V Gorici, dne 24. avgusta 1901. fahajtt trikrat na toden v Šestih lidanjlh, in sioer: vsak torek, ietrtek in soboto, ^Jutranje tedanje opoldne, Tečemo tedanje pa ob 3. mi popoldne, in stane z uredai&imi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre« jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6*60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 „ , , 1-70 Fos&miSne .Številke stanejo 10 vin. • Naročnino sprejema "uptavmltvo-^^espaakL nlfei-§tv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. GfabrSSek vsalr dan od 8. ure zjutraj do 6. zveffer; ob nedeljah, pa od 9. do 12. aro. Na naročila brez doposlane naročnin* se ne oziramo. ' „PRI' OREC" izhaja neodvisno od in «Prhnoroa» Se -Slovansko knjižnico", katera izhaja meseBno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter dane vseletno 1 gld, 80 krj — Oglasi v «S1ov.j Bog in narodi . Gospod nune si pa hladijo v senčnatem dvoru svoj trebušek z mastno plačo gld. 1400, in zraven ta preklicani farovž, ki nas stane čez gld. 8000, obresti njegove kakih gld. 400 —¦' je K bi. ne živela dva duhovna s to plačo? ~ O, da, da, sosed je imel prav, ker poznam župnika, koji ima le gld. 700 plače, ter se je izjavil: .živim pošteno, se ve brez luksusa* — pa saj tako na unera svetu nič ne rabim. — Čemu pa bo naš gospod nune na unem svetu novce rabil, tega živ krst ne more vedeti. • Torej občinski starešine, trgatev se bliža, potrebno je biro tudi v nasprotnem položaju prevstrojiti, namreč: Gospod nune molče, ko mu da kmet za vsaki bokal vina cele 2'/, kg grozdja, \\ še več, vedite, da 2 kg grozdja je popolnoma zadosti za en bokal vina, tako kdor daje 10 bokalov vina, da že celih 5 kg grozdja preveč. To pa ni gospod nune stavil v pretresoivanje, o — jerura! Občinski sta- rešine! Tudi ne bodite tako abotni, kakor pri zadnji seji, da ste volili za pregledovanje računov župana samega in podžupane. Kako bodo oni sami svoje lastne predložene račune potrjevali ali zavračali? Saj kaj takega še nismo na svetu culi l Ali ste res najzadnji starokopitnezi celega sveta? Ne verjamem. »Kimavci ste", to pa je res, vendar v prihodnje ne bodite, ker časi so hudi. Radi tega je treba račune natanko pretresovati ne glede nikogar v obraz, kajti če tako naredite, kakor je lani podpisal Vas sodrug, da ne bi videl, kaj je podpisal, in to samo radi ljubega miru, in da ga ne izbacnejo iz svoje srede, oh, to je vnebokričeče hinavstvo! Je-li Vas občina zato izvolila, da si varujete le svoj stolec? — Nikakor ne. Iz Velikih Žabelj, 21. avgusta 1901. — Ker se bliža občni zbor tukajšnega bralnega društva, omenil bi rad v Vašem cenjenem listu nekatere reči. Evo jih! Pred razporom na Goriškem je društvo složno delovalo za napredek naše občine. Ko se je pa ta razpor razširil iz solnčne Gorice po vsem Goriškem, razcepilo se je ljudstvo tudi pri nas v dva tabora!, Nekaki pristaši tako zvane klerikalne stranke so hoteli odpovedati list ,Sočo\ kar pa je vzbudilo pri pristaših narodno - napredne, stranke velik odpor. Ker pa njihov odpor ni nič izdal, iztopili so iz društva drug za drugim. Z listom »Sočo« zmanjšalo se je več nego polovico društvenikov, kateri so si naročili takoj eden iztis »Soče- in polagoma tudi več iztisov,»Primorca", tako, da sedaj izhaja v Vel. Zabije 16 iztisov »Primorca", 1 iztis »Soče*, 1 iztis »Rodoljuba«. Bralno društvo pa je začelo tedaj hirati m ne jar-nost je, da tudi ne izhira. Društvo se je pod absolutnim gospodarstvom klerikalizma tako zmanjšalo, tako oslabelo, da je skoraj nemogoče, da bi se društvo zamoglo ohraniti pod takimi pogoji. Društvo se mora na vsak način pre-osnovati! Ker, ako se preosnuje iz strogo klerikalnega v nevtralno, potem mu je zagotovljen obstanek, drugače pa mora propasti, kar je naravno. Čas je že, da bi žabeljska klerikalna gospoda izprevidela, da ni društvo ustanovljeno zato, da je samo na zapisniku, ampak da ljudstvo izobražuje, in da mu kaže pot v boljšo bodočnost. Po poti kler. pa se gotovo ne pride do napredka, ker taisti zanikuje skoraj vsak napredek. Akb hočemo torej v prvotnem smislu bralnih društev delovati, moramo taieti za svoje navodilo geslo: Bog in narod!, katero geslo pa kler. le enostransko uporabljajo. Klerikalci vzdihujejo: Reši nas Bog »liberalcev*, proti čemur nimamo ničesar. Pač pa tudi mi vzdihnerao: obudi Bog v srcih naših klerikalcev živo-verski (ne hinavski), poleg tega pa tudi pravi narodnosti čut! V to nam Bog pomozi! S Srpenlce. — Sleharni človek ima pravico, da se potegne za svoje dobro ime, tudi dphovnik, kadar gre za njegovo duhov-sko čast. Treba pa Je, da je človek sam prepričan, da se mu godi krivica, sicer je to glupa gluma. Še glupejša pa je taka gluma, ako se hoče kdo na tak način oprati, kakor se je skušal naš g. kurat. Kakor znano, smo mu predbacivali svojstva in dejstva, ki nikakor niso v prilog vzvišenemu duhovniškemu poklicu. On je po liguorijskem receptu reagiral in mi mu nismo molčali, ker smo bili in smo v pravu. Na to pa je on, ne bodi neroden, zahteval od nadšk. ord., da preišče vso stvar. To se je zgodilo in mi smo prišli ob določeni uri v šolsko poslopje, kjer bi bil imel zaslišati g. dekan Vidmar kot škofijski komisar edino le pritožnike. Tako je določil g. dekan in tako je bilo oznanjeno v cerkvi. V šoli pa se je zbralo blizu 20 mož in mo-žiceljnov, samih kuralovih pristašev, ljudij, prenasičenih s krščanskim mišljenjem, od kojih mnogi niti vedeli niso, zakaj gre. Mi smo se zategadelj odstranili, predno je prišel g. dekan, ker se nismo prišli prepirat, nego z namenom, da poravnamo vso zadevo mirnim in prijateljskim potom. Ker nam to ni bilo mogoče, smo šli poporodne osebno v Bovc h g. dekanu, da smo mu povedali, kar nam je bilo na srcu. Podali smo mu tudi pismeno pritožbo, podpisano od blizu 20 samih uglednih Srpe-ničanov. Upamo, da spolni g. dekan svojo obljubo in ukrene, kar se mu vidi potrebno. O tistih neumestnih in neumnih škan-dalčkih, ko je so uprizorili nekoji prenapeteži na krščanski podlagi, kojih prvotni povzročitelj pa je pravzaprav g. kurat sam, se pomenimo pri c. kr. sodniji v Bovcu. Kar pa smo očitali g. kuratu, je neovrženo in ne-ovrgljivo in zato pozivljemo javno g. kurata in vse tiste, ki so mu izrazili Bog ve iz ka-kovih vzrokov svoje zaupanje, naj nam in javnosti kakorkoli dokažejo, da so naše trditve neresnične, ampak to z dokazi in pričami, ne z vpitjem in rogoviljenjem. Dopisniku »Gorice* za tem posebe odgovarjati, bi bilo odveč. Ampak samo to. Ni res, da je »prejšnji propadli župan* propadel, ampak res je, da se je prostovoljno umaknil, ker ni maral predsedovati občinskemu zastopu, v čigar sredi sede tudi nekoji razgrajači »s krščanskim mišljenjem*. To mora biti g. kuratu pač najbolje znano, saj se je sam izrazil proti g. Logarju, da je izvedel, da ga bodo gotovo enoglasno volili županom, ako želi. Ako je torej res propadel se je g. kurat lagal takrat, ako pa ni, se je lagal sedaj v dopisu, — ker pa se tiče tistih nezmislij c nekaki nehvaležnosti, ni, da bi se jemale v poštev, ker nimajo niti resne podlage in za zdrav razum nobene logične zveze s prejšnjimi dopisi v »Soči*.' Sicer smo na to in druge privatne bedarije odgovorili g. kuratu privatno. Konec. Iz Kobarida. — Človek, katerega bo treba stresli za Iažnjiva ušesa,' je napadel v farovškem »Prismojencu* kobarišfce učitelje (tu na počitnicah),- kako so šli'v Idrsko ter nagovarjali župana, -naj dovoli pleš na idrski sejm itd., toda župan radi sv. leta ni hotel dati dovoljenja. — Idrski župan je v občini čislan mož, le par čitateljev »Norice* in »Prismojenca* mu mečejir povsod polena pod noge, — zato je tjidi'pohvala v »Prismojencu" !e grda hinavščinal Poznamo tičke! — Kar pripoveduje o učiteljih, je za-vitarsfca laž! Reč je vsa drugačna! — Idrci so hoteli prirediti ples 25. t. m., toda veselica naše Čitalnice ga jim je preprečila, kajti brez Kobaridcev tudi plesa ni v Idrskem. Ker pa Kobaridci hočejo Idrcem dobro, se je svetovalo od večstranij, naj imajo ples 1. sept. ali pa na svoj pravi sejm: Kobaridci pridejo v največjem številu na ta starodavni ples, kakor so vedno prihajali. Farovškt lažnik pa je vso reč zavil, kakor mu je bolje kazalo! Jedna laž več ali manj, kakor pri beraču uš, kaj za to 1 Tudi ob veselico naše čitalnice se je moral obregniti. Ta pobič, katerega Kobaridci še v miru puste, postaja nesramno predrzen. Ali morda meni, da bomo radi njegovih farovških živcev preminjali svoje stare kobariške navade ? Kobaridci smo ena sama velika družina, ki živimo v prijateljstvu med seboj. Naj ne skuša nikdo rušiti tega starega prijateljstva, ker utegne brez ušas zleteti iz Kobarida! To naj si zapomni zlasti g. Ciril! Kako se torej pripravljamo na veselico 25. t. m., ne briga prav nič farovškega pisača, pa tudi čitateljev »Prismojenega Lista* ne! Umevno je samo po sebi, da nismo družba samih umetnikov, katerim ni treba mnogo vaje in poskušenj! Kdor ve, koliko težav je na deželi, ako se prireja kakoršnakoli veselica, bo šele prav umel tisto lumparijo iz posve^ cene roke! — Toliko za danes! Gospodu Cirilu pa rečem: Ušesa imaš predolga — pozor na nje! DomaČe in razne novice. Odlikovanje. — Gosp. profesor Fran Plohi, ki je stopil z zaključkom šolskega leta s tukajšnje realke v pokoj, je dobil povodom umirovljenja naslov šolskega svetnika. Mnogočislanemu gospodu profesorju čestitamo najsrčnejše na tem odlikovanju. Javno predavanje priredi g. Žni-deršič Alb. v »Sokolovih* prostorih v torek dne 10. sept. To bode drugo predavanje o borzah, oziroma popolnitev in konec I. dela, katerega je predaval zadnjič v »Čitalnici*. Predaval bode tudi o giro- in clearing-prometu. Jutri v Devin! — Opozarjamo z nova na izlet, kateri napravi jutri »Tržaški Sokol" v n^š divni, tujemu navalu tako razpostavljeni ali trdni Devin, katerega izleta se udeleži tudi »Goriški Sokol", pevsko društvo »Na-brežjna" z zastavo, »Kolo* z zastavo in »Slov. pevsko društvo". Pričakovati je torej obilo zabave pa tudi mnoge udeležbe. Jutri torej v Devin! Učekar pred sodnljo t Gorici. — V četrtek je stal pred tukajšnjo okrožno sod« nijo znani socijalni demokrat Učekar iz Trsta, obtožen pregreškov, storjenih proti veri. Sodna dvorana je bila, polna socijali« stov, duhovnikov in drugega občinstva. Obravnavi je predsedoval svetnik ZSrrer, prisedniki so bili svetniki Schmarda, Kuha-čevič in Gabrijevčič. Državno pravdništvo je .zastopal drž. pravdnik. Vidulich, branitelj je bil dr. Pinaucig. — Dne 7. julija je bil pri Dreherju shod socijalhih demokratov, na katerem so razpravljali o programu socijalno demokratične stranke in stranke krščanskih socijalistov. Učekar je razlagal program so-cijalne demokracije ter kritikoval oni kršč. socijalistov, katerih tendenca je ta, zapelja-vati ljudstvo. Na to se je oglasil k besedi semeniški profesor dr. Faidutti, ki je govoril proti programu soc. demokratov ter zašel kmalu na versko polje. Odgovarjala sta mu dva soc. demokrata iz Gorice, na kar je Faidutti začel z nova govoriti. Na to mu je segel v besedo Učekar ter rekel, da »njihove dogme slone na sv. pismu* ter je pridodal temu nekoliko besed, katere smatrajo kaz-njivim. Učekar je trdil, da ni hotel žaliti z onim besedami rimskokatoliške cerkve ter je pokazal neko sveto pismo ter rekel, da je pripravljen takoj dokazati, da je isto knjiga, katere se ne more dati vsakomur v roke. "¦ Vinicij^ si otare z dlanjo delo, pokrito s hladnim znojem, ter vsklikne: »Ne, ne! Jaz sem kristijan!« ' »A vendar na to takoj pozabiš,.kakor si pozabil - hip poprej. Pravico imaš, ugonobiti sebe, toda nikakor se njo. Spomni se, kar je morala, pred smrtjo pretrpeti Sejanova hči.« Govoreč tako, ni bil povsem odkritosrčen, kajti njemu je bilo več mar za Vinicija nego za Ligijo. Toda vedel je, da ga z ničemur ne odvrne tako od brezvspešnega koraka nego s tem, ako ga prepriča, da bi ž njim utegnil ugonobiti Ligijo. Sicer pa je imel tudi prav, kajti na Palatinu so pričakovali mladega tribuna ter raztegnili vse mreže opreznosti. , , ; ;Vinicijeve muke pa so presegale vse, kar morejo prenesti človeške moči. Od onega Časa, kar je bila liigija zaprta in k) je na njo padel blesk skorajšnega mučeriištva,. je ni zgolj stokrat bolj ljubil nego poprej, marveč jel ji skazovati neko versko Čast kot nekakemu nadzemeljskemu bitju.. A sedaj je pri samih mislih, da bi to ljubljeno in sveto bitje utegnil izgubiti, ker ga ne more rešiti ne samo smrti, marveč tudi strašnih n|pEfne, jela mu je kri zaostajati v žilah in vsa duša ^ mu je spremenila v jeden sam bolesten klic, in misli so se mu mešale po glavi, časih se mu je dozdevalo, da mu prsi napolnuje živ ogenj, ki mu jih, sežge ah* raznese. Jenjal je čutiti, kaj se godi ž njim, nehal modrovati, čemu Kristus, ta usmiljeni Bog, svojim spoznovalcem ne pride na pomoč, čemu se obzidje Palatina ne pogrezne v zemljo in ž njimi vred tudi Nero, augustijanerin ves bojni tabor, vse to pregrešno mesto; Zdelo de1" mu je, da to ne moro biti drugače, da vse to, na kar gledajo njegove oči, kar razdira njegovo dušo in srce, so zgolj prazne sanje. Toda tuljenje zverin mu Je. dejalo, da je to živa resnica; udarci sekir, pod katerimi je naraščala arena, so mu tudi govorili, da je to resnica, in prav to so mu potrjevale tudi prenapolnene ječe. V tem času je tudi močno zaplapolala v njem veta v„ Kristusa in to je bila zanj nova muka, nemara najstrašnejša. A Petronij mu je dejala »Spomni se, kaj vse je morala pred smrtjo pretrpeti Sejanova hči.« 'X. A vse je bilo zamdn. Vinicij se je bil ponižal tako, da je iskal pomoči celo pri cesarjevih in Popej-nih sužnjih ter oproščencih, katerim je drago plačeval njihove obljube in jib obsipal z bogatimi darovi za podporo. Poiskal je prvega Augustinega moža, Rufija Krisjpina, ter dobil od njega pismo; ponudil je vilo v Anciju njeneniu sinu iz prvega zakona, Rufiju, toda s .tem je samo razsrdil cesarja, ki je sovražil svojega pastorka. Po posebnem poslancu je poslal pismo drugemu Popejinemu možu Othonu v Španijo, hotel je žrtvovati vse svoje imetje in samega sebe, toda naposled se je prepričal, da je bil zgolj igrača vseh teh ljudij in da bi bil poprej oprostili Ligjijo, ako bi se bil delal, kakor da se za njo Več ne briga. Teh mislij je bil tudi Petronij. Med tem pa je minil dan za dnevom. Amfiteatri so bili že dovršeni. Že so se delili ttesseri«, to je vstopnice za »ludus matutinus«. Toda radi ogromne množice žrtev so se mogle jutranje igre raztegniti na več dnij, več tednov in mescev. Že sami niso vedeli, kam naj še vtaknejo kristijane. Ječe so bile že prenapolnene ter je v njih razgrajala vročinica. »Puticuli«, to je skupni grobovi, v katerih so pokopavali sužnje, so bili takisto že pre-napolneni. Nastala je bojazen, da bi se bolezen utegnila razširi i po vsem mestu, radi tega je bilo treba požuriti se z igrami. Vse te novice so prihajale Viniciju na ušesa ter mu odvzemale poslednjo nadejo. Dokler je imel Še čas, si je mogel domišljevati, da nemara še kaj doseže, toda sedaj že ni bilo več časa. Igre so se imele začeti. Ligi j a je vsakega dne mogla dospeti v cirkov »cuniculum«, od koder je bil jedini izhod le na pozo-rišče. Vinicij ni vedel, kam privede Ligijo usoda, in jel je zahajati v vse cirke, podkupovati straže in »bestiarije« ter zahtevati od njih nekaj, česar niso mogli izpolniti. časih se je tolažil pri tem s tem, da dela to samo radi tega, da ji učini smrt kolikor le mogoče manj strašno, in v takšnem hipu se mu je zdelo, da mu namesto možgan živa žrjavica tli v glavi. Ni je hotel preživeti, marveč je sklenil ob enem ž njo vred umreti. DomiŠljeval si je, da bolečina vpihne v njem življenje, še predno napoči usodepolni trenutek. Njegovi prijatelji in Petronij so si takisto do-mišljevah, da se danes ali jutri odpre pred njim kraljestvo sence. Lice mu je postalo začrnelo ter bilo podobno onim krinkam iz voska, ki so jih shranjevali v »iazarijih«. V črtah njegovega lica se je čitala osuplost, kakor bi ne bil zmožen razumeti tega, kar se je zgodilo in kar se še more pripetiti. Ako ga je kdo ogovoril, je dvignil roke mehanično h glavi, stiskal si senci ter zrl na govorečega s prestrašenim in radovednim pogledom. (DaJje pride.) Priča nadkomisar Contin je potrdil, da je izgovoril Učekar v resnici inkriminirane besede, radi česar ga je na zborovanju pozval k redu, dr. Faidutti kot glavna priča je rekel, da se je bil oglasil k besedi na shodu, ker je slišal govoriti toliko proti veri, proti čemur je moral on kot duhovnik in profesor nastopiti. Zatrjeval je, da Učekar je govoril nepravično tudi o papeštvu itd. Ko je shod končal, so mu brneli po ušesih »napadi* in ni mogel drugače, nego prepustiti, da o tem odloči pravica!^ je sporočila pomorska vlada, da se dela v to svrho prično Še tekom tega leta. Iz Gradeža so dospeli v Gorico 20. "tTin. zvečer ob 9V8 v 7 žardinjerah oni otroci, ki so se radi škrofuloze kopali v gradežkih kopelih. Bilo jih je 71. Spremljala sta jih gg. Cristofoletti in Gatinelli. Oni iz Tridenta, katerih je bila 42, so šli domu z vlakom iz Villa Vicentina. Iz Tržiča pa so se odpeljali otroci iz Gradca in Ljubljane; prvih je bilo 42, drugih 28. Med kopanjem so bili otroci * ¦L»«»«*».. ,fcj ~-*»u»t~u-!UMU~JU&L§fa0 zdravi ter so se poredili od 1—6 Državni pravdnik je,rt®^^Wibar)^- S^$^A otroka iz Gradca sta ostala »ičiee trdo. braniteh ie citiral celo neki !...». do pičiee trdo, branitelj" je citiral celo neki odlok tridentskega koncilija, ki se izreka proti sv. pismu glede" na gotova mesta, ali sodni dvor je obsodil Učekarja na 6 tednov trdega zapora, poostrenega z jednim postom. Učekar je vložil priziv.» «*---••-,_. . O občinskih volitvah t Vrtovinu smo dobili te-le vrste: »Izid občinskih volitev od 10. avgusta je jako slab. Temu ni kriva samo brezbrižnost volileev, kakor piše neki »Nepristranski" »Primorskemu Listu", temveč tudi veliki nered, ki se je vršil pri voli t vi. Naj le omenim, da so volili samo na tri listke za vse tri razrede. Radi tega so nekateri dolenji Vrtovinci odšli, ker niso hoteli voliti mož, katere bi jim narekovala župan in njegov tajnik. Jeli to svobodna volitev, g., »Nepristranski*?! Dalje pravi dopisnik: »Agitacije ni bilo nobene, ne od dobre ne od slabe strani*. Res ni bilo očitne agitacije, ali toliko več pa zakotnih spletkarij in podkupovanje. Saj je vendar že znana stvar, da je županstvo popustilo nekemu krčmarju 10 K neke kazni, da bi ne prišel na volišče. Ali se tako ravna z občinskim denarjem? Radi tega se bo g. župan zagovarjal na pristojnem mestu. Sicer vemo, da vse to ni sad njegove glave, temveč da je izrastlo iz velike glave njegovega tajnika, gojaškega Bismarka. Naj to w danes zadošča o volitvi, da vsaj svet izve, kako »"nepristransko" se je vršila občinska volitev v Vrtovinu. Pri prihodnji volitvi pa stopite vsi zavedni Vrtovinci na krov ter pokažite, da morete izvoliti izmed sebe može, ki bodo delali čast občini. Voli le c. Hudournik Borca. — Naši čitatelji se spominjajo, da se je bil oglasil v deželnem zboru dr. Turna ter vprašal, kaj in kako je z regulacijo tega hudournika, kateri dela med drugim škodo tudi zemljiščem na Prevalih d. o. Vipolže, Cerovo, Kozana in Podgora ob vsakem deževju. Vlada je odgovorila na to interpelacijo ugodno in sedaj je že dcšlo od j poljedelskega ministra poročilo, da pojde! posebna komisija na lice mesta prepričat se< in pregledat načrt o regulaciji tega hudournika. Ministerstvo bo zastopal ministerjalni: svetnik Ant. Rossipol. — Komisija se snide 3. septembra v Kaprivi ter si ogleda isti dan gorenji in srednji tok hudournika, drugi dan 4. septembra pa dolenji tok. Opozarjamo vse prizadete občine, da se pobrinejo za to, da bodo imele svoje zastopnike pri tem pregledovanju ter da pojasnijo reči tako, da bo prav na vse strani. »Tlcji semenj*. — Danes na sv. Jerneja dan je takozvani tičji semenj, kateri je privabil v ulice Gorice živahnejše življenje nego je drugače sedaj v mestu, ko je izredno veliko število meščanov v letoviščih. Semenj sicer ni tak, kakor je bil včasih, ali reči se sme, da je prav živ. Iz Kamnega se nam pritožujejo gledč slabe poštne zveze. Kot vzorec navajajo to-le: »Iz Kamnega štejemo pešhoje v Gorico 9.ur, iz Gorice v Kamno pa rabi poŠta celih 78 ur. »Primorca* nam pošljete v petek, mi pa ga dobimo šele v ponedeljek okoli 2. do 2 '/j ure pop." To je res jako nerodno, ali od-pomoči more edino le c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, ki je za to tu, da ureja take reči. t Ogibajte se ovaduhov! — Tako nesmiselne vesti že ni bilo kmalu v »Gorici*, kakor, je ona v številki od torka, in ker je nesmiselna, jo je priobčil tudi »Prismojenec". Tisti Medvež na Livku si je bil dovolil surovosti nasproti shodu narodno-napredne stranke tamkaj, radi Česar je bilo povedano v »Soči", kakšen mož da je tisti človeček. Torej najprvo se je -predrzni! tisti mladi črnuh nastopiti s surovostjo in žaljenjem proti nam. Na to je umevno sledila reakcija, ki je bila jako nedolžna v primeri s surovo-stimi Medveža. In zdaj glej, pa prihajajo po-božnjaki okrog »Norice* in »Prismojenca* ter kriče: Glejte jih, glejte, ovadili so ga! Zato ker je dobil par zasluženih besed v odgovor na njegove otesanosti, zato ker smo izzvani označili tega »gospodiča*, pa smo ga o v a d i 1 i! To je logika, in kaj takega naj bi se učila naša srednješolska mladina! No, v tem slučaju bi bila obžalovanja vredna. Vsak smrkovec bi se torej smel po naukih »Norice* obregati ob nas, ako pa mu kaj povemo na to v brk, pasmo ga ovadi li! Vidi se, da »Norica* je pisana res le za nerazsodne ljudi. Kajti kdor jej gre na take limanice, temu ni pomagati. Pametni ljudje pa le pomilujejo mazačekrog »Norice*, ki prihajajo na dan s tako prismojenimi duševnimi produkti! Teh se treba res ogibati. Plovni kanal, — Lani v decembru je razlagal v našem deželnem zboru conte Va-lentinis velike koristi plovnega kanala med Belvederom in Gradežem. Deželni zbor je bil sprejel predlog,, da. se obrne v tem pogledu do vlad*. To se je zgodilo, in kakor čujemo, septembra odidejo iz Gradeža tudi otroci z Dunaja. Brzojavni in telefonski promet. —- Meseca julija je bilo na Primorskem oddanih 47497, došlih.55541, transitujočih pa 153973, torej skupaj 257011 brzojavk. V lokalnem prometu telefona se je govorilo v Gorici 7037 krat, v Pulju 6882 krat, v Trstu 320000 krat in v Ljubljani 23235 krat. Na strokovni obrtno - nadaljevalni Soli za klesarje v Nabrežlni začne novo šolsko leto dne* 2. septembra t, 1. Vpisovanje se bo vršilo vsaki dan predpoldne do 31. t. m. Šolo je priporočati posebno KraSevcem. »Narodna Čitalnica" v Bovcu vabi na veselico, katero priredi v nedeljo 25, avg. t. 1. v gostilni »Pri pošti*. Začetek ob 8'/» uri zvečer. — Vspored: 1. Pozdrav; 2. »Le pevaj ptieica*, meš, zbor; 3. »Gorske cvetke*, tamburanje; 4. »Na goro*, poje meš. zbor; 5. »Danici*, petje s spremlj. tamb. zb.; 6. »Straube iz Kranja*, veselo-igra v enem dejanju; 7. Ples. — Vstopnina k veselici 40 v, sedež 20 v. — k plesu 2 K. — K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo »Jubilej* v Mav-hinjah priredi veselico s petjem, godbo, de-klamacijo itd. dne 15. septembra. Natanj-čneje pozneje. Drobiž. — 7-letni deček Fr, Debenjak v Kozani je dobil v roke neki mali možnar, kateri je zažgal; počilo je in dečka ožgalo tako, da je kmalu, ko so ga prenesli v Gorico v bolnišnico, umrl. Na Korzu sta trčila skupaj kolesarja G. Hvalic in Jos. Bitežnik. Hvalic je padel s kolesa ter se precej poškodoval, dočim je Biležnikovo kolo popolnoma pokvarjeno, njemu pa se ni pripetilo nič. Trgovinsko ministerstvo je odredilo, da smejo poštni in brzojavni uslužbenci v poletni vroči dobi v službi in izven službe nositi pokrivala iz slame. Sedaj jih imajo »a 'Dunaju, ako se sponesejo gori, jih uvedejo tudi drugod i po mestih. Okoli 1000 ljudij, ki se pečajo s pripravo, odpravo sadju itd, je šlo te dni na Hrvatsko, Štajersko in Kranjsko, kakor navadno gredo ob tem času; le število je letos nekam visoko. V ulici Formica je stala neka služkinja s škafom vode na glavi ter se razgovarjala z nekim vojakom, menda s svojim ljubčkom. Pihal jej je na dušo tako gorko, da jo je končno hotel še objeti in poljubiti. Ali ko jo je objel, je prišel škaf ob ravnotežje ter se je vsula voda po ubogem zaljubljenem vojaku, ki jo je, na to potegnil, prestrašena služkinja pa se je vsa osramočena in zarudela skrila za vrata bližnje hiše. Ljudje, ki so videli ta prizor, so se iz srca smejali. Na cesti blizu Pliskovice se je zvrnil na Jos. Godnika iz Tomaja, 50 let starega moža, voz sena, ki ga je močno poškodoval. Jedno nogo ima zlomljeno ter mnogo ran. Prepeljali so ga v Trst v bolnišnico. Pozabil je nekdo kovčeg z raznimi zidarskimi orodji v kavarni »Europa* na Travniku. Oglasiti se je pri policiji. Za kratek čas. Izvirna spoved naprednjaka za sv. leto. — (Spoved, naprednjaku): Imate še kaj? N. Sem čital vsakovrstne časnike in knjige. S. Katere časnike pa? N. »Sočo*, »Narod*, »Primorca*-------- S. Ste li znoreli tudi Vi! Od kod ste ? N. Iz ...... S. Zakaj pa ne Citate »Slov.*, »Gorice"? N. Zato, ker preveč lažejo S. Ali naprednjaki ne lažejo? N. Ne, mi povemo vsakemu v brk, kar je res, in se ne potuhujemo, naj si bode, če nimamo biti izvoljeni v kako reč, da ali ne, svojega prepričanja ne skrivamo. S. Zakaj se pa pravzaprav za to stranko potezate ? N. Samo zato,. — ker bi ne videl rad duhovnov, vtikati se v vsakoršne volitve. S. Ja, to mora biti, ker drugače bi se liberalci sami notri vtisnili, in potem je vera končana! N. Nemogoče, saj A. Cor. ni nikak prevelik kristjan! S. Da, on je bil le začasno, ker boljega ni bilo pri rokah. N. O, še mnogo jih je bilo, saj je n. pr. T... tudi kristjan. S. Ne verjamite jim, ker so vsi tisti grabljivi volkovi v ovčjih kožah. N. Nemogoče, ker so vsi naprednjaki, odkritosrčni, in pri klerikalcih tega ni. * S. Kako da ne? Poglejte, na Ogerskem so sami židje v zboru, in kako tam vera peša, če se tu duhovstvo ne briga, bi bilo ravno tako! N. Pa, saj tu nimamo Židov, da bi jih volili, ko bi prav hoteli! — S.*To je pa odveč,?(je zarenčal), molite kes (»grevengo".) N. Grede skoz mesto, sem si mislil: kot naprednjak ali »grabljivi volk* moram tudi jaz kupiti ovčjo kožo, da prikrijem svojo hudobijo. Pa smola, povsod prašam, — zaman! Rekli so mi, da so vse tako blago razpečali klerikalcem en gros. Tako moram ostati »Razkrinkan liberalec*. Razgled po svetu. Za »Narodni dom* t Trstu. — »Narodni dom* v Trstu ni le lokalnega, izključno tržaškega pomena, ampak ima biti važna postojanka Slovenstva, da: Slovanstva ob Adriji. To se je naglašalo že mnogokrat, a vidnih sadov spoznane resnice smo videli malo, ze!6 malo. Temu se ni čuditi, ako pomislimo, koliko imamo Slovenci narodnih potreb na vseh koncih in krajih. Treba le pogledati na kakšno našo veselico: tu vam ponujajo razglednice v razne dobre namene, prodajajo kamenčke za šolsko družbo, za goslarje, številke za tombolo itd. itd., tako, da mora človek, ki poseča naše zabave, razven vstopnine, računati še na precej mnogo drugih gotovih izdatkov. Res je, vse te ustanove, za katere plačujemo narodni davek, so koristne, potrebne, Kaj bi n. pr. bilo z našo mladino, če usahnejo viri, iz katerih vzdržujemo družbo'sv. Cirila in Metoda?! Skoro tri tisoč novih janičarjev več bi imel naš rod — vsako leto. Vendar, če premišljamo razmere, se nam usiljuje prepričanje, da je »eno najpotrebnejše* — in to je »Narodni dom*. Zakaj? Zato ker smeno upati, da, čim bomo imeli v Trstu svoj »Narodni dom*, vdobimo ž njim velevažno investicijo, ki bo nosila bogatih obresti posamičnikom in vsemu narodu, Kako to? Kedar se bomo združevali pod domačo streho našega »Narodnega doma", odpadejo društvom veliki izdatki, s katerimi so sedaj združene vse veče prireditve in to bo dobiček v narodnem gospodarstvu. Drugi dobiček pa bo v tem, da, kadar se koncentrirajo nali batalijoni pod skupno streho, kedar spoznamo in pritegnemo vse, ki so naše krvi in našega mišljenja, se narodni davek tudi pravičneje razdeli, nego je sedaj razdeljen. Sedaj nosijo breme narodnega davka — lahko rečemo -— skoro vedno iste osebe, v prvi vrsti — to bodi enkrat naglašeno —prireditelji in obiskovat el j i veselic. Tedaj bo pa moral, mogel in gotovo tudi hotel vsaki tržaški Slovenec po svoje prispevati k skupni stvari ter se na ta način odvali breme z ram po-samičnikov. To bo olajšanje, katerega ne bi smeli prezreti. Kolikor več davkoplačevalcev, ; toliko manjša dotična kvota, s katero bo : obremenjen posamičnik! A tudi zunanji Slovenci in Slovani bodo imeli od »Narodnega doma* gmotnih — da- I nes govorimo samo o teh — koristi! »Narodni dom* bo imel svojo gostilno, svojo kavarno in prenočišča. Kako prijetno je popotniku, če je prišel v tujem mestu med svojce, s katerimi se lahko po domače zmeni in pošteno pozabava! Prepričan bo pa tudi lahko, da vdobi za< primerno nizko ceno najboljšo postrežbo. Že iz teh razlogov je jasno, da je velikanske praktične koristi za narod in za po-samičnike, da si čim prej postavimo svoj »Narodni dom* v Trstu. Upamo torej, da začnejo darovi, deleži, ustanovnine kmalu prispevati v veči meri nego dosedaj! — Tako piše »E2d.* in mi se njenim izvajanjem pridružujemo. Na crnogorski-albanskl meji je pripravljeno vse za boj. 20.000 Albancev je zbranih v Rogovem, Jakovem in v Ipeku ter nameravajo napasti Mokro in črnogorski okraj Skolani. Streljivo imajo turško. Črnogorska vlada je že poslala svoje čete na meje, da odbijejo naskok Albancev. Hkratu se je obrnil poslanik Bakič" do turškega sultana in do turške vlade, da naj boj zabra-nita. Dobil je zagotovilo, da je turška vlada Albancev ostro prepovedala, delati nemire in poboje. Turška vlada pa prosi črnogorsko, da ukrene isto. ' Albanca. — Italijani razpenjajo vedno bolj svoje mreže po Albaniji, in priznati se mora, da so dosegli že precej vspehov, med drugimi tudi dovoljenje, da smejo njihove, adje voziti iz Bojane do Skadra. Istotako vladajo med sultanom in italijanskim kraljem prijazni odnošaji, in zdi se, kako bi sultan odobraval laška prizadevanja v Albaniji. Zadnji čas pa se je pripetil dogodek, ki bi bil kmalu porušil vso to prijaznost: Neki Lah je namreč prav po laški šegi zabodel nekega turškega bega. Prišlo je potem še do drugih nesoglasij med Albanci in Lahi, ter je laški admiral zapretil, da bode, bombardiral mesto Durazzo, česar pa ni storil. Turški paša je na to prepovedal vkrcanje laške mornarice in vojaške godbe. Na. Ruskem izdajo baje v kratkem zakon, kateri utesni jako pravico zidov, obiskovati višje učne šole. Sedaj smejo obiskovati Židovski dijaki višje šole'v B^sjji v visokosti 5%, ali po zakonu, ki pride, se utesni število tako, da bo znašalo le 2% kristijanskih dijakov. Izjava Irskih Auierlkanov. — Irski Amerikam v Cikagi so priredili 15. t. m. mnogobrojno obiskani shod. Udeležilo se ga je, kakor poroča Reuterjev urad, do 4000 oseb. Govorilo se je v prilog, Ircem na rodnih tleh in Burom v Južni Afriki. Poslednjim je škod izrazil svoje sočutje ter občudovanje radi njih vztrajnosti v vojski, obenem se je pa naglašalo, da so Buri nepremagljivi. Zelo ostre besede so pa padale proti Angležem. Med splošnim navdušenjem je bila sprejeta resolucija, v kateri se izreka popolno zaupanje voditeljem irske stvari na Irskem in zahteva nasilnega postopanja v varstvo irske svobode. Zahteva se, naj se zažgo najvažneja mesta v Angliji, da se tem načinom dobi primerna prilika za ustanek irske. Z orožjem v roki naj irski narod izvojuje svoje pravice. Zborovalci, če so res pritrdili tej zahtevi, so šli s tem vsekako predaleč, ker irski narod sam dobro ve, da s takim nasilnim in nedopustnim načinom ne bo nikdar mogel priti do svojih sedaj kračenih pravic. : V južni Afriki. — Zastopniku oranjske_ države na NizozemskemllrTMuIlerju je došlo poročilo, da je 12.000 Kaplandcev pograbilo za orožje. Položaj Angležev je postal jako resen, fiaznotero. — Kolumbiška toprtjača »La Popa" je zadela na suho mec vožnjo med Kartageno in Savanillo. Moštvo ue je baje rešilo. — Amerikanski kralj petroleja Rockefeller premore 5 milijard kron, letnih dohodkov ima nad 150 mil, — Na vlaku Dunaj-Trst je zavozil strojevodja pri Mariboru namesto proti Trstu, na koroški tir. Drugi uslužbenec pa je hitro zavrl, da je prišel vlak na pravi tir, ali pri tem sta se preobrnila dva voza. Nesreče ni bilo, ker se je vlak premikal počasi. — V gozdu med Opčinami in Skorkljo v Trstu so našli te dni kakih 25—30 let starega človeka obešenega na drevesu. Moral je biti delavec, ali kdo je, se še ni dognalo, ker ni imel ničesar pri sebi. — Na koroškem kolodvoru v Mariboru je v sredu nekomu pripenjaču odtrgalo nogo, v četrtek pa je v Vuhredu povozil vlak strojevodjo Vrhovška. — V dvomili krogih v Be-rolinu se čuje, da italijanska kraljeva dvojica obišče jeseni prestolnico Nemčije. — Iz Gdanskega poročajo, da je policija aretovala nekega anarhista v trenotku, ko se je hote! odpeljati v Petrograd, — Iz Saragosse poročajo, da se je v vasi Villanueva na Španskem porušilo 40 hiš. Ubitih je 6 oseb. Škode več milijonov, — Iz Pekinga naznanjajo, da v provinciji Sianfu vlada strahovita lakota. Človeško meso se prodaja po 3 centa funt, — Slovensko gledališče v Ljubljani prične sezono 22. septembra. Angažovali so dva nova ka-pelnika, Čeha Tomaša in Hrvata Mitrovida iz Dubrovnika. — Nadvojvoda Franc Ferdinand je vstrelil na lovu po nesreči neko žensko, ki je brala jagode. — V Kielu se snidejo dne 7. sept. ruski car Nikolaj, angleški kralj Edvard in nemški cesar Viljelm. Od tam odide car na Francosko. — Narodno gospodarstvo. ORGANIZACIJE KMETIJO. (Članek izven uredništva,) (Dalje.) Vse, kar n. pr. zdajšnji kmet, ki še po starem gospodari, pridela, lahko zadruga na veleposestvu pridela. Tako je izločena zguba v vsem gospodarstvu,. ker glede vseh pridelkov konjuktura, svetovni trg ne more škodovali. Prodajalne zadruge so pa vedno tem nevarnostim izpostavljene in one vodijo konkurenčni boj mej sabo na nož, kar kupo-valne ne. Agrarni pisatelj piše o manjši kmetiji: .Stori vnos t vspeha dobre manjše kmetije leži v njeni mnogostranosti. Ista je v stanu, da pokrije po večjem gospodarske potrebe kmetove družine, le malo mu je treba kupovati. Ta manjša kmetija da vsem členom družine opravka; ona uporabi posebno pri živinoreji moč žene; vsak člen družine lahko dobi delo, ki mu najboljše godi". Vzemimo vse velike koristi dela na veleposestvu, združene v imenovani zadrugi s to manjšo kmetijo, katere členi opravljajo svoja manjša z&tnljišča in zraven delajo na ostalem' veleposestvu, na kojem se vsa tehnika zdajšnjega časa v prid kmetovanja uporablja, v kateri delajo, vodijo kmetovalci-učenjaki, kemiki, živinozdravniki, na katerem veleposestvu se vodn-s moči izrabljajo, močvirje odstranjuje, najslabša zemlja tudi v gospodarstvo jemlje; vzemimo vse dobrote kmetovanja na velikem, arondiranem prostoru v zvezi z vsemi velikanskimi močmi zadružnega drugega gospodarenja, kakor je že danes v industriji, iia zadružni tej kmetiji, potem vstaja irska »Ralahine* tudi nem kot nebeško lepa slika človeške sreče. In to ve-leposestvo bi bila last zadruge, kak Vandaieur je ne bi mogel zaigrati. — Veliko denarja je treba za vstvaritev takih organizmov. To bi bili res organizmi, ker kakor zdravo človeško telo bi bili. Naše gospodarstvo pripravlja ta velik denar. Povedali smo že, koliko vrednosti stvarja kapitalistično zdajšnje gospodarstvo, koliko premoženja je na svetu. Posojilnice so tu, zadružne posojilnice. Te dajo denar za nakup veleposestev ter za prvo upravo. Za-drugarji ga imajo (oliko, da si prva pohištva stavijo. Zadruga*ima velik kredit. Velepo-sestvo je hipoteka in zboljšano še večja. Država lahko jamči za kredit, država lahko sama kreditira. Tako bi šlo s pridobitvijo veleposestev jbrez prelitja krvi. Enpro-priacija je to. Ali veleposestva tako, kakor zdaj gospodarit! morejo, ne morejo živeti. Že zdaj se vršijo razprodaje veleposestev. Naj se jih držijo lastniki istih Se takta krčevito, gospodarski ptoces, — delavfcev ne dobijo — jih razjeda in zopet pridejo v roke kmeta, kakor so bila nekdaj, Skoda jih je razdirati, naj jih dobi skupaj omenjena zadruga. Zdaj je lepo polje, so dobri travniki, vinogradi, lepe hoste vkup, aroridirano. Pri vsalcefn veleposestvu je malin, žaga— vddha moč, so velika poslopja, so pase. Treba je' le ljudstva, ki je na zadružno produktivno delo ze vajeno. Industrija aa Angležkem, NernSkera, v Ameriki ga že ima precej. Drugod Se ni. ,Ob$fojeCe pravo razveljaviti, se pravi polipa odtrgati« ki se s tisoC kremplji drži*. Ali velja pa tudi to, »da staro pravo samo razpada, «e«je njegov gospodarski zapopadeb odšlranjen*. Zdajšnji gospodarski prevrati v vsem gospodarstvu so zaporedoma tace polipa fevdalnega kmetskega prava odtrgali, so tudi vzeji grajski gospodi moe, ki obstoji le še v starih zakonih in v neuranejsih državah po mogočnosti v vladah držav. Pa, kar je bilo enkrat morda pametno, postane neumnost« in tako tudi latifundije, fldeikomisi v rokahjedne femilije. »Te osta-line zadruga odpravi mej staro šaro pravnih in gospodarskih relikvij". Opp. pite: Imamo v resnici gospodarsko sredstvo, M ni samo kos vsaki kmetiji na veleposestvu, (Grossbetrieb), ki pa tudi to veleposestvo uniči po njem ležečih, zgolj ekonomičnih močeh, ki veleposestnike direktno pobija, ko jim jemlje eksistenčne vire, delavce, tako da morajo gladu poginiti. To sredstvo je kmetijska delavska produktivna zadruga. Neki novejši gospodarski pisatelj, kateri je učenjak na polju gospodarske statistike, razdeluje novejšo dobo v tri oddelke: 1. doba duševnega stremljenja, znanosti; 9. doba tehničnega stremljenja, tehničnega praktičnega dela, ki v 18. stoletju z veliko močjo začne in na višku obeh 3. doba stremljenja po takem življenju družbe, v kateri se največje znanje (Wissen) in največje dejanje (Kčnnen) združita, da za vse člene družbe pripravijo mogoče dosegljivo stopnjo blagostanja in zado-voljnoati. V prvih dveh dobah je egoizem vladal, boljše glave tiral v razvoju naprej. AH goneče sile iste niso bile povsem, v masah je bilo vedno tleča zadružna misel in dosti velikih duhov je delalo za občnost nesebično. Krog teh osebnosti raste vedno. Napredek v vsem je zdaj nezabranljiv. K teinu pripomorejo dosti zadruge. Tudi zadruge se snujejo iz sebičnih namenov. (Dalje pride.f Oliva" društvo absolventov trgovske akademije t Kraljevem tiradcu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in korap-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: „01!vacr Kraljevi Gradec. društvo ž omejeno zavezo v Gorici ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. Hranilne Vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 47«%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. . Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6V. in na vknjižbe po =5 7*%. Uradnje^v^aki.dan od 9. do 12. are dopolV in od % do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran vlog leta 1900. je bilo K i.263.536. Poštno-bran raCun št?. 837.315. Anton Potatzkv v Gorici. Na sredi Baštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliič« nirnnerškega Is drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šlvanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in. čevljarje. Svetlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice. tišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, fccoSnjarje,, prodajalce po sejmih in trgih " ter na. deželi. 2 35-fr pisalni stroj „ IDE AL" Vzbuja senzacijo, -Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je Jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnera papirju 8—10,' na tanjkern papirju: 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstre - 0§crako: & Dunaj 111-13- Heumarkt 8. Iščejo se zastopniki za deželo. Ivan Bednafik priporoča svojo znico v Gorici ulica Vetturini št 3. Dobre tire in po cenil a 34etnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tOTarua ar ter Izvoz zlatnine ¦osi (Češko). Dobra ara Rem. iz niklja fl. 3*75; srebrna ara Banu fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja fi. i-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnib pisem. — Ilustrovan cenik zastonj! Lekarna Gristorolett! y Gorici ' Prave in edine žefofčne kapljice z znamko sv. Antona Fadovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijtt redno prebavlianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepe po- (Varatvena znamka). Varjeni Želodec •store, da zgine v kratkem šasu omotica in zivotna Išnosf (mrtvost). Te kapljice tudi stord, da elčvek raji ji. Cena steklenici Bi) vin. ' Prodajajo.se v.vseh glavpih lekarnah na svetu. Za "naročitve in pošiljatve pa jedino le ¦ ler karni Cristorolettt v Gorici Veliki prazni sodovi iz Srbije iz hrastovega lesa.z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6 - 7, cm debelosti v glavi, v popolnoma dobreni stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi, različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosji. L. Stemil« na Franc-Josipovi cesti žt 9. zr g>c>Q§i poročeno. *&=X3------ *D §>onci, tfae 21. avgasfa 1301. 15. septembra se otvori trgovski večerni tečaj v Gorici. Kdor želi obiskovati ta tečaj, naj se zglasi v „Groriški Tiskarni" A. Gabršcek, Gosposka ulica št. 11. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo N« Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo *mm TTTT Tovarna namili tilnuhih priprav JOS. VINDYS-A, v Pragrl na Smihovu (PrahaSmicbov) Vinonradska ulice Cislo 816. se priporoča k, popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil-jočib spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na-mesečne obroke po volji in zmožnosti. /favadne priprave so vedno, v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na -zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Poprave IzvrSuJe po najnižjih cenah. Božjast, Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Schwannen-Apoteke, Frank-fort A. H. 100 do 300 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwlg osten-eloher, VIII Deutsche gasse S' Budapeat, Xe\a 188L y Gorici ustanovljena Ivtdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini In slav. občinstvu p.ojo lastno izdelovalriico umetnih cvetlic za vsakovrstne : cerkvena potrebe: Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. 'Naročila za deželo' izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bala ' ¦ij«_A—, briških, dal in Črna vina <^r%JfL$L matlnšklh in iz vipavskih, *L$$&& isterskih furlanskih, J& vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstro - cgerske monarhije v sodih - od 56 litrov naprej. Na zahtevo požilja tudi uzorce. .GORIŠKA TISKARNA" v Gorici, Sosposka ulica 11 ročnina kron 13*20. PHmAViU>c( pol. časopis; izhaja vsaki ,,r I1I11UI Cl» petek. - Letna naro&iina kron 3*20. — Najbolj razširjan slov. list v deželi. „SIov. knjižnica«.«L&! Letna naročnina kron 3*60. — Doslej izšlo 101 sno-pičev. S snopičem 94. 8mo začeli izdajati sloveči Tol-stoje v roman »Vstajenje/, kateri je končal s snop. 101. Sprejemi Mdl naročila za tlsek vsakovrstnih tiskovin kakor: Vabila k veselicam, trgovske račune In zavitke ter Hatovn papir * tvrdko, raznovrstne posetke z zavitki v elegantnih tkatljah, poročna In zaročna naznanila, osmrtnice Itd. Šolam in županstvom priporoča. veliko zalogo izgotovljonlh tiskovin. Pred kratkim so izšle sledeče knjige; JIARCO VI8C0KTI", Hal. spisat TOMMASO OROSSI; cena s poštnino vred ¦ ^ kron 260. »ODISEJA" II. izdaja; a poStnino vred kron T40. „VENEC8L0V.P0VESW I. in II. knjiga a kron 120; III. in IV. knjiga *s poštnino vred a kron 130. , ..SALONSKA KNJIŽNICA'! • I. laijiga:-„0 te »enika'1 Spisal FRAN OOVŽKAR; cena s poštnino vred kron JMO; II. knjiga: ..Hamle« Prevel J. CANKAR; cena s poštnino vred kron V60; III.' knjiga: JRuska antoloflllav, zbrala I. VESEL in A. AŠKERC. Str. 488. Cena po pošti K 3'20. Žaltevajts cealk Mtlli Izdaj. interqa ptilljuB lUUnj! Pozor! Dvokolesa Helioal-Premier prva znamka svetovne angležke tovarne z 2avžro za dej in s "prostim tekom spredaj, kakor tudi dvokolesa Regent-Special in Gourir po jako zmernih cenah imata v zalog' podpisana, k se priporočata sorojakom. Z vsem spoštovanjem ekleva, EoriGa, uliGa lunicipio t