najprej boli tiste, ki zanjo niso nič krivi, zato je razdeljenost javnega mnenja glede stavke do neke mere povsem razumljiva," še dodaja predsednik OO SVIZ Ptuj.
Je res, da niso imeli dovoljenja za protestni shod?
Ker se je ravno v sredo, ko je po vsej Sloveniji potekala stavka javnega sektorja, vladna ekipa mudila na Ptuju, je bilo slišati, da protestniki niso dobili dovoljenja za shod. A kot pravi Kumer, to ne drži. Prošnja za dovolitev protestnega shoda na Ptuju je bila pravočasno vložena in tudi odobrena. „Ker se je na dan shoda na Ptuju mudila ministrska ekipa, je obstajala določena skrb oz. bojazen, da dovoljenja ne bi dobili. Neupravičeno. Dovoljenje za shod smo dobili v ponedeljek, 16. aprila. Kljub mojemu večkratnemu pojasnjevanju in dokazovanju novinarjem,
da shod bo, sta STA in RTV SLO še dan pred shodom poročala, da shoda ne bo, isto dezinformacijo pa so na sam dan shoda širile tudi nekatere radijske postaje," pojasnjuje Kumer.
Shod je tako potekal povsem legalno, po ocenah organizatorjev pa naj bi se skupaj zbralo od 800 do 900 ljudi. Po koncu protestnega shoda pred magistratom so se protestniki razšli, a del se jih je odpravil pred Šolski center Ptuj, kjer so gostili ministra dr. Žiga Turka. Kot pravi Ku-mer, so se protestniki spontano in neorganizirano tam ponovno zbrali.
„Namen je bil, da ministru s svojo fizično prisotnostjo izrazimo in jasno pokažemo svoje ogorčenje in odločno nasprotovanje načrtovanim spremembam normativov, ki bodo korenito posegli v doseženo kvaliteto javnih šol in vrtcev. Pričakovali smo, da nam bo minister namenil vsaj nekaj pozornosti, vsaj nekaj besed, s katerimi bi dokazal, da je minister za šolstvo, upali smo, da bo vsaj poskušal pojasniti svojim učiteljem, zakaj in kdo nam narekuje tako grobe posege ravno v šolstvo, ko pa so nekatere države, premišljeno in daljnovidno, šolstvo celo izvzele iz varčevalnih paketov (Avstrija, Švedska, Nemčija), druge pa so ga tudi obravnavale kot področje strateškega pomena za narod in izhod iz krize in ga zato obremenile z veliko blažjimi ukrepi, kot so načrtovani pri nas. A mini-
ster Turk je ostal neprizadeto hladen. Namesto pozdrava in nagovora je protestnikom ves čas kazal hrbet, kakor da so mu tuja osnovna pravila bontona. Blogati in tvitati je lahko, pogledati ljudem v oči pa zahteva temeljno človeško poštenost, odprtost ali pa vsaj dobre sposobnosti pretvarjanja," je nad ministrovim vedenjem razočaran Kumer.
„Nam se vzame takoj, bogatim pa ne"
Pred in po stavko pa se je pojavil tudi del gospodarstvenikov, ki meni, da je stavka neupravičena. Na vprašanje, kaj meni o nasprotovanju posameznikov stavki, Kumer odgovarja: „Delavka v Boxmarku ali za tekočim trakom v Perutnini ne bo od „privarčevane-ga denarja" v javnem sektorju dobila niti enega centa. Edina konkurenčna prednost slovenskega gospodarstva v tem trenutku je lahko znižanje cene delovne sile. In točno to je prvi neposredni cilj teh ukrepov: najprej je treba poklestiti plače, regrese, dodatke v javnem sektorju, nato pa bo veliko laže to napraviti tudi v privatnem. Ob v ustavo zapisanem zlatem fiskalnem pravilu bo hitro na dnevnem redu tudi višina minimalne plače. Javni uslužbenci smo se v zadnjih letih že odrekli izplačilu 967 milijonov evrov: nimamo delovne uspešnosti, nimamo izplačanih napredovanj v plačne razrede in nazive, nimamo sredstev za izobraževanje, nimamo tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Vseeno smo pripravljeni še prispevati k rešitvi kriznih razmer in celo pristati na neko razumno znižanje plač ob pogoju, da bo vlada RS hkrati uvedla tudi ukrepe za dodatne prilive v državni proračun, vendar se ravno tu obotavlja in odlaša. Nam se vzame takoj, za najbogatejše pa bi preverili, bi preučili možnosti, bi pogledali, če se splača in podobna izmikanja. Medtem ko so druge države uvedle dodatne davke na luksuz in pod različnimi imeni vpeljale dodatne davščine za najbogatejše, bi pri nas o tem še malo razmislili. Gospodje, to je prvo in simbolno dejanje, preden bi lahko sploh pomislili o jemanju revnim," je kritičen predsednik območnega odbora SVIZ Ptuj.
Zaključuje z mislijo, da nas nihče na svetu ne sili, da moramo v enem samem letu privarčevati milijardo evrov, kaj šele, da moramo največji del tega zneska vzeti ravno javnemu šolstvu.
Dženana Kmetec
Uvodnik
Pred prazniki
Prazniki so priložnost za nek razmislek: za oceno preteklosti, kritičen pretres sedanjosti, pogled v prihodnost, saj je vse troje vzročno-posledično povezano.
Preteklost je bila, kakršna je pač bila. A ob njej ne gre zamahniti z roko in jo potisniti v zadnji kotiček svoje zavesti, pačpa zmeraj najti v njej namig, kako v prihodnje usmeriti svoj korak. Kajti pred tistimi, ki so živeli nekoč, smo v prednosti, da vemo, kam so jih njihova dejanja in odločitve pripeljala.
Tudi človek kot posameznik ima svojo zgodovino. Seveda traja le nekaj desetletij, pa vendar se tudi v tem kratkem obdobju zrcali usoden vpliv preteklih odločitev na sedanje življenje. Žal pri tem nič ne pomaga tarnanje v smislu: če bi bil takrat vedel, kam me bo to pripeljalo, bi se bil odločil drugače...
Oba bližnja praznika - dan upora in praznik dela - se glede svoje sporočilnosti razlikujeta. Medtem ko ob prvem občudujemo pogum naših prednikov, da so se zavedli nevarnosti tuje nadvlade nad majhnim slovenskim narodom in se uprli, pa drugi govori o nenehnem boju delavcev za njihove pravice. Prvi maj ni praznik zgodovine, pač pa sedanjosti in prihodnosti. Žal pa smo pri tem spominskem dnevu padli na izpitu iz zgodovine in ga bomo najbrž morali ponoviti. Pozabili ali pa namerno prezrli smo vsa dejstva o tem, kako so se razvijali človeški odnosi v kapitalistični družbi, zavrgli načela socializma, ki si je kljub napakam in stranpotem vendarle prizadeval za malega človeka -tistega za strojem, na kmetiji, v pisarni, učilnici . Premamila nas je ideologija kokakole in hamburgerjev, nas zaslepila kultura Hollywooda - in naredili smo korak, zaradi katerega nas bo še dolgo bolela glava. Spretneži so si prigrabili, kolikor se je le dalo in še več, nas potolažili s certifikatnimi drobtinicami, da smo bili tiho, in začeli izžemati. Kako dolgo še?
Je 1. maj res praznik, ko moramo biti veseli, da sploh imamo delo? Si kot ljudje ne zaslužimo česa več kot le groženj in pritiskov, naj samo kimamo tistim na oblasti, ker nam bo sicer trda predla?
Jože Šmigoc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Minister Bogovič na okrogli mizi
Absolutno proti izenačitvi plačil!
Dvorana ptujskega Kmetijsko gozdarskega zavoda je bila ob nedavnem obisku novega kmetijskega ministra Franca Bogoviča sicer polna, a nikakor ne tako nabito zasedena, kot je bila nekaj mesecev prej, ko se je s podravskimi kmeti pogovarjal bivši kmetijski minister Židan. Res pa je, da Bogovič pravzaprav ni mogel povedati čisto nič novega in drugačnega, kot je pred njim povedal bivši minister.
Tako je Bogovič začetek srečanja posvetil predstavitvi ukrepov nove skupne kmetijske politike (SKP), kjer na ravni evropskih držav še vedno tečejo pogajanja in se iščejo kompromisi, kar se bo, kot je povedal minister, nadaljevalo še v letu 2013. Začetek novih ukrepov na področju kmetijstva si je Evropska komisija namreč zamislila od leta 2014 naprej, veljali pa naj bi do leta 2020. Bogovič je povedal, da letos in naslednje leto ostajajo sredstva EU za ukrepe kmetijske politike nespremenjena, torej v takšnem obsegu, kot so bila planirana doslej: „Glede neposrednih plačil kmetom pa se za našo državo predvideva postopno minimalno krčenje, in sicer naj bi bilo leta 2013 za to še pridobljenih 144 milijonov evrov, potem pa se bo ta cifra do leta 2019 postopno nekoliko zniževala na 138 milijonov evrov." V nadaljevanju je minister naštel zaenkrat predvidene spremembe SKP; tako naj bi se postopno izenačila plačila za njive in ekstenzivne travnike, kar pa pri kmetih v severovzhodni Sloveniji vzbuja največ kritike in jeze, uvedel se bo nujen odstotek eko zemljišč oziroma zelenih površin na kmetijo (zaenkrat se ministri EU pogovarjajo o 7 %, čeprav se nekatere države zavzemajo za precej nižji odstotek t. i. zelene komponente), omejilo se bo izplačilo subvencij oz. neposrednih plačil na največ 300.000 evrov na kmetijo oz. upravičenca, ukinja se ukrep zgodnjega upokojevanja kmetov, brišejo se zgodovinske pravice in proizvodno vezana plačila (na tem področju se sicer Slovenija zavzema, da se proizvodno vezana plačila
obdržijo vsaj za določene kulture, ki so pomembne z ekonomskega in socialnega vidika preživetja), večji pomen se bo dal ekološkemu kmetovanju, ki bo v prihodnje posebej subvencionirano, male kmetije (teh je pri nas okoli 10.000) naj bi bile upravičene do pavšalnega subvencioniranja v višini od 500 do 1000 evrov letno pod edinim pogojem, da v petih letih na poljih za-sejejo vsaj tri različne kulture, na novo pa bodo do neposrednih plačil upravičeni vinogradniki itd.
Brez dvoma bo preferirano ekološko kmetijstvo
Ukrepov SKP je sicer zelo veliko, zato niti Bogovič ni našteval vseh, ampak le najpomembnejše, pri čemer je poudaril, da se bo Slovenija poskušala izpogajati za čim višjo kvoto denarja za celoten Program razvoja podeželja in za to, da si vsaka država lahko ohrani določen manevrski prostor za to, kako bo razdeljevala denar za svoje kmetijstvo: „Dejstvo je in to moramo sprejeti, da bo veliko več poudarka v prihodnjem obdobju na ekološkem kmetovanju. V dokaj neprijetnem položaju pa smo na področju izenačevanja plačilnih pravic. Jasno je, da bo takšen ukrep najbolj udaril živinorejske in poljedelske kmetije ter prašičerejo, torej vsa področja aktivnega kmetovanja, ki je razvito predvsem v tem koncu države. Po drugi strani pa je ta ukrep dober za zahodni del države, kjer prevladujejo ekstenzivni pašniki in travniki," je še po-
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je številnim zbranim kmetom predstavil predvidene ukrepe nove skupne kmetijske politike, okoli katerih sicer še tečejo pogajanja na evropski ravni, začeli pa naj bi veljati v letu 2014.
vedal Bogovič.
Za ministrom je svoj pogled na predvidene ukrepe lahko predstavila Angela Rakuša iz Zveze kmetic, ki pa je delovala precej izgubljeno, saj je povedala le: „Priznam, da težko spremljamo vse te spremembe in niti ne razumemo vsega, zato pa zaupamo strokovnim službam, da se bodo čim bolje pogajale za slovensko kmetijstvo ... "
Roblek: Brez mladih kmetov ne bo nobenega kmetijstva več!
Veliko bolj konkreten pa je bil predsednik Zveze podeželske mladine Rok Roblek: „Nikakor nismo zadovoljni z ukrepi SKP, ki se napovedujejo! V Sloveniji je le 6 % kmetov mlajših od 35 let in če ti mladi ljudje ne bodo videli perspek-
tive v kmetijstvu,tudi samooskrbe z vsemi parolami vred ne bo! Podeželje se bo enostavno spraznilo! Sicer pozdravljamo podporo mladim prevzemnikom kmetij, vendar pa pričakujemo, da bo država tudi v drugi osi omogočila več podukrepov za mlade kmete! Sicer pa menimo, da je treba narediti celovito strategijo razvoja podeželja v državi, da se bo točno vedelo, kaj bomo in kje so cilji, šele potem se lahko gremo politike!"
Milan Unuk kot predstavnik Kmečkih sindikatov pa je konkretno dregnil v osir: „Mi smo proti izenačevanju neposrednih plačil, ker to pomeni konec poljedelstva in živinoreje v državi! Zelo nas skrbi tudi uvedba 7 % zelene komponente na kmetijo. To je preveč neobdelane zemlje za razmere v Sloveniji. Sindikati pa se zavzemamo tudi za to, da se ohrani ukrep zgodnjega upokojevanja kmetov."
Uravniiovka subvencioniranja ali prisilni zakol čred in rejcev hkrati
In potem se je usul plaz kritik iz vrst navzočih, ki so bile v bistvu vse enake; med zbranimi ni bilo niti ene glave, ki bi podprla ukrep izenačevanja neposrednih plačil, pač pa so po tem pljuvali vsi zapovrstjo. Andrej Podpečan je izenačevanje neposrednih plačil označil kot uravnilov-ko subvencioniranja: „S tem ukrepom bomo samo še bolj odvisni od uvoza iz EU, domače prehranske samooskrbe pa sploh ne bo več, kar je logična posledica!" Poleg kritike izenačevanja je bilo slišati tudi kritiko nad zmanjšanjem denarja, ki bi ga naj Sklad kmetijskih zemljišč namenjal za nakupe kmetijske zemlje v obmejnih pasovih, zato naj bi tujci še naprej na veliko poceni kupovali na desetine hektarjev slovenske zemlje, zlasti v Prekmurju. Bogovič se je na številne slišane kritike glede izenačevanja neposrednih plačil odzval z besedami, da so tudi sami ta ukrep označili kot „potuho nekmetovanju", da pa končna odločitev glede tega ukrepa nikakor ni v slovenskih rokah. Oglasili so se tudi prašičerejci: „Izena-čevanje plačil za nas pomeni enako kot prisilni zakol za prašiče in rejce!" Nato pa je bilo še slišati, da naj odgovorni na kmetijskem ministrstvu že nehajo predstavljati neke splošne ukrepe SKP, ampak naj raje „razrežejo ovojnice" in konkretno povedo, koliko in za kaj bodo kmetije v prihodnje sploh lahko dobile
denar, da bodo kmetje vedeli, kaj jih čaka.
Območje Nature bo treba še povečati?!
Simona Toplaka pa je zanimalo, kako bodo lahko vinogradniki od leta 2014 naprej prišli do denarja, če je pogoj za to imetje vsaj ene plačilne pravice do tega leta, a je po dosedanjih pravilih kmetijske politike ne morejo dobiti. Pravzaprav je bilo to edino vprašanje, na katerega je bilo na okrogli mizi slišati pozitiven odgovor, ki ga je podala strokovnjakinja iz MKO Simona Vrevc: „Za izključne lastnike vinogradov, ki v tem obdobju ne morejo priti do plačilne pravice, Evropska komisija predvideva izjemo, kar pomeni, da boste leta 2014 kljub temu lahko pridobili plačilno pravico!"
Na vprašanja o ponovnem zagonu vzgoje sladkorne pese pa je Bogovič povedal, da se bodo o tem lahko več pogovarjali v letu, ko bodo ukinjene kvote.
Na pripombe kmetov, da je zahtevana 7-odstotna zelena komponenta na kmetijah za Slovenijo absolutno previsoka in da naj slovenski kmetijski sektor na pogajanjih raje pokaže na to, da imamo več kot tretjino države že itak v Naturi 2000, kar je poleg zaščitenih krajinskih parkov več kot dovolj „zelene komponente", pa je Bogovič odgovoril, da je žal v EU že bila glasno podana zahteva, da naj bi se področje Nature v Sloveniji moralo celo še povečati za vsaj 2 odstotka ...
SM
Foto: SM
Praznujmo svobodo in pravičnost!
Socialni demokrati smo utemeljeni na boju slovenskega naroda za svobodo in mednarodnem delavskem gibanju za pravičnost.
S ponosom Vam čestitamo
ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju,
in 1. maju, mednarodnemu prazniku dela.
SOCIALNI DEMOKRATI
Ptuj • Po sledeh koncesijske zgodbe
Za zdaj nobenih sprememb pri koncesijah
Kot smo že pisali, ima sedem ptujskih zdravnikov koncesionarjev na področju pediatrije in šolske medicine težave zaradi preveč vpisanih odraslih pacientov. Teh bi lahko imeli največ 10 odstotkov. Zavarovalnica sedaj zahteva selitev preveč vpisanih pacientov v splošne ambulante.
Nekaj tisoč pacientov (po enih podatkih naj bi jih bilo šest tisoč, po drugih nekaj manj kot devet tisoč) naj bi si splošnega zdravnika izbralo v dveh mesecih. Vpišejo se lahko pri trinajstih zdravnikih ZD Ptuj, ki še lahko sprejmejo nove paciente, ker še ne dosegajo normativa. V MO Ptuj glede na izjave ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da so koncesije na primarni ravni v pristojnosti lokalnih skupnosti, poudarjajo, da ne bodo ukrepali, dokler ne bo spremenjena zakonodaja. Kot poudarja ptujski župan Štefan Čelan, se ministrstvo za zdravje v nobenem primeru ne more izogniti svoji odgovornosti pri zapletih, ki se pojavljajo pri koncesionarjih.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob obisku ptujskega ZD dejal, da je za koncesije na primarni ravni odgovorna občina kot njihova podeljevalka in da ministrstvo pri tem nima nič. Lahko to podrobneje pojasnite oziroma, kaj natančno piše v koncesijah zasebnikov, do kod lahko gredo, od kod naprej ne smejo, in koliko odgovornosti si v danih razmerah glede sedmih koncesionarjev, ki kršijo določila koncesijskih pogodb, lahko pripiše MO Ptuj?
„Zagotovo se ministrstvo ne more izogniti svoji odgovornosti pri zapletih, ki se pojavljajo pri koncesionarjih. Ministrstvo in Vlada RS sta prek Državnega zbora sprejela izjemno ponesrečeno in pomanjkljivo zakonodajo. Zakon naj bi zdravnike v javnih zavodih obravnaval enako kot koncesionarje. V praksi pa je tako, da so zdravniki v javnih zavodih plačani kot javni uslužbenci po zakonu o javnih zavodih, koncesionarji pa so iz iste vreče denarja plačani kot zaposleni v gospodarskih družbah. Zaposleni v javnih zavodih morajo Mestni občini Ptuj kot ustanoviteljici poročati o letnem načrtu dela, o vseh pomembnih investicijah, o zaključnem letnem poročilu itd. Koncesionarji pa kot samostojni podjetniki ali zaposleni v gospodarskih družbah niso dolžni poročati Mestni občini na enak način kot javni zavodi. Teh in podobnih nesmislov je še veliko v obstoječi zakonodaji, zato težko sprejmem stališče ministra, da so težave povezane s koncesionarji izključno občinska stvar."
Foto: Črtomir Goznik
Minister za zdravje Tomaž Gantar. „Koncesije na primarni ravni so v pristojnosti lokalnih skupnosti."
Odvzem koncesije teoretično možen, v praksi pa neizvedljiv
Kako potem poteka postopek podelitve morebitne spremembe ali odvzema koncesije?
„Mestna občina je v ta postopek vključena kot prejemnica vloge od posameznega zdravnika, ki želi opravljati primarno zdravstvo kot koncesionar. Po preverjanju ustreznih podatkov se občina odloči, ali bo koncesijo podelila ali pa ne in za katero namembnost. Ko občina enkrat podeli koncesijo, ima sicer možnost, da jo odvzame ali spremeni, če za to obstajajo realni pogoji. Odvzem koncesije je teoretično sicer možen, v vsakodnevni praksi pa je preprosto neizvedljiv. Še zlasti, če upoštevamo zakonsko določilo, ki pravi, da ima vsak pacient pravico do svobodne izbire zdravnika. Sprememba koncesije pa praktično pomeni, da posegamo v samo zdravstveno mrežo na primarni ravni. Preprosto povedano, če nekomu nekaj damo, moramo nekomu nekaj vzeti. Kako pa je z odvzemanjem pridobljenih pravic, pa si lahko samo zamišljate."
Kdo sploh je tisti, ki nadzoruje uresničevanje na primarni ravni sklenjenih koncesijskih pogodb in kakšne so sankcije za njihove kršitve?
„Obstoječe koncesijske pogodbe so izjemno pomanjkljive in od koncesionarjev zahtevajo zgolj to, da dejavnost
opravljajo kot sestavni del javne mreže. Pri tem morajo skrbeti za ustrezna dežurstva in poročati o morebitnih spremembah programa. Nadzor nad izvajanjem skupnih dežurstev izvaja naš javni zdravstveni zavod. O spremembah v programu pa bi morali koncesionarji sprotno poročati občini in Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Lahko domnevam, da so pisci zakonodaje in sestavljavci koncesijskih pogodb preprosto izpustili možnost nespo-štovanja etičnega kodeksa pri zdravnikih, zato sankcij praktično ni predvidenih."
ZZZSje
spregledal
odstopanja
Do preveč vpisanih odraslih pacientov pri sedmih ptujskih zdravnikih koncesionarjih za pedia-trijo in šolsko medicino verjetno ni prišlo čez noč. Zakaj se je potem toliko let dopuščalo nezakonito stanje? So bili v teh letih kdaj sploh opozorjeni na to, da ne delajo skladno s koncesijsko pogodbo?
„Vaša ugotovitev je pravilna. Iz odločb in koncesijskih pogodb, ki jih je pred leti podpisala Mestna občina Ptuj s posameznimi koncesionar-ji, je razvidno, da so takrat izpolnjevali pogoje v skladu z zakonodajo. Kasneje se je socialna slika pacientov močno spremenila. Večina teh zdravnikov je na račun manjše rodnosti otrok izgubila del svojega programa. Nekako še poskušam razumeti, da zdrav-
niki o tem niso obveščali Mestne občine, ne morem pa razumeti, kako je lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje spregledal ta odstopanja, glede na to da vsako leto sklepa nove pogodbe s koncesionar-ji. Še bolj pa me preseneča, na kakšen način so odgovorni v Zavodu za zdravstveno zavarovanje lahko opravičevali plačilo neopravljenih programov posameznemu koncesi-onarju. Na vprašanje, kako je bilo mogoče nekatere programe koncesionarjem plačevati celo dražje, kot je dovoljevala sklenjena pogodba, bodo verjetno morali odgovoriti drugi."
Kaj konkretno sedaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahteva od vas kot župana MO Ptuj: da se vzpostavi zakonito stanje oziroma, kaj sploh lahko naredite v teh razmerah glede na pristojnosti, če pa so vas leta mirno gledali, kako so se stvari odvijale tako, kot so se?
„Zavod za zdravstveno zavarovanje je zahteval od koncesionarjev, da morajo svoje programe uskladiti z izdano koncesijsko pogodbo in njihovo letno pogodbo. V Mestni občini Ptuj smo pregledali obstoječe odločbe in pogodbe in ugotovili, da jih v vseh teh letih nismo nikoli spreminjali in so še vedno veljavne. Željam posameznih koncesionarjev, da bi spremenili vsebino njihovih odločb in pogodb pa preprosto ne moremo ustreči. V praksi bi to pomenilo, da bi našim zdravnikom v javnem zavodu pobrali programe in jih predali koncesionarjem ter s tem odpuščali zaposlene v Zdravstvenem domu Ptuj.
Vsekakor pa pričakujem, da bodo temeljit in pošten razgovor o morebitnem razporejanju programov medsebojno opravili koncesionarji. Prav tako pričakujem, da bo Zavod za zdravstveno varstvo tudi MO Ptuj posredoval zelo natančne podatke s predlogom rešitev. Največ pa pričakujem od novega ministra, ki se mora nemudoma lotiti sprememb zakonodaje, tako na primarnem kakor tudi na sekundarnem nivoju zdravstva. Dokler ne bomo od vseh odgovornih dobili ustreznih zakonskih in ostalih podlag, se v Mestni občini ne bomo lotevali nobenih sprememb pri podeljenih koncesijah."
MG
Od tod in tam
Ptuj • 11. blagoslov konjev
V nedeljo, 22. aprila, je pri cerkvi Leopolda Man-diča potekal že 11. tradicionalni blagoslov konjev, ki ga je pripravilo TD Ptuj v sodelovanju s konjeniki, za katere je tudi letos poskrbel rejec Silvo Čeh. 17. aprila letos je poteklo 17 let od postavitve temeljnega kamna za novo cerkev. V imenu TD Ptuj je ob tej priložnosti govoril predsednik Peter Pribožič, ki je povedal, da konje v Sloveniji blagoslavljamo na več različnih datumov oziroma zavetnikov. V kulturnem programu so sodelovali pevci moškega pevskega zbora KD Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna. Blagoslov konjev je opravil p. Milan Kvas, TD Ptuj pa je tudi letos rejcem konjev podelilo spominske ploščice. Za druženje ob kozarčku domačega vina in dobrot pa so poskrbele članice Društva kmetic MO Ptuj.
MG
Ptuj • Blagoslov motoristov in motorjev
Foto: Črtomir Goznik
Pred minoritsko cerkvijo je 21. aprila potekal tradicionalni blagoslov motoristov in motorjev ptujskega društva Kurent z gosti, ki ga je opravil p. Mirko Pihler. Na tem mestu so se zbrali že drugič, v preteklosti so se zbirali pred proštijsko cerkvijo, začeli pa so pri Ož-baltovi cerkvi. V svojem blagoslovu je pater spomnil, da je užitek lepa, umirjena in ne prehitra vožnja.»Obred blagoslova je priložnost za razmislek o obnašanju na cesti, da na naše ceste prinesemo mir, da se zavemo, da na cesti nismo nasprotniki in sovražniki, niti tekmovalci v nasilju in grobosti, ampak smo vsi potniki prijatelji. Kjerkoli boste vozili, nikoli ne smete pozabiti, da vas nekdo čaka doma,« je še poudaril.
MG
Hajdina • Srečanje vaških odborov
Na platoju pred PSC Hajdina je 21. aprila potekalo prvo srečanje vaških odborov občine Hajdina, ki naj bi postalo tradicionalno v dneh pred prvim majem.
Že v dopoldanskem času so postavili majsko drevo, v poznih popoldanskih urah pa so postavili nove stojnice, ki jih bodo poslej uporabljali ob najrazlilčnejših prireditvah. Da pa ne bi bile prazne, na nek način jih je namreč bilo treba krstiti, so se odločili, da bodo na vsaki spekli in postregli z 20 kg perutničk, ki so šle kot za med. Za vinsko kapljico so poskrbeli kletarji. Občasno se je spontano oglasila tudi pesem. Prvomajska drevesa bodo že po tradiciji postavili tudi v vseh naseljih občine Hajdina.
MG
RA DIO PTUJ
89,8 = 98.2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Foto: MG
Foto: MG
četrtek • 26. aprila 2012
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	5
Ptuj • Tuš z novim konceptom trgovine
Izbor izdelkov po vseh cenovnih kriterijih
Skupina Tuš, največji trgovski sistem v Sloveniji v zasebni lasti, je 24. aprila v Q-centru na Ptuju pričela uresničevati svoj novi koncept trgovine, ki ga je poimenovala Extra Tuš, izbor izdelkov po vseh cenovnih kriterijih in kakovosti. Na tiskovni konferenci ga je predstavil generalni direktor skupine Tuš Matjaž Zadravec. Kot je pojasnil, gre za inovativen koncept, s katerim se želijo še bolj približati kupcem in z novim prodajnim konceptom povečati učinkovitost nakupov.
Format Extra je inovativen v Sloveniji ter se na eni strani prilagaja cenovnim potrebam kupcem, na drugi strani pa tudi njihovi časovni občutljivosti. Izkušnje kažejo, da tudi slovenski kupci želijo nakup opraviti kar se da učinkovito.
„Ko govorimo o nečem novem, govorimo o našem novem prodajnem formatu Ekstra Tuš. Že ime samo po sebi pove, da gre za nekaj novega, nekaj drugačnega in nekaj inovativnega. V spremenjenih gospodarskih razmerah zelo pozorno spremljamo navade naših kupcev. Ugotovili smo, da se je treba na nek nov in inovativen način približati kupcem. Tako kot v naših ostalih formatih, tudi v naši krovni strategiji kupec predstavlja središče dogajanja. To pomeni, da je treba tudi ponudbo prilagoditi njegovim potrebam. Prepričani smo, da smo z novim formatom Extra Tuš to tudi uspeli narediti. Vse več nakupov se osredotoča na večje nakupe, nov format Extra je tisti, ki bo tudi namenjen pospeševanju večjih nakupov, ob rednih nakupih. Kupčevim potrebam je prilagojen cenovno, po asortimentu ter tudi z
K TRAElEK TRJ
EK TOAS! EK TRAS? EK TRAB
EK TRAH EK TRA
EK TRAH EK TRAB
EK TRAS EK TRAI
Foto: Črtomir Goznik
Generalni direktor skupine Tuš Matjaž Zadravec
ureditvijo same trgovine oziroma polic," je novi koncept predstavil Matjaž Zadravec. Ob tem pa je tudi povedal, da so v skupini Tuš prepričani, da bo Extra Tuš postal regijsko prepoznan format, ki bo ob svežini in kakovosti, ki je temelj Tuševe ponudbe, omogočal tudi dodatno oziroma ekstra zadovoljstvo kupcev.
Tuš je na Ptuju oziroma Ptujskem prisoten že nekaj časa, tako da potrebe kupcev tega območja dobro poznajo. Zato so se v skupini Tuš tudi odločili, da bodo nov koncept trgovine Extra Tuš, ki omogoča še po-
sebej učinkovit nakup tako po cenah kot po porabljenem času v trgovini, testirali na Ptuju in ga bodo razširili še na druge slovenske regije. V bistvu gre za regijski koncept, ki cilja na regijske kupce, ne pa samo na kupce nekega mesta. V tem trenutku je v košarici Extra Tuša prek 10 tisoč izdelkov, ki jih ponujajo kot poceni izdelke, v skupini ceneje je na voljo okrog 300 izdelkov, v skupini še ceneje pa je stalno v ponudbi okrog 30 izdelkov, ki v regiji predstavlja najcenejšo ponudbo posameznega izdelka v okviru posamezne blagovne skupine.
Foto: Črtomir Goznik
Posebno pozornost bodo pri Tušu namenjali doma pridelanim proizvodom, med katerimi je tudi v Sloveniji pridelan paradižnik blagovne znamke Lušt.
Dodana vrednost novega koncepta Tuševe trgovine predstavlja posebej učinkovit nakup.
Ena od strategij razvoja skupine Tuš do leta 2015 je Spoštujmo slovensko, ki ni samo kampanja. Več kot 60 odstotkov proizvodov, ki jih prodajajo, je slovenskega porekla, v nekate-
rih kategorijah tudi 100 odstotkov, kot na primer pri kruhu. Kot pomemben slovenski trgovec želijo dati priložnost slovenskim proizvajalcem in slovenskim dobaviteljem, že doslej so veliko pozornost posvečali slovenski živilskopredelovalni industriji. Tako so kot prvi na
svoje police postavili slovenski paradižnik iz Renkovcev blagovne znamke Lušt. Kot poudarja Zadravec, imajo občutek za okolje, družbene odgovornosti in ker so slovenski trgovci s podjetniško žilico, to delajo drugače kot ostali trgovci.
MG
"Sodnih cenah,
fe izbrati sveže«
Piščančja bedra
• postrežno Perutnina Ptuj, 1 kg
¡wj^^nPí'
Engrotuš d.d., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje
SLOVENSKO
Redna cena: 359
299
Mleto meso
•	začinjeno
•	vakuumsko pakirano
Celjske mesnine, 1 kg
Akcija velja do 8. 5. 2012.
Ptuj • 17. seja mestnega sveta
Večina ptujskih projektov naj ne bi bila ogrožena
Ptujski mestni svetniki so se 23. aprila sestali na 17. seji. Razpravljali so o 18 točkah dnevnega reda. Pri zaključnem računu za lani so ugotovili, da so indeksi porabe pri proračunskih uporabnikih med 98 in 100 odstotki, podobni bi morali biti tudi pri investicijah, kjer pa so indeksi nizki, do 50.
Doseženi prihodki v višini dobrih 33 milijon evrov so tista realnost, na katero mora to okolje računati tudi v prihodnje. Vsakršno napihovanje je odveč. S spremembami odloka o komunalnem prispevku, ki je v MO Ptuj visok, se bodo skušali prilagoditi mladim družinam. S 24 glasovi za in enim vzdržanim so potrdili predlog pozitivnega mnenja k imenovanju mag. Kristine Dokl za direktorico Doma upokojencev Ptuj, ki se je tudi edina prijavila na razpis za novega direktorja te ptujske institucije socialnega varstva.
Na aprilski seji so mestni svetniki ponovno prelomili svojo zavezo, da bodo pobude in vprašanje v glavnem podajali pisno. Tokrat so jih kar po vrsti podajali ustno. Branko Brumen (SLS) je opozoril na pomanjkanje turističnousmer-jevalnih tabel. Nova turistična sezona je pred vrati, tabel, ki bi jih morali postaviti že pred leti, pa od nikoder. V poslansko pisarno na Ptuju sodi tudi poslanec SLS Franc Pukšič, saj je bil deloma izvoljen na območju MO Ptuj, je še povedal Brumen. Miro Vamberger (Zares) je nadaljeval z vprašanji in pobudami glede večje urejenosti mesta, zlasti še mestnega par-
Foto: Črtomir Goznik
Glede ptujskih investicij je v tem trenutku še največ nejasnosti glede Cero Gajke.
ka, kjer so sicer uredili klopi, niso pa še obrezali grmičevja okrog klopi, ki delujejo kot zeleni separeji, kjer se dogajajo takšne in drugačne veselice ter onesnažuje okolje. Horti-kulturna urejenost bi morala biti kvalitetnejša in skrbnejša. Vambergerja pa je tudi zanimalo, ali je res, da je ministrstvo za kulturo začasno blokiralo sredstva, namenjena za program Art Mestnega kina Ptuj v višini 800 tisoč evrov za leto 2011 in opravilo inšpekcijski pregled v CID-u Ptuj, ker naj
bi šlo za nepravilno prikazovanje stroškov (goljufanje) financiranja filmskega programa Art. Vprašanje Miroslava Lucija (SDS) se je nanašalo na pridobivanje zemljišč za potrebe infrastrukturnih projektov v MO Ptuj, ki da se v zadnjem času dogaja z razlastitvami. Kot so povedali prizadeti občani, se MO Ptuj ni pripravljena pogajati o ceni zemljišča ali o zamenjavi zemljišč, ampak se veliko raje poslužuje razlastitev po hitrem postopku. Svetnika zanima, koliko razlastitev
je bilo doslej v MO Ptuj, ali so res zakonsko upravičena, ali ne pomenijo izkoriščanja zakonodaje in ali zaradi tega potekajo tožbe na sodišču. Ob tem pa se porajajo tudi vprašanja glede postopkov vračanja, če do načrtovanih infrastrukturnih investicij ne bo prišlo. V svojem drugem vprašanju pa je Miroslav Luci opozoril na anketo, ki so jo dobili nekateri občani iz Izole, ki jo izvaja Dialog & Co s sedežem v Ljubljani. Predvsem ga zanima, kdo je naročnik ankete in na čigavo pobudo, ko-
liko bo stala, kdo jo bo plačal, na kakšne način je bil izbran izvajalec in ali na Ptuju ni bilo mogoče najti kvalificiranega izvajalca te ankete. Ta anketa naj bi na nek način predstavljala nezaupanje do dela svetniških skupin, svetnikov posameznikov ter članov svetov četrtnih skupnosti pri njihovi komunikaciji z občani in njihovo sposobnostjo zaznavanja potreb občanov, gospodarskih subjektov, društev, kulturnih izvajalcev in športnikov.
Mestni svetniki so se na april-
ski seji seznanili tudi z rezultati vladnega obiska na Ptuju, kar je med drugim predlagal tudi svetnik Zelenih Vlado Čuš. Presenečen je, „da nič od tega najvišjega obiska ni v gradivih za mestni svet". Ptujski župan Štefan Čelan je od predsednika vlade in posameznih ministrov dobil zagotovilo, da bo večina ptujskih investicij, ki je že bila umeščena v državni proračun, ostala tudi v rebalansu proračuna. Na cestnem programu ostajata nadaljevanje projekta na Slovenskogoriški cesti, prav tako cesta skozi Podvince, investicija Budina-Spuhlja, delno je v rebalansu zajeta tudi investicija v dominikanskem samostanu, za katerega je dan pred obiskom seje vlade končno bila podpisana pogodba, na katero so v MO Ptuj čakali od maja 2011, vključena je investicija v novogradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, druga faza podtalnice, v predlogu rebalansa proračuna pa je za zdaj tudi športna dvorana. Kaj bo pokazala razprava v državnem proračunu, kakšni bodo amandmaji in druge spremembe, pa je v tem času težko napovedati. Največ nejasnosti je v tem trenutku na področju Cero Gajke. Gre za temo, o kateri bo v prihodnjih dneh še veliko razprave.
MG
Ptuj • Nov prostor za dnevni center
Ce želijo, lahko tudi zgolj klepetajo
Dnevni center za otroke in mladostnike je preventivni program, ki otrokom in mladostnikom ponuja veliko različnih vsebin. Po 5 letih delovanja in izjemnih uspehih, je v Domu upokojencev Ptuj končno dobil prepotreben nov prostor.
Dnevni center je preventivni program Centra za socialno delo Ptuj in društva Ars vitae, katerega namen je kvalitetno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov. Vodi ga socialna delavka Metka Jurešič, ki skupaj s prostovoljci skrbi, da otroci po pouku ne ostanejo na cesti. V centru jim ponujajo različne vsebine, možnost medsebojnega druženja, pa tudi učno pomoč. Preventivni program se izvaja čez celo šolsko leto, tudi v jesenskih in zimskih počitnicah, in sicer v popoldanskem času. Doslej je deloval v prostorih Centra za socialno delo Ptuj, a kot pravi direktor mag. Miran Kerin, le ti niso bili najbolj primerni za tovrstno dejavnost. Vmes so se sicer preselili na drugo lokacijo (nad mestno lekarno), a po le nekaj mesecih so se ponovno znašli v prostorski stiski.
Roko pomoči jim je tokrat ponudila direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl.
V kletnih prostorih doma jim je namreč odstopila izjemno
lepe prostore, ki jih je center še dodatno uredil in opremil s sredstvi, ki so jim jih namenili člani Leo kluba Ptuj. Po besedah Doklove, so sicer na začetku bili nekoliko skeptični, a se je izkazalo, da je medgeneracij-sko povezovanje le še dodaten izjemno pomemben faktor, ki je obogatil obe strani. Že za veliko noč so otroci in mladostniki skupaj s stanovalci doma izvedli skupne delavnice, ki so se izkazale kot odlična ideja.
Branje, učenje, medgeneracijsko druženje ...
Nov prostor za druženje otrok in mladostnikov je lepo urejen in prijeten, v kratkem pa bo opremljen tudi z računalniki. Da je bil potreben in da gre za odličen projekt, ki ga je vredno podpreti, pa kaže tudi statistika. Leta 2006, ko je bil dnevni center ustanovljen, ga je obiskovalo 6 otrok, danes imajo skupaj 60 osnovnošolcev in dijakov, ki svoj čas
izjemno radi preživijo s prostovoljci. Gre za profesorje z univerzitetno izobrazbo, ki so usposobljeni tudi za učno pomoč udeležencem. Od lanskega leta naprej v centru kot prostovoljka dela tudi upokojena
ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj. Kot pravi, je na ta način želela ostati v stiku z otroki in jim pomagati po najboljših močeh. O delu centra pravi, da je izjemno pomembno iz več razlogov. Med drugim tudi zato,
ker otrokom ponuja možnost, da kvalitetno preživijo svoj prosti čas. „Pa četudi pridejo le poklepetat s prijatelji," še pravi.
Kot kaže, je ravno to, da imajo možnost tudi sami krei-
Otroci so dobili nov prostor za druženje.
rati potek dela v centru, eden izmed dejavnikov, ki privablja vse več mladostnikov - razmerje med osnovnošolci in dijaki je namreč približno enakomerno. Center je odprt od ponedeljka do četrtka, od 16. do 19. ure, delo pa poteka individualno ali skupinsko.
Pozitivni učinki skupnega druženja v popoldanskem času pa kažejo tudi na boljše šolske rezultate udeležencev. „Opažamo zelo dober učni napredek v zadnjem letu," pravi Metka Jurešič, vodja dnevnega centra.
Da je program tudi v lokalnem okolju dobro sprejet, pa dokazuje dejstvo, da učence v Dnevni center nemalokrat napotijo kar šole. Precej učencev je tudi iz OŠ Olge Meglič, ki se je ob svečani otvoritvi novih prostorov potrudila in zbrala knjige za potrebe centra. V samo dveh tednih so tako učenci OŠ Olge Meglič zbrali 89 slikanic in knjig. „Zbirali smo jih v sklopu projekta Beremo za življenje in odziv je bil odličen," je ob predaji knjig in otvoritvi novih prostorov dejala ravnateljica OŠ Olge Meglič Diana Bohak Sabath.
Udeležba v programu je brezplačna, program pa sofinancirajo MO Ptuj, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter društvo Ars Vitae.
Dženana Kmetec
Foto: DB
Ptuj • Osma sezona Primusovin vinskih zgodb
Z vinsko tradicijo do nove in večje ponudbe
Trinajstega aprila so se svečano zaključile Primusove vinske zgodbe 8. sezone. Ob izbranih vinih Ptujske kleti, kleti P & F Jeruzalem Ormož, Vinske kleti Krško, VinKoper, kleti Goriška brda, Vinogradništva Rebernišek in Vinogradništva Ibrčan ter kulinaričnih dobrotah, ki jih je pripravila Primusova kuharska ekipa pod vodstvom Aleksandra Šorija, sta večer obogatila še glasbenika Dejan Rihtarič in Edi Klasinc.
Foto: Črtomir Goznik
Z zaključka 8. sezone Primusovih vinskih zgodb
Primusove vinske zgodbe niso samo družabni dogodek, ki polni omizja v klubu Gemina XIII., vinsko in kulinarično razvajanje, temveč pomemben promocijski prispevek za večjo prepoznavnost slovenskega vinogradništva in vinarstva. Na desetih večerih 8. sezone se je za Primusovim vinskim omizjem posedlo okrog tisoč obiskovalcev. Koordinator večerov Janez Vrečer je skupaj s predstavniki 32 slovenskih in treh tujih vinskih kleti predstavil 75 različnih vin.
Dogodek je z leti pridobil na pomenu, čeprav ga je zaradi krize v zadnjem času obiskalo manj ljudi. Ne glede na to pa je v obdobju osmih let slovensko vinogradništvo in vinarstvo naredilo tektonski premik. Če je bilo nekoč v svetovnem trendu 10 odstotkov slovenskih vin, jih je danes najmanj od 40 do 50 odstotkov. Čedalje več slovenskih kleti se lahko meri s svetovnimi trendi. Vina z območja Slovenskih goric in Haloz po Vrečerjevi oceni spadajo v zgornje področje tržno najbolj prilagojenih kleti. Dejansko imajo vse možnosti, da svoja vina plasirajo na svetovnih trgih. Cenovna izhodišča so različna, pristop Ptujske kleti je pravilen, vse pa je odvisno od stanja na posameznem trgu oziroma segmenta kupcev, ki je pripravljen določeno ceno plačati. Z razvojem kulinarike in spajanjem vin s hrano so se tudi odprle večje možnosti za suha vina. Primu-sove vinske zgodbe predstavljajo pomemben promocijski dogodek tudi za Ptujsko klet, nesporno vinsko zmagovalko zadnjih let tako doma kot na
Kljub nenehnemu dvigovanju cen prehranskim izdelkom pa to kmetom ne prinaša oziroma ne pomaga prav nič, saj so vse večji tudi stroški kmetovanja. Poslanci so se na plenarnem zasedanju prejšnji teden posvetili tudi tem vprašanjem. Cene, po katerih kmetje živilski industriji prodajajo svoje izdelke, so se v obdobju 2000-2010 zvišale za 25 odstotkov, kar bi lahko povečalo dobiček kmetom, a kaj, ko so se v istem obdobju stroški kmetovanja povečali za kar 40 odstotkov. Velika živilska podjetja in trgovske verige imajo takšno tržno moč, da lahko kmetom vsilijo nižje nakupne cene, medtem ko imajo kmetje kaj malo prostora za pogajanja o cenah goriva, semen in infrastrukture za namakanje polj in shranje-
tujem. Predstaviti se v domačem okolju, domačem kraju, je najpomembneje, pove tvorec vinske pravljice Ptujske kleti, glavni enolog Bojan Kobal. Ptujska klet na teh dogodkih ne sme manjkati in veseli smo, da smo vedno znova zraven z eno samostojno zgodbo in na zaključni prireditvi. Če nisi priznan doma, ne moreš biti priznan niti v širšem okolju. Na trgu, kjer je takšna konkurenca, kot je pri vinu v Sloveniji, je težko. Vsak vinar mora najti svojo nišo, jasno mora vedeti, kaj bo z vinom izrazil in katerega pivca bo nagovarjal. Še vedno verjamem, da vsa kakovostna vina vedno najdejo pravi vinoljubci, pove Kobal. Zaradi gospodarskih in socioloških ter trenutnih razmer se je način uživanja vina spremenil. Ljudje vino uživajo ob
vanje pridelka.
Po mnenju poslancev bi morala zato Evropska komisija spodbuditi kmete, da se kolektivno pogajajo o odkupnih cenah svojih pridelkov, saj bi tako povečali svojo pogajalsko moč. Od Komisije še zahtevajo oblikovanje ukrepov za lažja vlaganja v obnovljive vire energije na kmetijah.
Vsako leto se v prehrambeni verigi v EU izgubi 89 milijonov ton hrane, kar je skoraj 50 odstotkov evropske proizvodnje hrane oz. 179 kilogramov na Evropejca. Raziskave predvidevajo, da bi se lahko obseg zavržene hrane do leta 2020 povečal na 126 milijonov ton, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi.
SM (vir: www.europarl.
europa.eu)
jedeh kot neko začimbo ob pogovoru. Tega ne govorim samo zaradi romantike. Dejstvo je, da vinar mora poiskati kupca v svojem cenovnem razredu, pravi Kobal. Pullusova zgodba je izjemna. Na vprašanje, kaj ji še manjka, Kobal odgovarja, da če bi rekel, da nič, potem bi bila zgodba končana, vendar ni. Njeni ustvarjalci imajo še veliko energije, ogromno idej, ambicija je, da postanejo ne samo na slovenskem, temveč tudi tujih trgih ena od najbolj prepoznavnih vinskih blagovnih znamk, biti ambasador Slovenije, slovenskega vina in vinarstva v Evropi in svetu.
Vinogradništvo Turčan, ki je zraven skoraj od začetka, sicer pravi, da gre za lepo prireditev, namenjeno spoznavanju vin in njihovi promociji ter druženju, ki pa nima direktnega vpliva na
prodajo. Slovenija je trenutno v vinski krizi, pove Konrad Jan-žekovič. Dodatne težave imajo vsi tisti, ki niso blizu mrež in povezav, ki so se v zadnjem času tako prepletle, da jih je težko premagati, kakovost pa je šele na četrtem mestu. Tudi zato je izhod v izvozu v tujino. Domači kupci, ki jih s svojimi vini oskrbujejo, so ostali, a kupujejo manj, tudi reprezentance je veliko manj kot nekoč. Po dobrem letu prizadevanj jim je pred kratkim uspel prvi izvoz naravno pridelanega vina na Švedsko. To ni bio vino, niti vino integrirane pridelave. V Janžekovičevih vinogradih se zelo malo škropi in tudi gnoji, tudi v kleti zelo malo posegajo z enološkimi sredstvi, kar se je zelo lepo videlo tudi pri jagodnem izboru sovinjona letnika 2011, ki je še malo moten,
s katerim so tudi postregli na zaključku 8. sezone Primusovih vinskih zgodb. V Sloveniji so švedski kupci obiskali več velikih in tudi majhnih kleti, Vinogradništvo Turčan pa so izbrali zaradi naravne pridelave vin. V prvih letih krize so doživeli pravi šok, saj so prodali le 40 odstotkov tistega, kar so prodali v najboljšem letu. Lani se je stanje sicer že malo popravilo, dosegli so 60 odstotkov prodaje najboljšega leta. V Sloveniji letos za vinogradnike in vinarje ne kaže najbolje. Konrad Janžekovič ocenjuje, da gre v tem trenutku za stanje na najnižji točki, vendar je tako, da se je vino vedno pilo in se bo tudi v prihodnje. Vedeti je treba, da je vino tudi najbolj naravna pijača. Slovenija ima velike možnosti za naravno pridelavo; četudi smo majhni, lahko naredimo veliko, saj tudi jumbo jeta ni mogoče narediti brez igle. Ni potrebno, da smo enaki kot cel svet, lahko smo posebni in kot posebni bomo lažje prodajali. Z načinom, ki ga sedaj ubiramo in s temi močnimi posegi v vino, ne vidim prihodnosti, da se letnik od letnika ne razlikuje, čeprav je vsak letnik drugačen, pravi Janžekovič. Trenutno gredo najbolje v prodajo polsladka vina, sicer pa mora biti vsako vino harmonično, vsega mora imeti dovolj.
Andrej Rebernišek (Vinogradništvo Rebernišek, Mestni
Vrh) ocenjuje, da so Primusove vinske zgodbe, ki so se začele na Ptujskem gradu, priložnost, da se vinogradniki in vinarji s Ptujskega in širše lahko predstavijo ljubiteljem kakovostnih vin, ki imajo tako priložnost spoznati paleto vin širšega območja. Primusove vinske zgodbe s svojo vsebino vstopajo v korak s podobnimi tradicionalnimi dogodki, ki jih pripravljajo v vinskih mestih na tujem. V obdobju osmih let, kolikor so stare organizirane ptujske vinske zgodbe, se je spremenil stil vina. Danes so v ospredju sveža, mlada, prijetna vina. Ne glede na krizo se po Reberni-škovi oceni vinogradništvu in vinarstvu obetajo svetlejši časi. Tudi obnov vinogradov je v zadnjih letih več, kot jih je bilo v prejšnjih letih. Obdobje največje vinogradniške krize, ki je bil prisotna v obdobju od leta 2000 do 2009, ko je vino imelo tudi nizko ceno, je v glavnem mimo. Opazen je pozitiven trend, napovedujejo pa tudi vina novega stila. Slovenska vina se lahko po kvaliteti enakovredno kosajo s tujimi. Vinogradništvo Rebernišek kot manjša klet v celoti vso proizvodnjo proda doma.
Piko na i je ob izteku 8. sezone Primusovih vinskih zgodb postavil izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Povedal je, da je bila sezona uspešna, zvrstilo se je veliko lepih dogodkov z dobrimi vinarji in zvestim občinstvom, ki se vrača iz leta v leto. Premiki so se zgodili tudi pri njih, program nove sezone pa je že pripravljen. Vinske zgodbe so pripeljale tudi do novega turističnega paketa, vinskega vikenda, ki vse bolj uveljavlja to, kar so si vedno želeli. Vinska tradicija najstarejšega slovenskega mesta je prav tako priložnost, ki jo mora turizem tega okolja izkoristiti v večji meri kot doslej. Nima vsako mesto najstarejše kleti in najstarejšega vina. K temu so v zadnjem času sami dodali vinske savne, od maja naprej pa bo vabila prva vinska vas v Sloveniji: osem velikih sodov, ki so jih preuredili v nočitvene kapacitete. Tako tudi ni daleč do mestne vinske turistične poti, ki sicer na nek način že obstaja, samo vidimo je še ne. Vrnitev v staro mestno jedro pa je eden od ključnih korakov, ki jih v Termah še morajo narediti, poudarja Kla-sinc. Če se bo realizirala ideja o Ptuju kot mestu diplomacije, se bo mesto ponovno vrnilo na stičišče glavnih prometnih poti, pozicijo, ki jo je nekoč že imelo. Ideja je hvalevredna in bi jo bilo treba čim prej realizirati.
MG
Kmetijstvo • Kmetje z manjšim dobičkom, vse več hrane pa konča v smeteh
Letno se v EU odvrže 89 milijonov ton hrane!
Čeprav se hrana vse bolj draži in je trend višanja cen prehrane pričakovati tudi v prihodnje, raziskave, s katerimi so se seznanili tudi evropski poslanci, kažejo, da se veliko preveč hrane še vedno odvrže v smeti. Po podatkih naj bi tako povprečen Evropejec odvrgel kar 179 kilogramov hrane letno!

Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-1781, e-mail: pss.ptui@siol.net
Po raziskavah povprečen Evropejec letno odvrže v smeti 179 kilogramov hrane, kar skupno pomeni 89 milijonov ton odvržene hrane v EU.
Ormož • 13. redna seja občinskega sveta
Trofenik pozval župana in del sveta, da odstopi
Za začetek 13. redne seje občinskega sveta, ki se je odvila v ponedeljek, so ormoški svetniki porabili veliko energije, saj je bilo predlagano, da se umakne kar nekaj točk, recimo odločanje o ustanovitvi podjetja Hardeška šuma, pa zaključni račun proračuna občine ter kar nekaj predlogov za imenovanja članov v svete različnih javnih zavodov. Vse umike je predlagala opozicija in - ni kaj ugibati - vsi so bili zavrnjeni.
Zavrnjen je bil tudi predlog za uvrstitev vsebine petkove nesklepčne izredne seje, ki se je želela ukvarjati z razlogi za zavrnitev vloge za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča Dobrava in problematiko priprave in sprejemanja investicijske dokumentacije in proračunov občine Ormož, na dnevni red, ki ga je predlagala ta ista opozicija. Skupno je bilo na dnevnem redu tako 16 točk.
V nadaljevanju smo slišali kar nekaj vprašanj, predlogov in pobud, ki jih svetniki po novem poslovniku morajo v določenem roku pred sejo pisno posredovati občinski upravi, da lahko na seji že dobijo pripravljene odgovore. Tak način dela je sprožil precej negodovanja, po drugi strani pa je točka, ki se je doslej lahko vlekla v neskončnost, dobila spodoben časovni okvir. Dušan Cvetko je tako predstavil aktivnost civilne iniciative Ormož - Ljutomer, ki se bori proti postavitvi načrtovanega daljnovoda. Povedal je tudi, da želijo posamezniki na zelo strmih pobočjih kmetijskih zemljišč postaviti sončno elektrarno, pa za to ne dobijo dovoljenja. Župan Alojz Sok je v pripravljenem odgovoru prebral, da naša zakonodaja tega ne omogoča, saj so bili vsi takšni predlogi tudi v občinskem prostorskem načrtu zavrnjeni. Stanka Podgorelca pa je zanimalo, ali ima Center starejših občanov vsa potrebna soglasja za dvig cene, ki ga je menda 27. marca sporočil plačnikom storitev, veljal pa
Foto: Viki Ivnauša
Seje se je udeležil tudi Boris Skok, predsednik nadzornega odbora, ki v zadnjih tednih verjetno sam ni vedel, ali to funkcijo še opravlja ali ne.
naj bi za nazaj, od 1. marca. Alojz Sok je zatrdil, da poteka vse v skladu s predpisi in poudaril, da je dom polno zaseden in da dobro posluje.
V nadzorni odbor le Dušan Erhatič
Boštjan Štefančič pa je predlagal, da je ormoška knjižnica odprta vsaj enkrat tedensko do 19. ure ter da se uredi čitalnica na grajskem dvorišču, kjer bi bilo mogoče ob listanju revij in časopisov popiti tudi kakšno kavo. Spomnil pa je tudi na znane zaplete na prejšnji seji KVIAZ-a, na kateri je predsednik Branko Šumenjak ob potrebi, da se nadomesti le en član nadzor-
nega odbora, želel diskretno zamenjati ves nadzorni odbor. Slišali smo lahko, da je menda ormoški statut nerodno zapisan, kar je botrovalo sporni odločitvi, vendar ni bila narejena nobena škoda, se pa je župan strinjal, da bi si bilo pred vsemi temi dogodki pametno najprej pridobiti pravno mnenje. Oglasil se je tudi Branko Šumenjak, ki je povedal, da ima kot član KVIAZ-a vso pravico predlagati, kar želi, in da bi še enkrat storil enako, vendar žal zakon tega ne dovoljuje, saj so si naknadno pridobili pravno mnenje, ki je potrdilo, da takšen postopek ni mogoč: „Imamo pa določbo statuta, ki je v neskladju z zakonom. To določilo je nastalo v času žu-
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam, in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, ter ob 8. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Želimo vam prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDMPtuj: Andrej Čuš, predsednik
Vodja svetniške skupine SDS: Helena Neudauer
Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik
panovanja Vilija Trofenika, ki je s tem verjetno želel držati v šahu nadzorni odbor, če ga bodo srali." V isti sapi je okrcal Trofenika, da naj malo prečisti svoj besednjak, saj ni sodišče, da bo odločal o tem, ali je kaj zakonito ali ne. Po turbo-lencali, običajnih za ormoški občinski svet, je čez čas Vilija Trofenika zanimalo, ali je bil v Občini Ormož res prepovedan sindikalni sestanek pred napovedano stavko javnega sektorja, kar so objavili nekateri mediji. Alojz Sok je povedal, da zaposlenim ni dovolil sestankovati v času uradnih ur, saj se mu ni zdelo sprejemljivo, da stranke medtem čakajo. Samega zborovanja pa zaposlenim ni preprečil, po poteku delovnega časa pa menda zanj tudi ni bilo več interesa, saj zbor ni bil sklepčen. Demanti je že tudi poslal medijem. Svoj odgovor pa je Sok še malo začinil s pripombo, češ da se zmanjšanje plač tiče vseh javnih uslužbencev razen Trofenika, ki prejema nadomestilo za poslanski stolček, čeprav bi lahko bil že davno v pokoju. Trofenik mu ni ostal dolžan in je povedal, da je občini v času svojih mandatov prihranil 68 županskih plač v 119 mesecih županovanja. Sedaj pa njegovo delo opravljajo kar trije profesionalni župani in štirje podžupani. Za konec pa je Vili Trofenik Alojza Soka vprašal, ali se še čuti sposobnega voditi občino. Svečano mu je predal pisno izjavo, da se sam odpoveduje članstvu v občinskem svetu in vsaki kandidaturi na lokalnih volitvah pod pogojem, da župan Sok in večina občinskega sveta odstopita. S tem naj bi bila po njegovem mnenju občanom dana možnost, da si izberejo predstavnike, ki bodo bolj varovali zakonitost.
Na seji so tudi v prvi obravnavi sprejeli odlok o ustanovitvi javnega podjetja Hardeška šuma. Sprejet je bil zaključni račun, več letnih poročil o delovanju gospodarskih javnih služb in informacije o trendih varnostnih pojavov na območju občine.
Nadomestni član nadzornega odbora, okoli katerega se je v zadnjih dneh dvigalo toliko prahu, pa je postal Dušan Er-hatič iz Osluševcev.
Viki Ivanuša
Svet je majhen
Slovenski populizem
Naša lepa dežela je Izredno popu II-stična država. Verjetno nas oblast tako obvlada že od časa Marije Terezije ali še iz časov kmečkih vstaj, ampak so trenutki, ko je mera populizma tako visoka, da se celo povprečni državljan začne vpraševati o smiselnosti takšne politike. Naši predstavniki imajo na trenutke tudi kakšno dobro zamisel, vendar je ne znajo speljati najbolje in dosežejo nezaželene protiučinke.
Mislim, da je potreba po spremembi poslanstva Državnega sveta skoraj vsem jasna. Državni svet kot drugi dom našega parlamenta, ki ima le moč veta na zakone, sprejete v Državnem zboru, je nesmiselna inštitucija znotraj slovenskega ustavnega okvira. Svetovalno telo lahko predstavljajo tudi drugačna telesa administracije. Se mora Državni svet ukiniti? Niti ne. DS bi se moral spremeniti v dom, ki predstavlja lokalne skupnosti oziroma v prihodnosti regije, in podeljena bi mu morala biti zakonodajna moč. Takšna sprememba pa zahteva čas in preoblikovanje državne lokalne samouprave. Regije glede na ekonomsko krizo, v kateri se nahajamo, torej glede na pomanjkanje likvidnosti skoraj zagotovo ne bodo na vladni agendi v tem mandatu. Ustanovitev regij je finančno zahtevna naloga, ki daje šele po prvem desetletju delovanja prave rezultate. Kot sem v preteklosti že napisal, mislim, da je takšna lokalna ureditev za razvoj naše dežele potrebna, ampak se zavedam, da bi bilo nerealno sedaj razmišljati v takšni smeri. Državni svet pa bi do tistega dne lahko ostal takšen, kot je. Nisem prepričan, da je zahteva po njegovi ukinitvi pravilna odločitev. Finančno ne predstavlja velike obremenitve, intelektualno vsebuje nekaj „pametnih glav" in - najpomembnejše - ne dela velike škode.
Razloga za ukinitev sta dva. Prvi je populistične narave: prihranimo davkoplačevalcem dva milijona evrov. Drugi je realen, a prikrit: vlada se otrese možnosti veta pri zakonodajnem postopku in s tem potencialnega zavlačevanja s strani opozicije. Dejstvo, da vlada lahko pridobi dva ali tri tedne pri uveljavljanju novega zakona, ni vredno - v tem trenutku - političnega prahu in kritik, ki bi jih dvignila ukinitev Državnega sveta. Janez Janša je obramboslovec. Kategorijo časa razume kot pomembno v politični areni in mislim, da bi raje vladal brez drugega doma. Vsaj ena težava manj v vsakodnevnem vladanju v državi. Istočasno pa verjamem, da se zaveda, da bo takšna odločitev sprožila val protestov, in zato pusti, da akcijo spelje njegov podrejeni, torej Gregor Virant. Če se mora nekdo politično izpostaviti in tvegati negativno reakcijo, naj bo to raje Lista Virant.
Tukaj pridemo do glavne točke, ki dokazuje tezo, ki smo jo znotraj naše kolumne že analizirali. Od prvega trenutka sem prepričan, da je rojstvo Državljanske liste GV bilo dogovorjeno med Virantom in Janšo. Poteza je bila namenjena osvajanju levosredinsko orientiranega volilnega telesa (liberalnega), ki bi zagotovil SDS-u stabilno večino v parlamentu. Virantova podoba je pred volitvami letela previsoko in nekaj neprijetnih dejstev, prodanih medijem v pravem trenutku skupaj s politično naivnostjo nove stranke, je poskrbelo (verjetno nad pričakovanjem) za „prizemljitev" DLGV. Zakaj je Janša pustil Viranta na mestu predsednika Državnega zbora in ni dodelil funkcije Erjavcu, kot je bilo dogovorjeno? Ker v času, ko je treba imeti pod kontrolo nemoteno delovanje in sprejemanje zakonov (pri časovnici ima predsednik DZ precej manevrskega prostora, če želi delovati obstruktivno), je pametno imeti na glavnem stolčku v DZ „svojega človeka". Na enak način lahko sedaj interpretiramo vodi-teljsko vlogo Viranta pri predlogu zakona o ukinitvi Državnega sveta. Ne glede na dejstvo, da sta s predsednikom vlade dogovorjena od samega začetka (kar zagotovo vesta samo onadva in je sestavni del politične igre), mislim, da je proaktivna vloga, ki jo želi igrati Virant, nevarna. Predsednik Državnega zbora predstavlja drugo ustavno telo Republike Slovenije, in čeprav je političnega izvora, bi moral delovati povezovalno in v imenu vseh poslancev. Fronto politike bi moral zapustiti in prepustiti drugim predstavnikom stranke. Prevelika vpletenost predsednika DZ v vsakodnevno politiko ni značajna v nobeni evropski demokraciji. Prepričan sem, da predsednik Virant kot pravnik to dobro ve. Seveda je za novopečenega strankarskega voditelja takšno angažiranje mamljivo, vendar ni dobro. Ni dobro za javno podobo Državnega zbora, ni dobro zaradi precedensa, ki se lahko ustvari pri delovanju funkcije predsednika, in ni dobro za zdravo demokratično ureditev, ki pa bi glede na predvolilne izjave morala biti Gregorju Virantu pri srcu.
Torej, da zaključimo - o ukinitvi Državnega sveta se lahko pogovarjamo. Politično je korektna tema razprave. A ne sme je voditi predsednik Državnega zbora. Že zaradi tega, ker predstavlja drugi dom istega parlamenta, je to nehigiensko.
Laris Gaiser
Podravje • Sekretar Branko Ravnik v KZ Ptuj
Kdo bo preprič(ev)al trgovce?
V okviru minulega vladnega obiska na ptujsko-ormoškem območju je vodstvo ptujske Kmetijske zadruge obiskal državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS (MKO) Branko Ravnik. V slabo uro trajajočem pogovoru je bilo slišati, kakšne namene ima vlada in MKO glede spodbujanja pridelave domače zelenjave, direktor KZ Marjan Janžekovič pa je Ravnika zasul še z velikimi težavami, ki jih je s spremembami ukrepov zadrugi povzročilo ministrstvo.
Foto: SM
Državni sekretar na MKO Branko Ravnik je ob obisku vodstva ptujske KZ predstavil namere vlade oziroma ministrstva glede finančne podpore poslovni organiziranosti odkupa in prodaje domače zelenjave, ki naj bi jo izpeljale načeloma tri slovenske zadruge, direktor KZ PTUJ Marjan Janžekovič pa mu je povedal, kako je nova vlada z novimi predpisi ustavila nadaljevanje izgradnje in prenove Tovarne mesnih izdelkov Košaki.
Branko Ravnik je direktorju Janžekoviču najprej predstavil namere MKO in vlade s ciljem povečati pridelavo domače zelenjave, ki je v zatonu in že dolgo več ne dosega samoo-skrbnih ciljev. „Ravnik je tako povedal, da tudi na ministrstvu resno razmišljajo, kako ponovno povečati pridelavo in prodajo zelenjave, kar bi v sedanjem kriznem položaju in veliki brezposelnosti lahko prineslo tudi lepo število novih delovnih mest. Kot je še povedal, je vlada pripravljena pomagati, tudi finančno, z namenom doseči dva cilja: povečati slovensko samooskrbo z zelenjavo in ustvariti nova delovna mesta. Trenutno sicer potekajo le še pogovori v tej smeri, saj na MKO iščejo nosilce dejavnosti odkupa in prodaje zelenjave," je namero MKO na kratko predstavil Janžekovič.
Finančna pomoč trem zadrugam
Predvidoma naj bi sistem odkupa in prodaje izvajale tri
zadruge za tri večja slovenska območja; na Dolenjskem naj bi to funkcijo prevzela KZ Krško, za primorsko regijo Agraria Koper, za severovzhodni del države pa ptujska KZ. Za zagon poslovanja je po besedah Ravnika ministrstvo načeloma pripravljeno pomagati s finančnimi injekcijami. „O takšnem sistemu se sicer pogovarjamo že nekaj let, vendar je res, da ga brez pomoči države enostavno ne moremo zagnati, saj so tveganja zelo velika. Največji problem so trgovske verige pri nas, ki nikakor nočejo podpisati pogodb z določenimi količinami, za katere bi se zavezale za odkup. Konkretno lahko za naš primer povem, da smo sicer z Mercatorjem uspeli podpisati pogodbo o sodelovanju, vendar v tej pogodbi ni niti črke o količinah. Enake pogoje imajo tudi drugi veliki trgovci. Na takšen način, ko nikoli ne veš, koliko česa bo zahteval trgovec, pa je nemogoče delati, saj niti mi kot posredniki, niti pridelovalci potem nimajo nobene garancije za prodajo in
pravzaprav ne eni ne drugi ne vemo, koliko česa naj se sploh zasadi ali zaseje na njivah," je osnovno težavo predstavil Jan-žekovič.
Kot je še povedal, bo morala vlada oz. ministrstvo poenosta-
viti tudi zahteve in predpise, ki veljajo za kmetijsko panogo nasploh, opozoril pa je tudi na določene „nonsense", ki se dogajajo prav v tej panogi: „Drža-va oz. MKO sofinancira velike namakalne sisteme, na katerih
naj se potem goji - kaj? Žita in koruzo?! Tam bi lahko uspevala zelenjava, ki smo je včasih kot zadruga lahko ogromno odkupili in prodali, danes pa niti desetine takratnih količin."
Projekt kmetijskega ministrstva o treh velikih zadrugah, ki bi prevzele vzpodbudo za večjo pridelavo in posledično tudi odkup ter prodajo zelenjave je sicer še povsem v plenicah, Janžekovič pa meni, da bo uspešen le v primeru, če bo poleg finančne pomoči za zagon dejavnosti vlada sprejela tudi določene vsaj posredne ukrepe, ki bodo zadrugam in pridelovalcem omogočale kontinuirano in količinsko dorečeno prodajo trgovinam v Sloveniji. Načelno pa seveda, kot je še povedal Janžekovič, namero vlade o pomoči pozdravljajo.
Birokratizmi ustavili prenovo Košakov
Druga velika težava, v kateri se je zaradi ukrepov nove vlade znašla ptujska KZ, pa je nadaljevanje prenove Tovarne mesnih izdelkov Košaki v Mariboru, kjer je KZ Ptuj največji lastnik: „Že pred časom smo se lotili fazne prenove celotne dejavnosti v Košakih, seveda ob pomoči oziroma črpanju sofinancerskega denarja iz razpisov za prestrukturiranje predelovalne industrije. Prejšnja vlada je s tem ukrepom omogočala prestrukturiranje po posameznih fazah, tako
da smo lahko izvajali prenove brez nekih omejitev - konkretno: če smo modernizirali en obrat, a je v njem še manjkal en stroj, ki je bil sicer vplačan, a še ne dobavljen, smo se vseeno lahko prijavili na naslednji razpis in nadaljevali z modernizacijo drugega obrata oziroma z drugo fazo gradnje, čeprav prva še ni bila v celoti zaključena. Nova vlada pa je to prepovedala in zaradi tega imamo zdaj zvezane roke, saj z deli ne moremo nadaljevati. Žalostno je, da zdaj tako velikopotezen načrt zaradi birokratskih ovir stoji oziroma je zastal vsaj za letošnje leto, saj zaradi tega nismo mogli kandidirati! Samo z lastnim denarjem vsega enostavno ne zmoremo. Naš cilj je združiti tri lokacije, na katerih danes poslujejo Košaki, v eno samo, saj so logistični stroški preveliki in nepotrebni, prav tako so objekti stari, preveč energetsko potrošni ... Na Pobrežju bi tako zgradili en objekt s predelavo, hladilnico, trgovino in upravo. Moderniziramo pa tudi tehnološke linije. In zdaj vse stoji, po drugi strani pa naj bi iz EU pridobili le 18 % denarja, ki nam je na voljo?!"
Branko Ravnik je direktorju KZ Janžekoviču obljubil, da se bo za rešitev položaja glede prenove in gradnje Košakov posebej zavzel in da bodo v MKO poskušali težavo, na katero je naletela KZ zaradi nedavno spremenjenih predpisov, čim prej rešiti.
SM
Ptuj • Prašičerejci pozivajo ministrstvo k ukrepanju
Za podjetja svež kapital, za kmetije le krediti?!
Da je slovensko prašičerejstvo na poti k propadu, ni novost. Število živali v plemenskih in ostalih rejah se je več kot prepolovilo, posledično izgubljajo delo tudi klavnice, saj se zakolje precej manj pitanih prašičev „Rejci sami brez pomoči države ne vidimo več izhoda iz krize. O reševanju krize se v zadnjem času res veliko govori, ni pa napredka, saj vse ostaja samo pri predlogih, realizacije pa ni," pravi nova predsednica Zveze združenj rejcev prašičev (ZZRP) Darja Prevalnik.
V aprilu so se sicer sestali člani razširjene delovne skupine pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) za pripravo predlogov na področju prašičereje.
Kot je po sestanku povedala Prevalnikova, se rejci strinjajo s tremi predlaganimi točkami oziroma ukrepi: „Gre za izvedbo ukrepa za ugodnejši položaj na trgu, za ukrepe boljšega tržnega povezovanja in za ukrepe v smeri dviga konkurenčnosti ter prilagoditve standardom dobrobiti živali. Glede naštetih ukrepov bi bilo prav, da ministrstvo prašičerejce čim prej obvesti o razpisnih pogojih, da bodo imeli ob najavi razpisov pripravljeno vso potrebno dokumentacijo."
Sporna pa je četrta točka oziroma predlog MKO, s katerim pa se prašičerejci nikakor in pod nobenim pogojem ne morejo strinjati: „Gre za predlog t. i. stabilizacije trenutnih razmer in sanacije poslovanja. Ministrstvo si je pod to točko zamislilo oziroma predlagalo, da naj bi za večje farme, ki delujejo pod okriljem velikih podjetij oziroma družb, veljali razpisi za pomoč majhnim in
srednje velikim podjetjem v težavah. Kmetijam, ki se ukvarjajo s prašičerejo, pa naj bi pomagali le tako, da bi imele možnost reprogramirati najete kredite, odobreni pa naj bi jim bili še določeni odlogi za plačila. To je absolutno nesprejemljivo, saj tisti kmetje, ki še imajo kredite, slednjih ne nameravajo več podaljševati oz. reprogramirati, novih kreditov pa vsaj po informacijah rejcev ne bo zdaj najemal nihče, niti jih pravzaprav kmetje ne morejo več najemati, saj nimajo
zagotovljenih garancij. Zato ta predlog vlade, ki je diskrimina-toren do manjših rejcev, zavračamo. Sprejetje tega predloga bi namreč v bistvu pomenilo, da podjetja s prašičerejskimi farmami lahko prek razpisov pridejo do svežega kapitala, kmetije pa ne!"
Pomoč naj bo za vse enaka!
Kot še pojasnjuje Prevalniko-va, s takšnim predlogom kme-
tijsko ministrstvo deli rejce prašičev na dva dela: na prašičerejo na kmetijah in na prašičerejo na farmah: „Odgovorni bi se morali zavedati, da so tudi kmetije manjša podjetja, ki jih toliko bolj zadene vsako nihanje na trgu. Rejci prašičev smo v položaju, ko se moramo prilagajati standardom dobrega počutja živali, kar zahteva od nas tudi finančna vlaganja
v hleve, po drugi strani pa se srečujemo z vse težjimi razmerami na trgu. Zato je upravni odbor ZZRP na svoji seji 10. aprila sprejel sklep, da mora kmetijsko ministrstvo slovensko prašičerejo obravnavati enotno in da je panogi treba pomagati takoj! Predlagamo finančno pomoč v višini 1440 evrov na GVŽ (glava velike živine, op. a.) plemenskih živali in
350 evrov na GVŽ pitancev."
Zahtevo z opisano vsebino je vodstvo ZZRP že poslalo na MKO. Prevalnikova pa je še dodala, da so v zapisani zahtevi pozvali ministrstvo k temu, da se delovna skupina za prašičerejo čim prej ponovno sestane in da se naj nemudoma začne z izvajanjem enotne pomoči rejcem.
SM
ZZRP se ne strinja s predlogom kmetijskega ministrstva, po katerem bi večja podjetja s prašičerejskimi farmami lahko črpala svež kapital iz razpisov za pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem, kmetijam pa se ponuja le reprogramiranje kreditov z odlogi plačil.
Občina Kidričevo
Vsem občankam in občanom občine Kidričevo voščimo prijetno praznovanje ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - mednarodnem prazniku dela.
Občina Kidričevo
Foto: SM
Kidričevo • Prizadevanja za širitev centra za ravnanje z odpadki
Saubermacher oddal vlogo za gradbeno dovoljenje
Leto dni po tem, ko je podjetje Saubermacher Slovenija občankam in občanom občine Kidričevo najavilo in predstavilo posodobitev tamkajšnjega centra za ravnanje z odpadki, so te dni oddali že tudi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Ker se je takrat med krajani Kidričevega pojavilo kar nekaj dvomov in najrazličnejših vprašanj, so v sodelovanju z občino Kidričevo v podjetju Saubermacher Slovenija sklicali zbor krajanov, na katerem so svoje namere podrobneje predstavili in odgovarjali tudi na vprašanja občanov. Da bi bili še bolj prepričljivi in da bi odpravili čim več dvomov, so kmalu za tem krajane popeljali na ogled sorodnega centra za ravnanje z odpadki v sosednji Avstriji, nato pa so izdali še poseben časopis, v katerem so občanom predstavili še več podrobnosti o sami obnovi omenjenega centra.
Kot je v začetku tega tedna poudaril direktor podjetja Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, pa želijo biti tudi v nadaljevanju njihovih prizadevanj za obnovo in širitev centra odprti in pripravljeni na sodelovanje z občani: „Želimo, da krajani med prvimi izvedo, kako poteka postopek obnove centra v Kidričevem, zato jim sporočamo, da smo po uspešno pridobljenem vodnem soglasju, ki smo ga prejeli julija lani, v mesecu aprilu oddali že tudi vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo centra v Kidričevem. Naj dodam, da oddana vloga vključuje dve fazi obnove omenjenega centra. Prva faza predvideva
Pomembno priznanje je bilo Talumu podeljeno za vrsto let razvoja lastnih kadrovskih modelov v tem kidričevskem podjetju, ki ves čas skrbi za razvoj zaposlenih, pa tudi zaradi zavedanja za širšo družbeno odgovornost v okolju in državi ter zaradi nenehne pripravljenosti za delitev teh izkušenj z drugimi. Nedvomno Talumovi strokovnjaki na kadrovskem področju že dalj časa aktivno sodelujejo v delovanju lokalnih društev za kadrovsko dejavnost, vodilni kadrovski mene-džerji pa so bili vrsto let tudi v vodstvu kadrovske zveze, kjer so prispevali k stalnemu razvoju te stanovske organizacije. V Talumu ob tem zatrjujejo, da veliko stavijo na svoje zaposlene in po svojih najboljših močeh skušajo ustvariti najboljše možne pogoje za delo.
Priznanje Slovenske kadrovske zveze je prejela tudi Bri-gita Ačimovič, ki je v podjetju Talum vseskozi uspešno delovala na kadrovskem podro-
obnovo okoli 6.000 m2, druga faza pa še obnovo dodatnih 2.000 m2. Naši odločitvi za oddajo vloge v dveh korakih je botrovalo predvsem dejstvo, da bomo z drugo fazo zaenkrat še počakali."
Vaša prizadevanja za modernizacijo in širitev centra v Kidričevem torej potekajo nemoteno naprej. Kdaj pa predvidevate pričeti gradbena dela?
„Zaradi optimizacije, iskanja skupnih točk s Talumom in revizije projekta je od pridobitve vodnega soglasja do oddaje vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja minilo kar nekaj časa. Vendarle pa odobritev tega v Saubermacherju pričakujemo v slabem mesecu dni, saj tako določa tudi Zakon o upravnem postopku. Kljub vsemu pa je pričetek gradnje odvisen še od končne potrditve lastnikov, ki se bodo zaradi trajajočega procesa zagotovo znova sestali. Ker pričakujemo pozitivno stališče, bomo kmalu pričeli s pripravo ustrezne dokumentacije za izvedbo gradbenih del, katerih priče-tek načrtujemo nekje v poletnem času."
Zanima nas, ali ostaja vsebinska obnova centra enaka, kot ste jo okvirno predstavili pred letom dni?
„Moram reči, da bo Kidričevo z modernizacijo obstoječe-
čju, več let je bila tudi članica uprave Taluma, zadolžena za kadrovsko področje in članica vodstva Slovenske kadrovske zveze. Posebno zahvalo ji je kadrovski kongres tokrat izrekel predvsem zaradi uspešno izpe-
ga centra dobilo najsodobnejši center za ravnanje z odpadki v tem delu Slovenije, ki bo vključeval vhodno kontrolo - laboratorij, vodstvo centra, mostno tehtnico, objekt za kemijsko-fizikalno obdelavo tekočih odpadkov, objekt za kemijsko-fizikalno obdelavo muljev, skladišče tekočih odpadkov, skladišče muljev, skladišče kosovnih odpadkov, manipulativni plato z železniškim tirom in koalescentnim filtrom - lovilcem olj ter odstavni plato za zabojnike."
Menite torej, da bo po
ljane slavnostne prireditve ob 30-letnici kadrovske zveze, ki je bila lani novembra v Talumu in na kateri je bil prisoten tudi predsednik republike dr. Danilo Türk.
»Zaposleni niso številke, am-
posodobitvi center v Kidričevem zgrajen tako, da bo popolnoma varen za svojo okolico?
„Vsekakor. Poglejte, investicija v modernizacijo tega centra predvideva pokritje celotnega objekta, betonsko izvedbo talnih površin z lovilcem olj oziroma lovilno skledo, ki bo preprečevala, da bi karkoli prišlo v podtalnico, zaprte skladiščne prostore, zaprt obdelovalni prostor za obdelavo tekočih odpadkov, prezra-čevalno-odsesevalni sistem iz zaprtih in pokritih površin s
pak potrebujejo izzive in vizijo razvoja. Podjetniška miselnost je sicer nujna, v sodobnem svetu tudi prava mera tekmovalnosti, pri čemer pa ne smemo nikoli pozabiti na ljudi, brez katerih Talum ne bi bil uspe-
kontroliranim izpustom zraka, poslovno-upravne prostore ter kontrolno-nadzorni sistem vodenja objektov in procesov."
Ostajate tudi pri trditvi, da bo posodobitev centra v Kidričevem pomenila napredek za občino in njene občane?
„Vsekakor, še zmeraj se zavedamo, da bo obnova samega centra pomemben in velik korak naprej, tako za samo občino kot tudi za ljudi, ki živijo v njej. Razvoj in obnova centra za ravnanje z odpadki bo namreč v prvi vrsti pripomogla
šno podjetje. V današnjem času, ko je kriza zajela vse segmente v družbi, je še toliko bolj pomembno, da kot kolektiv delujemo enotno, zagnano in skupaj gradimo prihodnost Taluma«, je še dejala Ačimovi-čeva.
Naj dodamo, da so poleg Ta-luma na prvem kongresu Slovenske kadrovske zveze priznanja dobili še predstavniki Krke iz Novega mesta in Gorenja iz Velenja. Na kongresu so podelili tudi najvišje nagrade kadrovski menedžer 2012, priznanja Slovenske kadrovske zveze in
k razvoju in napredku samega kraja. S prenovo centra pa se bo povečala tudi možnost odpiranja novih delovnih mest za občane Občine Kidričevo, zagotovljena bo podpora in pomoč pri zbiranju in ločevanju odpadkov ter pri sanaciji starih bremen v občini (divja odlagališča), brezplačen prevzem nevarnih odpadkov iz zbirnega centra Kidričevo za občane Kidričevega. Tako kot vse obljube do sedaj nameravamo izpolniti tudi te."
Kaj pa menite o komisiji za nadzor nad projektom obnove centra, ki so jo ustanovili v občini Kidričevo?
„Občini Kidričevo je bil z naše strani že ob pričetku projekta v lanskem letu podan predlog o ustanovitvi strokovne skupine oziroma komisije, ki bi nadzirala izgradnjo objekta in celotno modernizacijo centra. Naša želja še naprej ostaja, da bi del strokovnega tima bila tudi občina in posamezni strokovnjaki iz tega področja; tako gradbenega kot vodovarstve-nega ipd. Ustanovitev ustrezne komisije vsekakor podpiramo, saj smo prepričani, da bodo tudi tako krajani prepričani v iskrenost naše namere. Zaupanje krajanov gradimo na kontinuiranem obveščanju o vsem, kar se v zvezi s projektom dogaja."
M. Ozmec
priznanje kadrovski up 2012. Planet GV je letos sedmič zapovrstjo podelil priznanje kadrovska menedžerka 2012, ki ga je prejela Teja Breznik Alfirev iz podjetja S & T Slovenija. Priznanje kadrovski up 2012 je za najboljše znanstveno-razisko-valno delo s področja kadrovskega menedžmenta prejel Andrej Juričko z magistrskim delom Uravnavanje sodelovanja med zaposlenimi in razvoj inovativnosti: oblikovanje konceptualnega modela in primer izbranega podjetja. Slovenska kadrovska zveza pa je podelila priznanji tudi za uspešno delo društev za kadrovsko dej avnost na terenu in odlično povezavo s prakso, ki sta ju prejeli Društvo za kadrovsko dejavnost Dolenjska in Bela krajina ter Društvo za kadrovsko dejavnost Ljubljana.
-OM
Posebno zahvalo je kadrovski kongres izrekel Brigiti Ačimovič (desno) zaradi medijsko odmevne prireditve ob 30-letnici kadrovske zveze, ki je bila novembra v Kidričevem, na njej pa je sodeloval tudi predsednik republike dr. Danilo Türk.
Foto: M. Ozmec
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta:
LOtO.	tmd@amis.net
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve www.tmd-invest.si
M
D INVESTd
Vsem poslovnim partnerjem ter cenjenim strankam želimo prijetne prvomajske praznike!
Portorož • Prvi kongres Slovenske kadrovske zveze
Talumu priznanje kadrovske zveze
Na prvem Slovenskem kadrovskem kongresu, ki je bil 19. in 20. aprila v Portorožu, je kidričevski Talum prejel priznanje za prispevek k trajnostnemu razvoju kadrovske stroke.
Slovenija • Letos gradbišč ne bo
Razpis Južna meja predvidoma šele konec leta
Potem ko so bila vodstva občin že seznanjena, da bodo denar iz Regionalnih razvojnih programov (RRP) kljub letošnjemu razpisu lahko črpala šele v letu 2013 in ko je kmetijsko ministrstvo posredovalo podatke o 589 prejetih vlogah v vrednosti 90 milijonov evrov za dva razpisa, v katerih je na voljo le 9 milijonov evrov, se ničkaj dobrega ne piše niti obmejnim občinam, ki s projekti čakajo na razpis, imenovan Južna meja.
Iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je pristojno za objavo omenjenega razpisa z uradnim nazivom „Razvoj obmejnih območij s Hrvaško" so na naše vprašanje, kdaj bo, če sploh letos bo objavljen ta razpis, odgovorili tako: Javni razpis bo predvidoma objavljen v zadnji četrtini letošnjega leta, za sofinanciranje upravičenih operacij, ki bodo imele predvideno črpanje v proračunskih letih 2013 in 2014. Njegova objava je namreč odvisna od sprejetja proračuna za leti 2013 in 2014 in zagotovitve prostih pravic porabe na proračunskih postavkah EU dela sofinanciranja in sofinanciranja iz naslova dela slovenske udeležbe v razmerju 85:15."
Torej, tudi morebiti odobreni projekti obmejnih občin se ne bodo mogli pričeti izvajati v letošnjem letu, ker bo denar, kolikor ga sploh bo, iz MGRT začel prihajati šele v letu 2013. Sicer pa tudi če bi bilo sofinanciranje s sklenitvijo pogodbe možno takoj, bi se verjetno malokatera občina lahko lotila predvidenih novogradenj v najbolj neprimernem zimskem času. Torej gradbišč, ki so zadnja leta po občinah kar „cvetela" na račun uspešnih
Milijoni v Idrijo, Sp. Podravje pa še vedno čaka na drugo fazo kanalizacije
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je sredi aprila izdalo odločbo o dodelitvi sredstev za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Idrijce. Dobrih 10 milijonov evrov vreden projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 in bo v višini 5,89 milijona evrov sofinanciran iz Kohezijskega sklada. V okviru projekta, ki se bo predvidoma zaključil do decembra 2015, bo prenovljena in nadgrajena obstoječa čistilna naprava Idrija na zmogljivost 9.000 populacijskih enot. Z namenom kakovostnejšega odvajanja odplak v čistilno napravo pa bo rekonstruiran obstoječi kanalizacijski sistem in v Idriji dograjen manjkajoči del v skupni dolžini 8,5 kilometra.
Vir: MGRT
kandidatur na razpisih s črpanjem evropskih in državnih sredstev, letos ne bo!
Za Južno mejo na voljo le 5 milijonov evrov ...
Vprašanje pa je tudi, koliko jih bo sploh v letu 2013, saj so sofinancerska sredstva pač odvisna od sprejetega državnega proračuna za naslednje leto, ki pa še ni niti v povojih. V MGRT sicer glede fonda denarja za razpis Južna meja pravijo: „Za izvajanje razvojne priorite-
te Razvoj regij in podrejene prednostne usmeritve Razvoj obmejnih območij s Hrvaško v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 je na voljo še okvirno 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev."
Ta denar bodo lahko z uspešno prijavo na napovedan razpis konec leta koristile izključno občine v 10 kilometrskem obmejnem pasu s Hrvaško: „To pomeni, da bo vloge lahko poslalo skupaj 58 občin, ki so upravičene do nepovratnih sredstev. Sredstva se dodeljuje-
Haloške občine (in ostale, ki ležijo v 10 kilometrskem obmejnem pasu) bodo na predvideni razpis Južna meja, ki naj bi bil objavljen proti koncu leta, prijavljale izključno modernizacije cest in izgradnje kanalizacijskih omrežij.
jo v razmerju 85:15, pri čemer 85-odstotni delež predstavljajo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa sredstva slovenske udeležbe. Glavni cilj izvajanja tega instrumenta je ohranjanje poseljenosti v obmejnem območju s Hrvaško."
Če bi malo cinično teoretizi-
Sv. Jurij ob Ščavnici • Nova pridobitev na kulturnem področju
Odprli kulturno in upravno središče
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je bogatejša za kulturno dobrino, zasluge za njeno pridobitev pa gre šteti županu Antonu Slani ter svetnikom prejšnje in sedanje sestave občinskega sveta. Lotili so se namreč izjemno zahtevnega projekta, ki so ga v celoti tudi uresničili in minulo soboto predstavili širši javnosti. Odprli so sodobno urejeno kulturno in upravno središče, kamor sodi kulturni dom s kulturno-promocijskim centrom.
Gradbeno podjetje SGP Pomgrad je lani septembra na lokaciji nekdanje osnovne šole v občinskem središču pričelo dela in zgradilo objekt z okoli 2000 kvadratnimi metri notranjih površin. Četrtina je namenjena mladinskim vsebinam,
na dobri tretjini se bo izvajala vsa oblika kulture, vanjo pa so vključeni tudi vadbeni prostori in prostori, namenjeni druženju. Preostali del je dolgoročno namenjen upravnemu središču kraja, kratkoročno pa za izvajanje kulturno-promocij-
skih vsebin. Vrednost naložbe znaša blizu tri milijone evrov, izkoriščena pa je bila ugodna možnost sofinanciranja. Za izgradnjo kulturnega doma s skupno površino 1.051 kvadratnih metrov je na javnem razpisu kulturnega ministrstva bilo
Slavnostni govornik, akademik dr. Jože Trontelj
pridobljenih 955 tisoč evrov, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa je iz naslova operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za izgradnjo kulturno-promocij-skega centra v velikosti 732 kvadratnih metrov zagotovila 996 tisoč evrov.
Na otvoritveni slovesnosti je slovenski igralec Boris Ostan skozi Kocbekova dela obudil bogato kulturno preteklost krajev, danes združenih v občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Na velike može - tukaj so bili rojeni Edvard Kocbek, dr. Anton Korošec, Bratko Kreft, dr. Vekoslav Grmič ...- in pomen kulture sta spomnila tudi župan prijateljske občine Trzin in prleški rojak Tone Peršak ter slavnostni govornik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik dr. Jože Trontelj, ki je predsednici Zveze kulturnih društev Sveti Jurij ob Ščavnici Simoni Filipič simbolno predal ključe novozgrajenega centra.
NŠ
rali in preračunavali na predpostavki, da bi vsaka od 58 občin prijavila ustrezen projekt, bi ob navedeni razpoložljivi vsoti za razpis Južne meje, lahko bila vloga posamezne občine vredna največ slabih 90.000 evrov ... Toliko pa stane, recimo, pol kilometra asfalta v Halozah ...
Natančne kriterije bodo še dorekli ...
Kot je še povedala Nina Omerza z MGRT, bodo obmejne občine na razpis lahko prijavile projekte s področja okolj-ske, prometne in ekonomske infrastrukture; to naj bi pomenile naložbe v obrtne cone, kanalizacijo in ceste. Bolj točnih oziroma konkretnih kriterijev za točkovanje pa Omerzova ne izdaja: „Merila, na podlagi katerih so vloge občin ocenjene, so določena z dokumentom Merila za izvajanje instrumentov v okviru OP RR 2007-2013, ki je bil potrjen na nadzornem odboru za Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Podrobnejša merila za ocenjevanje vlog se bodo oblikovala tekom priprave novega javnega razpisa in razpisne dokumentacije."
Za „tolažbo" pa Nina Omer-za iz MGRT še pravi, da so občine upravičene tudi do sredstev iz Regionalnih razvojnih programov in še: „Prav tako so upravičene do sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013, v okviru katerega Ministrstvo za kmetijstvo in okolje razpisuje nepovratna sredstva za enake namene, le da se lahko sofinan-ciranjo le operacije, katerih vrednost je nižja od 600.000 evrov bruto, ter še do nepovra-
tnih sredstev iz naslova Cilja 3 Evropsko teritorialno sodelovanje izvajanja kohezijske politike v obdobju 2007-2013. V okviru čezmejnih programov so upravičeni do sofinanciranja podobni nameni, vendar je pogoj, da te operacije izkazujejo čezmejni vpliv in imajo za izvedbo predvidene partnerje iz sosednjih držav."
No, o tem, kako je z vlogami, denarjem in črpanjem denarja iz RRP in razpisov MKO, smo že poročali, tako da je komentar na zgoraj zapisano nepotreben ...
Iz haloških občin „cestne" in „kanalizacijske" vloge
Sicer pa na denar iz razpisa Južna meja upajo (ali računajo) predvsem haloške občine. V Vidmu so imeli tako namen na razpis prijaviti projekt izgradnje sekundarne kanalizacije v občinskem središču ob pogoju, da bi za primarne vode in novo čistilni napravo uspešno pridobili sredstva iz RRP. Sicer pa so v tej občini predvideli (tudi v proračunu) še prijavo dveh cestnih projektov; rekonstrukcijo in modernizacijo precej zahtevne haloške ceste Zg. Le-skovec-Trdobojci v izmeri 3,5 kilometra v vrednosti slabih 487.000 evrov in projekt modernizacije dobrega kilometra ceste Belavšek, ki je ocenjen na 60.000 evrov. V Podlehni-ku se bodo na razpis prijavili prav tako s „cestno" vlogo. Kot je povedal župan Marko Mau-čič, bodo prijavljali modernizacijo ceste v Zg. Gruškovju v vrednosti okoli 400.000 evrov, lahko pa tudi kakšen cestni projekt, ki ne bo odobren na razpisu MKO. V Žetalah za razpis Južna meja pripravljajo projekt izgradnje kanalizacije v centru občine, ki je ocenjen na približno 350.000 evrov. V Cirkulanah pa bodo na ta razpis prijavili projekt izgradnje kanalizacije s čistilno napravo za naselje Dolena, ocenjen na dobrih 800.000 evrov. Kot je povedal župan Janez Jurgec, pa bodo skupaj z občino Videm glede na pogoje razpisa prijavili še cesto Okič-Leskovec, pri čemer znaša ocena modernizacije za občino Cirkulane okoli 350.000 evrov. V Gori-šnici bodo za razpis pripravili dva projekta; eden bo ureditev kanalizacijske mreže, drugi pa modernizacija cest. Vsak od projektov bo po besedah župana Jožeta Kokota vreden kar okoli 800.000 evrov. V Dornavi se na letošnji razpis Južna meja ne nameravajo prijaviti z nobenim projektom.
SM
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Zaključil se je SKUP
Nagrajenci SKUP 2012
Jaz vas ljubim - zmagovalka občinstva
Bienalni 7. Slovenski festival komornega gledališča (SKUP) je za letos zaključen. Najboljšim predstavam in ustvarjalcem so bile v nedeljo podeljene nagrade, med drugim tudi velika nagrada občinstva, ki si jo je prislužila predstava z naslovom Jaz vas ljubim. Skupaj si je devet tekmovalnih predstav in tri spremljevalne dogodke ogledalo okrog 1500 gledalcev.
V	času od 11. do 22. aprila je bilo dogajanje na odrskih deskah Mestnega gledališča Ptuj izjemno pestro. Izvedenih je bilo devet tekmovalnih predstav ter tri prireditve spremljevalnega programa. V tem delu so nastopili gledališčniki iz Sibirije, naši rojaki iz Celovca ter igralci Mestnega gledališča Ljubljanskega, ki so obudili spomin na Zlatka Šugmana.
V	tekmovalnem delu pa je bil prikazan prerez najboljših predstav zadnjih dveh let, za katerega je bil zadolžen selektor Simon Šerbinek. Za naklonjenost publike in strokovne žirije so se potegovale predstave z naslovi: Hudič babji, MA and AL, Žabe, Diva svetnica mati prasica, Jaz vas ljubim, Life®anti, Grenki sadeži pravice, Cvetje v jeseni in Mandic-Stroj.
Ob občinstvu, ki je bilo letos precej množično, si je predstave ogledala tudi strokovna žirija, ki sta jo sestavljala igralka in nosilka Borštnikovega prstana Anica Kumer ter dramatik Tone Partljič. Kot tretji član žirije naj bi sodeloval Miha Alujevič, a te naloge iz osebnih razlogov ni mogel opraviti. „Ko smo z vodstvom festivala ugotovili, da se tretji član žirije iznenada zaradi višje sile ne more udeležiti festivala, smo se odločili, da ostaneva v žiriji sama in ne iščemo novega člana. Odločila sva se tudi, da bova toliko časa usklajevala odločitve, da bova zares soglasna. Sama sva bila presenečena, da so bile že najine sprotne prve odločitve absolutno soglasne. Ob koncu sva seveda morala med nominiranimi vsak večer
znova opraviti še zadnjo selekcijo," sta o svojem delu dejala letošnja žiranta, ki sodita, da je raven festivalskih komornih predstav bila zelo visoka.
Da je temu res tako, je prepričan tudi direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Preden je skupaj s predsednico žirije Anico Kumer podelil priznanja, pa je nekoliko ironično in nezadovoljno ugotovil, da bi moral zaključek tako velikega dogodka, kot je SKUP, privabiti več kulturnikov. Dvorana je bila namreč napol prazna. A kot je dejal Srpčič, šteje kvaliteta in ne kvantiteta. „Na tem odru nam je uspelo narediti velik presežek," je bil jasen Srpčič, ki je dejal, da v gledališčih v času največje krize najbolj delajo.
Da je čaša napol polna in ne prazna, pa je prepričan Mitja Čander, direktor Javnega zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, ki je SKUP sofinanciral. „V kolikor si je vsako predstavo ogledalo toliko
gledalcev, kot jih je danes tu, ste lahko povsem zadovoljni," je dejal Čander, ki je prepričan, da je precej težko 11 dni zapored povsem zapolniti dvorano s kakršnim koli dogodkom.
Srpčič je bolj kot z udeležbo na samem sklepnem dejanju festivala zadovoljen s številom gledalcev, ki so si predstave ogledali. Številka se vrti okrog 1500 obiskovalcev, med katerimi je tudi veliko takih, ki so si ogledali dve ali več predstav letošnjega SKUP-a.
Po njihovi oceni je bila najboljša letošnja predstava Jaz vas ljubim Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Tej so namreč letos podelili 7. veliko nagrado občinstva.
Odločitev žirije pa se je nekoliko razlikovala od mnenja občinstva. Satir za najboljšo komorno uprizoritev v celoti si je po mnenju žirije prislužila predstava avtorja Milana Jesiha Grenki sadeži pravice v izvedbi SNG Nova Gorica.
Tudi satir za režijo je šel na
Primorsko, prejel ga je namreč Miha Nemec za režijo predstave Life®anti v izvedbi gledališča Glej, SNG Nova Gorica, KD in VŠU Nova Gorica.
Nagrajeni so bili tudi trije igralci: Radko Polič je prejel satir za vlogo Lazarja in Laza-rusa v predstavi Žabe avtorja Gregorja Strniše v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj, Marko Mandic je domov odnesel satir za vlogi v predstavah ME and AL ter MandičStroj, Vesna Vončina pa za vlogo v predstavi Life®anti.
Ob vsem tem sta bili podeljeni še dve nagradi, in sicer za glasbo in zvok, ki jo je prejel Branko Rožman za zvočno in glasbeno podobo predstave Žabe, ter satir za kostumo-grafijo in masko, ki je šel v roke Anamarije Cej, Mihe Nemca, Tine Prpar in Anke Strosar za kostume in masko v predstavi Life®anti. S tem je to tudi predstava, ki je letos odnesla največ nagrad.
Dženana Kmetec
Ptuj • Šola nekoliko drugače
pomočjo astronomske opreme
in teleskopa," je pojasnila ena
izmed koordinatoric projekta
Helena Ocvirk.
Prav posebno doživetje pa
je bilo tudi spanje v spalnih Da sola ni zgolj prostor učenja, ampak tudi prijetnega druženja, so ponovno dokazali vrečah
četrtošolci OŠ Olge Meglič, ki so v Soli preživeli noč.	Dženana Kmetec
Noč pod zvezdami na Olgici
V sklopu projekta »Branje za življenje«, ki ga izvajajo na Osnovni šoli Olge Meglič, so minuli teden pripravili prav posebne bralne aktivnosti. Če-trtošolci so namreč noč preživeli v veliki telovadnici šole, kjer so brali na temo Noč pod zvezdami.
Šolarji in spremljevalci so izvedli različne delavnice na temo vesolja. „Brali smo zgodbice, pisali pesmice, uganke, izdelovali nebesna telesa, opazovali dogajanje na nočnem nebu, se podali na nočni pohod na Ptujski grad, plesali in se prijetno družili. Medse smo povabili tudi gospoda Marka Vidoviča, ki nam je najprej predstavil strokovna znanja o vesolju, nato pa smo imeli možnost opazovanja ozvezdja s
Otroci so v petek popoldan prišli v šolo z velikim veseljem in tam tudi prespali.
Foto: Peter Majcen
Tednikova knjigarnica
Pred pomembnimi praznovanji
Morda se bere naslov današnje Knjigarnice nekoliko čudno, a ker je toliko govora o ukinjanju praznikov, pa o nespoštovanju nekaterih, ki preveč dišijo po preteklosti, sem nalašč izbrala nekoliko »nostalgično« knjigo. Pa še ta sodi v neleposlovno čtivo, ali še huje, med tiste popularne knjižne izdaje, ki so jim založniki umetniških knjig radi očitali brezzveznost in komercialnost. Ja, tokrat zapisujem o kuharski knjigi! A ne taki, ki bi jo krasile izbrane fotografije in ilustracije kuharskih mojstrov na izbranem, kvalitetnem papirju. To ni kuharska knjiga, ki bi pomenila neko novo kuharijo ali spodbujala kuharske trende. Ta knjiga daje po knjižnem bloku, papirju, tisku in platnicah bolj videz študijskega priročnika, morda skript, ki jim je založnik nadel dramatično barvo platnic, da bi tako prikril bolj suhoparne, npr. študijske zapiske, izpitno besedilo.
Tako je zapisano v uvodu h knjigi:
Včasih so gostinci vedeli, kdaj se je bližal čas, ko bodo lahko zaprli lokal in šli domov spat: moški gostje so začeli obujati spomine na služenje vojnega roka v Jugoslovanski ljudski armadi. Omotičnim glavam so zakrulili želodci in v pogovor so se vmešale besede »pa-sulj«, »čorba«, »grašak - SMB kuglice«, »kupus«, same specialitete kuhinje vojske, ki je razpadla, in države, ki je propadla.
Ostali pa so recepti za jedi, ki jih pri določeni generaciji alkoholni hlapi vedno znova obudijo. Skrajni čas je, da jih vzamemo v roke in jih iz črk na papirju spremenimo v jedi, ki so in bodo preživele vse režime.
Za želodec - z menažko naprej!
Še več, ravnokar ste prebrali edine slovenske besede iz knjige današnje Knjigarnice, saj gre v celoti za »reprint« originalnega besedila iz leta 1971, torej je besedilo »na srpskohrvatskom« jeziku. Knjigo kuharskih receptov je izdal »Savezni sekretariat za narodnu obranu« in je imela oznako »službeno«, obsežen dokument je sestavila in praktično preverila predpisane recepte komisija v sestavi: intendantski major Nedeljko Jokic, intendantski kapetan I. klase Milorad Tekic, inštruktor kuharstva VKV kuhar Gavro Maletic in inštruktor kuharstva VKV kuhar Andrija Paradžik, jezikovno redakcijo je podpisala profesorica Mirjana Vasic.
Knjiga ima 194 strani in 12 razdelkov, najkrajši je drugi razdelek, Sosovi, ki ponuja le paradižnikovo in česnovo omako; prvi pa prinaša Juhe in čorbe, obsežni razdelki so naslovljeni: Jedi iz mesa (Jela od mesa), »pasulj prebra-nac« in podobne specialitete je najti v obširnem razdelku »Samostalna jela i prilozi od suvog variva i povrča« in v enako obsežnem poglavju »Složena jela«, kjer je najti recepte za musake, golaže, džuvece ... »Sladka jela i slatkiši« so skromni, le 9 receptov je v tem razdelku (»testenina sa šecerom, sutljijaš od pirinča, koh od pirinča, lenja pita sa svežim vocem i marmeladom, buhtle, uštipci, šam-pita, palačinke, puding sa vočnim sirupom«) .
Knjigo je izdalo založništvo Ebesede iz Ljubljane, ki je na tak način ohranilo in obudilo »neku davno kulinari-ku«, še bolj pa spodbudilo resnično kuharsko vedenje, ne nazadnje pa je izdaja pomembna za ustvarjanje kulturne distance, a tudi priznanja in sožitja, ki je možno skozi besedo in želodec.
In to pred prazniki, ki sodijo med najpomembnejše državotvorne in delavske praznike, pa če se neoliberalni kapitalizem in prav tak politizem še tako oklepata sfiže-nega kapitalističnega reda.
Živel dan upora proti okupatorju! In živel 1. in 2. maj - praznik dela!
Liljana Klemenčič
Ormož • Ob dnevu Zemlje delovna
Vsak razred dobil svoj vrtiček
Dijaki in kolektiv Gimnazije Ormož so v počastitev dneva Zemlje minuli petek pripravili program in delovno akcijo, s katerima so želeli povedati, kaj na šoli počnejo v prid okolja in zaščite planeta. Pod mentorstvom profesorice Vesne Pintarič so naredili načrt dela za vse dijake pod skupno temo Skrbimo za naše šolsko okolje.
V	prvem delu so dijaki predstavili rezultate svojega dela v letu in pol trajajočem projektu z naslovom Hočem pomagati okolju, ki ga je vodila zunanja koordinatorica Darka Frangež. Predstavili so plakate z okolj-sko tematiko in opozorili na problematiko človeka v ekosi-stemu, ki s svojo civilizacijsko tehnologijo onesnažuje vodo, zrak, tla in biocenoze, katerih del je tudi sam.
V	drugem delu pa so dijaki pred šolo pričeli delovno akcijo urejanja gredic. Vsaka razredna skupnost je dobila svoj delček vrta in bo celo skozi šolsko leto zanj tudi skrbela. Vrtički so umeščeni predvsem pred šolo in bodo lepo vidni tudi za mimoidoče. Tako bo okolica šole lepša, dijaki pa se bodo
Foto: Viki Ivanuša
Najprej je bilo treba narediti težaško delo in odstraniti vrhnjo travnato plast.
Ptuj • Vrednost arhivskega gradiva je neprecenljiva
Zgodovinski arhiv že na novi lokaciji
Po štirih tednih selitve je na novi lokaciji, na naslovu Vičava 5, za obiskovalce in raziskovalce ponovno svoja vrata odprl ptujski Zgodovinski arhiv. Ta ima poslej prostore v izmeri skoraj 2000 kvadratnih metrov, ki jim omogočajo tudi izvedbo nekaterih dejavnosti, ki jih doslej enostavno niso mogli opravljati.
„Selitev, ki je potekala v vremensko idealnih pogojih, je pomenila premišljen projekt, ki je zahteval izredno visoko stopnjo odgovornosti in strokovnosti, kajti vrednost arhivskega gradiva je neprecenljiva. Vsaka najmanjša napaka bi lahko povzročila velikansko škodo. V arhivu smo zato upravičeno ponosni, da je potekala selitev brezhibno," je o selitvi gradiva dejala direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj Katja Zupanič.
Ob pomoči selitvenega servisa so zaposleni v arhivu preselili več kot 3 km arhivskega gradiva, s seboj pa so iz starih prostorov prenesli tudi vse pohištvo. Kot pravi Zupani-
čeva, je bila delovna klima ob selitvi izjemna, saj je zaposlene spremljalo dejstvo, da se selijo v prostornejše in udobnejše prostore. „Prav tako se zaposleni v arhivu zavedamo, da je selitev v nove prostore pridobitev tako za arhivsko stroko, raziskovalce in uporabnike, ustvarjalce arhivskega gradiva, navsezadnje pa tudi za samo mesto Ptuj. Do sedaj arhiv zaradi prostorske stiske tudi ni bil zmožen prevzemati arhivskega gradiva ustvarjalcev, omejeni smo bili le na nujne prevzeme. Tako da bo v prihodnjih letih naša prioritetna naloga pospešeno prevzemanje gradiva javnopravnih oseb, ki so po zakonodaji dolžne najkasneje 30 let
po nastanku gradiva arhivsko gradivo izročiti pristojnemu arhivu," še dodaja Zupaničeva.
Zelo zadovoljna je, da je ministrstvo za kulturo kot edini financer pokazalo posluh za ptujski arhiv in pisno kulturno dediščino nastalo na tem območju. Prostori v adaptirani nekdanji vojašnici, ki jih od 16. aprila naprej zaseda Zgodovinski arhiv Ptuj, obsegajo 1908,40 kvadratnega metra. To je kar trikrat več prostora, kot so ga imeli na stari lokaciji. Za raziskovalce je sedaj na razpolago prostorna čitalnica, novost pa je tudi ločena pisarna za izdajo dokumentov.
Zaposleni v arhivu se že pripravljajo na mednarodni dan
arhivov, ki ga bodo 9. junija v ptujskem arhivu obeležili z razstavo in dnevom odprtih vrat. Dženana Kmetec
naučili tudi tega dela varovanja okolja. „To je didaktično-vzgoj-ni trenutek za katerega menimo, da mora uspeti. Mladim želimo vcepiti odgovornost, kajti če je nekaj tvoje, vlagaš svoj trud, za to bolj skrbiš in si odgovoren. Četrti letniki bodo svoj vrt ob koncu leta predali prvim. Največji pokrovitelj akcije je bil Damjan Meško, ki je ne le pomagal s svojimi stroji in strokovnim znanjem, ampak je daroval tudi vse rastline, ki jih bodo zasadili. Pomagalo pa je tudi Komunalno podjetje
Ormož, ki je posodilo številno orodje, da so lahko dijaki nemoteno delali," je povedala ravnateljica Blanka Erhartič.
Povprašali smo jo tudi o nedavnem obisku ministra in morebitnih dogovorih. Povedala je, da je minister predlagal, da se delo nadaljuje tam, kjer ga je prejšnja ekipa končala. „Gimnazija mora v dopisu na ministrstvo ponovno dokazati, da je upravičena do razmestitve dodatnega programa. Ob letošnjem vpisu smo ugotovili, da imata tako mariborska kot murskosoboška šola po 30 vlog več, kot je razpisanih mest. Na slovenski ravni je v program zdravstvene nege vpisanih 170 dijakov več, kot je vpisnih mest. To število sicer ni enakomerno razdeljeno po regijah, je pa na našem območju zanimanje zares veliko in to kaže, da smo se ozrli v pravo smer, saj se v tej branži kažejo tudi zaposlitvene možnosti," je povedala ravnateljica.
Glede na predprijave bo imela Gimnazija Ormož v prihodnjem šolskem letu več vpisanih kot v tekočem. Vloge za vpis je namreč oddalo 28 bodočih dijakov. V naslednjih tednih na šoli še pričakujejo prenos prijav, računajo pa tudi na dijake iz Hrvaške, kjer pa je vpis šele julija. „Prenos prijav pričakujemo tudi zaradi vedno slabše socialne situacije, zaradi katere številni starši ne bodo mogli mladim več zagotavljati šolanja v drugih mestih - dijaškega doma in prevozov, zato menimo, da je nujno, da se poleg gimnazijskega v Ormožu ponudi še kak drug alternativen program."
Viki Ivanuša
Ptuj • Še o turističnoinformativnih tablah
Sezona je tu, tabel pa od nikoder
Najstarejše slovensko mesto slabo skrbi za svojo promocijo ob pomembnejših cestnih povezavah. Ob teh poteh so postavljene številne turističnoinformativne table, le ptujskih ni med njimi.
Na to temo so se pred nekaj leti intenzivno pogovarjali turistični ponudniki, Dars in MO Ptuj, a glede na to, da table še vedno ne stojijo, so se kot kaže razšli brez dogovora. Morda pa bi Ptujčani morali za nasvet vprašati tiste, ki imajo ob teh poteh že postavljene table, namesto da se vsako leto pred
sezono sprašujejo in vsak po svoje modrujejo, kako bi bilo, če bi bilo. Ptujski muzealci so te dni postavili šest turistično-promocijskih tabel, od tega štiri na vpadnicah v mesto, dve pa pod gradom. Še dve s podatki o vseh zbirkah na gradu pa bodo postavili na koncu Prešernove in ob vhodu na grad, ko bodo
18. maja svečano odprli novo postavitev pustnih mask. Denar za omenjene table so zagotovili sami, ker jim ni vseeno, kako se promovira muzej, hkrati pa je to tudi njihov prispevek k projektu EPK 2012 - Ptuj partner, je povedal direktor PM Ptuj - Ormož Aleš Arih.
MG
Zaposleni v Zgodovinskem arhivu Ptuj imajo poslej veliko boljše delovne pogoje, pridobitev pa je zelo pomembna tudi za raziskovalce in druge obiskovalce.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: arhiv
Podravje • Ptujska klet ne občuti krize
Nič vec rdečih številk
Potem ko je Ptujska klet leto 2010 še zaključila z negativno bilanco, saj je čista izguba družbe uradno znašala slabih 110.000 evrov, je v letu 2011 svoje poslovanje očitno bistveno popravila. „V zadnjih letih smo krepko zmanjšali izgube iz poslovanja Ptujske kleti. V letu 2010 smo tako še zabeležili izgubo, v letu 2011 pa smo rezultat obrnili in dosegli čisti dobiček v višini 77.000 evrov," je povedal direktor Ptujske kleti Alojz Erlač.
Da v družbi lahko ohranjajo pozitivno poslovanje, morajo dosegati vsaj lanski ali po možnosti višji nivo odkupa in prodaje vin: „Strateška usmeritev Ptujske kleti in s tem tudi prodajna strategija je, da iz dveh milijonov kilogramov grozdja letno donegujemo približno 1,5 milijona litrov vin. Takšne količine grozdja si iz normalne letine zagotavljamo od 52 kooperantov, s katerimi smo letos sklenili nove dolgoročne pogodbe. Za dodatno dolgoročno utrditev poslovnih odnosov, smo se z našimi kooperanti povezali še v novoustanovljeno Združenje proizvajalcev vrhunskih in kakovostnih vin Ptujska klet. Proizvodne in prodajne količine vin v posameznem letu se sicer gibljejo v odvisnosti od količine pridelanega grozdja. Ker je bil lanski pridelek grozdja bistveno večji od predlanskega, načrtujemo za letos za četrtino večji količinski obseg prodaje v primerjavi z letom 2011."
Cene vin ostajajo enake
Pri cenovni politiki zaenkrat ne načrtujejo sprememb, kar pomeni, da bodo prodajne cene vin Pullus iz Ptujske kleti ostajale načeloma enake kot lani: „Kupec dobi z nakupom naših vin za svoj denar največ,
če upošteva kakovost in ceno. Tako imamo v vinu Haložan npr. vodilni prodajni proizvod na slovenskem trgu v skupini belih svežih zvrsti kljub poskusom konkurence, ki ga napada z nerazumnimi akcijskimi znižanji cen njihovih vin. Sicer se naša povprečno dosežena prodajna cena spreminja glede na strukturo prodanih vin. Prodajna usmeritev Ptujske kleti je, da povečamo delež buteljčnih polnitev, ki imajo večjo dodano vrednost od litrskih polnitev," pojasnjuje Erlač in dodaja, da glede na dobro poslovanje družbe kljub gospodarski krizi ne načrtujejo niti odpuščanja zaposlenih niti znižanja plač.
Vino letnika 2011 direktor Erlač ocenjuje kot izjemno kakovostno: „Vremenski pogoji zadnje trgatve grozdja so bili odlični, tako da smo v Ptujski kleti odkupili načrtovano količino grozdja visoke kakovosti, hkrati pa smo lahko načrtovali optimalno obiranje tudi glede na sorto in lego. Vinski letnik 2011 je izjemno kakovosten že pri vinih rednih trgatev, vrhunec kakovosti lanskega izjemnega pridelka pa so še ledene sladke rozine, ki so nastale v vinogradih prve dni februarja, od svečnice pa vse do valentinovega. Sicer pa v vinogradih Haloz in Slovenskih goric, kjer naši kooperanti pridelujejo grozdje za vino iz Ptujske kleti,
Direktor Ptujske kleti Alojz Erlač je s poslovanjem družbe zadovoljen in prepričan v dolgoročno uspešnost poslovanja.
že več let vsako sorto grozdja trgamo večkrat in v daljšem časovnem obdobju, vsakokrat v tesni odvisnosti najprej od lastnosti, ki jih želimo s sodobno enološko tehnologijo iz grozdja prestaviti v steklenice, in nato tudi v odvisnosti od tehnološke zrelosti sort grozdja v posameznih nasadih, vinogradniških leg in faz. Na ta način zagotavljamo konstantno kakovost in prepoznavnost polnitev Pullus."
Najbolje prodajano vino je Haložan
V Ptujski kleti sicer že tradicionalno, glede na značilnosti vinorodnega okoliša, done-gujejo približno 10 odstotkov
rdečih in 90 odstotkov belih vin. Prevladujoča polnitev je vino Haložan, ki v prodajnem asortimanu zajema približno 75-odstotni delež in je tudi najbolj prodajano vino Ptujske kleti. Kot pravi Erlač, pa vedno večji delež dosegajo tudi polnitve Pullus rednih trgatev, pre-dikatna vina in vina Pullus posebnih trgatev, med katerimi je tudi vedno bolj prepoznavna hišna blagovna znamka Pinky Chick.
Med načrti in cilji letošnjega leta ter prihodnjega obdobja vodstvo Ptujske kleti izpostavlja osvajanje tujih trgov: „Ptuj-ska klet je izvozno orientirano podjetje, ki ob kakovostnem obvladovanju domačega trga, tradicionalno vlaga veliko energije v iskanje novih trgov. Trud se je izkazal že v preteklem
obdobju, tudi v lanskem in letošnjem letu, ko smo v ZDA ter v Bosni in Hercegovini izvajali intenzivno in usmerjeno tržno komuniciranje, kar že kaže re-ziltate tudi v povečani prodaji na tujih trgih. Trend povečanega izvoza vin se nadaljuje tudi letos, največja tuja trga Ptujske kleti pa sta še vedno ZDA in Evropa, kjer se najbolj orientiramo na trge Nemčije, Belgije, Avstrije, Rusije, Nizozemske in drugih skandinavskih dežel, tradicionalen trg pa je še vedno tudi na območju držav, nastalih na območju republik Jugoslavije."
Zaloge ostajajo skrivnost ...
Glede prodanih in še skladiščenih količin vina v kleti pa je Alojz Erlač veliko bolj skrivnosten in pravi le: „Glede na hud tržni boj na vinskem trgu, izvozne ambicije in odnose do vinskih trgovcev že stara trgovska pravila v vinarstvu zapovedujejo, da se o količinah ne govori, dokler vino ni prodano. Na tej zakonitosti tudi temelji dejstvo, da v kleti obiskovalcem ali vinskim trgovcem nikoli ni bilo dovoljeno
trkanje po sodih. Zaradi tega pričakujemo tudi vaše razumevanje, da v interesu vseh ptujskih vin in ustvarjanja ustrezne pogajalske pozicije v odnosih z vinskimi trgovci in drugimi kupci, o količinah ne moremo govoriti, dokler vino ni v celoti prodano. Skladno s tradicijo pa vam lahko zagotovimo, da je v Ptujski kleti dovolj vina, da zadovoljimo vinoljubce tako v Sloveniji kot tudi v drugih deželah. Sicer pa so zaloge v okviru zadovoljevanja vseh tržnih priložnosti, z njimi pa skrbno upravljamo tako, da lahko oskrbujemo vse naše kupce v celotnem letu oziroma od trgatve do trgatve."
Sicer pa direktor Erlač zaključuje, da je družba v minulem poslovnem letu uresničila vse ključne načrtovane poslovne cilje: „Uspešno smo zaključili program poslovnega prestrukturiranja in posledično zabeležili dobiček iz poslovanja. Po intenzivnih investicijah v posodobitev pridelovalnih in donegovalnih zmogljivosti v preteklih letih uspešno obvladujemo denarne tokove, kar zagotavlja dolgoročno in strateško uspešnost poslovanja Ptujske kleti v prihodnosti."
SM
Ptujska klet z vini Pullus poskuša osvojiti čim večji tržni delež tudi v tujini, še vedno pa je najbolj prodajano vino Haložan. Kolikšne so zaloge, pa ostaja skrivnost, saj po besedah direktorja velja staro pravilo, da se po sodih ne sme trkati ...
Slovenija, Podravje • Nova bolezen živali se širi
V Sloveniji zaenkrat še ni odkritega primera
Lani novembra so na kmetijah na zahodu Evrope med živalmi zabeležili izbruh nove bolezni. Gre za virus Schmallenberg, poimenovan po nemškem mestu, kjer so ga prvič zabeležili. Znanstveniki zdaj opozarjajo, da bi se virus lahko s prihodom poletja in insekti začel širiti.
Virus schmallenberg se kaže predvsem v rojstvu deformiranih telet in jagnjet, povzroča pa lahko tudi hude driske, mrzlico in upad mlečnosti pri govedu. Zaenkrat bolezen velja še za veliko neznanko, saj ni odgovorov na vprašanja o značilnostih virusa in njegovem širjenju.
Po podatkih Veterinarske uprave RS (Vurs) se je virus do sredine januarja razširil že na precejšnje območje severozahodne Evrope. O kliničnih znakih bolezni pri prežvekovalcih (govedo, ovce, koze) so poročali iz Nemčije, Belgije in Francije in Velike Britanije, virus pa je bil potrjen pri govedu v Nemčiji ter drobnici na Nizozemskem, Belgiji in Nemčiji. Na Vursu dodajajo, da so nekatere države članice že uvedle obvezno prijavo bolezni.
Iz izjave Stalnega odbora za prehransko verigo v EU je
V čredah drobnice na kmetijah v zahodnoevropskih državah se je pojavila nova bolezen: virus schmallenberg, ki bi se s prihodom poletja in insekti lahko začel širiti.
razvidno, da so virus uradno evidentirali na 20 kmetijah v Nemčiji pri kozah in ovcah, na 52 kmetijah na Nizozemskem, večinoma povsod pri ovcah in na 14 kmetijah v Belgiji, izključno pri ovcah. Sicer pa stalni odbor v nadaljevanju javne izjave še ugotavlja, da geografskih področij okužbe ni mogoče določiti in da je možno, da je razširjen tudi drugje, a zaenkrat še neevidentiran.
„V Sloveniji pa tudi pri nas v Halozah in širše tega virusa še ni oziroma se z okužbami v naših čredah še nismo srečali, ne pri govedu in ne pri drobnici. Smo pa bili seznanjeni s to novo boleznijo na nedavnem predavanju, tako da za nas ni neznanka. Glede širjenja tega virusa v našo državo bi rad opozoril vse rejce, naj bodo zelo pazljivi pri uvozu drobnice iz držav, kjer se je že pojavil.
Največjo nevarnost za prenos virusa v naše kraje pa predstavljajo nekontrolirani nakupi živali v tujini, zlasti še, če gre za nakupe plemenskih živali. Zato opominjamo vse rejce, naj nikar ne kupujejo na črno nepregledanih živali," je povedal predsednik Društva rejcev drobnice Haloze Ivan Heme-tek in še dodal, naj bodo rejci drobnice pozorni na morebi-
tne simptome virusa ter da naj v primeru dvoma raje pokličejo veterinarja.
Na Vursu sicer še navajajo, da raziskave značilnosti virusa in njegovega širjenja otežuje dejstvo, da so klinični znaki bolezni, ki se kažejo šele sedaj, zelo verjetno posledica okužbe, ki se je zgodila pred več meseci, lani poleti in jeseni v času brejosti. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni pa je glede virusa schmallenberg zaenkrat sprejel stališče, da naj ne bi bil nevaren za ljudi,vendar glede na skope razpoložljive informacije prenosa virusa na ljudi ne morejo popolnoma izključiti.
SM
Vsem občankam in občanom Občine Videm čestitam ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela.
Vaš župan Friderik BRAČIČ

Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Tenis
Nini dvojna zmaga v Mostarju
Stran 12
Rokomet
Ormožani predali krono Trebanjcem
Stran 12
Jadranje
Laser Radial ptujski, jadro Rance Koprčanom Stran 13
Namizni tenis
Na Ptuju najboljša Kasabova in Ropoša
Stran 13
Nogomet
»Boste prišli v prvo ligo?« »Da!«
Stran 14
Nogomet
Aluminij prva slovenska ekipa na Pokalu Gothia Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Mina Markovič
Še zmeraj stremi k napredku
Mina Markovič je že v uvodu nove tekmovalne sezone s šestim mestom na tekmi za svetovni pokal v balvanskem plezanju na Kitajskem in zmago v Log - Dragomerju pokazala, da je odlično fizično pripravljena, predvsem pa zelo motivirana, da nadgradi lanskoletne uspehe. Te je doslej v glavnem gradila na njeni priljubljenejši disciplini, težavnosti, čeprav je že lani z nizom dobrih rezultatov in zmago v Munchnu na tekmi za svetovni pokal nakazala zelo velik napredek tudi v balvanih. Ta je bil več kot očiten tudi v Logu, ko je s serijo izredno dobro preplezanih balvanov dobesedno »deklasi-rala« vso svetovno konkurenco. Ptujčanka Mina Markovič je bila nove velike in odmevne zmage zelo vesela, za Štajerski tednik pa je razkrila še nekaj želja za to sezono.
Z zmago v Log - Drago-merju ste pokazali, da ste že v začetku sezone odlično pripravljeni?
Mina Markovič: »Moram povedati, da v svojo fizično pripravljenost nisem niti malo dvomila, saj sem vso zimo trdo trenirala. To moje delo se je že pokazalo na uvodnih dveh tekmah v balvanih. Je pa res tudi to, da sem po uvodni tekmi na Kitajskem naredila še en
Mina Markovič je svojo prvo zmago na tekmah za svetovni pokal v težavnostnem plezanju dosegla leta 2008 v Imstu. Do sedaj je zabeležila 7 zmag v težavnostnem in dve v balvanskem plezanju. Marko-vičeva je dobitnica medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih, lani je bila tudi skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. V letošnji sezoni jo v sredini meseca septembra v Parizu čaka svetovno prvenstvo.
Foto: David Breznik
Mina Markovič je tekmo svetovnega pokala v balvaniskem plezanju končala na najvišji stopnički.
Foto: David Breznik
Pogled na balvane v dvorani v Log - Dragomerju
napredek: plezat grem bolj odločno in si bolj zaupam. Sama sebe sem prepričala, da sem sposobna narediti marsikaj in to samozaupanje se je pokazalo z izjemnim plezanjem v Log -Dragomerju.«
V prvem delu sezone bodo na tekmah za svetovni pokal v ospredju balvani. Kakšne so vaše želje v povezavi z balvanskim ple-
zanjem?
Mina Markovič: »Zaenkrat mi gre odlično in vsekakor si želim še naprej konstantno dobrih nastopov. To pomeni uvrstitve v finale in biti med najboljšimi svetovnimi plezalkami tudi v tej disciplini. Moram pa povedati tudi to, da je pri balvanih celotna zadeva veliko bolj tvegana kot pri težavnostnem plezanju in si v samem finalu
lahko hitro na prvem ali pa na šestem mestu, ker res odločajo malenkosti. Pri balvanih je možno karkoli: sama se bom trudila na vsaki tekmi priti čim višje.«
Kakšni pa so vaši načrti, povezani s težavnostnim plezanjem, v katerem ste bili lani številka ena na svetu?
Mina Markovič: »V bistvu
se že od samega začetka leta veliko bolj pripravljam na tekme v težavnosti kot pa v balvanih. Klub temu da je konkurenca iz leta v leto močnejša, pa se želim čim bolj približati ali ponoviti lanske uspehe, ko sem plezala zares odlično.«
Lani ste prišli na vrh svetovnega plezanja. Čutite sedaj, ko ste ena najboljših plezalk na svetu, kaj več pritiska?
Mina Markovič: »Sama ne občutim dodatnega pritiska oz. si zaradi odmevnih rezultatov ne nalagam dodatnega bremena. Menim, da prej ta pritisk name ustvarjajo mediji in osta-
li, saj od mene pričakujejo še boljše rezultate. Sicer tega ne razumem, saj sem jaz še vedno jaz in na vsaki tekmi dam vse od sebe za dober rezultat.«
Koliko pa še uživate v samem plezanju na najvišjem nivoju?
Mina Markovič: »Dalj časa kot plezaš, vedno bolj si pozoren na malenkosti. Prav tako opaziš stvari, v katerih si morda malo slabši in lahko napreduješ. Prav zaradi tega odkrivanja še zmeraj zelo uživam v plezanju in si želim v prihodnosti še bolj napredovati.«
David Breznik
Nogomet • 2. SNL
Zmaga za teorijo
Zmaga v Črnomlju je nogometaše Aluminija že drugič zapored pripeljala na prag teoretične osvojitve naslova prvaka v 2. ligi. Pogoj je zmaga nad nedeljskim tekmecem iz Ljubljane in slavje se lahko prične.
Ljubljanski Interblock je v pretekli sezoni igral vidno vlogo v borbi za naslov prvaka, kjer so bili na koncu uspešnejši nogometaši Aluminija. Povsem drugače je v tej, ko so Kidričani podobno prepričljivi in imajo velikih 12 točk prednosti pred tekmeci, mlada ljubljanska ekipa pa ne sledi temu ritmu. V zadnjih krogih sicer igra zelo dobro in je bila neporažena na zadnjih štirih tekmah (zadnji poraz so doživeli v Kidričevem, 5:1).
Domači trener Bojan Flis bo imel tokrat veliko lažje delo, saj bodo za igro kandidirali tudi
Foto: Črtomir Goznik
David Lonzarič (Aluminij)
Režonja, Kurež in Majer, ki so odslužili kazen kartonov. David Lonzarič je prišel v Kidričevo pred letošnjo sezono in se izkazal kot pomemben člen igre Aluminija. Pred srečanjem z Interblockom je dejal: »Kljub temu da je bil rezultat iz Črnomlja minimalen v našo korist,
smo zasluženo odnesli vse tri točke. Te želimo tudi tokrat, saj bi lahko s tem že dvignili roke kot prvaki. To bi bila nagrada za vse v klubu in potrditev odličnega vzdušja v slačilnici. Kako pa naj bi bilo drugače ob naših uspešnih igrah?!?«
Danilo Klajnšek
Nogomet • Region's cup
Ptujčani boljši od Lendavčanov
MNZ Lendava -MNZ Ptuj 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Štiberc (87)
MNZ PTUJ: J. Stegne, Milošič (od 56. Blaž Lah), Belšak, Janžekovič, Branko Lah, Ficko (od 63. Mlinarič), Ljubec, A. Stegne, Nežmah (od 76. Korošec), Antolič, Štiberc. Selektor: F. N. Matjašič, trener G. Šket
Na tekmovanju Region's cup, na katerem nastopajo amaterske reprezentance medobčinskih zvez, so igralci ptujske MNZ v svojem prvem srečanju gostovali v Lendavi ter dosegli pomembno zmago.
Ptujčani so bili boljši v prvem polčasu, ko so si priigrali tri izjemne priložnosti, toda pri zaključnem strelu so bili nenatančni. V drugem delu igre so domačini prevzeli pobudo in zaigrali tako rekoč na vse ali nič. Toda gostujoča obramba je bila zmeraj na prvem mestu. Tri minute pred koncem je edi-
ni zadetek na tekmi dosegel Sergej Štiberc (Ormož).
Ptujska ekipa bo 8. maja gostila reprezentanco MNZ Celja; v primeru zmage bi se uvrstila
v slovenski finale, kjer se bosta merili najboljši ekipi iz vzhoda (Ptuj ali Celje) in zahoda (Ljubljana, Gorenjska ali Koper).
Danilo Klajnšek
Člani reprezentance MNZ Ptuj so se v 87. minuti veselili edinega zadetka na tekmi.
Tenis • TK Terme Ptuj
Nini dvojna zmaga, Urh do finala
Mladinski turnir ITF, Mostar open
V Mostarju je potekal mladinski (U-18) ITF turnir 4. kategorije, ki se ga je udeležila tudi Nina Potočnik (TK Terme Ptuj). Zanjo je bil to prvi turnir po sanaciji poškodbe. Nasploh je na turnirju sodelovalo precej mladih slovenskih igralk: Pia Čuk (1. nosilka), Ana Opa-renovič, Manca Pislak, Sara Pal-
čič, Eva Zagorac ...
Nina je bila med posameznicami 2. nosilka in je ta status tudi upravičila, saj se je s štirimi zmagami prebila v finale. Na tej poti je izločila Gorico Spasojevič (BiH), Lano Slavica (Hrvaška), Irino Petecau (Romunija), v polfinalu pa še Ano Oparenovič. Nina tudi v finalu ni popustila in je z 2:1 v nizih (6:3, 4:6, 6:1) ugnala Srbkinjo Nikolino Jovič.
Dosežek je v paru s Pio Čuk ponovila tudi med dvojicami, kjer sta 1. nosilki slavili v konkurenci 14 parov. V finalu sta ugnali dvojico Oparenovič -Palčič.
OP TK Olimpija -člani: Urh do finala
V Ljubljani je na igriščih TK Olimpija potekal 2. odprti turnir za člane. V konkurenci 37
igralcev je tekmoval tudi Urh Krajnc Domiter, ki je bil 8. nosilec. Urh je tokrat odigral še boljši turnir kot pretekli teden v Krškem (U-18), kjer je slavil v konkurenci posameznikov. V Ljubljani se je prebil celo do finala, na poti do zaključne partije pa je prikazal zelo dobre predstave, s katerimi so bili zadovoljni tudi trenerji. Med drugim je prepričljivo ugnal Roka Sitarja, s katerim se je meril tudi v Krškem (v finalu). Finalni dvoboj s 1. nosilcem Markom Stošičem je bil izenačen do rezultata 1:1 v nizih, nato pa je izkušenejši tekmec odigral odlično in slavil brez izgubljene igre. Kljub temu razloga za razočaranje v ptujskem taboru ni bilo .
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik je na turnirju v Mostarju zmagala med posameznicami in dvojicami.
Rezultati:
1.	krog: Krajnc Domiter -Marko Juričič (Laško) 6:1, 6:2;
2.	krog: Krajnc Domiter -Radovan Vukič (Medvode) 6:0, 6:1;
četrtfinale: Krajnc Domiter - Rok Sitar (ŽTK Maribor) 6:0, 6:2;
polfinale: Krajnc Domiter -Mitja Zajšek (ŽTK Maribor, 2) 7:6(4), 2:0 - predaja;
finale: Krajnc Domiter - Marko Stošič (Breskvar, 1) 4:6, 6:4, 0:6.
Rokomet • Finale DP za starejše dečke B
Ormožani predali krono Trebanjcem
V celjski lepotici Zlato-rog je v soboto, 22. aprila, potekalo finale DP za starejše dečke B (letnike 1998 in mlajše). Na Final 4 so se uvrstili naslednji: Celje PL, Trimo Trebnje, Mokerc Ig in Jeruzalem Ormož (branilec naslova).
Po številnih presenetljivih rezultatih so zasluženo novi državni prvaki postali roko-metaši Trima iz Trebnjega, ki so ugnali vse tekmece. Največje razočaranje turnirja so pripravili ormoški rokometaši, ki so veljali za glavne favorite za osvojitev naslova državnih prvakov. V nekaj dneh so nekateri glavni nosilci igre Jeruzalema odigrali tudi finalni turnir osnovnih šol v Ormožu. Dva velika dogodka sta bila za igralce ter trenerje prevelik psihični in fizični zalogaj, saj drugega razloga za slabo in anemično igro na celotnem turnirju enostavno ni. Zatajili pa so prav tisti igralci, ki so nosili že glavno breme na šolskem finalu. Videne pomanjkljivosti so si trenerji zapisali in jih bodo v bodoče
Za Jeruzalem Ormož so 4. mesto v državi osvojili: Kevin Caf (24 obramb), Gregor Fekonja (3 obrambe), Jurček Korpič Lesjak; Miha Kavčič 5, Dominik Ozmec 11, Nejc Zidarič, Matej Niedorfer 2, Anže Šoštarič 3, Tilen Kosi 7, Gašper Horvat 7, Tomi Sok 9, Rene Plavec 4, Nino Ulaga 1, Filip Luci 1, Boštjan Žižek Cvetko 10, David Lukner, Timon Grabovac, Martin Hebar 3; trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
popravljali na treningih. Fantje in trenerji so si po koncu turnirja obljubili, da bodo še bolj zavzeto trenirali in se poskušali že naslednje leto vrniti v sam slovenski vrh, kamor tudi po igralski kvaliteti spadajo.
Rezultati:
Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 24:26 (12:15)
Obramba Jeruzalema je pokala po vseh šivih. Do odmora je prejela že 15 zadetkov. Trimo je že vodil s 23:16 in 25:18. Nato so priložnost za igro dobili rezervni igralci, ki so soigralcem pokazali, kaj se da storiti s fanatično borbenostjo. Pri zaostanku s 24:25 je Tilen Kosi zapravil sedemmetrovko za izenačenje na 25. Usodo Ormožanov je v naslednjem napadu zapečatil Kristjan Horžen.
Jeruzalem Ormož - Celje PL 18:27 (10:13)
Nova slaba predstava Ormoža-nov, ki so pokazali premalo borbenosti in želje po zmagi. Okrnjeni Celjani so po zaslugi številnih obramb vratarja Mitja Korena (17 obramb; letnik 1999) visoko ugnali Ormo-žane. Tudi tokrat je igra v obrambi bila katastrofalna, čeprav je prav obramba zaščitni znak te ormoške generacije.
Jeruzalem Ormož -Mokerc Ig 21:23 (7:9)
Spet neprepoznavna igra jeruza-lemčkov. V drugem delu so Ižanci že vodili za pet, 19:14. Nato pa so Ormožani le 10 minut odigrali, kot znajo, vendar jim je na koncu še sreča obrnila hrbet. Pri izidu 21:21 so zapravili napad za vodstvo. Po
vseh treh prikazanih tekmah si ekipa Jeruzalema ni zaslužila nič kaj drugega kot končno 4. mesto. Prav vse ekipe so na turnirju pokazale bistveno več, predvsem borbenosti in želje po zmagi.
Uroš Krstič
Pred ormoškimi rokome-taši je v soboto, 12. maja, še tretje finale klubskega DP. Rokometni klub Mokerc Ig bo namreč gostil Final 4 letnikov 1999 in mlajših. Poleg gostiteljev in Ormo-žanov bosta na zaključnem turnirju nastopili še zasedbi Celja PL in Trima iz Trebnjega, ki velja tudi za glavnega favorita za naslov državnih prvakov.
Kolesarstvo • KK PP
Sagadin znova slavil
Minuli konec tedna je bil ponovno uspešen za mlade kolesarje Perutnine Ptuj, ki so se mudili na dirki v Medvodah. Ptujčani so v vseh kategorijah dosegli spodbudne izide, nedvomno pa je prvo ime ptujske ekipe na 13. VN Medvod Luka Sagadin, ki je v kategoriji dečkov B ugnal vso konkurenco. Luka je na dobrih 21 km dolgi dirki od vsega začetka nadzoroval potek tekme. Približno na polovici se je odločil za napad, v katerem mu ni zmogel slediti nihče od tekmecev in tako je mladi biser ptujskega kolesarstva suvereno pripeljal v cilj kot zmagovalec. V omenjeni kategoriji gre pohvaliti še Blaža Furmana, za katerim je to šele druge dirka, kljub temu pa je bil ves čas v ospredju, v vodilni skupini.
Zelo dober je bil pri dečkih A Luka Kramberger (7. mesto), ki je odlično dirkal na progi dolgi dobrih 32 km. Pri dečkih C ni bilo vidnejšega rezultata v smislu uvrstitve, kljub temu pa so se mladi kolesarji Perutnine Ptuj pogumno borili (nekateri so šele letos pričeli intenzivneje spoznavati kolesarski šport).
Odmeven rezultat so na isti dirki, ki je bila dolga 50,4 km dosegli tudi mlajši mladinci KK Perutnina Ptuj, ki ga je zastopalo sedem kolesarjev. Najboljši je bil Mitja Serdinšek, ki je bil na koncu odličen 5. Vidno vlogo je odigral tudi Manuel Bedenik, ki je bil nekaj časa v »solo« begu, vendar pa so ga tekmeci ujeli.
tp
Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
Karate • WKSA Hajdina
Hajdinčani uspešni v Domžalah
V Domžalah je 21. 4. potekal tradicionalni turnir za KYU pasove, ki so se ga udeležili tudi štirje tekmovalci KK WKSA Hajdina. Med 130 nastopajočimi so se pomerili v disciplini kat posamezno, Mitja Koder-man pa se je prvič pomeril tudi v borbah. Značilnost tekmovanja je bila ta, da jih je trener Ljubo Javoršek prijavil v kategorijo višjih pasov, kot jih imajo tekmovalci kluba iz Haj-dine.
Mednarodna organizacija S. K. I. SLO je tekmovanje v sodelovanju s klubom ATOM iz Domžal izpeljala v dobrem vzdušju in tekoče. Izkušeni in starejši sodniki so svoje delo opravili dobro, mlajši pa so imeli sila različne kriterije. Po-
Rezultati, kate posamezno:
2.	Filip Sitar (8-10 let, 7KYU) 5. Jaka Javoršek (8-10 let,
6KYU-5KYU)
3.	Žiga Javoršek (10-12 let, 6KYU-5KYU)
2.	Mitja Koderman (10-12 let, 5KYU)
Borbe:
3.	Mitja Koderman (do 50 kg)
hvaliti velja vse nastopajoče, saj so se s svojimi nastopi resnično izkazali.
Člani KK WKSA Hajdina imajo v prvi polovici leta še tekmovanje v Novem Sadu (v mesecu maju) in državno prvenstvo WKSA v Mariboru, ki bo 2. 6. v dvorani Tabor.
UR
Mitja Koderman
Namizni tenis
Slavila Kasabova in Ropoša
pHAR SMASH 28/R
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko se je na domačem turnirju prebila do polfinala.
Na Ptuju je v nedeljo potekal 3. odprti turnir za člane in članice. V dvorani Center se je zbralo več kot 50 nastopajočih, 37 v moški in 14 v ženski konkurenci. Čeprav je bila konkurenca po končanem državnem prvenstvu nekoliko skromnejša, pa so ljubitelji namiznega tenisa vsekakor prišli na svoj račun, saj so videli veliko kvalitetnih dvobojev.
NTK Ptuj so zastopali Danilo Piljak, Luka Krušič in Žan Napast. Iz predtekmovalnih skupin se je v izločilne boje uspelo uvrstiti le Piljaku, čeprav je imel veliko priložnost tudi Krušič (imel je že zaključno žogo za zmago v dvoboju s Pelcarjem), a je ni uspel izkoristiti. Piljak se je za uvrstitev med osmerico pomeril z Jako Golavškom (Ilirija) in po ogorčenem boju izgubil 3:4. Na koncu je slavil Bojan Ropoša, ki je v polfinalu po izjemnem boju ugnal 1. nosilca, Gregorja Zafošnika, v finalu pa še 2. nosilca Uroša Slatinška.
V konkurenci deklet je pričakovano slavila bolgarska re-prezentantka Asya Kasabova, ki je na poti do lovorike prav tako ugnala 1. in 2. nosilko
Nino Zupančič in Ivano Zera. Nekdanja članica NTK Ptuj Vesna Rojko (sedaj Muta) se je uvrstila v polfinale, tam pa jo je izločila 1. nosilka Nina Zupančič. Vesna Terbuc (Ilirija) je osvojila 5. do 8. mesto.
Rezultati, člani:
četrtfinale: Zafošnik - Novak 4:0, Ropoša - Poročnik 4:1, Pe-trovčič - Škraban 0:4, Golavšek -Slatinšek 0:4; polfinale: Zafošnik - Ropoša 3:4, Škraban - Slatinšek 1:4; finale: Ropoša - Slatinšek 4:2 (5:11, 11:5, 11:6, 11:7, 14:16, 11:7).
Končni vrstni red: 1. Bojan Ropoša (Kema Puconci), 2. Uroš Slatinšek (Krka), 3.-4. Gregor Zafošnik (Zavarovalnica Maribor) in Dominik Škraban (Kema Puconci), .
Članice:
četrtfinale: Zupančič - Terbuc 4:2, Jerič - Rojko 3:4, Pavlin -Gutnik 2:4, Kasabova - Zera 4:2; polfinale: Zupančič - Rojko 4:2, Gutnik - Kasabova 0:4; finale: Zupančič - Kasabova 1:4 (1:11, 11:2, 4:11, 5:11, 8:11).
Končni vrstni red: 1. Asya Kasabova (Fužinar), 2. Nina Zupančič (Logatec), 3.-4. Vesna Rojko (Muta) in Katja Gutnik (Logatec), 5.-8. Vesna Terbuc, Tamara Jerič (obe Ilirija), Nina Pavlin (ISA) in Ivana Zera (Ljubljana).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Zafošnik se je pred dnevi s soigralci pri Zavarovalnici Maribor veselil naslova državnih prvakov, tokrat pa je na Ptuju nastope končal v polfinalu.
Košarka • Pionirski festival
Mladi ptujski košarkarji napredovali
Na OS Olge Meglic je potekal eden izmed četrtfinalnih turnirjev Pionirskega festivala v košarki za mlajše pionirje. Ob ptujski šoli so se predstavili košarkarji iz OS Radlje, OS Murska Sobota in OŠ Miklavž.
Dečki iz OŠ Olge Meglic so zaigrali zelo dobro in so se z dvema zmagama uvrstili v polfinale tekmovanja (ta bo med 7. in 16. 5.), v katerega se je ob Ptujčanih uvrstila še OŠ Miklavž. Za ptujsko šolo so bili najbolj uspešni Lubaj (28 točk), Kovač (23) in Polanec (16). Celotno ekipo OŠ Olge Meglič so sestavljali:
Jan Koprive, Jaki Kovač, Blaž Polanec, Žiga Lubaj, Aljaž Kovačič, Jaša Bojnec, Timi Krajnc, Nastja Glavica,Vid Derviši, Miha Magdič, Jernej Šilak, Žan Molnar in Marsel Matijašič.
Rezultati, četrtfinale:
OŠ Olge Meglič - OŠ Radlje ob Dravi 45:35, OŠ Miklavž - OŠ Murska Sobota 38:25, OŠ Miklavž - OŠ Radlje ob Dravi 59:55, OŠ Olge Meglič - OŠ Murska Sobota 36:31
DB
Jadranje • Pokal Jadro Rance 2012
Laser Radial ptujski, jadro Rance Koprčanom
Brodarsko društvo Ranca iz Ptuja je v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije na umetnem jezeru reke Drave izvedlo jadralno regato Jadro Ran-ca 2012. Gre za tradicionalno tekmovanje mladih jadralnih upov, saj na tekmovanju sodelujejo kadeti in mladinci. Mladi so se merili v razredih Optimist, Laser 4.7 in Laser Radial.
Ene redkih jadralnih tekem, ki ne poteka na morju, se je v precej spremenljivem vetru udeležilo skupno 47 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 slovenskih klubov. Organizatorjem je uspelo izvesti šest plovov, v katerih so mladi pokazali veliko jadralnega znanja v težkih vetrovnih razmerah. V razredu Laser Radial smo videli zanimiv domač troboj za zmago med Vidom Lahom, Juretom Medvedom in Urošem Judežem - na koncu je slavil slednji. Judež sicer v zadnjem obdobju trenira v olimpijskem razredu Laser Standard in je unovčil nekaj več izkušenj od svojih mlajših društvenih kolegov. Po tekmovanju je dejal: »Zmagal sem v treh od šestih plovov, kar je bilo dovolj za zmago, za katero sem se zelo trudil. Veter je bil sicer konstanten, a lahko rečem, da je tudi velikokrat obrnil smer.«
V razredu Laser 4.7 je bila najboljša Urša Kraševac iz ŠjK Slovenska Bistrica, medtem ko je bil član BD Ranca Samuel Plečko tretji. Najbolj zanimivo in množično je bilo v razredu Optimist, ki je tudi
štel za pokal Jadro Ranca 2012. Odlični Liam Orel si je zmago privozil predvsem z dobrimi rezultati v zadnjih plovih. Med Optimisti so bili tudi trije ptujski jadralski začetniki Adrijan Gabrovec, Sašo Gabrovec in Daša Mogu.
Predsednik BD Ranca Emil Mesarič je po tekmovanju po-
vedal: »Rezultatsko smo lahko zadovoljni, saj so naši laseristi pokazali svojo kvaliteto. Nastopilo je tudi nekaj naših mladih jadralnih novincev, ki so si na domači tekmi nabrali prve izkušnje, ki jim bodo v veliko pomoč pri naslednjih tekmovanjih. Za samo tekmovanje menim, da je dobro uspelo,
saj smo prejeli številne pohvale tudi od Primorcev.«
Prehodni pokal Jadro Ran-ca 2012, ki ga je izdelal Viktor Gojkovič, je prejel JK Jadro Koper, ki je bil najboljši v skupnem seštevku štirih najboljših posameznikov, ki so jadrali v razredu Optimist.
David Breznik
Rezultati,	Laser 4.7:
Optimist:	1. Urša Kraševac (ŠJK Slovenska Bistrica)
1. Liam Orek (JK Jadro Koper)	2. Vitjan Bužan (JK Jadro Koper)
2. Lara Poljšak (JK Pirat Portorož)	3. Samuel Plečko (BD Ranca Ptuj)
3. Toni Vrščaj (WSC Črnomelj)	Laser Radial:
39. Adrijan Gabrovec (BD Ranca Ptuj)	1. Uroš Judež (BD Ranca Ptuj)
40. Sašo Gabrovec (BD Ranca Ptuj)	2. Jure Medved (BD Ranca Ptuj)
41. Daša Mogu (BD Ranca Ptuj)	3. Vid Lah (BD Ranca Ptuj)
Košarka • David Desy
Močno povezan s Slovenijo
Košarka je v Sloveniji šport, ki ima veliko število navijačev, predvsem ko gre za reprezentančne nastope. Zato je EP, ki bo drugo leto v Sloveniji, velika priložnost za njih, saj bodo lahko nastope reprezentance na velikem tekmovanju spremljali v živo. Ob tem se je treba zavedati, da je to zelo velik športni dogodek, ki bo promoviral Slovenijo. Kraji, kjer se bodo odvijala tekmovanja po skupinah, niti niso bistveni, čeprav je želja, da bi se tekme ene izmed skupin odigrale v najstarejšem mestu v Sloveniji.
Zaradi EP že sedaj Slovenijo obiskujejo ljudje, ki so tako ali drugače povezani s športom. Eden izmed njih je tudi nekdanji belgijski košarkarski reprezentant David Desy, ki je dolga leta igral za Charleroi, s katerim je večkrat osvojil belgijsko prvenstvo in pokal. Najprej mu je to uspelo v vlogi igralca, nato pa tudi trenerja in menedžerja kluba. Desy je igral na položaju organizatorja („playmakerja"), njegov soigralec je bil med drugim npr. tudi Mbenga (nekaj časa je igral za moštvo LA Lakers). Desy je tudi sicer „močno povezan" s Slovenijo, saj je poročen z nekdanjo slovensko odbojkarsko reprezentantko Majo Vahen.
Kako in kdaj ste pričeli z igranjem košarke?
Nekdanji belgijski košarkarski reprezentant David Desy se sedaj ukvarja z iskanjem talentov, davčnim svetovanjem in marketingom - pred časom je bil v Sloveniji, s katero ga vežejo močne vezi.
D. Desy: „Košarko sem pričel igrati relativno pozno. Pri osemnajstih letih sem eno leto igral celo nogomet, nato pa sem se ponovno vrnil v košarko. S Charleroijem sem osvojil dva naslova državnih prvakov, enkrat smo bili pokalni prvaki, dvakrat pa smo osvojili tudi super pokal."
Bili ste kapetan te ekipe ter tudi reprezentance. Kdaj ste nehali z aktivnim igranjem in kaj vas je zadržalo v košarki?
D. Desy: „Če si tako dolgo v nekem športu, potem je po svoje razumljivo, da želiš v njem narediti še več. Po zaključku igralske kariere sem postal trener kluba Chareloi, nato pa sem postal menedžer kluba."
Tudi kot menedžer kluba ste bili uspešni.
D. Desy: „Košarka je kot šport zelo popularna skoraj po vsem svetu. Da bi še povečali zanimanje za njo v Belgiji, smo se v klubu odločili, da nekaj naredimo v smislu atraktivnosti. Po ogledu dvoran v Ameriki smo se odločili, da zgradimo dvorano v stilu NBA (ameriške profesionalne lige) in to je bil zadetek v polno."
Razmere v košarki dobro poznate. Kako bi v tem pogledu primerjali Belgijo in Slovenijo?
D. Desy: „Razlike vsekakor so. Mi imamo boljše pogoje za igranje oziroma so klubi bolje organizirani. Vi v Sloveniji pa ste odlični v vzgoji kadra in producirate boljše mlade
igralce. Pri nas v Belgiji prihajajo igralci iz lige NBA in ni veliko prostora za domače igralce. Zanimanje za košarko je v obeh državah veliko. Evropsko prvenstvo v Slovenji bo zagotovo še povečalo zanimanje za košarko pri vas in to me vsekakor veseli."
Kaj pričakujete od reprezentance Belgije in kaj mislite o naši reprezentanci?
D. Desy: „Mi smo po kvaliteti nekje v sredini in vsekakor bodo fantje dali vse od sebe. Slovenija je lepa dežela in jo bo zagotovo obiskalo precej naših navijačev, ki bodo vzpodbujali belgijsko reprezentanco. Ekipa Slovenije pa sodi v sam evropski vrh. Nedvomno bo prvenstvo zelo zanimivo, kar pa je dodatni impulz za gledalce."
Kakšni pa so vaši načrti, povezani s športom?
D. Desy: „Lani sem zaključil z delom v klubu. S prijatelji - eden izmed njih je Miloš Matijevič - smo ustanovili Agencijo Sport Managment (sedež podjetja je v Monacu). Področja našega dela so iskanje talentov, davčno svetovanje v športu in marketing. Že sedaj sodelujemo z znanimi imeni športa, kot so Vladimir Kuzmanovič (skavt Hostona), Predrag Savovič (Bilbao), Ivan Koroško (prvi pomočnik trenerja v ligi NBA iz Evrope), nogometaš Enzo Scifo (nekdanji belgijski reprezentant, eden najboljših belgijskih igralcev vseh časov) in še veliko drugih. To je nov izziv za delo in upam, da bomo uspešni.«
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Boste prišli v prvo ligo?« »Da!
»
«
Ekipa NŠ Poli Drava Ptuj je v začetku meseca aprila v Franciji (v mestu Saint-Syr-sur-Loire, ki je pobraten s Ptujem) tekmovala na otroškem mednarodnem turnirju Europousse 2012. Gre za velik turnir otrok do 11. leta starosti, na katerem je skupno igralo 24 ekip iz Francije, Poljske, Cipra in Slovenije.
Mladi ptujski upi so pod vodstvom trenerja Mitja Vidoviča in njegovega pomočnika Draga Preloga osvojili 1. mesto, potem ko so v finalu po kazenskih strelih z 2:1 premagali francosko ekipo AC Mont. To je bil največji uspeh NŠ Poli Drava Ptuj na turnirju v Franciji, ki so se ga Ptujčani tokrat udeležili že 15. leto zapored. Za njihov odmeven uspeh je mlade nogometaše, trenerje, vodilne predstavnike šole in starše v ptujsko Mestno hišo na posebnem sprejem povabil župan Štefan Čelan. Ta je v svojem govoru izpostavil, da gre očitno za zelo nadarjeno generacijo, ki naj bi čez nekaj let vrnila Dravo na-
Foto: Črtomir Goznik
Nad mladimi ptujskimi nogometaši je bil navdušen tudi župan MO Ptuj.
zaj v prvo ligo. Župan je mlade vprašal, ali bodo prišli v prvo ligo in igralci so v en glas zavpi-li: »Da!«
V uradnem delu se je v ime-
nu šole županu za pomoč, da so lahko sodelovali na turnirju v Franciji, zahvalil predsednik Igor Šoštarič, ki mu je tudi predal sliko s podpisi mladih
nogometnih upov. Župan je vsem nogometašem in vodstvu ekipe podelil posebne majice in simbolična darila.
David Breznik
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Aluminij kot prva slovenska ekipa na Pokalu Gothia na Švedskem
Nogometna zveza Slovenije in SKF Slovenija sta nogometnemu klubu Aluminij podelili diplome za uvrstitev na Gothia pokal 2012, ki bo od 15. do 20. julija potekal v Goteborgu na Švedskem. Mladi igralci Aluminija, fantje v starostni skupini 15 let, se uvrstitve na Pokal Gothia zelo veselijo. NK Aluminij se bo vpisal v zgodovino, kajti to bo prvi nastop katere koli ekipe pod slovensko zastavo na tem tekmovanju. Večina igralcev, ki bo tudi prvič obiskala Švedsko, še nikoli ni nastopila na tako velikem prvenstvu, kot je Pokal Gothia. Tega se bo letos udeležilo več kot 1500 igralcev, ki bodo predstavljali od 65 do 70 različnih držav.
Športni direktor NK Aluminij Miran Lipovec je dejal, da se igralci zelo veselijo tega nastopa in si želijo domov prinesti kar najboljšo uvrstitev. Mladi nogometaši se že aktivno pripravljajo, trikrat na teden imajo trening, v prostem času pa pridno obiskujejo spletne medije, ki jih je organizacija Gothia Cup omogočila bodočim udeležencem prvenstva za spoznavanje s svojimi sovrstniki.
Peter Breznik, direktor
Mladi nogometaši Aluminija na sprejemu
podjetja SKF za JV Evropo je dodal, da SKF poleg svoje primarne dejavnosti v industriji že vrsto let aktivno deluje na humanitarnih področjih. Eden od načinov je aktivno delo z mladimi v skupnosti, kjer je družba prisotna. Diplome je mladim igralcem podelil selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša Sto-
Mali nogomet
Liga RLMN Haloze
S 1. krogom so pričeli s tekmovanjem v Rekreacijski ligi malega nogometa (RLMN) Haloze, v kateri bo letos nastopilo devet ekip, igrali pa bodo po enokrožnem sistemu.
Uvodni krog je potekal na Ptujski Gori, najvišjo zmago pa so dosegli nogometaši Rima, ki so svoje tekmece iz Stoperc premagali 8:1. Bolj napeto je bilo v preostalih dvobojih večera: Cirkovce so bile s 4:2 boljše od ekipe TD
Naraplje, z enakim izidom je zmagala ekipa Stopnega proti Ptujski Gori II. Zadnja tekma večera med domačini, Ptujsko Goro I in Planj-skim, se je končala z zmago lanskih prvakov.
Rezultati 1. kola (Ptujska Gora): ŠD Stoperce - ŠD Rim 1:8, TD Naraplje - ŠD Cirkovce 2:4, ŠD Stopno - ŠD Ptujska Gora II 4:2, ŠD Ptujska Gora I. - Planjsko 1:2. V tem krogu je bila prosta ekipa Žetal.
Danilo Klajnšek
janovič, ki je dejal, da mu je najbolj ostalo v spominu prvo potovanje v tujino in druženje ter spoznavanje s sovrstniki, s katerimi ima še danes stike. S temi besedami jim je zaželel srečno pot, da bi s seboj prinesli čim več lepih spominov in da bo kakšnega od fantov lahko kmalu videl v svoji reprezentanci.
Častni konzul švedske ambasade Slobodan Sibinčič je iz svoje izkušnje povedal, da je na
Švedskem v času Pokala Gothia prava evforija. Večina Švedov hodi na dopuste v juniju, strastni nogometni privrženci, pa si svoj dopust podaljšajo za čas prvenstva, da bi se dogodka lahko udeležili. Dogodek je prava ceremonija in šov za ljubitelje nogometa. Pridružil se je čestitkam zmagovalni ekipi in jim zaželel srečno in uspešno uvrstitev na Pokalu Gothia 2012.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Ml. kategorije
STAREJSE DEKLICE
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ - ŽRK KRKA 22:28 (12:15) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kukovec, Barbara Borovčak 8, To-nja Kolednik 1, Sindi Zorec 3, Ma-nja Grabrovec 3, Sandra Šrajner 5, Ana Ambrož 2, Doroteja Lah, Mari-
na Majcen, Eva Sirc, Mia Kopold, Nika Gavez. Trener: Sašo Petek.
V soboto, 21. 4., so starejše deklice Mercator Tenzorja odigrale novo srečanje v končnici za prvaka in doma proti Krki klonile za 6 zadetkov. Krka je bila boljša v vseh pogledih, predvsem pa v želji po zmagi.
tp
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 32. KROGA - PETEK ob 19.00: Domžale - Maribor; PETEK ob 20.00: Nafta - Celje; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Olim-pija; NEDELJA ob 16.00: Triglav - Mura 05; NEDELJA ob 18.00: HIT Gorica - Luka Koper
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Dravinja Kostroj -Šampion Celje, Roltek Dob - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 17.00: Šmartno 1928 - Bela krajina, Aluminij - Bravo 1 Interblock, Garmin Šenčur - Krško
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 20. KROGA - PETEK ob 17.00: Zreče - Grad; SOBOTA ob 17.00: Tehnostroj Veržej - Stojnci, Zavrč - Čarda, Kovinar Štore -Malečnik, Paloma - Rakičan, Koroška Dravograd - AHA EMMI Bistrica; NEDELJA ob 17.00: Tromejnik G-Kalamar - Odranci
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tehnotim Pesnica - Marles hiše, Šoštanj - MU Šentjur, Koroške gradnje - Boč Poljčane; NEDELJA ob 17.00: NŠ Drava Ptuj - Kovinar Tezno, Podvinci Betonarna Kuhar - Šmarje pri Jelšah, Carrera Optyl Ormož - Pohorje
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Oplotnica - Podvinci Agro-center Ptuj, Makole - Hajdina (igra se v Pragerskem), 1A AVTO Gere-čja vas - Središče, Rogoznica - Apače; NEDELJA ob 10.30: Skorba
-	Videm; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Lovrenc, Bukovci - Dornava Vrtnarsto Kovačec
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tržec - Spodnja Polskava; SOBOTA ob 20.00: Podlehnik - Slovenja vas; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Majšperk - Grajena (igra se v Gerečji vasi), Cirkulane - Pragersko
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 14. KROGA - ČETRTEK ob 18.00: Polskava - Pohorje Oplotnica, Videm - Hajdina; PETEK ob 18.00: Dornava - Borovci, Boč
-	Grajena; PONEDELJEK ob 18.00: Skorba - Cirkulane VETERANI 40
PARI 14. KROGA - ČETRTEK ob 18.00: Ormož - Podvinci; PETEK ob 18.00: Podlehnik - Tržec, Markovci - Gorišnica, Pragersko 75 -Leskovec, Zgornja Polskava - Lovrenc
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
Dornava - Krka (nedelja ob 16.00)
LIGA U-14
24. krog: Železničar - Aluminij (v četrtek ob 18.00)
Mali nogomet • Turnir v Vareji
V petek ob 9. uri bo na igrišču ŠD AS v Vareji Bar Desetka organiziral turnir v malem nogometu. Prijavnina je 50 evrov in se poravna pol ure pred pričetkom turnirja.
LIGA RLMN HALOZE
2. KROG - ČETRTEK (ŽETALE)
ŠD Cirkovce - ŠD Ptujska Gora I (20.00), ŠD Rim - TD Naraplje (20.35), ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Stoperce (21.10), ŠD Žetale - ŠD Stopno (21.45)
LIGA ŠD AS
Četrtek, 27. 4.: FC Optimisti - Koranti Demoni (20.00), ŠD »AS«
-	Joe Fernandes (20.35), KMN Majolka - UŠR Višnjica (21.10), ŠD Pobrežje - KMN Draženci (21.45), ŠD Tržec - ŠD Majski Vrh (22.20), Mix team - ŠD »AS« Evroavto (22.55).
Boks • Državno prvenstvo
BK Slovenska Bistrica v Slovenskih Konjicah od petka do nedelje organizira državno prvenstvo v boksu, na katerem bodo nastopili tudi člani BK Ring iz Ptuja. Finalne borbe bodo na sporedu v nedeljo od 11. ure naprej.
Migajmo skupaj za Rdeče noske
Kolesarsko društvo Špica, Fitnes center Zdravo Ptuj in Center aerobike Ptuj organizirajo v Termah Ptuj v petek, 27. 4., od 12. ure naprej dobrodelno športno prireditev Migajmo skupaj za Rdeče noske. Sodelujete lahko v petih športnih panogah: teku, kolesarjenju, plavanju, spinningu in zumbi za otroke in odrasle - vse aktivnosti se bodo izvajale 6 ur neprekinjeno. Namen akcije je združiti prijetno s koristnim, zato lahko z miganjem poskrbite za svoje telo, z zbranimi prispevki pa lahko pomagate zagotoviti bolnim otrokom v SB Ptuj pogostejše obiske Rdečih noskov - klovnov zdravnikov.
Prvomajski turnir v petanki
Športno društvo Apače bo v ponedeljek, 30. 4., s pričetkom ob 18. uri organiziralo turnir v dvojicah v petanki (balinanju). Najboljše tri dvojice prejmejo pokale in praktične nagrade. Prijavnina po osebi znaša pet evrov. Prijave se sprejemajo na dan prireditve, in sicer pol ure pred pričetkom tekmovanja.
DK, DB
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
REZULTATI 25. KROGA: Aluminij - Maribor 2:2, Domžale - NOGA Triglav 3:0, HIT Gorica - FC Koper 3:1, Rudar Velenje - Olimpija 0:0, NŠ R. Koren Dravograd - Krka 2:0, Krško - Mura 05 2:1, Celje - Bravo Publikum 0:1, IB Interblock - Šam-pion Celje 2:2
1.	HIT GORICA 25 19 5 1 73:24 62
2.	DOMŽALE 25 14 9 2 67:34 51
3.	FC KOPER 25 14 5 6 51:28 47
4.	OLIMPIJA 25 13 7 5 51:34 46
5.	MARIBOR 25 12 4 9 53:34 40
6.	IB INTERBLOCK 25 11 7 7 41:34 40
7.	RUDAR VELENJE 25 10 6 9 35:38 36
8.	ŠAMPION CELJE 25 9 5 11 42:52 32
9.	B. PUBLIKUM 25 9 4 12 31:44 31
10.	MURA 05 25 9 3 13 33:56 30
11.	NOGA TRIGLAV 25 6 9 10 35:42 27
12.	ALUMINIJ 25 7 5 13 26:39 26
13.	DRAVOGRAD 25 5 8 12 31:44 23
14.	KRŠKO 25 5 7 13 35:63 22
15.	CELJE 25 3 9 13 33:51 18
16.	KRKA 25 3 9 13 34:54 18
pion Celje 4:1
1.	FC KOPER 25 23 0 2 82:22 69
2.	MARIBOR 25 16 2 7 70:27 50
3.	IB INTERBLOCK 25 15 3 7 51:29 48
4.	NOGA TRIGLAV 25 14 5 6 51:23 47
5.	ALUMINIJ 25 13 5 7 51:39 44
6.	OLIMPIJA 25 13 2 10 46:28 41
7.	DOMŽALE 25 11 6 8 41:41 39
8.	B. PUBLIKUM 25 12 2 11 26:31 38
9.	CELJE 25 10 3 13 34:43 33
10.	RUDAR V. 25 7 9 9 33:33 30
11.	KRKA 25 7 4 14 32:52 25
12.	DRAVOGRAD 25 5 7 13 33:63 22
13.	ŠAMP. CELJE 25 6 4 15 18:58 22
14.	MURA 05 25 6 3 16 27:51 21
15.	HIT GORICA 25 5 5 15 16:30 20
16.	KRŠKO 25 5 4 16 21:62 19 ALUMINIJ - MARIBOR 2:3 ( 0:1) STRELCI: 0:1 Hotič (40.), 0:2
Mulatič (4:2), 1:2 Brence (68.), 2:2 Krajnc (74.), 2:3 Vukliševič (80.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Planinšek, Gerečnik, Kelc, Novačan (Brence), Cafuta, Rogina, Ž. Špehonja (Zeče-vič), Petek, Krajnc, Dobaj (Novak). Trener: Bojan Špehonja.
Liga U-14
Foto: Črtomir Goznik
Martin Cvetič, vratar mladinske vrste Aluminija
ALUMINIJ - MARIBOR 2:2 (1:1) STRELCA: 1:0 Strel (9. iz 11-m), 1:1 Šauperl (35.), 2:1, Strel (67. iz 11-m), 2:2 Šauperl (75.)
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Jus, Horvat (Kobale), Sagadin (Goljat), Cesar, Strel, Kristl (Pulko), Dvor-šak - Špehar, Damše (Ornik), Kirič (Babšek). Trener: Primož Gorše.
1. SKL
REZULTATI 25. KROGA: Aluminij - Maribor 2:3, Domžale - NOGA Triglav 1:0, HIT Gorica - FC Koper 1:2, Rudar Velenje - Olimpija 0:1, NŠ R. Koren Dravograd - Krka 2:2, Krško - Mura 05 0:3, Celje - Bravo Publikum 0:1, IB Interblock - Šam-
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij
-	Nissan Ferk Jarenina 2:0, Žalec
-	Brežice 2:1, Maribor - Šampion Celje 0:1, Celje - Tehnostroj Veržej 9:0, Kovinar Tezno - Pobrežje 1:1, NŠ R. Koren Dravograd - Železničar 1:2, Nafta - Mura 05 1:0, Rudar Velenje - Dravinja 3:0
1.	MARIBOR 23 19 3 1 99:11 60
2.	CELJE 23 19 3 1 120:15 60
3.	ALUMINIJ 23 19 2 2 99:6 59
4.	RUDAR VELENJE 23 13 3 7 56:39 42
5.	POBREŽJE 23 12 3 8 42:33 39
6.	FERK JARENINA 23 11 3 9 46:42 36
7.	ŠAMPION CELJE 23 11 2 10 42:20 35
8.	NAFTA 23 10 0 13 49:53 30
9.	ŽELEZNIČAR 23 10 0 13 28:65 30
10.	MURA 05 23 8 4 11 34:42 28
11.	TEH. VERŽEJ 23 7 5 11 29:64 26
12.	ŽALEC 23 6 2 15 29:97 20
13.	DRAVOGRAD 23 5 2 16 21:54 17
14.	KOV. TEZNO 23 4 5 14 23:66 17
15.	DRAVINJA 23 5 2 16 23:86 17
16.	BREŽICE 23 5 1 17 24:71 16
ALUMINIJ - NISSAN FERK JARENINA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Gale (9.), 2:0 Petek (68.)
ALUMINIJ: Janžekovič (Pungar-tnik), Šavorič (Panikvar), Muharemi, Lončarič, Zorec, Petek, Brodnjak, Hreljič, Brec, Petrovič (Klanjšek), Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Bovling • Podjetniška liga
VGP Drava hiti k naslovu
Sedmi krog ni ponudil rezultat-skih presežkov, čeprav je postregel z nekaj zanimivimi dvoboji. Dravaši so v dvoboju ekip z vrha prepričljivo ugnali MP Ptuj, čeprav niso blesteli. Saška bar je proti dekletom iz Boxmark teama oddal kar dve točki, kar je lahko tudi odločilno v borbi za vrh. Tames je minimalno ugnal Radio-Tednik Ptuj, pri katerem je bil znova zelo razpoložen Črtomir Goznik, ki je dosegel najboljši rezultat kroga.
Rezultati 7. kroga: Tames -Radio-Tednik Ptuj 5:3, Saška bar - Boxmark Team 6:2, VGP Drava -MP Ptuj, d. o. o. 6:2, Mestna občina Ptuj - Talum 4:4. Srečanje Elektro Maribor - DaMoSS bo odigrano v četrtek, 3. 5.
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 828, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 777, 3. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 752, 4. Robert Šegula (Tames) 706, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 685, 6. Igor Vido-vič (Tames) 684, 7. Robi Kurež (Saška bar) 673, 8. Franc Ma-lek (VGP Drava) 648, 9. Mitja Šegula (Tames) 647, 10. Franc Fišer (Talum) 643.
1. VGP DRAVA	7	2681	45	175,4
2. SAŠKA BAR	7	2507	41	160,1
3. MP PTUJ, D. O. O.	7	2488	36	161,2
4. TAMES	7	2626	31	166,5
5. RADIO-TEDNIK	7	2618	30	169,7
6. TALUM	7	2377	26	149,6
7. DAMOSS	6		25	161,5
8. ELEKTRO MB	6		16	145,1
9. MO PTUJ	7	2445	13	146,5
10. BOXMARK TEAM	7	2188	9	135,2
Najboljši posamezniki v sku-
pnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 207,6, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 186,8, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 183, 4. Jani Kramar (DaMoSS) 182,2, 5. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 174,8, 6. Robert Šegula (Tames)
173.6,	7. Joža Vaupotič (VGP Drava) 170, 8. Silvo Strauss (DaMoSS)
169.7,	9. Aleš Korošec (Saška bar) in Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 169.
Pari naslednjega kroga (ponedeljek, 7. 5.): ob 17.30: Tames
-	Boxmark Team, Elektro Maribor
-	Mestna občina Ptuj; ob 20.00: Saška bar - VGP Drava, Talum -Radio-Tednik Ptuj, DaMoSS - MP Ptuj, d. o. o.
JM
Rokomet • Svetovno prvenstvo srednjih šol
Peti na svetu!
Rokometaši Gimnazije Ptuj (letnik 95, 96 in 97) so se od 14. do 22. aprila v Varaždinu na Hrvaškem udeležili svetovnega rokometnega prvenstva za srednje šole. Tekmovanja, ki vsako drugo leto poteka pod okriljem Svetovne šolske športne organizacije - ISF, so se udeležili že drugič zapored.
Hrvaško Zagorje je bilo simpatičen gostitelj tega velikega športnega dogodka, na katerem so nastopile ekipe iz 19 držav v kategoriji deklet in fantov. Slovenske barve so v kategoriji deklet zastopale gimnazijke iz gimnazije Šiška, Ljubljana.
V predtekmovalni skupini so ptujski gimnazijci v skupini skupaj z Luksemburgom,
Rokometaši Ptujske gimnazije so na SP za srednje šole osvojili odlično 5. mesto.
Francijo in Izraelom zasedli 2. mesto in se tako uvrstili v četrtfinale. Tam so naleteli na favorita prvenstva - Nemčijo in kljub borbeni predstavi izgubili. Tako so padli v boj za mesta od 5. do 8., kjer so nastopili zbrano in z zmagami
proti Hrvaški in Češki prišli do izvrstnega 5. mesta (enako uvrstitev so v dekliški konkurenci osvojile tudi gimnazijke iz Šiške). Prvo mesto na turnirju sta v obeh kategorijah zasedli ekipi Francije; v kategoriji dečkov so v finalu ugna-
li Nemčijo, v kategoriji deklet pa Brazilijo.
Za izreden dosežek čestitamo vsem igralcem, spremljevalcem in navijačem, ki so bili na vseh tekmah osmi igralec ptujske ekipe.
UR
Radenci • Priprave na 32. Maraton treh src
Tudi tokrat vec tisoč športnikov in rekreativcev
Organizatorji največje pomurske tekaške rekreativne prireditve 32. Maratona treh src, ki bo v soboto, 19. maja, v Radencih, tudi tokrat pričakujejo več tisoč športnikov in rekreativcev, mnogi napovedujejo celo rekordno udeležbo. Lani je sodelovalo 8527 pohodnikov in tekačev iz 19 držav, letos pa zaradi gospodarske krize ne bo vabljenih predstavnikov iz tujine.
In kakšen bo program? Prvi bodo ob 8.00 na startu udeleženci 22. Pohoda treh src, ki se bodo podali po vinorodnih poteh občine Raden-
ci, ob 9.30 uri bodo s tekom pričeli tekmovalci na 42 in 21 kilometrov, pet minut prej se bodo na 21 kilometrov odpeljali paraplegiki, nato pa se bosta zvrstila še teka na 10 in 5,5 kilometra. Tretje leto zapored bodo rekreativci s pohodnimi palicami odšli na progo dolžine 5,5 kilometra (ob 9.50). Maratonski tek na 42 kilometrov bo letos štel za državno prvenstvo. V popoldanskem času bodo poleg humanitarnega teka pripravili še nastope najmlajših - lani so našteli udeležbo 1098 otrok.
Prireditelji bodo na dan prire-
ditve sprejemali le prijave za teke otrok, ostale prijave pa so možne le prek spletne strani www.maraton-radenci.si. Doslej je prijavnice oddalo že več kot 2000 tekačev, kar napoveduje množično, morda rekordno število udeležencev. Zadnji rok za oddajo prijave je ponedeljek, 14. maja. Prijavnina za nastop na maratonu in polmaratonu znaša 35 evrov do 14. maja. Za teka na 10 in 5,5 kilometra prijavnina znaša 25 evrov do 14. maja, za otroške teke pa 5 evrov do 14. maja oz. 10 evrov na dan prireditve.
Zaposleni v radenski občinski upravi se peto leto zapored vključujejo v prireditev Maratona treh src z organizacijo humanitarnega teka, ki bo v sklopu sobotnih tekaških prireditev ter pripravo humanitarnega koncerta, ki bo na predvečer 32. Maratona treh src v radenskem hotelu Radin. Udeleženci humanitarnega teka bodo prostovoljne prispevke namenili za otroke potrebne pomoči iz radenske občine ter za pokrivanje stroškov šole v naravi otrok s posebnimi potrebami.
NŠ
Rokomet • Šolski šport
OS Gorišnica pred OŠ Ormož
V ponedeljek, 16. 4., je v telovadnici OŠ Gorišnica potekalo področno tekmovanje osnovnih šol v rokometu za mlajše učenke letnika 1999 in mlajše.
Zanimiva je bila predvsem finalna tekma med Gorišnico in Ormožem, ki so jo le za gol dobile mlade Gorišničanke in tako osvojile naslov področnih prvakinj. Tekmovanje se na tej stopnji tudi konča.
Rezultati:
OŠ Gorišnica - OŠ Miklavž pri Ormožu 10:0 (b. b.), OŠ Ormož - OŠ Mladika 19:5;
tekma za 3. mesto: OŠ Mladika - OŠ Miklavž pri Ormožu 10:0 (b. b.); tekma za 1. mesto: OŠ Gorišnica - OŠ Ormož 17:16.
Vrstni red:
1.	OŠ Gorišnica
2.	OŠ Ormož
3.	OŠ Mladika
4.	OŠ Miklavž pri Ormožu
tp Zmagovalna ekipa področnega prvenstva: OS Gorišnica
Tenis • Fotoreportaža
Nepozabni Rab
V začetku aprila so se mladi člani TK Terme Ptuj podali na petdnevni teniški kamp na Rab. Gre za tradicionalno sodelovanje treh klubov, saj so se kampa udeležili tudi igralci Koprivnice in Future Zagreb. Skupno se je zbralo 50 udeležencev, ki so bivali v hotelu Padova.
Teniški in kondicijski treningi so potekali dvakrat
IZ TK terme Ptuj so se kampa udeležili Hana Si-monič, Marina Baklan, Taja Glažar, Urban Gnilšek, Tomaž Petrovič, Blaž Vidovič, Blaž Bezjak, Martin Domanjko, Kevin Robin in trener Luka Hazdovac.
dnevno, vodili pa so jih trenerji iz vseh treh klubov. Podobni kampi so za igralce (in tudi trenerje) dobrodošla popestritev v ritmu treningov, služijo pa tudi za dvigovanje klubskega vzdušja, saj gre za koristno povezovanje z drugimi klubi, na voljo so številni sparingi, ob tem pa je eden pomembnejših vidikov tudi druženje mladih izven teniških igrišč. Tako so bile v hotelu vsak večer organizirane skupne družabne igre, kjer so se merili v kvizu (teniška vprašanja!), v igri milijonar, pikadu ... Prav slednje aktivnosti bodo mladim najverjetneje ostale v najlepšem spominu .
JM
Druženje na Rabu bo mladim teniškim navdušencem ostalo v prijetnem spominu.
Jadranje • 11. regata Ptujčanka
Med dežjem, burjo in bonaco
Med 13. in 17. aprilom je v akvatoriju Biograda n/m potekala 11. regata Ptujčanka. Sodelovalo je 23 ekip, ki so v večini zastopale barve ptujskih podjetij, med njimi pa je bilo tudi nekaj ekip iz drugih krajev Slovenije. V tekmovalnem smislu so bile ekipe razdeljene v dve skupini. V prvi so se v veščini jadranja pomerile ekipe na jadrnicah Elan 340, v drugi (open) skupini pa so tekmovali na »mešanih« znamkah jadrnic različnih velikosti - od 9,51 do 13,50 m. Od lastnosti jadrnice in spretnosti ekipe so bile seveda odvisne možnosti za tekmovalne dosežke.
Organizatorji so imeli v načrtu izpeljati 5 plovov - tri »palice« in dve navigaciji na relaciji Biograd-Žut in obratno. Palica pomeni tekmovalno jadranje v označenem krogu, navigacijsko jadranje pa pomeni izziv, kdo bo določeno relacijo prevozil z največjim izkoristkom pogojev, ki so trenutno dani na določeni smeri, in prišel najhitreje do cilja. Ta je bil prvi dan otok in marina Žut, naslednji dan pa v nasprotni smeri, torej nazaj do Biograda. Organizatorji, Yacht club Biograd n/m, BD Ranca Ptuj, JŠD Fel-nar Ptuj in Euronautic yacht club, so imeli z izvedbo letošnje regate kar precej dela in skrbi, saj jim je, prav tako kot tekmovalcem, neprestano nagajalo vreme s poudarjenimi aprilskimi lastnostmi. Za razliko od kakšnih let v pereteklosti tokrat morski ambient celinskim obiskovalcem ni nudil pričakovane sončne »romantike«, temveč mešano ponudbo burje, različnih drugih vetrov, nekaj dežja in tudi izdatno količino bonace - brezvetrja. Slednje je tisto, kar je tekmovalnim jadralcem najmanj pri srcu, saj nekajurno pozibavanje na mestu uspešno ubija tekmovalnega duha.
So pa bili organizatorji in tudi tekmovalne ekipe vztrajni. Prvi so spravili pod streho vse načrtovane plove,
Organizatorji so med tridnevnim regatnim dogajanjem razglasili zmagovalce za vsak plov posebej. V skupni razvrstitvi pa so bili rezultati naslednji:
-	v skupini 13 ekip razreda Elan 340 je zmagala ekipa LPKF s skiperjem Boštjanom Podobnikom, druga je bila ekipa Party teama s skiperjem Urošem Koželjem in tretja ekipa Dvainštirideset s skiperjem Markom Marinčkom.
-	v skupini Open (ki se je delila še na podskupine) je bila najboljša ekipa Tenzorja s skiperko Leno Koter, druga je bila ekipa Barlog 1 s skiperjem Bojanom Jermanom in tretja ekipa Rajo team, ki jo je vodil skiper Rajko Ziherl.
Zmagovalci v razredu Elan 340 - ekipa LPKF
Tudi veliko »balonsko« jadro špinaker je bilo ob skoraj popolnem brezvetrju brez pravega učinka.
Zmagovalci v razredu Open - Tenzor Ptuj
drugi pa so v veliki večini, razen ene ekipe, prejadrali vse plove in seveda ob različnih časovnih dosežkih prijadrali do vseh petih ciljev. Čeprav je bilo med jadralci nekaj tekmovalnega adrenalina (predvsem v razredu Elan 340, v katerem so se »posla« lotili bolj profesionalno), je bilo tudi v ospredju tokratne Ptujčanke predvsem druženje, kar je ob skrbni organizaciji tudi uspelo. In seveda, za tiste manj vešče jadranja, pridobivanje izkušenj z nepredvidljivimi in včasih ne čisto prijaznimi
izzivi aprilske vremenske ponudbe Jadrana.
Spopad med gazelo in želvo
11. regate Ptujčanka se je, kot večine doslej, udeležila tudi ekipa Radio-Tednika: Monika, Mojca, Zvonko, Davorin, Borut in Jože. Svoje ka-petansko (skipersko) znanje nam je prijazno ponudil Boris Novak, ki ima s Ptujčanko že bogate, tudi zmagovalne izkušnje.
Trenutki jadralnega užitka ob blagodejnem vetru: pena ob boku in ležeče jadrnice
Ko smo deževno sobotno jutro sedli v kombi, nas dežne kaplje niso posebej motile, koga tudi bi po nekajmesečni suši. Ko pa je kombi po dolgem tunelu Sv. Rok opozorilno zamajal prvi sunek burje, smo vedeli, da se nam obeta pestro triinpoldnevno dogajanje na valovih. Marina v Biogradu n/m je bila zavita v deževne oblake in organizatorji so poskrbeli za dobrodošlico pod platneno streho, vendar z ne preveč obetavno napovedjo: »Nič kaj dobrega se nam ne obeta. Ne vemo, če bo mogoče izpeljati vse načrtovane tekme.« Ko smo našli suho zatočišče svojega tridnevnega domovanja na jadrnici Elan 40, so se oblaki razprli za toliko časa, da smo si drznili napeti jadra in opraviti prvi preizkus našega jadralnega orodja. Ob razmeroma močnem vetru je skiper Boris poznavalsko ugotovil: »Jadrnica je kar v redu, lepo jadra, vendar je velika in težka in ne preveč ubogljiva ob manjšem vetru.« Prava ugotovitev, pozneje kar nekajkrat potrjena. 8,7 tone težka »želva« se bo težko kosala s skoraj dve toni lažjimi »gazelami«, ki so bile v »lasti« večine drugih ekip. Toda »saj nismo prišli zaradi tekmovanja, temveč zaradi druženja«. Tolažba ob spoznanju, da nisi v konkurenci za prva mesta in da boš druge jadrnice gle-
dal predvsem v krmo.
In res se je dogajalo tako. Ko nam je bil naklonjen veter, je tudi naša jadrnica »potegnila« in plula ob boku vsem drugim, ko je veter padel, je naša »želva« počepnila in težko smo jo znova zdramili in spravili vsaj v hojo; o kakšnem - vsaj rekreacijskem - teku seveda ni želela nič slišati. Potem pa skiperjevi ukazi: »Gremo, špin (špina-ker - veliko balonasto prvo jadro), gor, zategni, gremo hitreje, zategni rdeči pa zeleni 'štrik', popusti!« In želva se je malo zganila, kot bi reagirala na žgečkanje. Po desetih minutah vetra nam je čudovito morsko okolje med otoki ponudilo blažen počitek na prijetnem soncu in največjo sovražnico jadralcev - bonaco (brezvetrje) ter kot olje mirno morje. In pogled v krme gazel, ki so se ob najmanjši sapici le pomikale proti cilju, sicer po polžje, vendar hitreje kot mi. Žilica turističnega jadralca v takih primerih ukazuje: »Vklopi motor, tam, malo naprej, za onim otokom bo veter!« Pa istočasno opomin iz ozadja: »Ne smeš,
to je diskvalifikacija!« Potem pa običajna tolažba: »Važno je sodelovati, ne zmagati, saj nismo prišli zaradi tega.« »Točno,« pravi sotrpin na sosednjem štriku. Oba, ne, vsi na barki pa smo soglasni v mislih: »Škoda, da ni več vetra. Drugo leto bomo tudi mi najeli 'gazelo'!«
Da ne bo pomote, imeli smo se lepo, verjamem, da vsi udeleženci letošnje regate, ki je bila pač izdatno popoprana z aprilskimi pogoji. Organizatorju smo po končani »bitki« namignili, da bi bilo vendarle bolje, če bi standardizirali pogoje jadranja in vsem ekipam »predpisali« enake jadrnice. In Boris iz Euronautica je potrdil, da o tem razmišlja tudi sam. Torej bomo kdaj v prihodnje morda tudi mi kakšno od udeleženih jadrnic znova gledali v premec kot na kakšni od prejšnjih Ptujčank.
No ja, tudi letos nismo videli samo zadnjega dela drugih jadrnic. Kakšna je bila tudi za nami, precej za nami. Od desetih v naši skupini smo bili vendarle sedmi. Bravo mi!
J. Bračič
Skiper ekipe Radio-Tednik Boris Novak
Ekipi Radio-Tednika so sodelovanje na regati omogočili: Roman Gril, s. p., Jože Fingušt, s. p., Seto, d. o. o., Mega Marketing, d. o. o., PP Gostinstvo, d. o. o., Albin Promotion, d. o. o. Hvala!
Foto: JB
Foto: JB
Foto: JB
Foto: JB
Dornava • Prvi vzpon na Prerad
Kaj Aljažev, osvojite raje Franc-Jozov stolp!
Pohodniški in planinski navdušenci so se v nedeljo kljub kislemu vremenu, ki je nagajalo z dežjem in vetrom, podali na čisto posebno „planinsko" pot, ki se je zaključila z uradnim odprtjem pravega Franc-Joževega stolpa na dornavskem najvišjem vrhu na 325 metrih nadmorske višine v naselju Prerad.
„Pohod z najnižje ležečega naselja v občini Dornava, to je igrišče v naselju Žamenci, sicer organiziramo letos že trinajstič po vrsti. A letos je nekaj posebnega, saj je bil na pohodni poti prvič izveden tudi vzpon na vrh Prerada, ki velja za najvišjo točko v občini. Za pohod in otvoritev našega razglednega stolpa smo izbrali nedeljo, ker je 22. april razglašen za dan Zemlje. In mislim, da se premalo zavedamo naših številnih lepot pokrajine, v kateri živimo. Sam osebno pravim, da imamo, vsaj kar zadeva našo naravo, pravi raj na zemlji," je ob prihodu, premočen od dežja in precej zadihan, povedal pobudnik ideje za postavitev razglednega stolpa Franc Zagoršak iz Žamencev. Ob njem sta bila še dva možakarja, ki sta zaslužna za novo pridobitev: legenda planinarjenja Simon Petrovič in domačin Jože Leben, ki je izdelal leseni Franc-Jožov stolp. Za omenjenimi tremi možmi se je na vrh Prerada skozi de-
Kljub slabemu vremenu se je nekaj več kot 70 ljubiteljev narave in pohodništva z veselimi obrazi prebilo do najvišjega vrha dorna-vske občine v naselju Prerad.
žne kaplje s krajšimi ali daljšimi postanki na „baznih taborih", khm, točneje rečeno v kleteh ter zidanicah, prebijala precejšna skupina nasmejanih in v anorake zavitih pohodni-kov; skupaj se jih je zbralo prek 70, ki so na koncu poti prisostvovali še uradnemu odprtju
Tako je bilo v letu 2010 v Sloveniji izdanih 5.621 knjig in brošur, kar je za 8,4 % manj kot v letu 2009, ko jih je bilo izdanih 6.139. Med izdanimi publikacijami je bilo slabih 70 % izvirnih del in 31 %prevo-dov, glede na vrsto izdaje pa je bilo skoraj 87 % prvih izdaj in le 13 % ponatisov. Največ, a še vedno manj kot leto poprej, je bilo izdanih del s področja leposlovja (1.315) slovenskih in tujih književnikov. Med izdanimi leposlovnimi deli je bilo največ romanov: (40,7 %), sledile so kratke zgodbe (25,5 %), pesniška dela (20,1 %), dramska dela (1,5 %) in drugo.
Med izdanim prevedenim leposlovjem je bilo daleč največ prevodov iz angleščine, sledili so prevodi iz nemščine, franco-
ščine, na repu pa so prevodi iz južnoslovanske književnosti in italijanske književnosti.
Odraslim je bilo v letu 2010 med izdanimi pesniškimi deli namenjenih 5,5-krat več del kot otrokom; odraslim je bilo namreč namenjenih 224, otrokom in mladini pa 41 izdanih pesniških del. Otrokom je bilo namenjenih več knjig pri izdani kratki prozi, in sicer 208, odraslim pa 128. Vseh publikacij kratke proze je bilo 336.
V zadnjih petih letih pa ni bilo v nobenem letu izdanih več kot 80 knjig pravljic. V letih 2007 in 2009 je bilo izdanih po 80 knjig pravljic, v preostalih letih pa precej manj: v letu 2006 le 37, v letu 2008 67, v letu 2010 pa 54, torej skoraj za tretjino manj kot v letu prej.
Uradno odprt Franc-Jožov stolp ponuja res neverjeten razgled daleč naokoli; pred njim so trije najbolj zaslužni možje za novo pridobitev občine: Jože Leben, Simon Petrovič in Franc Zagoršak.
novega stolpa, zelo podobnega tistemu znamenitemu Aljaževemu stolpu na Triglavu. Le da je preradski stolp na vrhu vinogradov narejen iz lesa, nudi pa res (tudi v slabem vremenu) neverjeten razgled daleč naokoli.
„Stolp je narejen iz lesa in je
Slovenija • 23. april - dan knjige
Pravljice izginjajo
23. april velja za svetovni dan knjige od leta 1995. S praznovanjem tega dneva želi Unesco promovirati branje, publiciranje in zaščito intelektualne lastnine z zaščito avtorskih pravic. Vendar pa, kot kažejo podatki Statističnega urada Slovenije (Surs), izdaja (in izposoja) knjig pri nas upada.
delo našega domačina Lebna, material in izdelava pa sta bila darovana. Posebnost našega razglednega stolpa je tudi čisto pravi mejni kamen izpred 130 let, ko je v Dornavi gospodovala rodbina Pongratz. Ta kamen je vgrajen pod stolpom, do katerega vodijo kamnite stopnice. Vsak popotnik, ki se bo oglasil na tej točki, se bo lahko v stolpu podpisal v spominsko knjigo in dobil pečat s te nove pohodne poti, ki smo jo po starem ustnem izročilu poimenovali Pod goro - na goro. Tudi za orientacijo je poskrbljeno,
saj je ob stolpu nameščen še smerokaz, ki označuje vse štiri smeri in večja svetovna mesta," je še povedal Zagoršak.
Da se bodo lahko popotniki odpočili v senci, pa bo čez nekaj let poskrbela krošnja rdečega javorja, ki sta ga tik pod stolpom zasadila vodja poho-dniške skupine Franc Šuen in predsednik VO Žamenci Andrej Žvegla. Rdeči javor je namreč podaril VO Žamenci in je pravzaprav 101. javor (100 so jih namreč že pred tem zasadili ob cesti, ki vodi v Žamence). Vrvico v znak uradnega odpr-
tja poti in stolpa pa je prerezal starosta Simon Petrovič.
„Ta naša nova pohodna pot s ciljem na najvišji točki pri Franc-Jožovem stolpu naj bo pot dobre volje in prijateljstva med ljudmi. Na tej trasi poteka tudi del znane Slovenjegori-ške poti in VTC 13, zato smo prepričani, da bo ta razgledna točka s stolpom dodatna zanimivost in motivacija za vse planince in pohodnike ter ljubitelje narave. Od tod bodo namreč lahko ob lepih dnevih videli vse do Kamniških Alp, pa hrvaški Varaždin, celo Golico in avstrijske Koralpe, pa Kum, Haloze, Boč ... To se težko opiše, zato vabimo vse, ki imajo radi naravo in sprehode, da pridejo na Franc-Jožov stolp in prepričan sem, da bodo navdušeni nad razgledom," je med drugim v nagovoru še povedal Zagoršak.
Sicer pa je bil letošnji pohod na najvišji vrh občine posvečen tudi 50-letnici planinskega udejstvovanja v Dornavi; pred toliko leti je namreč Simon Petrovič, takratni učitelj na dor-navski šoli, učence in krajane začel navduševati za planinar-jenje in pohodništvo.
SM
Gorišnica • Peta obletnica ljudskih pevk
Izdaja knjig pravljic v Sloveniji zadnjih pet let konstantno upada.
Po ugotovitvah Sursa izposoja v NUK-u od leta 2006, ko je bilo izposojenih 569.000 enot knjižničnega gradiva, upada; v letu 2010 je bilo izposojenega polovico manj knjižničnega gradiva kot v letu 2006, in sicer 208.000 enot. Tudi izposoja v visokošolskih knjižnicah upada: v letu 2006 je bilo izposojenih 2,9 milijona, v letu 2009 pa 2,1 milijona enot. V letu 2010 se je sicer izposoja spet le malenkostno povečala.
Za nakup knjig smo porabili povprečno največ v letu 2004
V obdobju 2000-2009 sta po višini denarja, porabljenega za nakup knjig na člana gospodinjstva, izstopali leti 2004 in 2007; v letu 2004 se je za nakup različnih vrst knjig porabilo največ v tem obdobju, povprečno skoraj 23 evrov na člana gospodinjstva, v letu 2007 pa najmanj v tem obdobju, povprečno 15 evrov na člana gospodinjstva. V letu 2009 je član gospodinjstva za nakup knjig porabil povprečno 17 evrov. Tudi povprečni znesek za nakup knjig za celotno gospodinjstvo je bil v tem obdobju najvišji v letu 2004 (62 evrov), najnižji pa v letu 2007 (39 evrov).
SM
„Gnes v totoj hišici"
Zgornji naslov je bil hkrati tudi naslov vabila na koncert ljudskih pevcev, ki so ga ob peti obletnici skupnega prepevanja v nedeljo popoldne v dvorani vaško-gasilskega doma Moškanjci pripravile pevke ljudskih pesmi Prosvetnega društva (PD) Ruda Sever iz Go-rišnice.
Nedeljska poznopopoldan-ska prireditev pa je, kot je povedala vodja pevk Ivana Leben, dobila ime po naslovu prve zgoščenke, ki so jo pevke izdale prav ob petletnem jubileju. Na zgoščenki je posnetih štirinajst ljudskih pesmi: „Gre za izključno svatovske pesmi, ki se prepevajo na porokah oziroma na kmečkem gostuvaju, ki je trajalo po tri dni," je najprej povedala
vodja pevk ljudskih pesmi Lebnova, nato pa še dodala: „Našo skupino pevk ljudskih pesmi pravzaprav sestavljamo le tri pevke, in sicer Marica Muršič, ki poje sopran, Štefka Bedenik, ki poje alt, in jaz, ki pojem bas. Ideja o ustanovitvi lastne skupine je res nastala pred petimi leti, ampak kot pevke smo že pred tem pele v okviru naše folklorne skupine. Danes še ve-
Pevke ljudskih pesmi PD Ruda Sever iz Gorišnice (Štefka Bedenik, Marica Muršič in Ivana Leben), so z nedeljskim koncertom proslavile peto obletnico skupnega prepevanja ter izdajo prve zgoščenke pod naslovom Gnes v totoj hišici.
dno pojemo tudi z njimi in letos bomo tako praznovale tudi deseto obletnico sodelovanja v folklorni skupini."
Kot je še povedala Lebnova, imajo tri pojoča dekleta dovolj „dela" skozi vse leto; kadar namreč ne nastopajo samostojno kot skupina pevk ljudskih pesmi, nastopajo skupaj s sekcijo folklornih plesalcev: „Največ-krat sodelujemo pri najrazličnejših občinskih in društvenih prireditvah, s folkloro pa tudi zelo veliko gostujemo po državi in v tujini."
Na nedeljski koncert so go-rišniške ljudske pevke, ki so se občinstvu predstavile s pesmima Mati tej poškropila in Gnes v totoj hišici, povabile tudi nekaj gostov: tako so zaplesali plesalci folklorne sekcije PD Ruda Sever, zapeli pa pevci ljudskih pesmi PD Zrelo klasje, Pre-šmentani faloti KPD Stoperce, Sestre Nedelko iz KUD Podgorci, ljudski godci iz KD Podgorci, Podgorski vaški pevci iz DU Podgorci, ljudske pevke Jezero, Fantje treh vasi iz KD Lovrenc, pevke DPD Svoboda Ptuj in Tr-stenke iz Podlehnika.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Sobetinci • Slovesno ob 13. prazniku občine Markovci
Odprli kanalizacijo, prenovljeno cesto in razsvetljavo
V okviru prireditev ob 13. prazniku občine Markovci je bilo v torek, 24. aprila, slovesno v Sobetincih, kjer so svečano odprli novo kanalizacijo, popolnoma prenovljeno in razširjeno cesto s pešpotjo in kolesarsko stezo ter cestno razsvetljavo.
Zaradi dežja so se v prvem delu slovesnosti številni domačini in gostje zbrali v domu krajanov in gasilcev Sobetinci, kjer jim je v imenu gostiteljev zaželel dobrodošlico predsednik vaškega odbora Ivan Horvat. Poudaril je, da pomenijo kanalizacija, cesta in razsvetljava ogromno pridobitev tako za vaščane Sobetincev kot za celotno občino Markovci, zato se je za sodelovanje zahvalil županu, občinskim svetnicam in svetnikom, občinski upravi, projektantom in izvajalcem gradbenih del ter vsem, ki so kakorkoli prisluhnili njihovim željam in potrebam ter jim pomagali. Sočasno z izgradnjo kanalizacije so zamenjali ali dodatno položili vso drugo potrebno infrastrukturo, da so ob cesti, ki vodi skozi vas, zgradili pešpot in kolesarsko stezo. Velik napredek pa pomeni sodobna in varčna cestna razsvetljava. Sredi vasi so postavili še vaški vodnjak in klopi za počitek. Zaradi vsega tega so prepričani, da so Sobetinci danes ena najlepše urejenih vasi v občini Markovci in na širšem območju. Ob tem se je Horvat zahvalil sovaščanom za pomoč in vse potrpljenje v času gradnje, saj je bila vas prekopana po dolgem in počez, vsem, ki so bili aktivni v vaškem odboru, gasilskem društvu ter članom pred kratkim ustanovljenega kulturno-umetniškega društva Sobetinci in godbi na pihala
Foto: M. Ozmec
Sredi vasi so postavili vodnjak in klopi za počitek.
občine Markovci.
Veselje nad pomembnimi pridobitvami je izrazil tudi župan Milan Gabrovec, ki je poudaril, da s tem uradno predajajo namenu celoten severni del kanalizacije, ki je priključen na čistilno napravo v Markovcih. Operacijo je delno financirala Evropska unija.
„Od leta 2006 do 2012 je bilo zgrajeno kanalizacijsko omrežje v naseljih Markovci, Zabovci, Prvenci, v sklopu katerega je zaselek Novi Jork, v naseljih Strelci, Borovci, in Sobetinci ter 400 m kanalizacije v Bukovcih. Dokončana je sekundarna kanalizacija v naselju Stojnci, pridobljeno pa tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacije Bukovci in Nova vas pri Markovcih, s čimer bomo zaključili ta obsežni projekt v celotni občini ," je dejal Gabro-vec.
Ob tem je dodal, da so pri
Bukovcih v skupnem projektu z Mestno občino Ptuj in občino Gorišnica, zato čakajo na sklep države, ki bo pomenil, da bodo lahko gradnjo nadaljevali. Zaradi tega je bil malce skeptičen: "Zalomilo se je na ptujski čistilni napravi, ki še vedno ne izpolnjuje pogojev, zato se bojimo, da bomo morali iskati rezervni scenarij in graditi kanalizacijo po enaki poti tudi v Bukovcih in Novi vasi. Dolžina celotnega kanalizacijskega omrežja, ki smo ga do sedaj zgradili, je skoraj 22 kilometrov, celotna vrednost investicije pa dobrih 6 milijonov evrov. Od tega smo uspeli pridobiti skoraj dva milijona evrov iz službe vlade za lokalno samoupravo, kar znaša 33 odstotkov vseh sredstev."
V sklopu izgradnje kanalizacije so v večini primerov urejali tudi preostalo infrastrukturo, poskrbeli za odvodnjavanje meteorne vode, posodobili
Foto: M. Ozmec
Novo kanalizacijo, prenovljeno cesto in razsvetljavo sta odprla župan Milan Gabrovec (desno) in predsednik vaškega odbora Ivan Horvat, predstavili pa so tudi vaški grb Sobetincev (v ozadju).
vodovodno omrežje in ob zaključku del odpravili vse posledice gradnje. Zato je vse to res izjemna pridobitev za vaščane in celotno občino, nedvomno pa tudi pomemben prispevek k projektu odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju Ptujskega polja, posledično pa tudi velik prispevek k čistejšemu okolju.
Da gre za več izredno pomembnih pridobitev, ki so koristne za celotno markovsko župnijo, je poudaril tudi farni župnik Janez Maučec, ki je te pridobitve blagoslovil. S prerezom vrvice čez obnovljeno cesto sta jih uradno odprla župan
Milan Gabrovec in predsednik vaškega odbora Ivan Horvat. Na slovesnosti so prvič predstavili vaški grb Sobetincev, na katerem je na stiliziranem ščitu na vrhu izpisana letnica 1286, ko je bilo ime te vasi prvič omenjeno. Slavje so popestrili s kulturnim programom, ki so ga pripravili člani pred dobrim letom ustanovljenega kulturnega društva Sobetin-ci, mladinski pevski zbor pod vodstvom Božene Galun, z recitacijami pa so se pridružile še mlade Lucija Gošnjak, Nena Bezjak in Ajda Šterbal.
Osrednja slovesnost ob 13.
prazniku občine Markovci bo danes, v četrtek, 26. aprila, ob 18. uri v večnamenski dvorani ob OŠ Markovci. V soboto ob 18. uri bo v tej dvorani slavnostni koncert ob 90-letnici godbe na pihala, na markovo nedeljo, 29. aprila, od 8. ure dalje bodo pred farno cerkvijo pripravili markov bazar in prikaz srednjeveškega markovega proščenja, ob 10. uri pa bo še slovesna maša. Letošnje občinsko praznovanje bodo sklenili v torek, 1. maja, s tradicionalnim tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe ob lovskem domu v Sobetincih.
M. Ozmec
Podravje • Večina projektov iz razpisa MKO brez denarja
Vlog za 90, na voljo le 9 milijonov evrov ...
Nadaljevanje s strani 1
Kateri projekti med številnimi poslanimi pa bodo dejansko izbrani za sofinanciranje, niso znali pojasniti ne na kmetijskem ministrstvu ne na Agenciji. Iz MKO so pojasnili le zakonske roke, ki se jih mora pri obravnavi vlog držati Agencija: „Vloge bodo predvidoma pregledane v skladu z zakonskimi določili. V sladu z Zakonom o kmetijstvu mora Agencija v roku treh mesecev od zaključka razpisa pregledati popolnost vlog. Tiste vlagatelje, ki niso poslali popolnih vlog, se nato pozove na dopolnitev, časa za dopolnitev pa imajo 30 dni od prejema poziva. Po dopolnitvi vlog pa jih mora agencija v roku dveh mesecev ponovno pregledati, oceniti in šele nato odločiti, katere vloge bodo upravičene do sredstev. O številu odobrenih vlog v tem trenutku tako ne moremo govoriti, saj so vloge v postopku pregledovanja na popolnost. To bo znano šele po zaključku javnega razpisa."
Na Agenciji pa pojasnjujejo: „Za razpise zaprtega tipa je predpisana hkratna obravnava vlog. To pomeni, da Agencija odločb ne more izdajati postopoma, ampak mora vse prispele vloge najprej pregledati in jih tudi vsebinsko oceniti oz. jih točkovati skladno z merili in kriteriji javnega razpisa."
Agencija: „Pričakujemo, da bo zavrnjen velik del vlog"
V nadaljevanju Rakičeva povzema mnenje kmetijskega ministrstva glede rokov za dopolnitve morebiti nepopolnih vlog, zaključuje pa tako: „Po pregledu popolnosti in po dopolnitvah vlog bo sledil vsebinski pregled in ocenjevanje oz. točkovanje vlog, skladno z merili in kriteriji javnega razpisa. Ker je rok izdaje odločb odvisen tudi od dinamike dopolnjevanja vlog s strani
vlagateljev, je natančnejši terminski načrt izdaje odločb še v pripravi. Pozitivne odločbe
bodo prejeli tisti vlagatelji, ki so pravočasno oddali popolno vlogo, ki bodo izpolnjevali
Po prvih podatkih je na dva razpisa Ministrstva za kmetijstvo in okolje prispelo skupno 589 vlog, po katerih vlagatelji za svoje projekte potrebujejo skupno skoraj 90 milijonov evrov. Na voljo pa jih je (v obeh razpisih) le devet milijonov ... (fotografija je simbolična).
vse zahtevane pogoje, ki bodo zbrali zadostno število točk in jim bodo hkrati na voljo razpoložljiva sredstva za izplačilo odobrenih sredstev."
Sicer pa tudi na Agenciji ugotavljajo to, kar je jasno že iz podatkov: „Glede na to da je bilo v vlogah za oba ukrepa zaprošenih za veliko več sredstev, kot jih je na voljo, pričakujemo, da bo zavrnjen tudi velik del vlog, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa. Z informacijo, koliko vlog bo odobrenih, pa zaradi že opisanega predpisanega postopka hkratne obravnave vlog na zaprte javne razpise še ne razpolagamo."
Čakajoč na odločbe z malo upanja
Tisti župani, ki smo jim predstavili pridobljene informacije, so praviloma le zavili z očmi, globoko vzdihnili in zamahnili z roko ...
Z manj kot več upanja bodo zdaj v občinah pač čakali na
september, ko naj bi dobili pozitivne ali negativne odločbe. Naj spomnimo: občina Videm je na ukrep 322 prijavila dva projekta, in sicer obnovo vaškega jedra Zg. Leskovec (500.000 evrov) in ureditev igrišča v Tržcu (50.000 evrov),v Podlehniku so na ukrep 323 prijavili dokončanje ureditve Viničarskega muzeja (53.000 evrov), na ukrep 322 pa so prijavili modernizaciji dveh cestnih odsekov v skupni vrednosti 670.000 evrov, v Cirkulanah so se prijavili na ukrep 322 s projektom modernizacije ceste Levičnik-Bre-zovec (600.000 evrov), prav tako tudi v Žetalah, kjer so na ukrep 322 prijavili projekt modernizacije 5,5 kilometra ceste (600.000 evrov), na ukrep 323 pa projekt ureditve Pušnikove domačije in tematske krožne poti (170.000 evrov). V Dor-navi si z zaključkom teh razpisov ne delajo sivih las, saj niso prijavili nobenega projekta na nobenega od obeh ukrepov, v Gorišnici pa je stanje podobno; ureditvi Dominkove domačije so se namreč odpovedali po uvedbi „proračunskega špar programa" na prejšnji seji občinskega sveta.
SM
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje
Poetovio 69 - društvo za rimsko zgodovino in kulturo
Po lanski rekordni turistični sezoni so obetavne tudi napovedi za sezono 2012. Slovenski turistični delavci vstopajo v novo sezono zelo ambiciozno, največ pa stavijo na inovativne in podobne produkte, saj sodobni turist vedno bolj stavi na doživljaje.
Na Ptujskem in v okolici jih lahko doživijo veliko, v Termah Ptuj že vseskozi stavijo na produkte v povezavi s starim Rimom. Da bi rimsko zgodovino in kulturo še bolj približali Ptuj-čanom in obiskovalcem najstarejšega mesta v Sloveniji, je bilo januarja ustanovljeno društvo Poetovio 69 - društvo za rimsko zgodovino in kulturo.
Ob osrednjih treh rimskih dogodkih - poroki na starorimski način, saturnalijah in rimskih igrah -, ki jih pripravljajo v osrednji ptujski turistični organizaciji, se spletajo vedno nove zgodbe, ki jih želijo približati domačim in tujim obiskovalcem. V oživljanje rimske zgodovine pa se vse bolj vključujejo tudi mladi, V OŠ Ljudski vrt so v tem šolskem letu enega od projektov namenili rimski zgodovini. Javnosti so ga prvič predstavili ob letošnjem kurentovanju, še bolj pa bo prišel do izraza ob letošnjih rimskih igrah, ki bodo v Termah Ptuj potekale od 16. do 19. avgusta, 18. avgusta se bo skozi mesto vila tudi velika rimska povorka z domačimi in tujimi skupinami. Lani se je ptujske rimska legija
odmevno predstavila tudi na prazniku Rima.
Od 26. januarja pa na Ptuju deluje tudi društvo Poetovio 69 - društvo za rimsko zgodovino in kulturo, ki ima sedež v Krempljevi ulici, vodi pa ga Andrej Klasinc. Vsi projekti, ki jih
v Termah vodijo na temo rimske zgodovine, so prerasli prva pričakovanja, skozi društveno organiziranost pa bodo poskušali doseči večjo povezanost vseh, ki v tem sodelujejo; samo pri rimskih igrah, ki predstavljajo enega od glavnih poletnih dogodkov
na Ptuju, nastopa že za več kot 50 skupin.
V soboto, 21. aprila, so izvedli sedaj že tradicionalno rimsko poroko. Letos sta se na njej poročila Katja Cafuta in Simon Tement. Po pozdravu Marka Antonija Primusa se je nevesta po starorimskem običaju poslovila od otroštva, sledilo je branje znamenj, starši mladoporočencev so zakon priporočili bogovom, po poročnem obredu pa se je slavje nadaljevalo v klubu Gemina XIII.
Za pravilni odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje (spraševali smo, koliko je star minoritski samostan na Ptuju) bo nagrado prejela Kristina Škrlec, Podgorci 47, ki je pravilno zapisala, da je minoritski samostan na Ptuju star 773 let. Nagrada za pravilni odgovor je vstopnica za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Danes sprašujemo, kje na Ptuju bo imela sedež vinska vas. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 4. maja.
Foto: Črtomir Goznik
Od nedavnega na Ptuju deluje tudi društvo za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69.
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (14.)
Čigavi so angleški labodi
Kolikor je v Angliji z moje perspektive pozitivnih stvari, je veliko tudi negativnih. Nenavadna dežela je to, zares nenavadna. Velikokrat pomislim, da so tehnološko sicer res precej dobro razviti in napredni, v smislu mentalitete pa niti ne. K temu je potem še seveda mnogokrat primešana religija prostega trga, ki je tukaj precej bolj prisotna kot (zaenkrat) pri nas.
Kar nekaj je reči, ki so me zelo presenetile, nekatere celo šokirale. Ena takšnih so na primer poroke. Pred nekaj časa smo se v Sloveniji razburjali okoli družinskega zakonika, a je po mojem mnenju situacija v Angliji veliko slabša. Civilna poroka tukaj namreč ne obstaja. Pa ne govorim o istospolnih; civilna poroka med moškim in žensko ne obstaja. Na voljo je samo neke sorte
civilna zveza, ki je sicer z našega stališča pravno gledano poroka, zatakne se le pri nazivu. Poroka je izključno cerkvena, nad njo pa ima monopol anglikanska cerkev. Kot taka je tudi nad civilno zvezo in je edina možnost, če se par želi dejansko „poročiti".
Druga stvar me je sicer bolj nasmejala kot kaj drugega, pa vendar. Vsi labodi, ja, tiste bele ptice, v Veliki
Britaniji namreč pripadajo kraljici. Če nanese, da kateremu zaviješ vrat, se to pred sodiščem obravnava, kakor da bi kraljici osebno kaj ukradel. Nekajkrat sem se prerekal, da je meni sicer malo mar, vendar naj poskusijo obrazložiti labodom, komu pripadajo, a takšne ali drugačne debate o kraljici in vsem, kar spada zraven, tukaj velikokrat niso smiselne. Tako pač je in pika. Ona je od boga poslana, ima pravico nad vsemi in vsem, tako je in je od nekdaj bilo.
Kar zadeva ljudi, je seveda vse odvisno od posameznika. Obstaja pa nekaj „tradicionalnih" značilnosti, ki me kot južnjaka ne pritegnejo. Zdi se mi, da bi jih najbolje lahko opisal z besedo „ko-rektni". S tem mislim predvsem na to, da ne bodo rekli ali pa naredili tistega, kar je prav ali pa kar si mislijo, pač pa to, kar se spodobi in je korektno. Tako trotlju ne bodo rekli trotelj, pač pa se bodo raje vljudno nasmehnili, kar pa ni ravno po mojem okusu. Neradi pokažejo čustva, ob prilikah pa se, kot je recimo navada pri nas, ne objamejo in poljubčkajo. Za pričakovati je morda kak stisk roke, čemur eni pravijo civiliziranost, meni pa se zdi, da so pač bolj „hladni". Prav tako zelo pogrešam neko mero kritičnosti. Te v Angliji (predvsem v smislu družbenega življenja) v bistvu ne zasledim pogosto, kar je po mojem posledica zgoraj opisanega načina razmišljanja.
Tudi v kulturi se to odraža. Kot prvo je zelo težko v medijih zaslediti kakšne resnične kulturnike, kot je to za zdaj še običajno pri nas. In kot drugo je gledališče. Pred kratkim sem se pozanimal o repertoarju lokalnega gledališča. Pa sem končal dokaj razočaran. Od več kot dvajsetih dogodkov (predstav, koncertov, nastopov) so se mi samo
trije zdeli vredni ogleda. Ogromno je namreč zabavljaštva, malo pa umetnosti. Vrstijo se razni muzikali, predelani iz filmskih uspešnic, stand-up komedije, nastopi „jasnovidcev", ki se pogovarjajo z duhovi, ter veliko ostalih všečnih nastopov. Skratka tisto, kar je dobičkonosno in nič drugega. Podobno se na žalost dogaja tudi v Sloveniji, kjer smo kina že „prodali", gledališča pa počasi, a vztrajno sledijo.
Glede hrane je tako, tako. Kulinarika
tukaj je večinoma mešanica azijskih, indijskih, arabskih in še kakšnih jedi. Osebno se mi od same tradicionalno angleške hrane zdijo bolj ali manj dobre samo sladice. Raznorazne torte, kolački in pudingi so tukaj čisto zares zelo dobri. Kar se mi je zdelo precej nenavadno, pa sta dva detajla: pokov-ko recimo jedo s sladkorjem namesto s soljo, po pomfritu pa na veliko polivajo kis ... Ni kaj, nenavadno.
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • Arsanin koncertni abonma
Srečanje pianistov
Peti Arsanin abonmajski koncert v tej sezoni je bil posvečen ljubiteljem klasične klavirske literature. Na mednarodnem srečanju pianistov so se na Ptujskem gradu predstavili vrhunski glasbeniki.
Slavnostna dvorana Ptujskega gradu je v četrtek gostila priznane pianiste iz Slovenije in tujine. Kot del programa EPK Maribor 2012 je bil tokratni koncert Arsa-ne namenjen ljubiteljem klasične glasbe. Društvo za glasbeno umetnost Arsana je namreč 5. koncert v ciklu abonmaja 2011/2012 posvetila največjim evropskim klasičnim mojstrom klavirske literature. Nastopajoči pianisti so na mednarodnem srečanju zaigrali dela Bacha, Mozarta, Beethovna, Schumanna, Brahmsa, Chopina, Liszta in drugih.
Kot ponavadi je tudi tokrat Arsana očitno naredila pravi izbor vrhunskih glasbenikov, ki je privabil ravno pravšnje število poslušalcev.
Šesti Arsanin abonmajski dogodek bo na sporedu 1. julija v prostorih minoritske-ga samostana. Izvedena bo opera Orfej, ki v Sloveniji še ni bila predstavljena. Gre za najstarejšo v celoti ohranjeno opero na svetu.
Dženana Kmetec
f t
I i M
■__
¿TiigrJW
Predstavili so se pianisti iz Slovenije in tujine.
Kuharski nasveti
Kuhamo v naravi
Toplo vreme je že marsikoga privabilo, da je kuhinjo preselil na svoj vrt. Tam že od nekdaj kraljuje raženj, ob njem pa kuharski mojster s pivom v roki. In čeprav vemo že vse o tem, kako se naredijo najboljša čevapčiči, pleskavica, krilca, ribe, kotleti na žaru, nas je zanimalo, kako to počnejo pri sosedovih. Pa smo malce pobrskali ...
Piščančji ražnjiči
Sestavine: srednje velik piščanec, malo soli, šopek peteršilje-vega zelenja, strok česna, 50 ml olivnega olja, 50 ml sončničnega olja.
Piščanca operite in razrežite na kose, primerne, da jih lahko nabodete na kovinske paličice. Kose dajte v posodo in poso-lite. Čez kakšno uro odcedite tekočino, ki je nakapljala od piščanca. Dodajte oboje olje. Dosolite, dodajte večje kose peteršiljevih listov (da jih boste pred pečenjem lažje odstranili) in sesekljan česen. Tako pripravljen piščanec naj stoji 2-3 ure na hladnem. Odstranite peter-
šilj, nabodite kose piščanca na palice in pecite na lesnem oglju ali briketih.
Omaka k mesu z ražnja
Sestavine: žlička gorčice, malo popra, malo soli, malo rdeče paprike, 100 ml kečapa, 100 ml redkega paradižnikovega soka, žlica vinskega kisa, suhe ali sveže začimbnice (odvisno od vrste mesa, ki ga boste pekli).
Vse naštete sestavine dobro premešajte, da dobite pikantno omako. Začimbnice izberemo glede na vrsto mesa. Z ribami se ujemata zdrobljen lovorov list in rožmarin, z ovčetino česen in zelen peteršilj itd.
Čeprav o pečenju na žaru »vemo vse«, se je dobro občasno poučiti, kako to počnejo drugod...
Skuša na žaru
Sestavine: 1,5 kg skuš, malo rožmarina, malo timijana, olje (olivno ali mešanica navadnega in olivnega), malo soli, malo popra, zelen peteršilj, drobnjak, limona.
Ribe očistite, operite in pustite, da se dobro odcedijo. (Pazite, da ne poškodujete njenega mesa in ga nikakor ne prepikavajte!) Naoljite jih odzunaj in odznotraj, posolite in poprajte. V trebušno odprtino dajte rožmarin in timijan. Pecite jih na žaru po obeh straneh in občasno nama-žite z oljem. Postrezite z omako, za katero pomešate olje, drobno
sesekljan zelen peteršilj, drob-njak in česen. Priložite še limono, da si bo lahko ribo okisal vsak po svojem okusu. Dišeči kotleti
Sestavine: 200 g kotletov (brez kosti), rožmarin, limonin sok, sol, poper, olivno olje.
V skodelici pomešajte limonin sok, olje, sol in poper ter v to namočite kotlete. V tej mari-nadi naj stojijo eno uro. Tedaj jih specite na žaru. Občasno na žar vrzite katero od začimbnic. Piščančja krila na žaru
Sestavine: 1000 g piščančjih kril, 50 ml olja, malo limoninega soka, dve žlici gorčice, 6 strokov česna, malo soli, malo popra.
Krila prelijte z mešanico limoninega soka, gorčice, sesekljanega česna, soli in popra ter premešajte. V hladilniku naj ostanejo najmanj dve uri. Nekajkrat premešajte. Pred pečenjem krila vzemite iz marinade in jih odcedite, da marinada ne bi padala na žar in se smodila. Odce-jena krila položite na zagret žar in jih med pečenjem občasno obračajte ter mažite z marinado.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Tačke in repki
Koliko vode naj popije kužek
Zelo pogosto vprašanje lastnikov malih živali pri veterinarju je, koliko vode lahko popije njegov ljubljenček dnevno, kako ugotoviti, da pije premalo ali preveč, in kako ukrepati v takih primerih. Kdaj je povečano pitje vode posledica zdravstvenih težav, kdaj neustrezne prehrane in podobna vprašanja se kar vrstijo. Poskušal bom zelo na splošno odgovoriti na omenjena vprašanja.
Na potrebo po vodi oziroma pitje vode vpliva več dejavnikov, kot so starost živali, telesna aktivnost, zdravstveno stanje, brejost živali, debelost in seveda prehrana. Mladiči vsekakor potrebujejo več vode kot odrasli, saj njihovo telo sestavlja kar 80 odstotkov vode, pri odraslem pa je vode v telesu od 40 do 65 odstotkov. Delovni psi, s katerimi vadimo, in psi, ki so čez dan veliko aktivni, npr. tečejo z lastnikom ali imajo dolge sprehode, potrebujejo tudi do 5-krat več vode kakor psi, ki niso aktivni. Voda tudi uravnava telesno temperaturo in pri tem izpareva preko jezika pri hlajenju, kuža jo nadomesti s povečanim pitjem, prav tako pri slinjenju kužek izgublja tekočino. Jasno je oziroma bi vsakemu lastniku moralo biti jasno, da kužki, ki jedo briketirano hrano, potrebujejo vodo vseskozi po izbiri
in to kadar koli si jo zaželijo. Ti najintenzivneje pijejo od 2 do 3 ure po obroku, ko hrana zapušča želodec in prehaja v črevo in mora biti temu primerno dovolj tekoča. Kuža, ki nima dovolj vode in je hranjen z briketi, lahko začne bruhati ali pa lahko pride do močnega zaprtja. Povečano potrebo po pitju imajo psi pri nekaterih bolezenskih stanjih, takrat ogromno pijejo in ogromno urinirajo (polidipsija in poli-urija). Povečano pitje vode je karakteristično za določene bolezni, npr. za gnojno vnetje maternice pri psičkah, za hormonske bolezni pri prekomernem izločanju glukokorti-koidov (cushingov sindrom), pri sladkorni bolezni. Pri boleznih ledvic in funkcionalnih okvarah jeter je žeja prav tako povečana kot tudi pri uporabi določenih zdravil, kot npr. an-tialergikov, glukokortikoidov
in zdravil za odvajanje vode.
Pri prehrani z briketi kuža normalno popije od 40 do 50 ml vode na kilogram telesne teže, pri prehrani s pločevinkami pa od 10 do 20 ml vode na kilogram v enem dnevu, torej v 24 urah.
Kdaj lahko govorimo o povečanem bolezenskem pitju vode, o pretirani žeji? To je takrat, ko kužek popije več kot 100 ml vode (1 deciliter) na kilogram telesne teže pri normalni telesni aktivnosti in pri normalnih zunanjih temperaturah (okrog 20 stopinj Celzija). Če se to dogaja pri naši živali, je vsekakor treba poiskati odgovor in pomoč pri veterinarju.
Lastnikom malih živali, kuž-kov ali muc, svetujem, da natančno izračunajo, koliko vode popije njihova žival v enem dnevu in če ta količina presega zgoraj omenjene normative, se
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
je treba oglasiti v ambulanti za male živali, kjer bomo z različnimi diagnostičnimi postopki ugotovili vzrok povečanemu pitju vode in seveda tudi ustrezno ukrepali ter v primeru di-agnosticiranega bolezenskega stanja začeli zdravljenje živali. Ni priporočljivo predolgo odlašati s pregledom, saj živali pri povečanem pitju in uriniranju izpirajo iz sebe nujno potrebne minerale in mikroelemente, obremenjuje se srce in krvni obtok ter ostali organi, osnovna bolezen, ki je povzročila povečano pitje vode, pa napreduje. Pravočasno začeto zdravljenje ima največ možnosti za uspeh in ozdravitev živali. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Zita - dognojevanje in zaščita
Zanimanje za pridelovanje žit, predvsem pa za povišanje pridelkov se v zadnjih letih povečuje. Razlogi za to so:
-	dvig cene žit na svetovnem in domačem trgu,
-	prepovedano monokultur-no pridelovanje koruze zaradi
širitve koruznega hrošča in direktive navzkrižne skladnosti, ki govori o tem, da je treba na vsaj polovici njivskih površin sejati tri kulture v petih letih.
Za dober pridelek žit je ključnega pomena dušik, ki ga je treba razdeliti v tri obroke. Visokega in kvalitetnega pridelka ne moremo doseči s samo enim gnojenjem. Dušik, dodan v amidni obliki (KAN), najmočneje deluje do tri tedne po trošenju, pozneje, ko ga rastlina najbolj potrebuje, v fazi formiranja klasov in polnjenja zrnja, pa ga primanjkuje.
S prvim gnojenjem ob začetku vegetacije spomladi vplivamo na gostoto posevka in dolžino prvih kolenc, s tem pa tudi na možnost poleganja.
Z drugim dognojevanjem, ki ga opravimo v fazi dveh kolenc žit - letos bo to med 15. in 30. aprilom -, vplivamo na dolžino klasa in število klaskov v njem. To dognojevanje je za pridelovanje žit ključno. Okvirna količina je 60 kg čistega dušika ali 220 kg KAN/ha in je odvisna od humusa v tleh, gostote posevka, ostanka dušika od prejšnjega gnojenja ter sorte. Potrebe po dušiku lahko v tej fazi natančno izmerimo s pomočjo nitratnih lističev. Glede na izredno visoke cene mineralnih gnojil je predvsem za večje pridelovalce smiselno vzeti vzorec 20 rastlin, ki jih odreže-mo 1 cm nad tlemi ter jih prinesemo na kmetijsko svetovalno službo, kjer bomo lahko natančno izračunali potrebe po dušiku. Previsoke količine dušika povišujejo stroške proizvodnje, onesnažujejo okolje, ker se izpirajo v podtalnico, ter nam povzročajo poleganje žit. Pomanjkanje dušika v fazi dveh kolenc pa pomeni bistveno zmanjšanje pridelka, zmanjšanje kakovosti žit in s tem ekonomičnosti pridelave.
Za res visoke in kvalitetne pridelke je potrebno še eno dognojevanje tik pred pričetkom klasenja, ko dodamo 40 kg čistega dušika ( 150 kg KAN/ ha). S tretjim dognojevanjem vplivamo na težo posameznih zrn in vsebnost beljakovin v žitih. Opraviti ga je smiselno na pšenici, kjer pričakujemo visok pridelek.
Zaščita pred boleznimi
Pri pšenici so pomembne predvsem tri bolezni. Pepelasta plesen se pojavlja zgodaj spomladi na dobro oskrbovanih posevkih z dušikom. V primeru, da opazimo bele pege na spodnjih listih, poškropimo posevek z eminentom (0,5 l). Najnevarnejše bolezni pri pšenici pa so fusarije in septorije. Teh bolezni ni več mogoče ustaviti, ko so se pojavijo prvi znaki, zato je potrebna preventivna zaščita v času cvetenja pšenice. Za škropljenje uporabimo prosaro 1 l/ha, opus team 1,3, archer 1 l/ ha ali amistar extra 0,8 l/ ha. Pri tem škropljenju je smiselno dodati enega od insekticidov proti žitnemu strgaču in ušem. Škropilni brozgi pa lahko dodamo tudi 7 kg uree na 100 l vode kot listno gnojilo.
Cene žit so v zadnjih letih precej narasle, zato je smiselno upoštevati tehnološka navodila in povečati pridelek ter tako izboljšati ekonomiko pridelovanja žit.
Ivan Brodnjak, inž. kmet.
KGZS - Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba
Foto: AS V
Prodajalna Videm | Prodajalna Majšperk | Prodajalna Podlehnik | Prodajalna AP Ptuj

PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK
KETCHUP 500g, blagi/pekoči
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 3.5.2012 oziroma do prodaje zalog.
Krvodajalci
2.	februar: Vojko Berlak, Zupetinci 31; Srečko Zmauc, Zupetinci 28; Damjan Kukovec, Podgorci 89 a; Ivanka Vuzem, Bresnica 30; Janko Marin, Bresnica 70; Daniel Rep, Mezgovci 15 a; Marko Kostanjevec, Spuhlja 18; Nizan Jamakovič, Skorba 31 c; Andreja Černel, Vitomarci 56; Andrej Toš, Drbetinci 3, Vitomarci; Edi Čeh, Vitomarci 3 a; Anica Cigula, Vitomarci 80; Primož Kolednik, Nova vas pri Ptuju 10; Ivan Braček, Hvaletinci 13; Franc Brodnjak, Skorba 55 a; Mir-sada Mešanovič Fladu, Potrčeva c. 59, Ptuj; Srečko Dolinar, Vitomarci 5; Tadej Čuk, Drbetinci 5 b; Bojana Ilešič, Drbetinci 64 a; Janja Druzovič, Drbetinci 1; Renata Majer, Bukovci 115; Laura Krajnc, Brezovci 20; Alojz Fladung, Potrčeva 59, Ptuj; Marija Braček, Hvaletinci 13; Boštjan Kuser-banj, Podvinci 85; Jožef Strelec, Strelci 4 a; Janez Petrovič, Hvaletinci 9; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Angela Hanžel, Novinci 29; Borut Zorko, Drbetinci 64 a; Jelka Voda, Mestni Vrh 43; Angela Forstnerič, Hvaletinci 2; Marko Medved, Linhartova ul. 6, Ptuj; Silvo Kocuvan, Vitomarci 4 a; Kristijan Majer, Drbetinci 11; Robert Majcen, Grlinci 37 a; Petra Dominc, Rimska ploščad 17, Ptuj; Anton To-polovec, Mariborska 39, Ptuj; Brigita Lovrec, Kukava 67; Eva Forštnarič, Bukovci 99 a; Ivan Vršič, Novinci 27; Milan Munda, Ul. Zetalskega Jožeta, Ptuj; Damir Toš, Vitomarci 84; Valerija Ilešič Toš, Novinci 41; Jerneja Čeh, Vitomarci 4 a; Nataša Kocuvan, Vitomarci 4; Aljaž Reberc, Vitomarci 79; Mirko Danko, Novinci 28; Milan Černel, Vitomarci 56; Aleksander Furek, Skorba 31 c; Jožica Fras, Slavšina 43 a; Franc Berlak, Zupetinci 31.
6. februar: Luka Podlubovšek, Ziče 90 a, Loče; Rok Mlakar, Draža vas
3,	Loče; Denis Hanžel, Zupetinci 6 a, Cerkvenjak; Kristijan Benovič, Ormoška c. 46, Ljutomer; Matjaž Ketiš, Ra-domerščak 50 a, Ljutomer; Silvester Sirc, Mezgovci 5, Sveti Tomaž; Gregor Meško, Mihovci pri Veliki Nedelji; Aleš Moravec, Šardinje 61, Velika Nedelja; Boris Hebar, Gornji Ključarovci 29, Sveti Tomaž; Kevin Bratuša, Oslu-ševci 23 a, Podgorci; Damir Mavrič, Miklavž pri Ormožu 66; Danijel Pinta-rič, Vičanci 45, Velika Nedelja; Simon Pšak, Pavlovci 5 a, Ormož; Boštjan Fajfar, Mali Brebrovnik 38, Ivanjkovci; David Meško, Lešnica 22, Ormož; Boštjan Kovačič, Hum pri Ormožu 45, Ormož; Gregor Munda, Vodranci 34; Alen Kumer, Zerovinci 33, Ivanjkovci; Janko Štampar, Grabe 27, Središče ob Dravi; Aleš Prapotnik, Trnovci 10, Sveti Tomaž; Marko Slavinec, So-dinci 41 b, Podgorci; Jernej Hebar, Sp.Ključarovci 21, Velika Nedelja; Jernej Sivka, Cvetkovci 3, Podgorci; Simon Topolovec, Zetale 43 a, Dejan Štrucl, Tržec 15, Videm; Marko Mernik, Slomi 8 a, Polenšak; David Muršič, Senčak pri Juršincih; Maja Polanec, Krčevina pri Vurberku; Mitja Drevenšek, Pleterje 55, Lovrenc na Dravskem polju; Jure Šmigoc, Bukovci 9 a, Markovci; Danijel Murko, Gorca
11,	Podlehnik; Tomaž Horvat, Drago-vič 29 a, Juršinci; Alen Auer, Mihovce
12,	Cirkovce; Jure Pšajd, Lovrenc na Dr. polju; Bojan Šori, Rotman 24, Juršinci; Branko Polanec, Krčevina pri Vurbergu; Martin Bukšek, Zetale 51 c; Rok Zorko, Zagojiči 26 a, Gorišnica; Tadej Stergar, Krčevina pri Vurbergu; Darko Štrucl, Ormoška 116, Ptuj; Kristijan Krajnc, Lešje 10 b, Majšperk; Amadej Arnuš, Kicar 45 a, Ptuj; Nino Sever, Zagorci 58 a, Juršinci; Dejan Lorber, Stoperce 4, Stoperce; Marcel Gojkošek, Trnovec 18 a, Lovrenc na Dravskem polju; Matevž Pleteršek, Slovenja vas 56 b, Hajdina; Domen Kokol, Ormoška c. 57, Ptuj; David Golob, Prerad 49, Polenšak; Silvester Murko, Bišečki Vrh 47, Trnovska vas; Uroš Kmetec, Soviče 17, Videm pri Ptuju; Nino Milošič, Repišče 28 a, Zgornji Leskovec; Sandi Ivančič, Ba-rislavci 10 a, Lovrenc na Dravskem polju; Matic Bedrač, Pobrežje 154 a, Videm pri Ptuju; Tadej Horvat, Sp. Ve-lovlek 36, Ptuj; Luka Horvat, Mestni Vrh 81, Ptuj; Benjamin Marin, Mo-škanjci 104, Gorišnica; Aleš Petek, Polenci 32 a, Polenšak; Alen Krajnc, Ormoška c. 2, Ptuj; Blaž Kampl, Gra-
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Pot
Vprašanje: Kdaj naj vem, da sem v življenju na pravi poti in kako naj na njej zdr-žim?
Odgovor: Spoštovani bralec, iz horarne karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da ste že dolgo na pravi poti in da kljub vsemu dvomite v to. Vsekakor si želite, da bi imeli drugačno pot in nenehno potrebujete določene potrditve in smerokaze. Slednje dobite velikokrat, ampak se vam zdijo premalo prepoznavni. Kljub vsemu boste morali biti bolj zadovoljni s tistim, kar imate, in ne boste smeli prehitevati določenih dogodkov. Jasno in glasno boste morali povedati svoje mnenje in biti bolj pozorni na drobne stvari. Od časa do časa je tako, da preprosto ne znate uživati in se predajati lepim trenutkom. Menite tudi, da bi lahko naredili še več in počasi bo čas, ko boste morali stopiti korak naprej. Pri tem bo koristno delovala osebna analiza in ugotovitev dejstev, na kaj ste lahko ponosni in na kaj ne. Moder se človek ne rodi, ampak postane z leti in bogatimi izkušnjami. V mozaiku usode je za vas zapisana sreča in tako kot vsi na tem svetu, jo morate poiskati in aktivirati. Slabih dogodkov ne morete ignorirate, ampak jih lahko samo sprejmete in posledično predate v večno svetlobo. Ko človek prične stopati po razpotju duhovnosti, se mora še bolj zavedati dejstva, da ni sam na tem svetu in da s svojim znanjem lahko pomaga drugim. Prav gotovo ni vsak dober kuhar, šofer ali
svetovalec. Ravno zaradi tega je še bolj pomembno, da se ukvarjate izključno s tistim, kar dobro znate in za kar ste poklicani. Kako to veste? Preprosto omenjeno začutite v svojem srcu in ta glas je tako močan, da se ga ne da preslišati. Zelo dobro je tudi, da ste solidarni in da radi pomagate drugim. Pomoč je odvisna od vas samih in možnosti, ki jih imate. Pri tem štejejo tudi lepe in prijetne besede. Ne smete pozabite, da naravni duhovni zakon pravi, da lahko drugim pomagate samo pod pogojem, da vas za pomoč zaprosijo. Brezpogojna ljubezen je večna in prinaša bogata sporočila. Na pravi poti človek zdrži samo pod enim pogojem in ta je, da se ne oddalji od svojega bistva. Lastna bremena in težave sleherni posameznik nosi sam in samo od njega je odvisno, ali jih bo predelal hitro ali počasi. Naravna oblika sprostitve je tudi v naravi in z dovolj gibanja. Svoje notranje
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
občutke si lahko zapisujete in tako boste našli tudi povečano moč in energijo. Simbolika življenja je lahko tudi perut bele golobice - nežno in čudežno. Ko boste znali na vse omejitve pogledati s srcem in kot na izziv, tedaj boste vedno našli tudi rešitev. Na duhovnih razpotjih je vedno veliko možnosti in pomembna je odločnost. Želim vam, da bi pogumno stopali naprej po svoji poti in da bi imeli upanje - tako vase kot v Življenje!
Šifra: Sin
Vprašanje: Kako naj pomagam sinu, ki se nenehno upira in ne uboga. Je v najstniških letih in se bojim, da bo zašel na kriva pota.
Odgovor: Spoštovana bralka, najprej bi vas želel pozdraviti in vam zaželeti vse dobro in
Grešni kozli
Magdalena je bila kot otrok vedno »grešni kozel« v družini. Še sedaj trpi zaradi občutkov krivde in se zdravi pri psihiatru. Zanima jo, kaj je bilo narobe z njenima staršema, zakaj sta bila takšna do nje? V ozadju tega, da je otrok »grešni kozel« v družini je vedno to, da si nekateri starši ne morejo priznati, da so nesrečni v zakonu, da je njihov zakon zavožen ali da ne živijo tako, kot so si nekdaj želeli. Zato iščejo krivca za svojo nesrečo in ga večkrat najdejo v svojem otroku. Zal se je to zgodilo tudi Magdaleni, ki še danes trpi zaradi tega.
Ko starši najdejo »krivca« v svojem otroku, se jim nenadoma zazdi življenje vse boljše in lepše, če bi se otrok več učil, bil bolj pošten, bil bolj priden, natančen ali poslušen. Ker je takim staršem kar naprej potrebna samoprevara, iz dneva v dan iščejo napake v otroku in mu nekaj očitajo, dokler ga osebnostno povsem ne zmedejo in ga zasujejo z občutki krivde in nemočnega revolta. Izkušnje iz prakse celo kažejo, da se takšni starši hitro lotijo naslednjega otroka, ko takšnega otroka ozdravimo. Če je bil otrok edinec in nimajo več kje iskati krivca, pride običajno konflikt med staršema nemaskirano na dan.
Upam, da je Magdaleni sedaj bolj razumljivo, kaj se je verjetno dogajalo v njeni družini, ko je bila otrok.
Mag. Bojan Šinko
Ce imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
veliko osebne sreče. Najstniška leta so najtežja leta in prinašajo veliko dokazovanja in potrjevanja. Sin je zaskrbljen v smislu tega, kako ga bo sprejela družba in kako bo dokazal svoj prav. Daleč od tega, da so njegove odločitve vedno na mestu, ampak vseeno je v sebi dobra duša in ima mehko srce. Kljub vsem nesoglasjem, ki jih imata, bo našel pravo pot in bo odrasel v osebo, ki je vredna zaupanja. Vaša naloga je predvsem ta, da mu znate postaviti meje in pravila igra. Nenehno pregovarjanje se ne izplača in ni koristno. Ugodno je, da se po potrebi povežete tudi s strokovnjaki in
jenščak 14, Ptuj; Rok Mesarec, Zamu-šani 49 a, Gorišnica; Matej Visenjak, Hlaponci 62, Polenšak; Niko Rojko, Grajenščak 28 a, Ptuj; Tadej Petrovič, Mestni Vrh 8, Ptuj; Friderik Pulko, Zetale 93; Marko Letonja, Pristava 16, Cirkulane; Aljaž Terbuc, Kicar 119, Ptuj; Gašper Vindiš, Ptujska Gora 3; Gregor Pšajd, Drstelja 40, Destrnik; Tomaž Horvat, Stojnci 55, Markovci; Valentin Novak Križanec, Majšperk 30; Andrej Zorko, Drbetinci 54, Vito-marci; Darja Kramberger, Trnovska vas 51; Timotej Čeh, Podvinci 66; Primož Vidovič, Bukovci 143, Markovci; Igor Levstik, Zlatoličje 35. 7. februar: Boris Šalamija, Vičanci 96 a, Velika Nedelja; Darja Habjanič, Litmerk 12, Ormož; Boštjan Dobovi-šek, Pacinje 32 a, Dornava; Marija Arnuš, Podlehnik 81; Irena Kukec, Mala vas 27, Gorišnica; Rozalija Bol-car, Spuhlja 99 b, Ptuj; Petra Bolcar, Spuhlja 99 b, Ptuj; Zvonko Letonja, Orešje 178, Ptuj; Darko Jerenec, Do-lena 53a, Ptujska Gora; Boris Ilec, Gruškovec 4 a, Cirkulane; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Mateja Arnuš, Podlehnik 81; Mitja Serdin-šek, Nova vas pri Ptuju 58, Ptuj; Alojz Horvat, Juršinci 19 a. 9. februar: Franc Kolarič, Stanovno 12, Ivanjkovci; Klavdija Jaušovec, Trgovišče 64, Velika Nedelja; Tadej Rajh, Velika Nedelja 6; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu, Ptuj; Janez Malinger, Skorba 27 c, Hajdina; Daniel Gojkošek, Hajdoše 17 a, Hajdina; Martin Sok, Bukovci 92, Markovci; Anamarija Jernejšek, Stoperce 52, Stoperce; Boštjan Kokol, Krčevina pri Ptuju 78, Ptuj; Ksenija Fijuš, Lancova vas 11, Videm pri Ptuju; Milena Pihler, Sp. Velovlek 15 a, Ptuj; Avgust Kodrič, Čermožiše 98, Zetale; Darko Kuzma, Trubarjeva ul. 3, Ptuj; Marjan Krojsl, Ul. 5. prekomorske 3, Ptuj; Slavko Ci-glar, Kicar 11 a, Ptuj; Jan Jovič, Orešje 101, Ptuj; Edvin Horvat, Muretinci 51,
Gorišnica; Aleš Bezjak, Trajanova ul. 12, Ptuj; Franc Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Ivan Fijan, Zabovci 11 a, Markovci; Valerija Skok, Videm pri Ptuju 32; Franc Brmež, Sp. Velovlak 32 b, Ptuj; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Marta Rajh, Dragovič 40, Juršin-ci; Marjana Rodošek, Sedlašek 112, Videm pri Ptuju; Bogdan Potočnik, Spodnje Jablane 5, Cirkovce; Jožef Fideršek, Tržec 34 a, Videm pri Ptuju; Matej Horvat, Grajenščak 61 a, Ptuj; Patricija Rajh, Dragovič 40, Juršinci; Boris Vuzem, Hrastovec 5 e, Zavrč; Marija Lesjak, Miklavž na Dravskem polju; Janko Vogrinec, Muretinci 37, Gorišnica; Ludvik Skela, Dobrina 65 b, Zetale; Benjamin Majar, Bukovci 19, Markovci; Martin Cafuta, Dežno pri Podlehniku; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Vesna Rojko Prešernova ulica 13, Ptuj; Mirko Petek, Grajena 2 a, Ptuj; Robert Perko, Krčevina pri Vurbergu, Ptuj; Anton Ciglarič, Bodkovci 32, Juršinci; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52, Destrnik; Dušan Prosenjak, Brstje 17, Ptuj; Vesna Jarc Kodrič, Čermožiše 98, Zetale; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Danijel Mihe-lak, Črmlja 4, Trnovska vas; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Uroš Klinc, Cirkulane 39; Roman Meško, Mezgovci 56 a, Dornava; Janez Zni-darič, Lancova vas pri Ptuju; Danijel Čeh, Dornava 31 a; Slavko Gabrovec, Meje 4, Cirkulane; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Sabina Zuran, Senešci 41, Velika Nedelja; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1 b, Ptuj; Boris Potočnik, Orešje 152, Ptuj; Tadeja Zavec, Zg. Leskovec 9 b; Branka Galun, Sestrže 48, Majšperk; Mitja Benko, Trnovska vas 13 a; Zdenka Cebe, Ptujska 65, Pragersko; Peter Kovačič, Jelovec pri Makolah 3, Makole; Danica Maglica, Prepolje 87, Marjeta na Dravskem polju.
Zdravstveni nasvet
Rotavirusne okužbe je treba prepoznati pravočasno
V Sloveniji so okužbe z rotavirusi zelo pogoste. Tudi v toplejšem obdobju sezona rotaviroz še ni končana. Najpogosteje zbolevajo malčki do drugega leta starosti, ki bolezen tudi najtežje prenašajo. Vendar lahko z ustreznimi higienskimi ukrepi in cepljenjem širjenje rotavirusov uspešno preprečimo.
Rotavirusi so okrogli virusi, ki povzročajo neprijetne okužbe, s katerimi se otroci najpogosteje okužijo v vrtcih. Okužbo spremljajo driska, bruhanje, povišana telesna temperatura, slabo telesno počutje, izčrpanost in utrujenost. Obolenje še posebej težko prenašajo otroci in dojenčki, pri katerih lahko pride celo do izsušitve, ki je za njih lahko tudi življenjsko nevarna. Pravočasno prepoznavanje okužbe in nadomeščanje izgubljene tekočine pri otroku je zato izjemnega pomena. Če nadomeščanje tekočine pri otroku, ki ima drisko ali bruha, ni mogoče, je treba poiskati zdravniško pomoč. Zlasti dojenčki in majhni otroci se zaradi driske in bruhanja lahko hitro »izsušijo«. Izgubljeno telesno tekočino je treba v tem primeru nadomeščati z infuzijo.
Obolenje se lahko pojavi večkrat, saj obstaja več različnih tipov rotavirusov. Mogoče so ponovne okužbe, ki pa po navadi niso tako resne kot prva. V Sloveniji so okužbe z rotavirusi zelo pogoste. V letu
2011 se je število prijavljenih primerov rotavirusnih okužb povečalo za kar 52 odstotkov. Ravno tako se je povečal odstotek hospitalizi-ranih otrok, mlajših od pet let, in sicer za kar 9,5 odstotka. Pri okužbah z rotavirusi je zelo pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine. Prenos okužbe preprečujemo s pogostim in pravilnim umivanjem
tako mu boste najbolj pomagali. Njegovi izbruhi jeze so zaradi tega, ker želi na vsak način vzbuditi pozornost. Kakšno nesoglasje bo in je normalno, ampak česa težjega pa ne bo. Vsekakor je dobro, da mu tudi zaupate in da se ne bremenite preveč z njim. Seveda ste mu mati, ki mu je podarila življenje in s tem veliko možnosti za razvoj in pot. Zavedajte se tudi, da ga boste dobro vzgojili in v vlogo bolj aktivno vključite njegovega očeta. Lepo se imejte in uživajte!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
rok. Če oboleli bruha, izbruhanino čim prej odstranimo. Prostor, kjer se nahaja bolnik, je treba večkrat dnevno prezračiti in površine temeljito očistiti z vročo vodo in de-tergentom. Bolni otroci naj okrevajo doma ali v zdravstveni ustanovi.
Edini učinkoviti način zaščite otrok proti rotavirusom je pravočasno cepljenje, ki ga priporočajo tudi strokovnjaki. V Sloveniji sta na voljo dve cepivi. Prvo je na voljo v dveh, drugo pa v treh odmerkih. Cepivo je otroku prijazno, ker se ga enostavno vbrizga v usta, zato ni neprijetno in je popolnoma neboleče. Cepljenje se lahko prične pri dopolnjenih šestih tednih starosti in mora biti zaključeno do šestega meseca starosti. Med posameznimi odmerki cepiva morajo preteči vsaj štirje tedni.
Suzana Bajuk
Foto: arhiv
Slo glasbene novice
RTV Slovenija bo letos pripravila dva velika glasbena festivala, Slovensko popevko ter Melodije morja in sonca. S tem bo slovenskim glasbenikom omogočila, da svoje delo s področja zabavne glasbe predstavijo na dveh žanrsko različnih festivalih.
-k-k-k
Organizatorja festivala Melodije morja in sonca Občina Piran in Avditorij Portorož sta po dvoletnem premoru k sodelovanju pri pripravi letošnjega festivala povabila tudi RTV Slovenija. V soboto, 7. julija, se tako festival vrača na tradicionalno prizorišče v Avditorij Portorož. Festival od ustanovitve leta 1978, ko je na odru na Tartinijevem trgu v Piranu zmagala mlada Monika Kovačič, živi v srcih mnogih generacij slovenskih glasbenikov in ljubiteljev slovenske popularne glasbe. Še vedno v ušesih zvenijo uspešnice Ota Pestnerja, Helene Blagne, Marte Zore, Bazarja, Faraonov, ansambla GuGu, Nuše Derenda, Čukov, Slavka Ivančica, Anike Horvat, Mance Špik in mnogih drugih.
•k-k-k
Poletnemu festivalskemu dogajanju pa jeseni sledi še festival Slovenska popevka. Razpis za festival že poteka in se bo zaključil v soboto, 12. maja. Na letošnji Slovenski popevki bodo podeljene štiri nagrade: velika nagrada strokovne žirije Slovenska popevka 2012 za najboljšo skladbo v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo in velika nagrada občinstva Slovenska popevka 2012.
Festival bo potekal v soboto, 15. septembra, ob 20. uri v SNG Opera in balet Ljubljana. Prireditev bodo neposredno prenašali na Radiu Slovenija, Televiziji Slovenija, Radiu Maribor in Radiu Koper.
MZ
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ROCK PARTYZANI - Prevarani
JfHMIl. - Počasi &ApOLONiA- Ta občutek 7. DAVID GROM - En klic stran 6. VLADO KRESLIN - Okna na stežaj 5. GAME OVER - Zdaj grem naprej 4. NATALIJA VERBOTEN - knockout 3. APRIL - Ujeta na netu 2. TABU IN ANDREJ ŠIFRER - Romanje 1. ZORAN PREDIN & COVERLOVER - Nova okupator!«
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Siddharta, Dan D in Big Foot Mama na enem odru
V Vinici v Beli krajini bo v začetku avgusta potekal festival glasbe, sonca in zabave Schengenfest. Festival bo letos postregel z najboljšim glasbenim izborom doslej.
Prvič bodo na enem odru nastopili trije največji in najbolj priljubljeni slovenski rok bendi: Siddharta, Dan D in Big Foot Mama. Poleg sonca, kopanja v čudoviti Kolpi in koncerta z največjimi imeni slovenske glasbene scene organizatorji iz KUD-a Bela krajina obljubljajo tudi glasbene izvajalce iz tujine. »Zveneča imena iz tujine letos prihajajo iz Anglije, ZDA, Avstrije, Finske ter seveda republik nekdanje Jugoslavije, igrali pa so na največjih festivalih, kot sta na primer Glastonbury in Rock Am Ring. Veseli smo, da bomo ponudili izjemen glasbeni program. Odlično kažejo tudi podatki iz predprodaje vstopnic. Še preden so bila znana vsa imena nastopajočih, smo uspeli prodati veliko vstopnic. To nam daje signal, da nam obiskovalci
Oder na letošnjem Schengenfestu bodo zatresli tudi člani zasedbe Dan D.
v celoti zaupajo in se na festival, ki je vsako leto večji, radi vračajo. Ob že omenjenih rok izvajalcih pa napovedujemo tudi večji elektronski oder, kjer bodo nastopili najbolj vidni didžeji ta hip,« sta povedala organizatorja Darjan Moravec in Jernej Zajc.
Schengenfest se tako vztrajno spreminja v tridnevni mednarodni festival, ki postaja vedno bolj prepoznaven po izjemnem programu. Med 3. in 5. avgustom bodo na velikem odru za še eno nepozabno poletno zabavo poskrbela velika imena, nekatera pa ostajajo presenečenje vse do zadnjega. Schengenfest bo postregel tudi s koncerti kakovostnih glasbenikov, ki se šele uveljavljajo in bodo zagotovo vrh slovenske scene krojili v prihodnosti. Program je sestavljen tako, da obeta skoraj 12-urno koncertno poslastico vsak festivalski dan.
Po razprodanem prvem kontingentu vstopnic so se organizatorji odločili za novo pred-prodajno akcijo, v kateri prav tako ponujajo ugodne cene vstopnic za tridnevno zabavo ob glasbi in soncu. Vstopnice bo pod ugodnimi pogoji v predprodaji možno kupiti do vključno 26. junija.
MZ
Filmski kotiček
Jekleno nebo
Pred nekaj tedni je skupina srbskih umetnikov izpeljala zanimiv poskus. Goebelsov manifest iz zgodnjih let nacistične stranke so prevedli in ga šestim različnim strankam (v katere so se včlanili) ponudili kot svojo strategijo predvolilnega boja pred skorajšnjimi volitvami. Uspeh je bil (ne)pričakovan. Vsi so se bliskovito povzpeli po lestvici strankarskih hierarhij in v primeru zmage na volitvah so že bili določeni za prevzem pomembnih funkcij (direktorji, itd.). Ko so javno obelodanili svoj trik, so se stranke zavile v molk. Današnji nemirni politični in ekonomski časi so plodna
Iron Sky
Igrajo: Udo Kier, Kym Jackson, Julia Dietze, Peta Sergeant, Stephanie Paul, Götz Otto, Christopher Kirby
Režija: Timo Vuorensola Scenarij: Michael Kalesniko, Jarmo Puskala, Johanna Sinisalo Žanr: črna ZF-komedija Dolžina: 93 minut Leto: 2012
Država: Finska, Nemčija, Avstralija
tla za konservativne, pa tudi skrajne ideje, zato desnice po vsem svetu rajajo od veselja, ker jim ratingi letijo v nebo. Besedišče in ukrepi, ki jih pri tem uporabljajo, niso daleč od propagandnega besednjaka nacistične stranke.
Film Jekleno nebo nehote podaja točno takšno sporočilnost. Posneli so ga finski filmski navdušenci, ki so po dolgih letih filmske gverile in kopice kratkometražnih filmov leta 2005 ugotovili, da je čas za vstop v ligo profesionalcev. Njihov Star Wreck: In the Pirkinning je sicer prvi dolgome-tražni film, ki pa je kljub osupljivim posebnim učinkom še vedno le gverilska produkcija, kar se mestoma pozna tudi filmu Jekleno nebo, kljub 6,5 milijonskemu proračunu. Videti je, da je samouki režiser Timo Vuorensola končal razvoj svojega režiserskega sloga, saj bo odslej šlo le še za to, da svoje vizije uresniči čim bolj umetelno.
Ideja o nacistih, ki so 70 let hibernirali na temni strani Lune in pripravili invazijo za ponovni poskus osvojitve planeta Zemlja, je v svoji preprostosti enostavno sijanja, čeprav
je na nivoju srednješolske podivjane domišljije. Težava s to idejo je v tem, da se sicer sliši krasno, toda kako jo raztegniti v 93-minutni film? To vendar niti ni ideja, ampak gag. Avtorji so s tega stališča uspeli v film vnesti dovolj drugih elementov in celo resne sporočilnosti, ki film povzdignejo nad druge tovrstne poskuse (recimo ponesrečen Burtonov Mars napada!). Kljub bistri in ostri družbeni satiri pa se film niti ne trudi stopiti iz svojih underground okvirov, kar niti ni slaba ideja. Tako je gledalec zadovoljen, ker je kozarec na pol poln in ne na pol prazen.
Avtorji so tehnično nedvomno dozoreli, ohranili so prijetno otroško navdušenost nad filmom kot medijem, ohranjajo ali znova oživljajo malce poza-
bljeno vrsto humorja, ne bi pa jim škodila krajša šola scenari-stike, kjer bi se naučili malce bolj izrazitega narativnega loka, kajti film je mestoma videti zgolj kot kolaž sicer izvrstnih, toda nepovezanih šal na račun nosilne zgodbe filma, mestoma pa tudi občutimo, da je vizija presegala sposobnost svoje uresničitve.
Kljub sporni vsebini in satiri pa vseeno gre za politično korekten in neškodljiv film, ki bi glede na iztočnico lahko bil veliko slabši, po drugi strani pa bi lahko bil tudi nekoliko boljši. Kljub temu je lepo na velikih platnih videti tako prijetno izkrivljeno subverziven film, ki ne prihaja iz generičnega Hol-lywooda.
Matej Frece
^ J OVEN
(21.3. - 20.4.)
_o
S	Začetek maja obljublja veliko
'g	svežine in harmonije. Zadeve na
.g	delovnem mestu se bodo odvijale
JI	v vašo korist. Pravzaprav boste
-a	imeli možnost, da boste orali le-
"s	dino. Spremljala vas bo sreča v
1	komunikaciji. Pogovori prinašajo
1	čarobnost. V ljubezni ne bo vse po vaše.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Izpolnila se vam bo srčna želja. Življenje se bo obarvalo v pisane barve in uspehi se bodo stopnjevali. Doživeli boste neko preobrazbo in hrepeneli po novih izzivih. Umetniške dejavnosti bodo v ospredju, kreativno bo v ljubezni. Finančno se ne boste smeli pritoževati. Vaš dan bo sreda.
wl
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Odličen teden je Obarvani boste v barve ljubezni, harmonije in romantike. Jasno je, da boste v vsem uživali in se predajali čudovitim občutkom. Partnerjeva podpora in namigi bodo prinesli razcvet in nove poglede. Na delovnem mestu bodite bolj previdni in diplomatski.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
. Vaše misli bodo prijetne in harmonične. Dobro vam bo služila
tudi intuicija. Nekatere poglede boste odkrivali skozi svet sanj in razrešili neko dilemo iz preteklosti. Čeprav boste iskali bližnjice, jih ne bo. Ogledalo napredka bodo vaši prijatelji. Konec tedna romantično doživetje.
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Zdelo se bo, da boste s svojim mislimi ustvarjali prijetne stvari. Analiziranje vam bo šlo zelo dobro od rok in tako boste na delovnem mestu prišli do zanimivih odkritji. Odkrito se boste pogovarjali o svojih bremenih in ustvarjali. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim in vezanim.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Imeli boste polne roke obveznosti. Toda obdobje bo v osnovi namenjeno sprostitvi. Odzovite se klicu narave in bodite prožni. Spremenili boste stil življenja in ugotovili, kaj vas veseli. Nekoliko bolj nemirni boste v ljubezni in težko bo, če ne bo po vaše. Blesteli boste v službi.
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAS KNEZOŠKOF (FRANC)
NAS KOLESAR (MIHA)
LOVSKO SUKNO
ZALOZNIK, IZDAJATELJ
GRAD PRI PARMI
NASA NOTRANJA MINISTRICA
POVZETEK, IZVLEČEK
OBLIKA MOLITVENIKA
RDEČE ZIMSKO JABOLKO
HRAPAVOST
OLIVERA, OLIVA
PRIVRZENEC REALIZMA
PETER OBLAK
SODNIK
HUDIČ
PENEČE VINO
AFRISKA
drŽava
HRVAŠKI NOGOMETNI VRATAR (IVAN)
STANJE NEPOPOLNE ZAVESTI
DRAGO ELIKAN
LENOBA
INSTRUM. SKLADBA
NAPOVED ČESA
NEZAKONITOST
SKORJA NA SNEGU
SERVIRNI PRTIČEK, POGRINJEK
JOK, PLAČ
RUSKI FOTOAPARAT
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BABICA
OTO GIACOMELLI
100 m2
ČEBELJI PANJ
DESNI PRITOK GANGESA
SKOPLJEN BIK
RIMSKA 2
SMUČAR KOMBINATO-REC (MITJA)
HRVAŠKA POKRAJINA
HIŠNI SVET
ČAČAK
NEMŠKI VOZNIK BOBA (MAINHARD)
VODILO PRIDELOVANJA
MAJHEN KOT, KOTIČEK
SL. DRUŠTVO ZA KULTURNO UMETNOST
GOROVJE V MJANMARU
PRISILNO DELO V FEVDALIZMU
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARSANA = slovensko društvo za kulturno umetnost, ILIN = hrvaška filmska igralka (Inge, Vlak brez voznega reda), KUTNAR = slovenski knezoškof (Franc Ksaverij, 1793-1846), NEHMER = nemški
voznik boba (Meinhard, 1941-), NEUMEIER = ameriški baletni plesalec (John, 1942-), NIETO = španski motociklist (Angel, 1947-), TRETJAČA = trava tretje košnje, tudi otavič, TURINA = hrvaški nogometni vratar (Ivan, 1980-).
■e^eu 'ue^ejv 'euesjv '0|}0>1
'o|ageu 'jaiunaN 'eu|Ae|so|A| 'giuejQ '|| T|n 'je '90 'euaius '^aA 'jas '}sou|e£a|! 'uaiuo '30 'isaAezpd 'euunx 'janqje 'od Ispai 'jsoAe^sej 'jn eSMu^ 'isougejiu 'ojaiN 'upi 'epogn '^ap^ touAejopoA "BVINVZIdVI 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 28. april:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike z Matejo. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (SNOP). NEDELJA, 29. april:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30,
15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (SNOP). PONEDELJEK, 30. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. ODPRTI TELEFON: 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 15.40 Melodija meseca. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (SNOP). TOREK, 1. maj:
5.00 PRVOMAJSKO JUTRO. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obe-
ta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Odprti telefon. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00. PRAZNIČNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: 14.15 Melodija dneva. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (SNOP).
SREDA, 2. maj:
5.00 PRAZNIČNO JUTRO, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 14.00 PRAZNIČNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 14.15
Melodija dneva. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Puta-rek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (SNOP). ČETRTEK, 3. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 DOPOLDAN NA RADIU PTUJ. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10
Med ljudskimi pevci in godci (po-novitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (SNOP). PETEK, 4. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.00 PRAZNIČNI PETKOV POPOLDAN: 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (SNOP). Minute za rekreacijo - v petek po 11. uri z Majdo Fridl.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Razmišljali boste o tem, kaj boste spremenili. Sanje o potovanju in svobodi bodo ostale samo sanje. Bolje bo, da naredite pri sebi analizo in ugotovite, kdo vašo pomoč resnično potrebuje. S svojim znanjem in dobro voljo boste spravili v smeh ljudi okoli sebe. Ni vse zlato, kar se sveti.
škorpijonom strelec fi^-
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Sledili boste svoji resnici. Vneto boste zagovarjali svoje mnenje in ne boste odstopali od svojih namigov. Zavedati se morate, da se morate na delovnem mestu sprostiti. Neki projekt se bo odvijal drugače, ampak konec dober - vse dobro. V ljubezni bo čas namenjen romantiki.
KOZOROG
(H. l2. - IO. l.)


Zdelo se bo, da boste nekoliko nemirni. Kajti pred seboj boste imeli obdobje izzivov in novih idej. Pomembno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov. Sprostila vas bo tudi narava in športne aktivnosti na prostem. Ljubezen bo pesem o sreči, muza ustvarjalnosti vam bo dala krila.
VODNAR
(Il. l. -18.2.)
Dnevi prinašajo posebne ugodnosti in priložnosti za pogovor. Resnično boste imeli tudi mnogo dela in delavnih obveznosti. Sprostili vas bodo pogovori. Od sebe boste oddajali magnetično energijo in skozi to prejeli neko ugodnost. Srčni izvoljenec vam bo v oporo.
Ljubezen vas bo dobesedno polepšala. Mesec maj prinaša neko čarobnost in svežino. Tako boste zastavljenim nalogam kos. Vsekakor bo modro, da boste razmislili, kaj vas veseli. Ljudje bodo v osnovi še vedno vaše ogledalo. V okrilju doma se boste rešili nekaterih bremen.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Spremljala vas bo sreča. Našli boste nek mir in pravo pot. Službeno se bodo zadeve odvijale v vašo korist. Vsekakor je jasno nakazano, da boste na delovnem mestu izbrali pravilno odločitev in boste prejeli pohvalo. Ugoden čas za urejanja doma in okolice. Bodite kreativni!
Hajdina • Prvi občni zbor TD Mitra Hajdina
Letos bodo uredili okolico I. mitreja in izdali brošuro o občini Hajdina
V petek, 13. aprila, je v hotelu Roškar v Hajdošah potekal prvi občni zbor TD Mitra Hajdina. Na njem so pregledali delo v prejšnjem letu in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Izvolili so tudi nova člana upravnega odbora iz vrst novoustanovljenega odbora RK Hajdina in društva Žejne ribice, tako da sedaj šteje 23 članov.
Foto: Črtomir Goznik
Na občnem zboru so se predstavili učenci OŠ Hajdina z raziskovalno nalogo Učno-kolesarska pot Hajdina.
Od 62 članov se je zbora, ki je potekal v treh delih, udeležilo 40 članov. V prvem delu so se predstavili učenci OŠ Hajdina z raziskovalno nalogo Učno-kolesarska pot Hajdina, s katero so sodelovali tudi na 26. festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Mentorici sta bili Tatjana Lukovnjak in Majda Korošec, učenci Nika Vukovič, David Murko, Gašper Mlakar, Marcel Kaisersberger in Žiga Glažar pa so prekolesarili celo občino Hajdina in pripravili dve re-kreacijsko-turistični poti. Obe potekata ob številnih zanimivostih. Vse so predstavili tudi v spremljajoči knjižici.
TD Mitra Hajdina je lani prevzelo koordinacijo in izvedbo tradicionalnega ocenjevanja najlepše urejenih objektov v občini Hajdina, ki je sestavni del praznovanja občinskega praznika. Prvo izobraževanje je potekalo ob predstavitvi prvega Mitreja na Spodnji Hajdi-ni. TD Mitra Hajdina je v letu 2011 oddalo prijavo na javni razpis za oddajo projektnih predlogov za izvajanje razvojne strategije LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah za leto 2012. Vanj so vključili ureditev dostopa in neposredne okolice I. mitreja in izdajo brošure o občini. Na razpisu so uspeli in za izvedbo projekta bodo pridobili skoraj 70 odstotkov nepovratnih sredstev. V celoti naj bi načrtovana dela dokončali do sep-
G. Vogrinec, o čem pripoveduje roman Maturant?
Generacija ptujskih gimnazijcev zaključuje šolanje. Maturant Zoran se s sošolkama Diano in Heleno spominja grenko-sladkih trenutkov odraščanja, ljubezni, prijateljstev, razočaranj, prevar. V Klubu mladih najde Zoran tako kot mnogi njegovi vrstniki drugi dom. Tam se pleše, zabava, gleda TV, igra namizni tenis, odvijajo se koncerti, potopisna predavanja, vadijo se celo borilne veščine. Zoran se spoprijatelji z redarji Ljubom, Mišem in Davorinom ter spozna punco, vihravo in radoživo Valerijo. Streznitev pride ob soočenju
tembra letos.
TD Mitra Hajdina je tudi partner v projektu EPK - Umetnost okrog 1400, ki ga vodita dr. Marjeta Ciglenečki in dr. Polona Vidmar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V projekt je vključena tudi cerkev sv. Martina. Kot je povedala predsednica hajdinskega turističnega društva Sonja Brlek Krajnc, si od projekta obetajo strokovne izsledke o obravnavanem obdobju. Na območju, kjer stoji Mariničeva domačija, ki so jo prvotno nameravali urediti za potrebe turistične in informacijske dejavnosti,
z mamili, ko odkrije, da je Valerija postala narkomanka. Tedaj niti ljubezen niti prijateljstva ne zaležejo več. Zoran poskuša spremeniti svet, toda na maturantskem izletu ga čaka novo presenečenje. Sledi spoznanje, da veliko storimo že s tem, ko spremenimo sami sebe. Za Zorana največjega zrelostnega izpita ne predstavlja maturitetni izpit, ampak življenje samo.
Koliko časa ste pisali Maturanta?
»Napisal sem ga v študentskih letih. V resnici je to moj prvenec, čeprav je na izid čakal do sedaj. Pisan je v prvi osebi, vendar to ni avtobiografski roman, čeprav vsebuje veliko bi-
bodo po novem uredili arheološki park. Trenutno pa največ pozornosti namenjajo pripravi gradiva za razpis Čezmejno sodelovanje Slovenija - Hrvaška, na katerem TD Mitra Hajdina nastopa kot partnerica občine Hajdina in hrvaških partnerjev - občine Varaždinske Toplice in Zavičajnega muzeja Varaž-dinske Toplice.
Delo in cilje iz prvega leta delovanja so ocenili kot zelo uspešno. V letošnjem letu ob izvajanju že omenjenih projektov načrtujejo izdajo razglednic, postavitev spletne strani društva, predavanje na temo
ografskih podatkov. Predvsem sem želel izpostaviti duh časa in utrip življenja na Ptuju.«
Kaj je vam pomenil Klub mladih na Ptuju?
»Kot sem že omenil, je bil klub v 70. in 80. letih za številne mlade Ptujčane drugi dom. Tam se je dogajalo marsikaj, od kulturnih, izobraževalnih do družabnih, zabavnih in rekreativnih vsebin. Na splošno je bilo tedaj več druženja med mladimi. Računalniška era je marsikaj spremenila, predvsem v škodo neposrednega osebnega stika.«
ureditve okolice na podeželju pa bo že 8. maja. Pripravili bodo tudi osnutek za dokumentarni film o občini Hajdi-na, v sodelovanju s PD Hajdi-na pa načrtujejo oblikovanje pohodne poti. Načrtujejo tudi tesnejše povezovanje z nekaterimi sosednjimi turističnimi društvi.
Na občnem zboru so se posebej zahvalili za podporo občine Hajdina, prav tako pa župniku Marjanu Feslu, ki jim omogoča srečevanje oziroma delo organov društva v Martinovem kotičku.
MG
V romanu se lotevate tudi problematike mamil ...
»Nekatere mladostniške teme in problemi ostajajo vedno aktualni: ljubezen, prijateljstva, medvrstniško nasilje, mamila. Vsaka generacija jih doživlja po svoje. V desetletju pred Titovo smrtjo smo se tudi pri nas srečali s prvimi pojavi zasvojenosti. V glavnem je šlo za mehke droge. Na srečo se mamila nikoli niso razrasla do akutne stopnje kot v velemestih ali kot v tedaj šokantni izpovedi mlade Berlinčanke Christiane F. Mi otroci s postaje Zoo.«
Maturant je del trilogije. Kaj ta obsega?
»Vsi trije romani se prepletajo in opisujejo svet mladih na Ptuju v obdobju Titove smrti in v letih, ki so sledila. Disko kraljica in Vrnitev kralja diskoteke govorita o dveh diskotekah, Metulju in Super liju, Maturant pa o Klubu mladih.«
Kakšni so vaši literarni načrti?
»V nastajanju sta še dva mladinska romana, ki pa se lotevata ptujske mladine tega trenutka. Do poletja bosta izšla še dva romana o borilnih veščinah (Kenin - telesni stražar in Karate bojevnik 2: Dvoboj).«
Vlado Novak
Silvester Vogrinec velja za začetnika slovenske književne zvrsti športni roman s tematiko borilnih veščin (Karate bojevnik: Beli galeb, 1995, in Gladiator, 2010). Napisal je mladinski roman Disko kraljica (2001). Njegova postmodernistična zbirka pesmi nosi naslov Apokalipsa zdaj (2009). Deluje tudi kot publicist (knjige, članki) in urednik (BUDO Sensei, Slovenski karate, Samurai).
Ptuj • Silvester Vogrinec nagovarja bralce
Izšel je roman Maturant
Izšel je novi roman pisatelja Silvestra Vogrinca, ki govori o ptujskih gimnazijcih in mladini, ki se je svoj čas zbirala v Klubu mladih. Roman je del trilogije, ki jo sestavljata še Disko kraljica (2001) in Vrnitev kralja diskoteke (predvidoma maja 2012).
Od tod in tam
Majšperk • Zlatoporočenca Tominc
Foto: arhiv
31. marca sta v prostorih Občine Majšperk zlatoporočenca Kristina in Stanislav Tominc z Brega pri Majšperku po 50 letih potrdila svojo ljubezen.
Po sklenitvi zakonske zveze 3■ marca 1962 sta si s trdim delom in velikim odrekanjem ustvarila dom na Bregu, kjer živita še danes■ Zlatoporočenka Kristina se je rodila 5■ julija 1943 na Planjskem■ Pri 17 letih je srečala svojega bodočega moža Stanislava■ Kmalu po poroki se je zaposlila v tovarni Konus na Bregu in kasneje v menzi takratne Tekstilne tovarne na Bregu Leta 1990 seje invalidsko upokojia Stanislav se je rodil 12■ oktobra 1938 v Skrbljah Zelo mlad seje zaposlil v tovarni Taninka in kasneje delo nadaljeval v TGA Ki-dričevo■ Tudi on se je leta 1990 upokojil V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes se lahko pohvalita s tremi vnukinjami, razveseljujeta pa ju tudi pravnuki-nji Aneja in Nina Iva■
Nataša Letonja
Ljutomer • Blagovna hiša v preobleki
Foto: NS
Z Mercatorjevim prevzemom ljutomerskega trgovskega podjetja Vesna se je v novi preobleki znašla tudi blagovna hiša v mestnem središču.
Poslovna zgradba dveh etaž iz obdobja zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je spremenila in je preurejena po notah novega lastnika■ Deloma je spremenjen tudi delovni čas blagovnice■ Zaposleni delavci so prerazporejeni po oddelkih Mercatorjevih poslovalnic, nekaj se jih je upokojilo, nekateri pa so se znašli na seznamu zavoda za zaposlovanje■
NŠ
Hajdina • Nočitev v vrtcu
Foto: arhiv Vrtca Hajdina
Ob svetovnem dnevu knjige za otroke se je porodila ideja, da bi v vrtcu izpeljali nočitev s pravljicami. Odziv otrok je bil presenetljiv - vsi so si želeli prespati v vrtcu 23■ marca so v vrtcu res prenočili Po kosilu smo si izdelali laterne in prebrali pravljico, ki nam je govorila o zakladu Renata je zunaj našla pi-smo■ V njem je bil namig za iskanje skritega zaklada^ Odpravili smo se na lov, kije bil še posebej zanimiv, saj so nas na vsaki točki čakali namigi, uganke in delčki zemljevida, ki so nas pripeljali do skritega zaklada v gozdu Izdelali smo si tudi prvo knjigo■ Ko je sonce zašlo, smo se z laternami odpravili na dvorišče■ Otroci so zelo uživali v igri v temi ob rahlem soju laterne■ Ko smo se vrnili v igralnico, smo povečerjali slastne pa-lačinke■ Nato smo si začeli pripravljati ležalnike in se odpravljati k počitku Brali in gledali smo še pravljice H,■ C■ Andersena■ Najbolj utrujeni so takoj zaspali, nekateri pa so še vztrajali pri gledanju risank■ Otroci so spali vso noč, kot da so doma■ Po zajtrku so starši prišli po otroke, ki so jih že nestrpno čakali Zdaj vsak dan sprašujejo: »Kdaj bomo spet prespali v vrtcu?« Vzgojiteljici Maja Bezjak in Renata Gabrovec
Namesto uvoda
Po mnogih letih se je časopis Štajerski tednik ponovno lotil objavljanja literarne priloge Domača rast, v kateri bomo iskali še skrite literarne talente, objavljali priložnostna besedila, predstavljali ljubiteljske in profesionalne pisce, mlade in stare. Omejitev ni! Zato bomo zelo veseli vašega odziva. Vabimo vas torej, da sodelujete z nami. Če se želite s svojimi pesmimi ali krajšo prozo predstaviti širši javnosti, pošljite deset do petnajst svojih pesmi ali dve do tri kratka prozna dela. Uredništvo bo naredilo izbor pesmi, pri proznih delih pa bomo objavili krajši odlomek. Pošljite tudi kratek življenjepis (do največ petnajst vrstic, velikost pisave 12), v katerem zapišite tudi kaj o svojem ustvarjanju, in priložite svojo fotografijo.
Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja življenjepisov, če so ti za objavo preobsežni.
Erika Kotnik
Foto: Črtomir Goznik
Besede o avtorici
Rojena 21. 7. 1944 v Turškem Vrhu. Osnovno šolo sem končala v Zavrču, v Ljubljani pa trgovsko šolo, in se zaposlila kot prodajalka. Pisala sem že v osnovni šoli in v šolskem glasilu objavljala kratko prozo. Po poroki, ob skrbi za družino in službo, pa sem vse opustila. Pisala sem le dnevnik. Leta 2004 sem se včlanila v seniorsko delavnico pri Mariborski literarni družbi in pozneje še v Ptujski literarni klub. Redno se udeležujem vseh delavnic, literarnih nastopov, občasno literarne šole in kolonije. Pišem kratko prozo in poezijo. Vsako leto se udeležim tudi literarnega natečaja seniorskih piscev, ki ga organizira revija Mentor. Enkrat sem bila med nagrajenci, trikrat pa kot sopotnica le-teh. Vsa ta dela so objavljena v zborniku V zavetju besed.
Ob dveh samostojnih pesniških zbirkah, ki sem ju izdala skupaj z možem, objavljam tudi v reviji Locutio in upokojenski reviji Vzajemna.
Domača rasi
Erika Kotnik
O objavljeni liriki
Erika Kotnik se v objavljenih pesmih preizkuša zlasti v ljubezenski tematiki, ki tu in tam preide celo v nekoliko zakrite erotične dimenzije. Vendar se to tematsko središče širi na večja eksistencialna vprašanja, ki jih pred bralca pogosto postavlja skozi osvežene simbole.
Je pa še ena tematska os - odkrivanje in vznikanje pesmi, čudenje nad ustvarjalno silo in energijo ter koprnenje po razumevanju bistva pesmi. Pesnjenje je tako prinašalec dvojnega občutja. Po eni strani je vsaka pesem svojevrstna zmaga, obenem pa prinaša tudi bolečino.
Ritmično so to umirjene pesmi. Ponavadi beseda na začetku verza predstavlja izhodišče, nanjo pa se zatem v značilnem zaporedju povežejo še druge. Vendar je umirjenost bolj prisotna na ravni zunanjega, veliko manj pa notranjega ritma, kjer dobimo občutek nakopičene energije in želje po razblinjenju.
»Za gozdom / sončni žarki, / a ti v temi,« so morda osrednji verzi tega sklopa, ker nakazujejo pesniški princip, po katerem so pesmi grajene; to je princip nihanja, iz globin v plitvine, iz temnega gozda duše v čisto svetlobo srca.
David Bedrač
IZ GLOBINE
Iz globine prši. Zatiskam ušesa. Zagrizem v mlado jutro.
Zarja
pljune vame. Zamižim. Jedla bi rože z njegovih ustnic. Še in še bi okušala zrele sadeže.
Čas
me je odrinil. Potisnil v globino.
BELINA POSTELJE
Koprneče zazrem se
v njeno razkrito belino, s strjeno bolečino, kot bi se plazila v tuje telo.
Zakopljem se v belino postelje in skušam preslepiti razdaljo med nama.

PREBODEN LABOD
Štorklje so odletele.
Mojemu hrastu, iz krošnje, vsak dan zbledeli list odpade.
Črv
slači kožo z debla.
V golih vejah ni več sape.
Pod nagnjenim drevesom ždi
preboden labod.
TRNULJČICA
K tvojemu srcu, obdanemu s trnjem, še vodi bela cesta.
Odpri ga. Prisluhni. Slišala boš škrtanje kamenčkov pod mojimi koraki.
Morda te prebudijo. Morda odmrznejo kristale na tvojih ustnicah. Pustil sem jih tam s slino.
Nisi jih obrisala, videl sem, posrkala si jih, preden si zbežala.
Morda odmrznejo besede, ki sva jih, vroče, zlivala v morje, preden naju laž je razdvojila in te ogradila s trnjem.
KRESNICE
Labod.
Tančica.
Feniks.
Misli padajo, žarijo,
kot kresnice, v juniju, pod večer.
Za gozdom sončni žarki, a ti v temi.
SESALEC POSRKA TVOJE IME
Skozi naoknice se preceja svetloba jutra. Polzi
vzdolž postelje, na tisto praznino ob meni.
Prikrade se sonce. Poboža mojo ramo. Usta se lepijo. Tvoje ime še okušam na jeziku.
S požirkom vode ga poskušam odplakniti. Zatakne se v grlu, zagozdi v pore med zobmi, nato zdrsne med prsti na tla.
Sesalec ga posrka vase.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 28.4.
TV
www.siptv.si
8:00 9:00 10:00 11:30 12:30 13:30 14:30 16:50 17:10 18:00 19:45 20:00 21:00 22:00 23:30
Gorišnica - Iz naših krajev
kronika iz občine Lenart
Voličina ima talent
Utrip iz Ormoža
Polka in Majolka
Ujemi sanje
Video strani
Ptujska kronika
ŠKL
Praznik Občine Sv. Jurij Glasbeni utrinki Gorišnica - Iz naših krajev Utrip iz Ormoža Glasbena oddaja Video strani
NEDELJA 29.4.
8:00 Koncert: Moje pesmi, moje sanje 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL 10:00 Praznik Občine Sv. Jurij 11:45 Video strani 18:00 Zlata harmonika Mala Vas 19:30 Glasbena oddaja 20:00 Kronika iz Občine Markovci 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani
PONEDELJEK 30. 4.
8:00 Veselo na Jožefovo 2. del :25 Utrip iz Ormoža :25 Ptujska kronika :45 ŠKL :40 Ujemi sanje :40 Video strani
:00 Ljudski pevci iz Leskovca se predstavijo
:30 Glasbeni utrinki
:00 Kronika iz Občine Markovci
:20 Markovci - Iz domače skrinje
:20 Mozaik kulture
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Kronika iz občine Hajdina 10:40 Ptujska kronika
11:00 Ljudski pevci iz Leskovca se predstavijo 13:00 Revija Odraslih pevskih zborov - 1. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbeni utrinki 17:00 Revija otroških folklornih skupin 18:30 Praznik Občine Sv. Jurij 20:00 Glasbena oddaja _	. v j - , ,,
22:00 Video strani	¿_ VaiTII ZB 1 5 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
P
tiCRADIOPTUJ
89,8-98,£°l0473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
O O/kcklavž loe.
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAe	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0 TDIKARAVAN	2008	15.980,00	ALU PLAT.	ČRNA
BMW 320 D ELETTA TOURING	2008	14.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
FIAT GRANDE PUNTO1.3 MJTD	2008	5.980,00	KLIMA	BELA
FORD KUGA 2.0 TDCIAWD	2009	18.980,00	ALU PLATIŠČA	KOV. ČRNA
FORDS-MAX 2.0 TDCIDURATORQ	2008	12.680,00	NAVI.	KOV. T. SIVA
PEUGEOT 1007 1.4 HDI TRENDY	2005	4.580,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULTMEGANE CABRIOLET 1.6 SPORT WAY	2002	3.100,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
RENAULT GRAND SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI1	2009	10.770,00	AVT.KUMA	BELA
RENAULTMEGANE 1.5 DCI DYNAMIQ GRANDTOUR	2009	7.660,00	ALU PLAT.	BELA
SKODA OCTAVIA COMBI ELEGANCE 2.01DI	2010	15.780,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
TOYOTA CEUCA 1.8 WT-I 2004,	12.mes	7.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
TOYOTA COROLLA VERSO 2.2 D4D SOL PLUS TEHNO	2008	10.450,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VOLVOS 80 2.4 TU5AUT0M.	2005	7.990,00	XSEN0N	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS 2.0 TIKONFORT	2009	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 BTDIBLUEMOTION LIMUZINA	2008	11.990,00	AVT.KUMA	KOV.ČRNA
VWTOURAN 1.9TDI CONFORT	2007	11.200,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
nik	Cenü	Oprema	Barva
1997	990,00€	prvi last.	bela
2006	5.450,00€	prvi last.	kov. modra
2010	6.490,00€	prvi last.	kov. b0rd0
2007	5.250,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
1997	1.570,00€	serv0 volan	k0v.crna
2005	3.790,00€	prvi last.	kov. srebrna
2007	4.950,00£	serv. knjiga	kov. srebrna
2006	5.990, ooe	navigac.	kov. t. siva
2007	6.900,00€	prvi last.	kov. srebrna
2005	4.600,00£	prvi last.	kov. srebrna
2006	3.950,00€	prvi last.	kov. srebrna
1997	1.150,00£	serv0 volan	kov. b0rd0
2005	5.800,OOC	serv. knjiga	kov. siva
2003	5.500,00£	redno serv.	kov. zlata
2008	6.650,00£	prvi last.	rdeča
2005	3.690,00€	serv. knjiga	kov. sv. mod.
2006	6.500,00€	serv. knjiga	kov. modra
2006	5.900,00€	serv. knjiga	kov. Črna
2004	4.150,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
2001	2.550,00€	klima	kov. srebrna
1998	1.350,00£	klima	k0v.T. zelena
1998	2.350,OOC	avt.kuma	kov. srebrna
2000	2.450,00€	serv. knjiga	kov. srebrna
1998	2.350,00€	avt.kuma	kov. srebrna
Znamka	Leti
SEAT IBIZA 1.0 SE CITROEN C31.4ISX PACK PEUGEOT 1071.01 STYLE CITROEN C31.4HDISX PACK HONDA CIVIC 1.4I BINGO PEUGEOT 2061.1 IX-LINE CHEVROLET AVE01.416V PREMIUM RENAULT LAGUNA ELITE 1.9 DCI FAP PEUGEOT 2071.416V PREMIUM PEUGEOT 2061.41SW X-DESIGN CHEVROLET AVE01.2 DIRECT PLUS RENAULT MEGANE 1.6 E COUPE PEUGEOT LIMUZINA 4071.6 HDI CON. PACK FORD GALAXY 1.9 TDIGHIA SEAT IBIZA 1.212V REFERENCE FORD FOCUS 1.416V AMBIENTE PEUGEOT 4071.61.6 HDI CONF.PACK PEUGEOT 2071.41 TRENDY RENAULTGRANDT. MEGANE 1.9 DCI EXP. CON. RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.616V AUTH. RENAULT SCENIC 1.6 E RT AUDI A41.8 T QUATTR0 PEUGEOT 4061,816VST AUDI A41,8 T QUATTR0
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d. Raičeva 6 2250 Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
Živi življenje! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
MEDICINSKA PEDIKURA na Ptuju in v Gorišnici je rešitev za vse probleme vaših stopal. T. Škri-njar s. p., Gorišnica 66, tel. 041 396 330.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-inox.si.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KLEPARSTVO - KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh ali ostrešja, pokrivanje z raznimi opekami znamk Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastimi strehami znamk Hosekra, Evertlajn, Paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ... montaža strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko. Tel. 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, tel. 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babi-nici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM DRVA, hlodovino; kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760.
KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursos, IMT in kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 592 489.
PRODAM lepa bukova drva , metrska in rezana, lahko v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632 814.
PRODAM suhe češnjeve deske. Inf. na tel. 031 800 720.
PRODAM OPAŽ ladijski pod, brune, kamen škril, možna dostava. Tel. 051 890 761.
PRODAM tri svinje domače reje, težke okrog 150 kg, nudim možnost prostora za zakol. Tel. 041 579 080.
PRODAM svinjo, težko okrog 200 kg. Tel. 755 31 21.
PRODAM trop ovac z mladiči in eno leto starega oslička. Tel. 041 709 254.
PRODAM koruzo in ječmen. Telefon 040 571 404.
Mlajša upokojenka išče delo - čiščenje pospravljanje. Tel. 041 936 471.
Iščem delo, lahko pomoč starejšim osebam, nudim pa tudi čiščenje doma. Tel. 051 813 845.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje v Gorišnici v izmeri 50 m2. Tel. 041 385 123.
NA ZANIMIVIH lokacijah v Ptuju in Zavrču prodam gradbene parcele. Tel. 051 395 085.
DOM - STANOVANJE
V LJUBLJANI - ŠIŠKA PRODAM dvosobno stanovanje. Tel. 041 680 271.
KUPIJO enosobno stanovanje do I. nadstropja v Ptuju, v bližini Rimske ploščadi. Telefon 031 776 656.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM ŠTEDILNIK - 2-krat plin ke-kec, talni element dolžine 80. Tel. 031 727 690.
PRODAM diatonično harmoniko duri CFB, modro, malo rabljeno. Tel. 041 778 231.
ramra m
»©mu m
Tel.: 02/252-46-45, GSM ¡040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
PIUJSKA TELEVIZIJA
peaa
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 27.4.
9:QG DnevrikTV Maribor - ddh. 9:25 Smeha polna skleda -11. oddaja - por. 10:00 Ptujske kronika - pen. 10:25 2. nogometna liga - pon, 10:55 Modni-pen. 12:00 RegiTV Ormož
15:35 Smeha polna skleda -11. oddaja - pon. 16:00 Duhovna oaza - oddaja - pon. 17:00 Povabile na kavo - pon. 17:30 Epk napovednik - pon. 13:00 Cista umetnost - pen. 18:20 Ptujske odrske deske 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Moto scena -10. oddaja - pon. 20:50 Poslanski utrip - pen. 21:30 ptujske odrske deske - pon.
21:55 Snortlno)-pon. 22:30 Reji TV G oni niča - pen.
Sobota 23.4.
9:00 Ptujska kronika - pon.
3:25 Smeha polna skleda -12. oddaja - pon.
10:00 Duhovna oaza - 4. oddaja - pen.
10:25 Modre - pon.
11:15 Zemlja in mi-7. oddaja
12:00 Ptujska kronika
12:25 Pogovor z ministrom za finance - pon.
13:00 Pregled tedna
13:20 Smena polna skleda -15. oddaja
13:45 RegjlVOnnoi-pon.
15:15 Prleki - Med Muro in Drave - pon.
16:00 Ptujska kronika-pon.
18:00Ptujska kronika-pon.
18:25 Cista umetnost - pon.
18:50 Pregled tedna - pon.
20:00 Ptujska kronika - pen.
20:25 Zemlja in ml - 6, oddaja - pon.
21:00 Povabile na kavo-pon.
21:35 Sportlnol- pon.
22:05 Ptujska kronika-pen.
22:05 Ptujska kronika - pon.
Nedelja 29.4.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Smeha polna skleda -15. oddaja - pon. 19:00 Duhovna oaza - 4. oddaja - pon. 11:20 Ptujske odrske deske-pon, 12:05 Povabilo na kavo-pon.
3:00 Pregled ted
na - pon.
_____m.
3:25 Zemlja in m r. . 3:55 Polka In ma olka 15:15 Olasbeni pred ah 17i002.nogometna lip-pon. 13:00 Ptujsia kronika-pon. 13:25 Ptujske odrske deske-pon. 13:45 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Epk napovednik-pen. 21:00 Povabilo na kavo-pen. 21:35 Sport(no)-pon.
Ponedeljek 30.4.
9:00 DnevnikTVMariher- pen.
9:25 Smeha polna skleda -15. oddaja - pen.
9:50 Modro - pen.
10:15 Pregled tedna-pon.
15:00 Pomurski tednik
15:40 Smeha polna skleda -14. oddaja - pen. 16:05 Romski mesee - Lepota ni vse 17:00 Povahilo na kavo - pon.
17:35 Pregled tedna-pen.
.....Sport(no)-pon.
13:35 Kultura na dlani - pon
20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 EPKnapovednik-pon. 21:05 Moto soena -10. oddaja - pon. 21:25: Spert(no)- pon.
www.petv.tv
MM) otftti VMrifltt M « R ii SBLTf
Prireditvenik
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
KNAUF ■ FASADERSTVO ZIDARSTVO > KOPALNICE OKNA ■ VRATA
jh.objekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.Jh-obJekttehnlk.lnformaclJa.net
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po telefonu na št. 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Delovni
obisk Vlade RS na Ptuju; zunanji minister Ka- _
rel Erjavec in Ljubo Jasnič obiskala Ptuj; ptujski {	—1
župan sprejel člane Društva prijateljev Ptuja; predstavitev knjige Zlatka Šugmana Zlatkarije; Občni zbor Turističnega društva Ptuj; mednarodna konferenca o poklicnem in strokovnem izobraževanju; Tovarniške fotografije Stojana Kerblerja v galeriji FO.VI; Red in življenje dominikancev na muzejski sceni; zdravstveno predavanje in vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov; tradicionalno mednarodno srečanje starodobnikov v Središču ob Dravi; jadralna regata na Ptujskem jezeru; revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike; z glasbo v sobotni večer
Četrtek, 26. aprila
10:00 Ptuj, uprava PM Ptuj Ormož: predstavitev 4. mednarodnega kongresa Zveze raziskovalcev svetil ILA 13:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: tradicionalno srečanje
bork in aktivistk NOB 15:00 Žetale, kulturna dvorana: 14. gozdarski praznik Žetale 2012; strokovno predavanje, prednosti uporabe biomase 17:00 Turški Vrh, bar Pri Veseliču: ocenjevanje vin, TD Zavrč 18:00 Markovci: 13. občinski praznik, osrednja prireditev 18:30 Slovenska Bistrica, grad: odprtje razstave Umetniška družina Šantel s predniki in potomci
19:00 Ptuj, Mestno gledališče: premiera plesne predstave Ženske Plesnega
centra Mambo; predpremiera ob 17:00 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 13. območna revija malih
pevskih skupin Pa se sliš' ... 19:00 Velika Nedelja, zadružni dom: občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju
19:30 Slovenska Bistrica, dom svobode: gledališka predstava Limonada Slovenica, za abonma in izven
Petek, 27. aprila
09:30 Žetale, igrišče za OŠ Žetale: 14. gozdarsko tekmovanje Strojnega krožka Žetalanec
10:00 Ptuj, pred upravno zgradbo PM Ptuj Ormož: prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, Pihalni orkester Ptuj, MPZ KD Rogoznica, Gledališki studio
11:00 Ptuj, izpred upravne zgradbe muzeja: 16. tradicionalni pohod v Kicar - po poteh upora in prostovoljnega dela, praznovanje v gasilskem domu Kicar
12:00 Ptuj, Terme: dobrodelna rekreativna prireditev Migajmo skupaj za rdeče noske, organizator Kolesarsko društvo Špica
15:00 Podgorci, pred kulturnim domom: odprtje prenovljenega doma, prireditev Preporod v izvedbi domačih društev
20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Danija Zorka: Nova Zelandija, košček zemlje, kjer ljudje res živijo
Sobota, 28. aprila
18:00 Markovci: slavnostni koncert ob 90-letnici godbe na pihala občine Markovci
19:00 Miklavž pri Ormožu, cerkev: jubilejni koncert Miklavškega okteta ob
20-letnici delovanja 19:30 Lenart, dom kulture: monokomedija Tega nigi nega avtorja Sama Tuša
Nedelja, 29. aprila
08:00 Markovci, pred cerkvijo Sv. Marka: Markov bazar, srednjeveško markovo proščenje
Ponedeljek, 30. aprila
11:00 Ptuj, Ranca ob Ptujskem jezeru: študentske igre s spustom kajakov in
kanujev po Dravi, bordanje in turnir v odbojki na mivki 17:00 Grajena, pred domom krajanov: postavitev majskega drevesa, pohod z baklami, dvig balona v Športnem parku Balonarskega društva Oblaček, kresovanje 17:00 Pragersko Gaj, ob ribniku: veliko vaško druženje ob 1. maju s
kresovanjem, predstavitvijo projekta izgradnje novih garaž in glasbo, v organizaciji TD Breza Pragersko Gaj 18:30 Ptuj, Ranca ob Ptujskem jezeru: pričetek slovesnosti ob 1. maju s
pihalnim orkestrom Ptuj, skok padalcev 19:15 Ptuj, Ranca ob Ptujskem jezeru: osrednja proslava ob 1. maju s kresovanjem, zabava z ansamblom Drugo dugme
Torek, 1. maja
09:00 Lenart, Trg osvoboditve: prvomajski pohod na Zavrh 09:00 Ptuj, Ranca ob Ptujskem jezeru: Živel 1. maj s športom, rekreacijo in zabavo; pohod, tek, kolesarjenje, spust čolnov, maraton za kajake in kanuiste, aerobika
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 26. aprila: 19:00 art: Ženske iz 6. nadstropja
Petek, 27., sobota, 28., in nedelja, 29. aprila: 17:00 art: Predmestni krokodil;
19:00 To je vojna; 21:00 art: Ženske iz 6. nadstropja Četrtek, 3. maja: 19:00 art: Železna lady
Petek, 4., sobota, 5., in nedelja, 6. maja: 17:00 Obuti maček; 19:00 Trgovci s časom; 21. art: Železna lady
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
SPOMIN
2. maja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, dedek
Franc Hergula
IZ CVETKOVCEV 102
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in z lepo mislijo posto-jite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Tiho, tiho čas beži, spomin nate v naših srcih ne zbledi...
V SPOMIN
27. aprila so minila štiri leta, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča
Marija Mar
IZ FORMINA 23
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Mama ni več tvoje roke, da zaveso odgrnila bi, mama ni več tebe, da nam vrata odklenila bi.
SPOMIN Marija Feguš
IZ SP. GRUŠKOVJA 10, PODLEHNIK
27. aprila mineva eno leto, odkar si se tiho poslovila, a se nisi nikoli več vrnila.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu. Naša žalost je s teboj.
r\
k ~ N'
M ii. A
fV-ä
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedka in pra-dedka
Ivana Krajnca
IZ CMD 15, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala osebju Doma upokojencev Ptuj, osebju internega odd. Splošne bolnišnice Ptuj in Javnim službam Ptuj za opravljeno pogrebno slovo.
Žalujoči: žena Milica, otroka, vnuki in pravnuki
www.radio-tednik.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
GRD fiAS- DOPOLDAN (pon-fist): 9-12, POPOLDAN (tor, sre): 16-1! Mostiček, proteze in bela zalivka cenejša kot pri koncesionarju.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
C
WILLIAMS noo^^l
UJ IL. II I J
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, email: vilko.gerecnik@siol.net
Tvoje zlato srce se je ustavilo, tvoje delovne roke so omahnile. Tvoj glas je onemel, a ti, dragi mož, oče in dedi, boš z nami večno živel!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija
Antona Zelenka
IZ DORNAVE 112 15. 5. 1940 + 18. 4. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, sosedom in prijateljem, njegovi dobri zdravnici dr. Dimovski in vsem zlatim medicinskim sestram dializnega oddelka kakor tudi sestram na intenzivni negi. Hvala tudi šoferjem za prevoze. Hvala vsem darovalcem prelepega cvetja, sveč in sv. maš. Hvala podjetju Boxmark, kolektivu odprema in parkirnica za cvetje in denarno pomoč! Hvala ge. Mariji Velikonja za ganljive besede ob slovesu. Hvala vsem praporščakom in zastavonoši kakor tudi dragemu vnuku Blažu za nošenje križa. Iskrena hvala g. župniku za lep cerkveni obred. Zlasti še hvala pevcem Pogrebnega zavoda Mir za izredno lepo petje! Hvala Pogrebnemu zavodu MIR. Nenazadnje tudi lepa hvala p. Jožetu za obiske našega očeta v bolnici. Hvala ge. Mariji Zorko za molitev. Hvala za vsa izrečena sožalja, ustna in pisna. Hvala prav vsem in vsakemu posebej.
Žena Angela, sinova Bogdan in Tona ter hčerka Marta z družinami in sedem vnukov
Zupečja vas • Na 15. žegnanju 49 konjev
Tokrat je organizatorjem ponagajal dež
Na jurjevo nedeljo 22. aprila so krajani Župečje vasi v sodelovanju s turističnim društvom občine Kidričevo pripravili že 15. žegnanje konjev. Žal pa je takoj po blagoslovu številne obiskovalce prepodil dež.
Župečja vas je lepo urejeno obcestno naselje zahodno od Lovrenca na Dravskem polju in vzhodno od Pleterij. V 82 gospodinjstvih živi okoli 40 otrok in 251 ljudi starejših od 18 let, ki se v glavnem ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo. Ker s tem ne morejo preživeti, pa jih večina hodi še v službo. Na severu vasi je Strnišče, na jugu Ptujska Gora, sredi vasi pa je manjša cerkev svetega Antona, ki je bila zgrajena leta 1910 in nazadnje obnovljena leta 2010. V njej pripravljajo mašo običajno dvakrat na leto, pred godom zavetnika konjev sv. Jurija pa zadnjih 15 let pripravljajo tudi tradicionalno „žegnanje" konjev s srečanjem in tekmovanjem konjarjev.
Tudi letos je bilo tako, saj so se na jurjevo nedeljo na vaški gmajni ob cerkvici sredi Župečje vasi zbrali številni konjerejci iz raznih krajev Slovenije, največ iz območja Štajerske, s skupaj 49 konji različnih pasem in barv ter številnimi konjskimi vpregami. Prizadevni domačini so se
tudi tokrat izkazali kot dobri gostitelji, saj so v sodelovanju s turističnim društvom občine Kidričevo vse obiskovalce tudi letos pogostili z domačo južno, sladkimi dobrotami in pijačo. Po uvodni dobrodošlici glavnega organizatorja Marjana Bezjaka je zbrane pred cerkvico nagovoril župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je poudaril, da sodi žegnanje konjev v Žu-pečji vasi med uspešnejše in bolje obiskane turistične prireditve v občini, zato ji bodo tudi v bodoče posvečali vso pozornost. Kot veleva tradicija, je sledil svečan blagoslov konjev, ki ga je tudi letos opravil lovrenški farni župnik Karel Pavlič. Vsem štirinožnim lastnikom je zaželel varno jahanje in vožnjo s kočijami ter drugimi vpregami, nato pa se podal med konje na gmajni in vsakemu med njimi ponudil košček kruha s soljo.
Čeprav so iz grozeče temnih oblakov že pričele padati prve kaplje, so tudi letos izvedli tekmovanje konjarjev
tehnicni pregledi
i tovorna vozila, motoma kolesa ter traktorje)
vse za pogon
kurilno olje
TEVE PTUJ
Foto: M. Ozmec
Kljub temnim oblakom so se na gmajni ob kapeli sredi Župečje vasi zbrali številni konjarji in ljubitelji konj s širšega območja Štajerske.
Foto: M. Ozmec
Tudi letos so se najspretnejši konjarji pomerili v metanju podkve v obroč.
Foto: M. Ozmec
Gostoljubni domačini so obiskovalcem postregli z domačo južino, pecivom in pijačo.
v metanju podkve v obroč, ki se ga je udeležilo pet konjskih vpreg in trije samostojni jahači. Vsak tekmovalec je imel na voljo 10 podkev, ki jih je moral vreči v največ eni minuti v 4 metre oddaljeno ciljno vrečo. Med jahači je prvo mesto dosegel Roman Štumberger, mlajši, drugi je bil Miran Teran, tretji pa Se-bastjan Kovačec. V kategori-
ji konjskih vpreg s kočijami pa je bila najbolj uspešna posadka Boc konji, druga je bila ekipa na kočiji Andreja Voge, tretja pa posadka Branka Čeha. Najbolje uvrščena tekmovalca sta si prislužila denarni nagradi, vsak po 50 evrov, sicer pa so po končanem tekmovanju tudi njih lepo pogostili. Ker je nadaljevanje zabavnega dela letos
zmotil dež, so s pogostitvijo in veselim druženjem žal morali nadaljevati pod šotori.
M. Ozmec
Črna kronika
Tihotapil je orožje
22.	aprila ob 17.20 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje ob vstopu v Slovenijo kontrolirali 42-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki je na mejni prehod prišel z osebnim avtomobilom Volkswagen golf, serija IV. Po opravljeni temeljiti mejni kontroli je obstajal sum, da moški v vozilu prevaža prepovedano orožje. Odvzeli so mu prostost in pridobili odredbo za preiskavo vozila. V preiskavi so policisti Postaje mejne policije Gruškovje in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor našli in zasegli šest avtomatskih pušk s pripadajočimi nabojniki in 178 naboji ter pištolo s pripadajočim nabojnikom in 6 naboji. Po zaključenem postopku so moškega predali varnostnim organom Hrvaške. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Čez mejo hotel z ukradenim mercedesom
21. aprila ob 17.45 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 31-letnega državljana Bosne in Hercegovine. Ob kontroli vozila Mercedez-Benz SL 350 so ugotovili, da je številka šasije prenarejena. Vozilo so zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
V	noči z 21. na 22. april je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Zgornji Hajdini. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1200 evrov.
V	noči s 17. na 18. april je neznan storilec na Partizanski cesti v Slovenski Bistrici vlomil v avtomobil Peugeot expert. Iz notranjosti je odtujil varnostno blazino in več delov iz motorja. Premoženjska škoda znaša okoli 4000 evrov.
Med 20. in 23. aprilom je neznan storilec z gradbišča v Miklavžu na Dravskem polju odtujil delovni stroj - kombinirani rovokopač znamke JCB 3CX, letnik izdelave 2007, rumene barve, z dodatno nameščenim kovinskim zabojnikom za orodje. Premoženjska škoda znaša okoli 50.000 evrov.
23.	aprila dopoldne je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Križnem Vrhu. Iz notranjosti je odtujil nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 20.000 evrov.
Napoved vremena za Slovenijo
Dež če malega travna prirosi, srčno se ga kmet veseli.
Danes bo precej jasno, pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, v zatišnih legah okoli 3, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj C.
Sosednje pokrajine
V	sosednjih pokrajinah bo precej jasno, pihal bo okrepljen jugozahodni veter.
Obeti
V	petek in soboto bo precej jasno in zelo toplo. Jugozahodni veter bo v petek oslabel.

kvartet izbranih okusov
as
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
i
:,50 eur
v vseh pomarančah