St. 216.
mn 1«
V Ljubljani, v četrtek 21. septembra 1924«
* flflloviiu.
Leto 1«
1
i
.	Izhaja	vsak	dan popoldne,	.	________________________________ •	 r------—---------»-	--— r- -----
|	Mesečna	naročnina:	i	a	,	?	Pismenim	vprašanjem	naj	se	priloži znamka za odgovor.
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. \ Uredništvo lu upravnISIvo: Woliova ulica St- 1 /t. ? Račun pri poštnem čele. uradu št. 13.633.
Neodvisen političen list.
mm
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Ni tisto tako!
V	»Slovenskem Narodu* je napisal g. dr. Leopold Lenard uvodnik, v katerem skuša na podlagi zgodovinskih in drugih dejstev dokazati, da je sporazum ined Hrvati in Srbi mogoč edinole na podlagi narodnega in državnega edinstva.
Dasi ne tajimo, da so argumenti g. di. Lenarda v marsičem utemeljeni in logični, moramo vendarle povdariti, da ni čisto tako stvar s sprorazumom, kakor to piše g. Lenard.
Po našem globokem prepričanju ni nrvatsko-srbski sporazum, ki je danes najbolj pereče vprašanje, rešljiv s pomočjo pravnih in zgodovinskih dejstev, ker je vprašanje sporazuma postalo že davno psihologičen problem.
Je namreč čisto vseeno, kak praven položaj jo bil ob izvršitvi ujedinjenja in samo stranskega pomena je, ali so Hrvatje sprejeli akt ujedinjenja z navdušenjem aH z razočaranjem. Za današnit politični položaj je važno samo to, kako Hrvatje danes nazivajo to ujedinje-nje in kaj smatrajo danes za podlago sporazuma. Naj še tako dokažemo, da so Hrvatje po paragrafih in po poteku dogodkov vezani, da sprejmejo ujedi-njenje kot aksiom, če oni tega nočejo, so vsi naši argumenti zaman in samo izraba časa.
Resničen sporazum je namreč mo-
le tedaj, če se zjedinita na sporazumu dva tabora. Če hoče eden druge-jnu vsebino sporazuma diktirati, potem to ni noben sporazum, ampak diktat. In ravno v tem je bistvo in jedro sedanjega nasprotja med Hrvati in Srbi. Hrvatje nočejo o diktatu podobnem sporazumu niti slišati in ker se je vseeno poskušalo iti preko njihovega protesta na dnevni red, zato so prešli Hrvatje v najstrožjo opozicijo in zato Je bil naš notranje političen položaj vedno bolj nevzdržen. Vsled tega pa je postal tudi sporazum med Hrvati in Srbi psihologičen problem, ki se ga s suhimi pravnimi in pa historičnimi argumenti sploh ne da več rešiti, temveč je treba nstvariti šele ozračje, v katerem bo postal sporazum rešljiv.
Tako ozračje se ustvarja danes, ker se je z dejanji dokazalo, da se noče sporazuma, ki bi bil diktatu podoben, temveč da se hoče resničen sporazum, feakoršen prlstoja bratom, in odločilne važnosti je to, da se je ta dokaz podal s srbske strani.
Nismo še trenotno na tem, da bo že jutri ustvarjena podlaga za ustvaritev prepotrebnega definitivnega sporazuma, ker še vse premnogo ovir leži iz prejšnjih časov ria poti pravega sporazuma. Toda te ovire padajo in bodo Vedno hitreje padale, čim bolj iskreno se bo ustvarjalo novo ozračje.
Tega novega ozračja pa nikdar ne dobimo, če se bomo le naslanjali na pravne in historične argumente. S pogledom nazaj se nasprotja samo po-rtmožujejo, treba je upreti pogled v pri-hodnjost in izdelati vsem jasen in skupen cilj in potem bodo vse težave sedanjosti hitro in popolno likvidirane.
Življenje ima svojo logiko, ki je či-
drugačna ko logika paragrafov. In °° logiki življenja sodijo sedanje raz-®*re Hrvatje in zato jim je treba od-®°v?riti tudi z argumenti življenja.
, C« so Hrvatje nezadovoljni z nere-j">m, ki je vladaj, potem je treba brez h ^rfV ne Ea pa sankcionirati. In če nočejo biti Hrvatje v vsem enakopravni in če jim to celo ustava jamči, potem
, ?a .enakopravn°st tudi dati. Samo tako bodo dejali Hrvatje, da je Jugoslavija res njihova država. Ko porečejo to Hrvatje s Prepričanjem, tedaj je sporazum v bistvu ustvarjen in tedaj pride trenutek ko $e prjgne res graditi državno edinstvo. Tudi vprašanje sporazuma ima svojo narobe stran medalje. Ko se je Hrvatom hotelo diktirati, se je stopnjevala njihova opozicija in prišli smo tako daleč, da se je govorilo o amputaciji. Sedai pa, ko se je prenehalo i diktiranjem, je končana lirvatska opozicija in prehajamo v dobo, ko se pričenja zadržavno delo Hrvatov.
Taka je psihotična plat brvatsko-srbskega sporazuma in ta je neprimerno važnejša od vseh drncih argumentov
•— i? "feteklosti
tlspeina zagrebška pogajanja ministra Petroviča,
HRSS STOPI V KRATKEM V VLADO.
Beograd, 24. septembra. Vlada je sinoči dobila poročilo iz Zagreba, da se bo vrnil tekom današnjega dne Na-stas Petrovič v Beograd. Ni izključeno, da bo N. Petrovič ali takoj iz Zagreba ali pa iz Beograda odpotoval v Belje, ker mora najprej poročati kroni o uspehih svojega bivanja v Zagrebu. Dobro obveščeni politični krogi trdijo, da je N. Petrovič dobil od krone nalog, da se razgovarja z Radičem in da potem kroni poroča, ali je sploh mogoč kak sporazum z HRSS. Poročila N. Petroviča so sprejeli v Beogradu politični krogi z velikim zadovoljstvom in splošno mnenje je, da bo mogoče pričeti z re-šenjem tega važnega vprašanja o vstopu HRSS v vlado. Vsekakor pa zatrjujejo politični krogi, da Radič ne bo voljan pred prihodom kralja v Beograd
vstopiti v vlado. To pa se bo zgodilo šele začetkom prihodnjega tedna..
Beograd, 24. septembra. Razen dogodkov, ki so se odigrali v pol. življenju včeraj dopoldne je bila situacija popolnoma mrtva. Tudi običajnih konferenc vlade ni bilo. Davidoviča so včeraj popoldne sukcesivno posetili ministri, katere je Davidovič obvestil o poročilih, ki jih je prejel iz Zagreba. Šele okoli 8. zv. je prišla v Beograd vest, da je imel Nastas Petrovič daljši sestanek z Radičem v Tuškancu, na domu dr. Lorkoviča. Na tem sestanku je bil dosežen sporazum v vseh važnih Vprašanjih, zlasti v vprašanju vstopa HRSS v vlado. Tekom časa se bo videlo, ali je sporazum mogoč pred ali po volitvah in se bo v tem pogledu sklenilo vse potrebno.
Sela finančnega odbora.'
Beograd, 24. septembra. Danes dopoldne se je vršila seja finančnega odbora. Na seji se je nadaljevala diskusija
o	uredbi draginjsih doklad za upokojence. Diskusija je bila zelo živahna, zlasti pri 4. členu, ki je spremenjen v toliko, da dobivajo draginjske doklade le generali srbske in črnogorske vojske, ki so upokojeni po starem zakonu, in sicer 3000 dinarjev brez ozira na položaj. Člen 23. se ie spremenil v toliko na predlog poslanca Žebota, da'se more izplačati tudi samo polovica penzije v slučaju, ako država rabi denar, člen 27., ki predvideva, da vstopi uredba v veljavo s 1. sept., je ostal nespremenjen, po dolgi debati. Radikali so namreč zahtevali, da vstopi uredba v veljavo 1. aprila. Spaho pa je Izjavil, da nima dovolj finančnega kritja. Radikali so vztrajali na svojem stališču in se je morala seja prekiniti. Radikali so imeli nato konferenco v svojem klubu, na kateri so sklenili, da odstopijo od svoje zahteve, ker vlada noče zasigurati naknadnih kreditov. 27. člen je bil nato soglasno sprejet Ker je bila s tem končana diskusija o tej uredbi, so prešli na drugo točko dnevnega reda: povečanje 55. budžetske pozicije za 40 milijonov dinarjev za izplačanje starih računov. Jovan Radonič (rad.) je zahteval od finančnega ministra, da prehodno sestavi zapisnik oseb in onih ustanov, katerim
država dolguje. Spaho pa mu je odgovoril, da je to nemogoče, ker bi bilo v zapisnik težko vpisati vse upnike. Kočič (rad.) je izjavil fin. ministru, da mora prinesti izkaz o porabi tega kredita, kajti samo v tem slučaju bo on glasoval za. Voja Veljkovič (dem.) je zahteval od finančnega ministra Spahe, da naj dela na to, da se vsi državni dolgovi likvidirajo. Spaho je izjavil, da sprejme predlog Kočiča in Veljkoviča. Nato se je vriilo glasovanje in je bilo povečanje 55. budžetske pozicije soglasno sprejeto.
Tretja točka dnevnega reda je bik) odobrenje naknadnega kredita v znesku 21 milijonov dinarjev za popravo pristanišč. Prometni minister je obrazložil celokupno stanje, v katerem se nahajajo luke in je povdaril nujnost odobritve naknadnega kredita iz ekonomsko nacijonalnega stališča. Boža Maksimovič je ugotovil, da je to nacijonal-na potreba in da pri taki stvari prenehajo vsi strankarski interesi. V Imenu opozicije je izjavil, da bo opozicija glasovala za. Predlog je bil soglasno sprejet.
Seja je bila končana ob 13. in se bo vršila prihodnja seja jutri ob 9. dop. z dnevnim redom: Pretres vseh onih predmetov, ki so ostali še nerešeni
„Ri!e2“ prenehal
Zagreb, 23. septembra. Vaš poročevalec je zvedel, da Pribičevičeva »RijeČ« v Zagrebu preneha izhajati, ker dolguje Slavenski banki že preko 2 milijona dinarjev. Banka zahteva povrači-
lo	dolga ker v njej že prevladuje inozemski kapital in ker gotovi njeni dosedanji predstavniki v njej nimajo nobene besede več.
j O SPORAZUMU Z RADIČEM.
Beograd, 24. septembra. Sinočnja »Demokracija« objavlja zelo zanimiv Članek, v katerem govori v glavnih obrisih o stališču vlade v današnji politični situaciji. List zavzema stališče, da je brzi sporazum nemogoč in da tudi Radič najbrže ne bo nanj pristal. Zato »Demokracija« predlaga, da se ustvari baza odnosno konture definitivnega sporazuma, na podlagi katerega se bodo lahko nadaljevala pogajanja s HRSS v pogledu definitivnega sporazuma tekom sodelovanja HRSS v vladi.
Beograd. 24. septembra. Politična situacija v Beogradu je danes pri-lično mrtva. Nastas Petrovič se še vedno mudi v Zagrebu in. bo skoraj gotovo odšel naravnost na Belje. Do tega momenta vlada nima o tem še nobenega poročila.
KONFERENCE DAVIDOVIČA.
Beograd, 24. septembra Danes dopoldne je imel predsednik vlade Davidovič daljšo konferenco s Sušnikom, Belur.enom in Pečičem. Nato pa ie Davidoviča posetil upravnik beograjska * občine 1 izarevič.
Driavllanska volna v Bolgarill.
SEJA FINANČNEGA KOMITETA.
Beograd, 24. septembra. Sinoči se je v kabinetu finančnega ministra vršila seja finančnega komiteta. Na seji, ki je trajala od 6. do 8. zv. so razpravljali o važnih vprašanjih po referatu Sušnika o nabavi tračnic. Pravni minister je poročal o vprašanju podjetja Eisler & Ortlieb v Bosni. S tega podjetja hočejo ukiniti sekvester in je četrtina podjetja pripadla Nemčiji. Sedai po Versajski pogodbi se mora to podjetje likvidirati. Vendar pa o tem še ni ničesar definitivnega sklenjenega in bodo o tej stvari razpravljali na posebni seji, ko bodo člani komiteta proučili to vprašanje.	*
IZ MINISTRSTEV.
Beograd, 24. septembra. Včeraj popoldne je dr. Korošec sprejel poslanca HRSS Preko in Smoljana ter Ham-zalijo Ajanoviča ter se z njimi dolgo razgovarjal o ureditvi prosvetnih razmer v Hercegovini.
Beograd. 24. septembra. V ministrstvu vojne in mornarice je bil podpisan ukaz o imenovanju večjega števila podporučnikov v poručnike. Novo imenovani poručniki bodo nameščeni na izpraznjenih mestih v naši mornaricL
DIREKTOR »POLITIKE« UMRL.
Beograd, 24. septembra. Danes Zjutraj ob 6. uri je umrl v Beogradu dr. Ribnikar, direktor »Politike«. Zadela ga je srčna kap. Ribnikar je bil dolgo časa novinar in srbski rezervni častnik ter xa$n iavni delavec.
Beograd, 24. septembra. Borba na Bolgarskem se še vedno nadaljuje. Te dni Je prišlo na Meljniku do novih spopadov. V neki koči blizu Meljnika so našli komunističnega poslanca dr. Maksimova, katerega so takoj aretirali. Prav tako se nadaljujejo spopadi v okolici Vidina. Zlasti hudi so bili spopadi o priliki žalnih manifestacij za Todorom Aleksandrovom. Oni, ki so manifestaci-
je uprizorili, so zahtevali od prebivsf-stva, da naj zapre trgovine, delavnfcf itd. Veliko število emigrantov se teifijU pozivu ni odzvalo in So bili od pouliSftfc druhali napadeni. Bilo je pri tem 18 mrtvih. Boji v okolici se nadaljujejo. Po zanesljivih vesteh je makedonska ot* ganizacij* obsodila večje število njffii| nasprotnikov na smrt.
Fašisti in popoiari.
Rim, 24. septembra. Fašistovski listi ostro napadajo popolarsko stranko in dosedanji opozicijonalni blok, češ, da je večina popolarskih poslancev ie sita Don Sturzove politike. Vendar pa so vesti fašistovskih listov prav gotovo preuranjene. Kajti pisanje današnjega »Popolo«, glasila popolarov, ni v nobenem skladu s trditvami fašistovskih listov. Tako n. pr. komentira »Popolo« Mussolinijev govor v Ferrari med drugimi tako: Za nasprotnike fašizma je
^KRALJEVSKA DVOJICAOBIŠČE LONDON IN RIM.
Beograd, 23. septembra. Inšpektor za centralno Evropo v angleškem zunanjem ministrstvu Lompson je odpotoval v Bukarešt. Lompson Je bil gost našega kralja v Beljah. V političnih krogih, ki stoje blizu vlade, se o Lompsonovem obisku pri kralju veliko govori. Domnevajo, da je Lompson prinesel kralju pismo od vojvode od Yor-ka. Imel je baje misijo, da izvrši vse potrebno za službeni obisk našega kralja na angleškem dvoru. Kakor sedaj kaže, do tega obiska ne bo prišlo do meseca maja prihodnjega leta.
AKCIJA PROTI KAČAKOM.
Beograd, 24. septembra. Iz Peči še sedaj ni nobenega poročila, kaj je z Munjičem. Učitelja in kafedžijo so ka-čaki že spustili na svobodo. Kačaška tolpa, ki ima ujetega Munjiča, je obkoljena od vseh strani.
PRIPRAVE RADIKALOV.
Beograd, 24. septembra. V radikalnih vrstah je nastalo živahno kreta-nje in večje zanimanje za politične dogodke. Radikali so nejevoljni, ker vlada ni sklicala skupščine, kakor je obetala, ker so mislili povesti veliko akcijo proti vladi med narodom. Za prihodnji teden pripravljajo radikali velik miting v Prijedoru in več srezkih zborovanj, med njimi tudi v Stari Pazovi, kjer bo govoril g. Pašič. Politični krogi trdijo, da radikali čakajo, da se bo položaj nekoliko razčistil in bodo potem uvedli proti vladi polno akcijo med narodom.
STALIŠČE FRANCIJE O VPRAŠANJU VČLANJENJA NEMČIJE PRI ZVEZI NARODOV.
Pariz, 23. septembra. V današnji ministrski seji, ki se je vršila v Rara-bouilletu, je poročal min. predsednik Herriot o zunanjem položaju, zlasti o delu v Zvezi narodov. Ministrski svet je nato odobril seznam oseb, ki jih je predlagal trgovinski minister, da vodijo trgovinska pogajanja z Nemčijo. Finančni minister je poročal o svojem delu, ki gre za tem. da vzpostavi ravnotežje v budžetu. Ko so ob odhodu Her-riota vprašali, kakšno stališče Zavzema Francija glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov, je Herriot izjavil, da se on drži izjav, ki jih je podal v Ženevi.
PRED KONORESOM ITALIJANSKE LIBERALNE STRANKE.
Rim, 24. septembra. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za-liberalni kongres, ki se bo vršil 4., 5. in 6. oktobra v Livornu. Liberalci se pridno pripravljajo za kongres. Po vsej državi se vrše posvetovanja sekcij liberalne stranke. Zdi; se, da so liberalci sedai razcepljeni celo na 3 skupine: 1. fašistom prijazni liberalci; 2. centrum In 3. fašistom skrajni liberalci, ki so proti vsakemu kompromisu z današnjo vlado. Ni še gotovo, katera struja bo zmagala, vendar pa prevladuje mnenje, da bo prodrla srednja struja, ki je sicer za sodelovanje s fašisti, toda na podlagi 4**o5nesa programa.
mogoč edino ta izhod, da se uklonlj^ ter si potresejo pepela na glavo in tr-» kajo na prsi, rekoč: mea culpa! ali P*1 počakajo, da jih bodo fašisti spremetj
li	v steljo in da pojde nad nje Mussfi ni, z golo sabljo, kakor je rekel v Fd,. rari. Seveda je ta grožnja pogojna. Tb* da pogojna je vsaka grožnja. Tako ]f pogojna tudi grožnja razbojnika, ki napade potnika na cesti in zavpije: Mošnja ali pa življenje:
ZOPETSPOPmTs KAČAM.
Beograd, 24. septembra. M*d Skopljem in Kumanovim je naša orof* niška četa prišla v spopad s četo znanega razbojnika-kačaka Lazarja Dift-ljanca, ki je dolgo ropala po selih v okolici Skoplja. Kačaška četa j# blja dobro oborožena inv vnel se je dolgo trajajoč boj. V boju je od orožnikov 1 mt-tev in 9 ranjenih, kačaki pa imajo i mrtvega in 1 težko ranjenega. Kakor sodijo, je ubiti kačak sam razbojnik DIV-ljanac, vendar pa njegova identiteta s« ni končno ugotovljena.
ZA INTERESE BOSNE.
Beograd, 24. septembra. Radi* čevci in bosanski muslimani so ustanovili poseben bosanski odbor, v katerem sta obe stranki zastopani po svojih poslancih. Ta odbor se bo bavil v prvi vrsti z vprašanji Bosne. Včeraj je imel odbor sejo, na kateri so govrlli o prosvetnih razmerah v Bosni.
Borzna poroflla.
Ljubljanska borza, dne 24. septteibra.
Vrednote.
Srečko: 2 In pol % drž. renta za vojna škodo denar 115, blago 117.50. — Delnice, a* Denarni zavodi: Celjska posojilnica denat 210, Ljubljanska kreditna banka denar $6, blago 240, Merkantilna banka denar 123, bi** go 130, 1. lirvatska štedioniea denar 9«, blago 918, Slav. banka blago 100. Podjetji: Trboveljska premogokopna družba denar 395, blago 415. Združene papirnic« denar 120, blago 125. zaključ. Založnice Itd; 4 pol % kom. za d. dež. banke blago 90.
Produkti.
Trami merkant. tesaui S m doli-cm frko ureja kol.' 4 vag.' denar 567. Mal* 570, zaklj„ trami merkant. tesani 7 m do«. 19/24 cm Irko meja kol. 2 vag. denar 5W. blago 570. zaklluč., remeTml 4 do 5 m 8/10 cm frko meja kol. 1 vag. denar 567, blago 570, zaklluč., letve 3 do 5 m 3/5 cm fri» meja kol. 2 vag. denar 567, blago 570, žt* ključeno, testoni Irko meja denar 520, hlod* smrekovi, jelovi od 4 do 8 m doli. medit 25 cm irko naklad, post. denar 325, bukov parjen les 2 do 2.50 m, deb. 20 in 27 mm frko meja blago 950, oglje vJtano frko meja denar 112.50, drva bukova suha 1 m dol*, frko naklad, post. denar 26, pšenica domača frko Lj. denar 370, pšenica bačka frko bačka post. blago 355, koruza bačka frko bačka post. blago 285, koruza nova umetno sušena frko sloven. post. dobava oktober blago 290, oves bački frko bačka post. blato 295, suhe gobe srednje frko Lj. denar 65, blago 75, fižol rlbnlčen frko Lj. denar 526, fižol ribničan .frko Postojna trans, brutto st* netto blago 650, fižol prepeličar frko LJ. denar 4S0, fižol prepeličar % roko Izbran frko Lj. denar 550, fižol mandaloni frko Lj. detieV 350, konoplja mandžurska brutto ca netto frko Lj. blago 880, brinje hrvatsko ftko Kadovac blago 250, repica divja čista friaO slavonska post. blago 255, seno I. sladite prešano frko Lj. denar 75, vino belo dolenj: štajer. hrv at. po vz. frko naklad, post. dentr 710, blago 780.	;	•!
Zagreb, 24. septembra. Parl2 373J —378.70, London 316.40—319:40, Trst 312.1 —315.35 Praga 211.10—214.10, New-Yc 70.55—71.55, Curlli 13.48—13.58, Dunaj 0.10— 0.1020.
Curih, 24. septembra. Beograd 14 New-York 526.50, Pariz 27.75, London J Milan 23.10, Praga 15.75, Berita 12S5. Dud
0.007425.
T r s t, 24. septembra. (PredboriaJ Loo> don 101.85—101.95, Parla 120.25—120.7*, Ne»-York 22.75—22.80, Curih 433—4*4, 0*
n«i oaaaa—qmb», BeooMd
|»sewe>a
Vaina izjava ministra Petroviča.
Včeraj je prišel v Zagreb notranji minister Nastas Petrovič. Dopoldne si je g. Petrovič ogledal razne njemu podrejene resore, popoldne pa je imel dve važni politični konferenci. Od treh do Štirih popoldne je konferiral s predsednikom Hrvatske zaiednice, dr. Lorkovi-čem, od štirih do sedmih pa z Radičem in nekaterimi vodilnimi člani vodstva HRSS.
Po seji je sprejel Petrovič novinarje in se je izjavil o uspehu konferenc sledeče:
2e prej sem bil prepričan, da ne bo dolgo, ko bo ljudstvo videlo popolno slogo med svojimi zastopniki. Po razgovoru z Radičem morem reči. da se je to moje prepričanje samo utrdilo. S svojim ponašanjem in s svojimi izjavami me je g. Radič čisto uveril, da ljubi našo domovino in da bo s svoje strani storil vse, da bodo čim prej vse diference
v naši državi likvidirane. Danes ni med nami prav nobenih težav, ki bi se ne dale likvidirati.
Za vstop predstavnikov HRSS v vlado ni prav nobenih težkoč. To vprašanje bo takoj rešeno, čim se vrne kralj v Beograd, ker je njegova navzočnost zaradi zaprisege novih ministrov nujno potrebna.
O vprašanju končnega in definitivnega sporazuma med Srbi in Hrvati je
dejal g. minister, da je zasigurano, da se bo v parlamentu složno delovalo in da se bodo vsa vprašanja stopnjema In polagoma reševala. Volitev pa ne bo kmalu, ker ni za nje nobene potrebe. Volitve bodo tedaj, kadar bo to zahtevala parlamentarna situacija.
Končno je izjavil minister Petrovič, da je sedaj položaj popolnoma razčiščen in da ni pričakovati nobenih presenečenj.
Volna Je prepovedana.
Protokol o razorožitvi, razsodišču in sigurnosti je izdelan. Izvršeno je s tem ogromno delo in storjen pomemben korak za utrditev miru. Po Pravici se more reči, da se pričenja za človeštvo nova doba, doba miru jn sporazumnega dela vseh narodov.
O vsebini protokola in njegovih najbolj bistvenih določilih je poročal dr. Ber.sš.
Povdarjal je ogromno delo, ki so ga dovršile podkomisije. Njihovo prizadevanje je bilo, da ustvarijo sklenjen in POPOlen načrt v svrho preprečitve novih vojn. Delitev vprašanj na več podkomisij ni bila srečna, ker so vprašanja razsodišča, razorožitve in varnosti neločljivo zvezana. Vendar pa je mogoče podati danes o stanju vsega vprašanja celoten pregled.
Samo v dveh slučajih je še mogoča voina. 1. Odporu proti napadalni vojni in 2. vojna napadalcu.
Vsaka napadalna vojna Je prepovedana in svoboda, varnost in neodvisnost narodov je zasigurana. Sredstva za ureditev konfliktov naj bodo miroljubna in mednarodni zločini naj bodo kaznovani. Kot dopolnilo teh določil nal se prične s postopno razorožitvijo. Najtežji problem je določitev napadalca. Da se vojna enkrat za vselej prepreči, je treba izdelati sistem razsodišča, kateremu ne more uiti noben konflikt politične ali pravne prirode. Ce je tu samo najmanjša vrzel, potem je ves šiitom padel. Težkoče izgledajo skoraj nepremagljive. Treba je bilo določiti tako priproste in tako jasne kriterije, da ne more biti Svet Zvez* narodov ' nikdar v dvomu, kdo da je napadalec.
Napadalec Je,
kdor povzame vojna dejanja ali sov-. ražnosti, ki se jih more z lahkoto ugotoviti in predvsem j* napadalec tisti, ki se ne podredi razsodišču. Razpravljalo se je tudi o slučaju, da se obe stranki obtožujeta, da sta pričeli napad. V tem slučaju bo Svet pozval obe stranki, da ustavita sovražnosti in izdal bo odredbe za poravnavo konflikta. Kdor ae posluša odredbe Sveta, ta je napadalec.
Sigurnost in sankcije sta ena stvar. Qled* sankcij je izjavil Beneš, da s* ni šlo preko okvira pakta Zveze narodov. Obveznosti za izvedbo sankcij stopnjo skoraj avtomatično v veljavo za vse.
Wahhahi pred Meko.
in ga preglasili neodvisnim
Posebni dogovori naj bodo samo sredstvo za hitro izvedbo sankcij. Končno je povdaril Beneš, da tudi napadalec na svojem ozemlju ne sme biti oškodovan in da mu je treba za povzročeno škodo plačati odškodnino.
Razorožitvena konferenca, ki bo sklicana dne 15. junija 1925 mora protokol potrditi, ker bi drugače izgubil protokol svojo veljavo.
V imenu angleške delegacije je izjavil Henderson, da pomeni sprejem protokola veliko žrtev, ki jo bo pa Anglija položila. Najtežji problem je razorožitev, ki jo bo tudi po sprejemu protokola le težko rešiti. Toda pTOtokol je vsaj prvi predpogoj za ustvaritev miru med narodi. S sprejemom protokola se odpira za narode nova doba socijalnega napredka, doba, v kateri bo človeštvo ozdravljeno od bolezni kapitalizma.
Italijanski delegat Schanzer je izjavil, da ga veseli, da so se italijanske želje upoštevale. Italija je bila vedno prijateljica razsodišča ln zato ga veseli, da je bil dosežen sporazum.
Lep govor je imel nato francoski delegat Paul Boneourt. Prav je, da je izdelan protokol v okvirju pakta. Zveze narodov. Toda dočim vsebuje pakt samo načela, daje protokol mere za njih izvedbo. V tem je njegov praktičen pomen In njegova veljava. Važno je tudi to, da so poleg gospodarskih sankcij določene tudi vojaške sankcije ln one na morju. Nad vse razveseljivo je, da se bodo sestale države na razorožltvenj konferenci že z gotovim načrtorh, ki ga podaja protokol.
Zaključni govor je imel belgijski če-legat Poullet, ki je povdarjal ogromno važnost protokola. Bilo bi Še bolje, če bi bil protokol takoj sprejet, toda tudi tako je dobro, ker je dokazano, da se je v polnosti ohranil duh, ki je ustvaril Londonski sporazum in ki bo dal narodom trajen mir.
;	•
t Vedno zadnje novosti |
x
0
1
ffl
j GRIČAR & MEJAČ,
? ielenburgova ulica 3. j
•	;
9.
Alojzij Musil objavlja v »Venkovu«, z ozirom na objavo listov, da se je pleme Wahhabitov uprlo kralju Husejnu in da ogroža sveto Meko, da jVVahhabi ne tvorijo enotnega plemena in da sploh niso nikdar bili pokorni kralju Husejnu.
Nadalje piše: Wahhabi spadajo k raznim plemenom notranje Arabije in bi radi obnovili stari priprosti islam in so nekakšni muslimanski Taboriti Njihovi največji nasprotniki so prebivalci Meke in Medine, ki žive od češčenja svetnikov in od ugleda razlagalcev zakona, ki žive med njimi. Ni torej čudno, da žele Wahhabi uničiti obe središči svojih nasprotnikov, kar se jim je početkom 19. stoletja tudi posrečilo, ko so obvladali Meko in Medino in ogrožali Damask in Bagdad. Ce bi ne bilo Mehme-da, utemeljitelja današnjega Egipta, bi se gibanje Wahhabov raztegnilo na celo Malo Azijo in preporodilo celi takratni islanski svet. Toda Ali. Mehmed je razbil glavno taborišče Wahhabov. Boji so trajali do 1. 1842. Politična moč Wahha-bov je bila zlomljena in njihova edina religijozna država je razpadla na ne-broj neodvisnih kneževin. To so izkoristili Turki in razširili svoj upliv po celi Arabiji.
Početkom 20. stoletja so se Angleži bali za svojo gospodarsko in morda tudi politično premoč v Ferskem zalivu. Vedeli so za nakane Nemcev in zato obetali posameznim kneževinam neodvisnost od Turške, jih podpirali in bili naklonjeni mlademu Abdalaizizu iz starega vladarskega rodu Wahhabov, ki je 1. 1902 hotel obnoviti z njihovo pomočjo staro kraljestvo svojih očetov. Po desetletnih bojih se mu je z angleško pomočjo posrečilo pregnati zadnjega turškega vojaka in uradnika iz obmorske province al-Hasa.
Abdalaiziz ne ljubi Angležev. Boji se jih, vendar rad sprejme njihova sredstva v svrho svojih interesov. Naj vladajo Angleži na morju in v trdno naseljenih zemljah, toda v notranjosti Arabije hoče biti on gospod.
Angleži so bili veseli, da med vojno ni ogrožal njihovih akcij. Dasi ni nikdar napadel Turkov, so ga vendar podpirali
z zlatom sultanom.
Spori med Wahhabi in Angleži so nastali, ko so pričeli britanski imperialisti podpirati šerifa liusejna in njegovega sina. Ta se je do 1. 1915 boril z nevernimi Mladoturki proti pravovernim, dokler mu niso Angleži obljubili večje plače, kakršno so mu pa dajali Mladoturki. Tedaj je opustil sveto stvar islama, proglasil svoje dosedanje prijatelje za nevernike in se s pomočjo entente pripravljal na prestol vseh arabskih turških provinc in celo na kalifat vesoljnega islama.
Kraljestvo osovraženega šerifa iz Meke je pričelo obkrožati državo Wah-habov od severovzhoda, severa, seve-rozapada in zapada. Tega se je Abd^ laiziz ustrašil in pričel očitati Angliji izdajstvo, trdeč, da bi nikdar ne pristal na odstranitev slabotne turške vlade, če bi vedel, da bo nadomeščena z mogočno Huseinovo vlado, podpirano od angleških letal in z oboroženimi avtomobili, Angleški zastopniki so še poskusili pomiriti, toda brez uspeha. Abdala-ziz očita, da očividno vzdržujejo Hu-sejna, ker mu dajejo pol milijona liber na leto.
Cerkvena glava ah imam vseh Wah-habov je abdaliziran oče Abdarahroan, bivajoč v oazi ar - Rijad, dočim je Ab-dalaziz posvetni politični poglavar. Vojaška sila Wahhabov je od 1. 1908 urejena popolnoma po načinu čeških Tabo-ditov. Kdor se odloči, da posveti svoje življenje preporodu islama, postane Brat, Echnan in vstopa v družine, vodene od manjših načelnikov, ki hodijo z Brati na verska in politična romanja. Posamezne skupine Wahhabov se naseljujejo s svojimi družinami na ozemlju kraljestva Wahhabov ali pa med nezanesljivimi plemeni, odkoder z besedo in puško razširjajo in utrjujejo nauk častilcev edinega boga. Naivišji vojaški poglavar teh Echnanov je Fejsal eben Daniš, lri je mogočnejši od Abdalaziza samega. Fejsal vodi vojsko Wahhabov, ki se je 5. septembra t. L polastila mesta Tajif in ogroža zdaj Meko.
SAMO
Prebivalstvo sovjetske Rusije.
Današnja sovjetska Rusija šteje vkljub mnogim odpadlim pokrajinam 132,000.000 prebivalcev in je po številu • prebivalcev tretja največja država na svetu. (Prva je Kitajska z nad 400 milijoni; druga pa angleški impeTij z nad 350 mili. prebivtocpr.J Rusija je poleg Poljske, Litvanske, Estonske, Letonske in Finske, ki so postale samostojne narodne države, zgubila še velika ozemlja z ruskim prebivalstvom zapadno od Kijev* in Besarabijo z nad 2,500.000 prebivalci.
Od leta 1724 do leta 1858 ie bilo v Rusiji deset ljudskih štetij. Pri prvem ljudskem štetju 1. 1724 so našteli 14,000.000 prebivalcev, L 1851 pa so pri takozvani »Reviziji«. (kier so novo rojene seštevali, mrtve pa črtali) našteli 69 milijonov glav. Sele 1. 1897 je bilo prvo pravo ljudsko štetje, kjer SO našteli 132 milijonov ljudi in sicer je odpadlo: na evropsko Rusijo 106.5 mili. in na arijsko 22.5 milj. ljudi. Prvega januarja 1914 pa so cenili celokupno prebivalstvo na 179 mBj. duš, kar znaša od leta 1897 50 milijonov narastka.
Carska vlada je skenila vsako leto ponoviti ljudsko štetje, toda, ker ni imela zadostnega števila v ta namen Izvežbanega uradništva, ni izvajala tega sklepa in tako jo Je prehitela svetovna vojna in revolucija, ki je divjala neprenehoma štiri leta, združena z lahkoto in kužnimi boleznimi Kjub temu pa se je vTšilo leta 1920 nekako ljudsko
Jules Lemaltre.
Zvon.
»Ah, vi ste že tukaj, gospod župnik?« ie vzkliknila služabnica, stara Skolastika. »Niste torej prišli v Pont-1'Archeveoue?«
Abbč se je zlagal:
»Zamudil sem voz v Rosy-l»s-Koses... St! bom tja jutri... Toda poslušaj, n* povej nikomur, da sem se že vrnil«
Drugi dan ni bral svete maše. Ostal je zaklenjen v svpji »obl in ni si upal id niti na »voj običajni izprehod po vrtu.
Drugi dan so ga prišli klicat, da M dal zadnjo uteho bolniku v vasici CVos-Moussu.
OosPod župnik se še d vrnil,« ie dejal« služkinja.
»Skolastika tega ne ve; tem it tukaj. . •« je zaklical abbč Cprantta.
čal
Ko se je vračal z Clos-Moussu, je sre-enega naipobožnejših svojih faranov. »An. gospod župnik!... Kako ste s« kaj imeli na potu?«
župnik se je zlagal v drugo.
»izborno, prijatelj, I»borno!«
Abbž m VziagaPtretjič. Žal, U ui več
W prekrasen! Človek U dejal, da je ulit lz samega »rebra! iu kako kraseu zvok! Samo nelahko s« ga dotakni ta že zvoni tako dolgo, da ue dočakaš
^^►In kdaj pride?«
»Kmalu, dragi otrok, kmalu. Vrezati morajo vanj še preje njegovo krstno ime, tol botre Ul botra ta nekoliko verzov iz fvit«** Pisma,.. To pa traja pTecei čas«,
©ata!...«
»Skolastika,« je dejal abbe, ko se Je iiami domov, »kas misliš: ali bi dobili stoter, č» bi prodali naslanjač, skrinje in uro
k mola sobe?«
»Oh, gospod župnik, ne dobili bi niti teeb pištol- Vsai vsa vaša oprava, opro-ritt*. ol vredna niti štirih souiev.«
•Skolastika,.' i» dejal duhovnik, »ali Vet, da ne bom jedel več mesa^ Ne dene M dobro.«
»Oospod župnik,« Je odgovorila stara služabnica, »to vse ni kar tako ta vam se je čisto gotovo nekaj prigodilo, Kaj nam vendar je — od onega dne, ko ste šel v Pont - 1'Archeveaue?«
Silila je vonj toliko časa, dokler ji ni povedal vsega.	.
»Ah,« ie delal«, »temu se m ti najmanj ne čudim. Vaša dobrotljivost bo vaša poguba Toda nikar nič ne skrbite, gospod župnik. Dokler ne dobit« drugega stotaka, bom že iaz ljudem vse razložil«.*
In tako si ie Skolastika izmišljevala Zgodbice, » katerimi ie odganjala radovedneže: »Novi zvon ie podil ko so ga spravljali na voz ta treba ie uliti iz n!ega novega, Ko so ga prelili, je sklenil župnik, da ga pošlje v Rim, da ga blagoslovi sam Sveti Oče — m to je. ljubi mol dolga
Abbč jo Je pustil govoriti, toda od dne do dne je postajal bolj nesrečen, Nele, da je greli! v lastnih lažeh* čutil Je tudi odgovor* nost za laži svoje služkinje in to vse j« predstavljalo —- s poneverjeni*«! faran-skega denarja skupaj —. lep kupček grehov. Tako se je krivil pod tem bremenom, medtem ko !« bledica preganjata it njegovega usahlega obličja rdečo rožo nedolžnost U
•
Dan, ki ie bil določen za zlato župnikovo svatbo in sočasno tudj za test novega zvona, ie že* davno minil- Prebivalci Lajide-Fleure so se silno čudili temu za-kašnjenju. Tudi čudne govorice .so se pričelo Uriti: kovač Farlgon Jo pripovedoval, da j« nekdo videl abbeja Corentina nedavno blizu Rosy - ies - Roses v družbi žen« čine dvomljive zunanjosti ta dodajal:
»Ce vam povem: zapravil je denar za zvon z vlačugami!«
Proti dostojnemu župniku »* ie snovala tudi strauka. Ko ie šel po vasi. so ostajali klobuki na glavah ln ubogi duhovnik je večkrat slišal za s*boi neprijateij-sko godrnjanje.
Nesrečni župnik ie bil po očitkih »voje vesti popolnoma pobit. Zapopadel je vso veličino svoje krivde. Tudi nad tem Je občutil bolestno obžalovani«, a vendar M ie
zaman trudil, da bi se popolnoma kesal svojega dejanja.	.	„
Ker zelo dobro je čutil, da je napravil oni nepremišljeni dar s tujega denarja nekako proti lastni volil ko da ne bi imel možnosti, premisliti svojega dejanja. Prigovarjal sl je tudi, da je morda ta nerazumna razsipnost mogla predstaviti nerazumni duši ciganskega dekletca najkrasneišega Boga, kw more biti zanjo začetek notranjega razsvetljenja- 1“ stalno so se, mu prikazovale te črne, te sladke ta tako s solzami prepolnjene oči male komedijantke,,.
Medtem pa je tlak njegove vesti postaj«! naravnost neznosen. Njegov greh i® raste), ker j® tTajal in se podaljševal. Nekoč, ko je dolgo vztrajal v molitvah, se je odločil da vrže s sebe breme svofe krivde s tem, da s« javno izpove svojim faranom. *
BorftfČo nedeljo je stopil po evangeliju na prižnico, in bled ter prepaden in z nar porom, vznešenejšim, kakor so bila notranja čustva mučenikov v arenah, ie začel:
»Dragi bratje, dragi prijatelji, dragi otroci, izpovedati se vam moram ne-
V tem trenutku je zapelo v zvoniku jasno, {isto, »rebrno zvonenl« in napolnilo staro cerkev... V*e glave x> se obrnile ln začudeno šepetanje j« zavladalo med verniki v klopeh:
»Novi zvon! Novi zvoni«
»
AM se Je zgodil čudež? Ali je mili gospod Bog poslal po »volih angeljih zvon, da bi ohranil svojega dobrotljivega služabnika?
Ali Je tnoTda Skolastika zaupala težave svojega starega gospoda onima dvema arnerikanskima damama — veste? -r Stiz-zl in Bettl Pereivalovy, ki sta prebivali v prekrasnem gradu tri milje od Lan de — Fleurle — In sta tl dve izborni dami vso zadevo uredil! tako, da napravita gospodu župniku prijetno presenečenje?
Po mojem mnenju bi delala druga razjasnitev še večje težave, nego prva.
Pa naj bo tako ali tako, prebivalci Lande - rleurfo niso zvedii nikoli, česa bi se jim mora! r.bbč Corentln Izpovedati
štetje, ki vsled lakote in nemirov ni moglo dati pravega rezultata. Naštelo se je na površini od 18,399.532 kvadratnih vrst 132 milijonov, prebivalcev.	_	.
Povprečna gostota prebivalstva je znašala pod caristično Rusijo 19 oseb na kvadratno vrsto, vendar pa je gostota prebivalstva v nekaterih delih mnogo večja. Tako pride ob Dniepm na eno kvadr. vrsto od 60 do 100 ljudi, tned Dnjeprom in Donom od 50 do 60 ljudi, nad Donom in Volgo od 30 do 50, vzhodno od Volge pa komaj 30 ljudi. V nekaterih gubernijah (Arhangeljsk) pa pride le en mož na kvadratno vrsto; v Sibirskih Tundrah in puščavah Turkestana pa le 0.19 na kvadratno vrsto.
Prebivalstvo sovjetske, kakor tudi prej caristične Ru9ije, je v pretežni večini se-ljaško. V »tari Rusiji je živelo v mestih ie 13.7 odstotkov, na deželi pa 86.3 odstotkov vseh državljanov. Kmetov je bilo 75 odstotkov celokupnega prebivalstva. Za časa meščanske vojske ta lakote so se meščani selili na deželo ta tako so mesta čimdalje bolj propadala. Jasno sliko o tein nam dasta Moskva in Leningrad. Leta 1915 je imel Leningrad 2,400.000 prebivalcev, v letu 1920 pa je bilo v njern le še 700.000 IjudL Moskva je imel« l, 1912 že 1,600.000, v letu 1920 pa le 1,400.000 prebivalcev. Toda z mejevanjem razmer ln z dviganjem gospodarstva zopet naraščajo mesta. Tako ima danes Leningrad že nad 1,500.000 in Moskva okrog 2,000.000 prebivalcev. Velik na-Tast imajo tudi druga mesta« V letu 1897 je bilo le 19 mest s 100.000 prebivalcev, leta 1908 že 22, sedaj pa že več kot 50 mest. Najboli naraščalo obmorska mesta, zlasti pa mesta s sedeži avtonomnih oblasti, kakor so Harkov, Minsk, Tiflls in dr.
V 1. 1897 so našteli 64,504.000 mož ln le 64,436.000 žen ta sicer ie bilo v mestih več mož, na deželi pa so prevladovale žene.
V splošnem so prevladovale žene, zlasti pri turških rodovih, kjer Je jako malo moških porodov. Po končani svetovni in meščanski vojni ki le zahtevala nad 7,000.000 mrtvih in pohabljenih mož, je število žen že znatno narastlo v razmerju z moškimi. Pravega razmerja pa ni mogoče določiti.
Normalni narastek je znašal pred vojno 17 oseb na 1000 (47 rojenih, od katerih Je umrlo 30). Najbolj Je naraščalo prebivalstvo v Sibiriji, Turkestanu, Kavkazu ta Ukrajini.
V mestu je naraščalo v razmerju 34 proti 1500, na deželi pa 47 proti 1000. V Črnomorskih pokrajinah pa le znašalo razmerje celo 50 proti 1000. Kar se tiče umiranja, je bila Rusija na prvem oziroma zadnjem mestu evropskih držav, to pa vsled pomanjkanja zdravstvenih naprav. Statistični urad Poroča sedaj o stalnem naraščanju prebivalstva ta to radi vračanja emigrantov, radi novih naseljevanj in normalizacije razmer.
stoje take zapreke, se bo takoj potrudilo, d» jih odstrani, če to seveda zavisi od nje-ga. Pcvdiirjamo psi» da HRSS ne želi in ne potrebuje ministrskih stolčkov, posebno, če bi se s tem vlada oslabila mesto okrepila. HRSS bo še nadalje z vs« močjo podpirala sedanjo parlamentarno vlado In storila vse. da se ne povrne nasilna in pokvarjena vlaoa radikalne manjšine. HRSS dobro ve, da sedanja parlamentarna vlada zavisi od dragega ustavnega faktorja in če bi bilo potrebno za to, da bi se vlada pri tem dragem ustavnem faktorju okrepila na ta naUn, da seljački republikanski poslanci ne vstopijo v vlado, bi bilo to tem bol za nRS... In ves hrvatsk! narod.«
= Nemčija stopi v Zvezo narodov, ula-som zanesljivih vesti vloži Nemčija že ta teden prošnjo za sprejem v Zvezo narodov. Nekateri listi trdijo, da postane Nemčija z vstopom v Zvezo narodov zopet kolonijama velesila ker dobi baje mandat nad nemško vzhodno Afriko. Državni kancler dr. Mara je na kongresu badenske stranke izrazil tipanje, da se kabinet odloči za vložitev prošnje; sam je z veliko simpatijo omenjal Zvezo narodov.
— Dr. Beneš o vstopu v Zvezo n*™' dov. Dopisnik »Sozialdemokratischer Par-lamentsdienst-a« je imel InteTview z tntal-strom Benešem. Tekom razgovora ie dejal minister Beneš: »Po mojem mnenju ie treba, da bo Zveza narodov izpolnjena. Zato Je vstop Nemčije neobhoden. Ne verjamem* da bi obstojale s strani Zveze narodov resne težave. Ce sem v prejšnjem letu dejal, da še niso dani stvarni predpogoji za vstop Nemčije v Zvezo narodov, potem se tega danes ne more več trditi v isti meri, kw so težave v Angliji in Francij! odstranjene in je tud! v Nemčiji postalo razpoloženi* z* vstop v Zvezo narodov drago. Nekatere točke je sicer treba še preje razjasjittL V vprašanju stalnega mesta v Svetu Zveze narodov, na kar reflektira Nemčija kot velesila, je treba premagati še nekatere tehnične težkoče, ker ni sedaj nobeno mesto prosto ta ker reflektirajo tudi drage sile na stalno mesto v Svetu. Tekom $euari]e£a sedenja bo to vprašanje komai rešeno, je premalo časa. Ko bo ustvarjena v tern vprašanju jasnost, potem bo vstop Nemčije lažji. Daljno težkočo predstavlja vprašanje voiaške kontrole, ki sama na sebi ni sicer nobena ovira za vstop Nemčije v Zvezo narodov, za katere rezultat pa je vseeno treba počakati, da je mogoče nastopiti proti morebitnim ugovorom. Jaz želim, da bi kontrolo skoraj prevzela Zveza narodov.
~ Kako rešujejo v Italiji polltlčn« spore? Z ozirom na pismo, s katerim Izstopa princ Valerio Sjgnateli iz društva italijanskih aidltov, je poslanec Parinazzi pozval princa na dvoboj. Za sekundanta Je imenoval poslanca Barnaba in Igliorija.
= Pred sklenitvijo Itslljansko-nemšk« trgovinske pogodbe. V Berlin je odpotoval poslanec Olivetti, generalni tajnik udrulenja italijanskih industrijalcev, da tam pripravi teren za pogajanja za sklenitev trgovske godbe med Itaijo in Nemčijo. Dos*dal še ni obstojala med Nemčijo in Italijo nobena prava trgovska pogodba, marveč ie bil le nekak sporazum, na podlagi sistematičnega kontingenta.
Politične vesti.
■=* Radič o vstopu HRSS v vlado. V
današnjem »Slobodnem domu« j« priobčil Radič Izjavo d vstopu poslancev HRSS v vlado. Med drugim pravi Radič v tej izjavi. »Hrvatsko narodno zastopstvo kot najmočnejši del parlamentarne večine smatra za svojo pravico ta dolžnost, da bo vlada v resnici sposobna, da čim bolj popravi upravo, da izroči ministrske in druge lopove sodiščem in da s poštenostjo ln "zakonitostjo pripravi tla za iskren in pošten sporazum. Po sklepu plenuma HRSS , da gremo v vlado, vpijejo radikali in batlrtaši, da pomenja vstop HRSS v vlado začetek propadanja monarhije ta vse Jugoslavije ter začetek pravega uničenja Srbije in srbskega naroda. To so neumnosti in podlosti. Vodstvo HRSS ni dobilo še nobenih sporoči, da obstoje kake zapreke za v*toP republikanskih zastopnikov v Davldovičevo vlado. Ako a« b» vodam »porodile, da eb-
Slovanskl svet.
CEHOSLOVAŠKA.
Razkol v čehoslovašk! ljudski stranki. »Venkov« poroča, da je nastalo v vrstah čehoslovaške klerikalne stranke novo nasprotje. Med krščansko socijalno skupino Bodoucnostl« ta Samalikovimi »Selškim! hlasy« je prišlo do ostrega časopisnega boja. Ozadje boia je v nasprotju med kmet-skimi interesi, ki jih zastopajo »Selški Ma-sy« in pa med fabričnim socijaUzmom, katerega brani »Bodouenost«. Bo) je oster ta se ga sedaj še ni likvidiralo. — Kaderkov slučaj tudi še ni urejen. Ksderka je namreč izstopil iz klerikalne stranke in snuje s«dsi svojo stranko. Pred leratkim je Imel sestanek s klerikalnim ministrom SrarojldiP in zato so se pričele govorice, da s. je poslanec Kadeika s stranko pomJril. Glasilo poslanca Kaderke »Otčtnt« pa sedaj te vesti demantirajo ta napovedujejo ostre odgovore Kaderke na vsa očitanja, ki so jta iznosila oficijelna glasila stranke.
Madiarofflske občine na Slovaškem. Kako bi iz gledala lidovska avtonomija na Slovaškem, o tem podajajo češki Usti r«č primerov. Občinski zastop užhorodske občine Je moral biti razpuščen, ker ni »stop na nobene uradne dopise odgovarjal. Nekaj podobnega se je pripetilo v Košicah. Mestno zastopstvo ie sklenilo z večino glasov, da vloži pritožbo na najvišje sodišče, ker je ministrstvo za Slovaško razveljavilo sklep, da se podeli madžarskemu poslancu K6rmendy-Ekese, ki je član budtoroeštan-skega parlamenta, meščanstvo. V Nitri je mestni zastop oddal stavbo občinske revne hiše madžarsko židovski tvrdki, pa čeprav je bila ta za 37.000 čeških kron dražja, ko pa češki ponudnik. Ni čuda, da Cehi o slovaški avtonomiji, ki bi bila v korist le ma-diaronom, nočejo ničesar slišati.
Slovaški agrarni muzej v Bratislavi, V nedeljo so pričeli s kopanjem ttnfflJ*v .*9; vaškega agrarnega muzeja v *
Bratislavi
Rusija.
Zidovski kmetovalci v BeU Rusiji Beloruski list »Sovjetska Bela Rusija«, ki izhaja v Minsku, objavlja interesantne podatke o židovskih kmetovalcih, ki žive na ozemlju Bele Rusije, ^vilo Vdovskih kmetovalcev je prav posebno uaraslo po revoluciji. Statistika, ki je bila V Wd-njem času obelodanjena pravi, Je v Beli Rusiji 170 židovskih gospodarstev. ki sto merila 18-000 destiu. Vseh Židov kmetovalcev v Beli Rusiji je bilo 18-000. Letos se je število Židov še pomnožilo ta Židje Imaio v svoji posesti že 20.000 desetin zemlje. V vsem obstoji 70 židovskih poljedelskih zadrug. 29 odstotkov Židov živi na lastni zemlji, ostali so razkropljeni po raznih drugih posestvih. Kct Je beloruska zemlja neprimerna za kmetijstvo, so se v zadnjem času pričeli novodošll žldl seliti v Ukrajino. Letošnje, leto se je preselilo 700 židovskih kmetskih dražin v Ukrajino, Vseh židov je sedaj že več tisoč, ki imajo v svoji posest! 17.000 desetin zemlje.
Kmetje in komunistično gospodarstvo. Znano je, da so komunistični poskusi, da bi pridobili za svoje komunistične nazore ruskega ktaeta, popolnoma brezuspešni. To se ie v zadnjem času zopet Izkazalo. V vasi Ivanovec v kijevski guberniji so tamošnll kmetje zažgali komunistično gospodarstvo, ki je bilo osnovano na kolektivni Ideji Gospodarstvo je do lal pogorelo. Maščevanje sovjetov seveda ni izostalo In ko J* sovjetska vojska, so bili kmetje pri»ul«nVd* morajo vse gospodarstvo n*, la »ta* ntom postaviti nova.
Dnevne vesti.
»Depolitizacija«. Že zadnjič smo zabeležiti, da markirajo eksponenti propadlega Pribičevič - Žerjavovega režima nekako »depoiitlziranje« samih sebe ta svojih Institucij! Pribičevič - Žerjavovi partizani in — depolitizacija Dodajamo danes, da so se ti ljudje začeli nrvidez odmikati eden od drugega in da Hngirajo nekako drugo politično barvo — ljudje, katere marsikaka stvar cementira euega k drugemu! Pouovno opozarjamo merodajne člnltelje, da ne nasedejo!
— Prenehal Izhajati. Z današnjim dnem J® prenehal izhajati v Ljubljani »Radisalski Glasniki.	..	.
— Umrla je v Ljubljani gospa Manja Zalar, mati zdravnika g. dr. Ludovika Zalarja ln tajnika filozofske fakultete g. Viktorja Zalarja. Pogreb se vrši dne 25. t. m. ob
4.	uri pop. iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 25 na pokopališče k sv. Križu. N. p. v m.!
— Novinarski kongres na Sušaku. Centrala novinarskega udruženja je definitivno določila dan kongresa na Sušaku. Kongres se prične dne 27. t. m. in bo trajal dva dni. Kongresa se udeleže delegati vseh sekcij udruženja v kraljevini. Ljubljanski delegati se udeleže kongresa s podpredsedn. sekcije udruženja g. Aleksandrom Železnikarjem.
— Kongres vojvodinskih mest. Dne 8. oktobra se vrši v Novem Sadu drugi kongres vojvodinskih mest, na katerem se bo razpravljalo o vseh važnih vprašanjih, ki zadevajo vojvodinska mesta. Razpravljalo so^bo med drugim tudi o občinskih urad-
. ~ P°dpora poljedelcem. Poljedelsko ministrstvo ]e najelo od Poštne hranilnice kredit v raesku f>Q milijonov dinarjev, ki se oo porabil za podporo poljedelskim zadrugam, udruženjem fn savezom.
— Mrtvoud je zadel včeraj okoli 1. ure Ponoči znanega borca za jugoslovansko idejo Milana Grčiča v Zagrebu. Sedel je v družbi svojih prijateljev v »Narodni pivnici*. Nenadoma je padel v nezavest fn kmalu nato umrl. Orčlč Je bil dolgoletni urednik »Srp-Jkega kola« in sotrudnlk »Srbobrana«, ki je Je med vojno izhajal.
— Poljski tatovi. Na ljubljanskem polju so že začeli »pospravljati« razni tatovi svoj »delež« jesenskih pridelkov. Krompir In zeljnate glave najbolj vlečejo. Tatovi opravljajo z veliko diznostjo svoje nočno delo- Komaj par korakov od Savske ceste tam gori okoli sv. Križa poje v zgodnjih večernih UTah motika svojo toonotono pesem, Ce po-stojiš in prisluhneš, obstane tudi motika in
ta *e skloni temna senca na njivi k
^emlli- Kmetje se pritožujejo tudi letos, ka-j tata, da pustošijo polja tatovi Ka-Jpr gledamo s sočutjem in obžalovanjem na tisto vagonsko naselbino in njene prebivalce, ^■?Y-.ne moremo prezreti, da se med ne-5 ™ i va»°nih dobijo ljudje, ki ne zna-to razločevati med svojn in tujo lastnino, «asti v pogledu poljskih pridelkov. Opozarjamo, da je en sam poljski čuvaj za obsežni kompleks od sv. Križa pa tja doli do Jarš JJaY>2Por do Stožlc premalo. Vsaj za po-ttočf. Poljske tatvine pa »o tod številne.
— Za Jugosl. Matico. Konzervna tovarna »Globus« d. d. na Vrhniki je daiovala za Jugoslovensko Matico Din 100. — Iskrena hvala.
— Revizija Paskljevlčeve afere. Zagrebški listi poročajo, da je poslal mladoletnemu roparskemu morilcu Paskijevičp v mitrovi-ško kaznilnico njegov oče pismo, v katerem mu sporoča, da se lahko v najkrajšem času nadeja revizije procesa in da bo pravi zločinec odkrit. Obenem naroča oče sinu, naj bo molčeč in naj ne zaupa nikomur veliko. Paskijevfčevo tuberkulozno stanje je baje selo napredovalo in bo premeščen v kaznil-nlško bolnico, kjeT bo dobival boljšo hrano.
— Stavka v Subotici. Ministrstvo socialne politike je bilo obveščeno ,da Je sto-t% 400 delavcev parne strugame »Uspor«
^ Subotici radi premajhnih plač v stavko. Utotam j« stopilo v stavko celokupno tipografsko osebje (50 po številu) tiskarne »rililap«.
— Aretiran policijski komisar. Subotica policija je te dni aretirala svojega komi-sarja Veselina Jevremoviča in stražnika Ftr-taarja. Pred dveml leti sta sprejela od nekega kmeta najdeni zavojček tisočakov. Je-vrempvič in Flrmar sta bankovce obdržala z»«e i» jih razpečala. Lastnik tisočakov še hi Izsleden in se vod! vsestranska preiskava.
-- Tragedija mlade deklice. V kraju Dr-nil v Dalmaciji »e je dogodila te dni ljubav-na tragedija, v kateri je izgubila življenje mlada deklica, a mladenič, njen ljubimec, Je ostal težko ranjen. Deklica C. In mladenič v> sta se lan! zaljubila, a sta šla v ljubezni Predaleč. Deklica je kmalu začutila, da je v blagoslovljenem stanu. Jela Je rotiti svo-iega fanta, naj Jo poroči, ta pa vsled nagovarjanja svcjili staršev ni botel o tem ni--esat čuti. Tedaj mu je deklica pisala slede-»Z istim revolverjem, ki si mi ga ‘ ob času prevare, bom rarčila življe-redti, ta *ebi. IzvtSI obljubo, ali bom na-
uer S	fant S* na ta piSTno 111 ^hal’
Ulj, oživel podoben slučaj v svoji rod-, H1 taiela nesrečna deklica že kma-
steea fanti* J****®!« neke« ve5era nezve-^	*a prosila, naj )q reši sramo-
,?•, T^5taet ni hotel ničesar slišati o že-
i	ru n 1® deke‘potegnilo samokres In zadel mladeniča v gla-ruu &**■ Te^ko ranjen se Je zva-lil na tla. Deklica ]« gbežalg domov £n bila da ga )e ublla Naslednij dan, ko ta	Vrta, so prišli orožniki, da
» odvedejo. Ko »o » ji hoteli približati, da jo aretirajo. Je naslonila T*volveirjevo cev na desno uho m v trenutku se le zgrudila mrtva na zemljo«
- Znamenit ruski diplomat umrl V
Ntezl 1* umr,J v ^ tatu svoje starosti bivši ruski poslanik na Dunthi Nikolaj Oiers. Svojo diplomatsko kariiero je začel v Berlinu kot tajnik ar"^!"e:	je bfl premeščen
v Pariz. L. 1907 je bil imenovan za poslanika v Bruxelesu, a 1. 1910 Je postal naslednik kneza Kru sova, poslanika na Dunaju. Glers je bil	.btvlega	ruske-
ga ministra Nikolaja Karlovcča Oiersa, pod katerim Še bita obnovljena troarska zveza.
— Železniška nesrečaiv Banatu. Na progi med Starim Bečajem In Petrovim Selom v Banatu Je trčil potniški vlak, ki je vozil proti. Novemu Sadu z nekim tovornim vlakom napolnjenim s slftdk®rP2?ef2;u1™1*0 ranjenih le 6, a lažjo ranien^ 20 oseb. Vlakovodji sta odrezani obe poki.
Ljubljana, 24. septembra.
Ljubljana.
1— O Električni zadrugi v Šiški smo prejeli več dopisov od ene in druge strani Ker se vrš! že v nedeljo občni zbor zadruge in ker smo vsled tega mnenja, da je s tem dana možnost, da se ves spor na edino kompetentnem mestu, kar je občni zbor, razčisti, zato se nočemo zaenkrat v vso zadevo spuščati iz rezerve, če se ne bi dalo opoziciji na občnem zboru polne prilike, da razloži svoje stališče. Dostavljamo še, da se nam čudno zdi, da je bil dnevni red izrednega občnega zboia, kakor so ga zahtevali, člani izpretnenjen, ker ni to v skladu z demokratičnimi načeli, ki morajo končno vladati tudi v zadrugi. Tudi ne more biti v korist zadrugi, če odgovarja sedanje načelstvo zadruge v »Slov. Narodu« z grožnjami in v tonu, ki je neumesten celo v strastni politični volilni borbi.
1— Perverzneži. V novejšem času se dogajajo v Ljubljani stvari, kakršne je navadno mogla zabeležiti le policijska kronika kakega velemesta. Ni naš namen, da bi moralizirali, to prepuščamo tistim, ki so poklicani zato. Ugotavljamo le, da je povojna morala prinesla s seboj izrodke, ki ob belem dnevu in sredi obljudenih krajev demonstrirajo svojo bestijalno pohotnost. V znamenju časa In v primernem skladu z moralno propalostjo gotovih elementov je, ako človek n. pr. v teh lepih večerih na samotnejših sprehajališčih naleti na kako »Živo kopico«. Ali da se dogajajo stvari, kakor je naslednji dogodek, to mora Izzvati tud!i v moralnem šepavem človeku ogorčenje In odvratnost — Včeraj okoli 14. ure se je vračala 9 letna učenka Hedvika Oberšek Iz Most domov. Njena mati je prala na Lhiblianlci, a dekletce je bilo pri njej in Je na zapoved materino odšlo proti domu. Pred hišo, kjer je županstvo In kjer stanuje dekletova mati. sta stala dva, okoli 40 let stara moška, oblečena v siabo obleko. Pogovarjala 9ta se glasno med sebol. Dekletce, nlčesaT hudega sluteč, je stopilo med njfma na hišni pločnik. V tistem trenutku pa jo Je eden od lopovov zgrabil za roko In jo stisnil k sebi. Drugi pa je izvlekel škaTje in odTezal dekletcu krasno kito tik glave. Med tem delom je prvi pohotnež poskušal na skrajno surov način zadostiti svojemu perverznemu nagonu. Napol nezavestni otrok ni mogel niti kričat! in Je v zmedenosti nemo gledal, kako sta lopova pobegnila proti* Zeleni jami. Odrezano kito sta vrgla na cesto. Zanimivo Je to- da se je zločin Izvršil sredi belega dne in na kraju, koder vedno hodijo ljudje, pa vendaT ni perverznega početja drznih po-hotnežev nihče opazU Prav na tem mestu je pred dveml leti neki voznik povozil ma-
lo	dekFco in tudi takTat ni nesreče nihče opazil. Policija z vso vnemo zasleduje perverzna zločinca, ki gotovo ne bosta ušla zasluženi kazni,
1— Užaljena ljubezen. V Rožni dolini je znan neki Maks P., mizarski pomočnik, ki je že nekaj let imel ljubavno razmerje z ločeno ženo Pepco Z. Ljudje so vedeli več podrobnosti te »ljubezni« in so celo dognali, da se Maks, ki je baje oče najmlaišega Pep-činega otroka, za vsako ceno skuša znebiti vsiljive ljubice. Prepirala in tepla sta se neštetokrat in kljub temu sta se na neki način rada imela. Te dni pa je užaljena Pepca sklenila napraviti konec temu, da bi Maks, ki ima precej veliko srce, poklanjal svojo ljubezen še komu drugemu razen njej. Ko je prišel Maks v njeno stanovanje, mu je začela očitati, da se pa5daši z drugimi ženskami a Maks tudi ni molčal In je branil svojo »fantovsko čast«. Med prepirom je pograbila Pepca nož in hotela zabosti nezvestega Maksa. Nož pa je zadel slučajno sarno Maksovo roko in iz prerezanih 211 se je vlila kri. Maks je moral v bolnico, Pepca pa...
1— Cercle francais. — S poukom v francoščini se prične dne 1. oktobra in neha koncem aprila. Pouk se bo vršil v pritličju
I.	drž. gim. (pri Narodnem domu) in sicer za začetnike v I. kurzu po 3 ure na teden, ob pondeljkih in četrtkih od 18 do 19 in pol, v II. kurzu za frekverrtante lanskega L kurza po 2 uri na teden, ob torkih m petkih od 18 do 19. v III. kurzu, ki se letos izdatno razširi, da pritegne čim Več frekventantov, se bo predavalo o francoski literaturi in zgodovini vsak torek ln petek od 18 do 19, za družabne pogovore j« pa določen pon-deljek to četrtek od 18 in pol do 19 in po!. Obiskovale! I. kurza bodo smeli obiskovati tudi n. kurz, obiskovalci II. kurza bodo pa lahko obiskovali III. kurz. Kdor se hoče udeležiti pouka naj se ustmeno ah pismeno priglasi pri šolskem slugi I. drž. gim. gosp. Schottu le od 3. do 5. ure pop. Pripominja se pa izrecno, da se sprejemajo srednješolci le od IV. razreda naprej. Učnina bo znašala letos mesečno 10 dinarjev in se bo plačevala po poštnih čekovnih položnicah, ki jih je dobiti pri omenjenem šolskem slugi.
1— Umrli so v Ljubljani v pni polovici tekočega tedna: Tavželj Ivana, 28 letna služkinja z Jesenic, Belič Karl, 13 letni sm služkinje iz šiške, Dekleva Peter, 24 letni trgovski potnik, Rimska c. 3. Krivec Ivan, 43 letni sto posestnika Iz Gorjan. Prijatelj BaTbara. 80 letna vdova delavca Zaloška cesta 6. Schrey Josip, 54 letni trgovec in posestnik, Sodna ul. 6. Leskovar Jožefa. 27 letna usmiljenka, Slomškova ul. 20. Brus Hetita, 3 mesečna hči služkinje, Streliška id. 15. Ceglar Anton, 25 letni delavec, Stari trg 21. Mišič Marija, 70 letna zasebnica, Marijin trg 3. Drenfk Anton, 49 letni posestnik. Stari trg 8. Korošin Matija, 59 letni bajtar Iz Nad-gorice. Vogrinc Matija. 30 letni mizar, Rimska c. 2. Obersnel Alojrj, 77 letni posestnik Iz Divače. Bierbaumer Lucija, 19 letna delavka iz Jarš.
1— Pozabljen dežnik. Pri podpisu abonmaja za Narodno gledališč« v Ljubljani i® pozabil neki abonent v vestlbilu dramskega gledališča dežnik, ki je na razpolago lastniku v pisarni gledališke uprave. , ....
1— Namesto venca na krsto svojega podpredsednika In večletnega odbornika g-Alojzija Accetta je darovalo »Kreditno društvo mestne hranilnice ljubljanske najemu društvu znesek 500 Din, za katerega se podporno društvo slepih v imenu vseh svo-Hh članov kar najiskrenejše zahvaljuje.
Maribor.
Rekur zprotf nedeljskim občinskim volitvam nameravajo vložiti sodjallstl jn Nemci, ker so se baje dogajale razne nerednosti pri volitvah. Vendar pa rekurz g svojimi fiktivnimi argumenti gotovo ne bo uspel.
28.000 Din je danes Izgubil v Vetrinjski ulici nek dalmatinski krošnjar. Denar pa Je našla neka poštena ženska in ga izročila policiji. Dalmatinec j« I# doW denar nazaj.
Gospodarstvo.
Naša država napravil Avstriji in inozemstvu.
Te dni se vrše na Dunaju med jugoslovanskimi in avstrijskimi delegati pogajanja o sklepu trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Pri tej priliki je znani gospodarski strokovnjak Jaša Grgaševič objavil opomin na našo delegacijo, iz katerega posnemamo.
Pred vojno je zavzemala Avstrija pri izvozu in uvozu Srbije prvo mesto. Ker je izkorišcevaia ta svoj položaj ter tlačila srbsko gospodarstvo, je bila slednja primorana poiskati si druge poti za svojo trgovino, kar ji je tudi uspelo. Da ni prišlo do svetovne vojne, bi bila Avstrija vsled odločnosti in energije srbske politika potisnjena popolnoma v ozadje. Ni pa bilo izključeno, da bi Avstrija vsled svojega geografskega položaja zopet zasedla eno prvih mest v srbski zunanji trgovini.
Za časa carinske vojne med obema državama je našla Srbija zelo dober trg za svoje proizvode v Belgiji, Švici, Angliji, Franciji, Egiptu in Turčiji. Ko je uvidela monarhija, da zapad rabi srbske proizvode, je bilo že prepozno, da pridobi nazaj izgubljen teren, kajti na njeno mesto glede uvoza je stopila že Nemčija.
Danes je v statistiki naše zunanje trgovine Avstrija zopet na prvem mestu. Pred vsem Je važno pred sklepom te pogodbe, da vemo, kako Je prišlo do tega povratka in če Je to za nas koristno ali ne. Naša razširjena država ima več predpogojev kot predvojna Srbija, da obdrži in učvrsti od Srbije priborjene pozicije, vendar pa se je trgovina naše države brez propagande ali posebnih simpatij usmerila proti Avstriji.
V	letih 1920 in 1921 je Avstrija zavzemala I. mesto v našem izvozu in sicer z 42.67 odstotki odnosno 35.86 odstotki celokupnega izvoza. Leta 1922 pa je prišla na drugo mesto z 22.97 odstotki za Italijo, ki je izvozila 28.05 našega celokupnega izvoza.
Mi Izvozimo v Avstrijo v glavnem Iste pridelke In blago kot v Belgijo, Anglijo. Francijo in Švico, a Avstrija izvozi v navedene države zopet isto kot ml številčni podatki o uporabi našega izvoznega blaga v Avstriji nam kažejo, da Izvozi Avstrija te izdelke kot nadštevil-čne ravno v one države, kjer Izvažamo ml direktno, toda v malih ali zelo neznatnih količinah.
S tem je dokazano, da je Avstrija posrednik med našo državo in tujimi tržišči, na katere bi mi lahko sami izvažali brez kakega posredništva.
Nastane vprašanje, kako pride Avstrija do tega, da igra vlogo našega posrednika?
Avstriji, ki dobro pozna naše banke, trgovce In njihovo plačilno moč, se je to posrečilo s tem, da je pridobila našega trgovca s krediti in raznimi olajšavami. Ona potrp! in nikakor ne zame-<%■<«>»
Sokolstvo.
Sokolsko društvo na Jesenicah prosi tern potom vse one brate ta bratska društva, katerim je poslalo o priVkl vroie dvajsetletnice spomenico »Jeseniški Sokol ly04
—	1924« priloživši poštno položnico, na! nakažejo čim preje denar za poslane Hm Izvode. Z ozirom na malenkostno ceno spomenice se nadeja jeseniško društvo, da njegova prošnja ne ostane brezuspešna tem boli, ko Je fmelo e Izdajo te apomenioe prav znatne stroške, ki niso še pokriti
Sokolsko društvo na Jeaenioah poziva vse svoje članstvo, naj se polnoštevilno udeleži predavanja, ki ga bo Imel br. dr. Obersnel v soboto dne 27. septembra ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici Namen tega predavanja ta predavani, k! bodo *e sledila, je ta, da se članstvo čim bolje, seznani s sklepi in resolucijami zagrebškega sokolskega sabora ta da se na ta način poznavanje sokolske misli v vseh njenih aktualnih podrobnosti po možnosti poglobi. Predmet prvega predavanja bo:	»Sokol-
stvo v razmerju napram narodu, državi in politiki«.
Spor«.
Naša reprezentanca proti Češkoslovaški. Savezni kapetan Zinaja je nominiral za tekmo proti Češkoslovaški, 28. L m. v Zagreto: razen vratarja kompletno moštvo splitskega Hajduka, ki se nahaja trenutno v izredni formi. Postava se glasi: Friedrich (Hašk)—Rodin, Dujmovič—Podure I.. Kurir, Kesič—Poduje II, Benčič, Bonačlč II, Bona-Čič I, Radič. — Rezerve: Mihelčič (Hermes, Ljubljana), Bocak, Pažur (Cone.), Križ (Hašk), Babič (Orad).) Armano, Koli 1*4 (Cone.). — Tekmo sodi Italijan Mauro i* Milana.	__________________
oopfiir
Laško. Prebivalcev našega trga se 1* lotil* prav« panika. Včeraj smo doživeli A slučaj smrti za rnrtvouopm. Med temi je tolo 5 moških ta ena ženska, vsi v starost! 20 diO 50 let. V trgu, ki šteje 1000 ljudi, vzbudi to-ltko nenadnih smrti veliko zmede.
' Tukajšnjo škrilno tovarno ta električno centralo »Kamenit« je prodala Jadranska banka Stavbni družbi d. d. y Ljubljani. Nova lastnica namerava Podjetje preurediti Izključno samo za izdelovanj* raznega strašnega škrllja.
—	Največ siromaštva, največ hudodelstev, največ norcev napravi — alkohol. Skoro vsakdo to uvidi in vendar s« ne more odreči alkoholu, ker je nanj navajen od mladih let. Zato je velik« važnosti, da se mladina vzgoji brezalkoholno. Zahtevajte eno številko našega lista — brezplačno — na ogled. »Mladi Tunak«, Ljubljana. Poljanski nasip 19,
rj, ako se plačilo zakasni. Druge države pa, ki ocenjujejo in sodijo našo trgovino po naših političnih neprilikah, se boje zvez z našimi trgovci. Tako so n. pr. ostale države omejile svoje posle na Beograjsko Ujedinjeno banko in Balkansko banko jn ko so te propadle, sploh niso hotele slišati o nobenem drugem našem denarnem zavodu.
Tako posredništvo, kot ga dela Avstrija, ostalemu inozemstvu prav gotovo ne konvenira, predvsem radi provizije in »zarade«.
Prvenstvo, ki ga zavzema Avstrija izvozu nam ni koristno in to iz razlogov:
1. Odtujuje nas okcidentu, kamor težimo s svojimi proizvodi. 2. Naši izdelki se prodajajo na tujih trgih pod tujo firmo. 3. Naši proizvodni krogi so prikraj*. šani na bogati proviziji 4. Naša pri-vreda prihaja s tem vedno bolj pod vpliv avstrijskega kapitala, kajti Avstrija ne daje našemu trgovcu kredita iz filantropije, ampak samo vsled dobička. Za dan kredit zahteva odgovarjajoče število delnic v naših podjetjih. Ce nastopamo proti avstrijskemu posredništvu, potem ni to smatrati kot kampanjo proti avstrijskemu trgu, ampak samo kot željo, da odklonimo škodljivo posredništvo Avstrije, ki škodujejo naši gospodarski svobodi in ki ni niti ostalim državam, ki so navezane na naša tržišča, v prid.
"sodlileu
ZANIMIVA STANOVANJSKA TOŽBA.
Pred ljubljanskim sediščem se ie vršila te dni zanimiva stanovanjska tožba. Hišnega posestnika je tožil njegov najemnik zaradi motenja posesti, ker mu hišni gospodar ni dovoli, da bi s« v njegovo stanovanje priselil podnajemnik. Najemniku je bilo od stanovanjskega urada nakazano stanovanje, obstoječe Iz kuhinje to dveh sob. Od tega stanovanja je hotel oddati najemnik eno robo. Hišni posestnik P« s« Je temu s »Ho uprl Prišlo i« do tožbe. Zastopnik hišnega posestnika dr. Stare, se je postavil na stališče, da nlirta najemnik pravice oddajati v podnajem brez terecneea dovoljeni« hišnega posestnika stanovanja, če mu je bilo stanovanje od stanovanjske oblasti dodeljeno.
Sodišče le pritrdilo izvajanjem zastopnika hišnega posestnika in tožbo najemnik« zavrnilo.
RENCONTRE MED PROSTOVOLJNIM IN POKLICNIM GASILSTVOM OB PRILIKI POŽARA NA KARLOVŠKI CESTI PRED SODIŠČEM.
Hrupni prizori ob priliki zadnjega požara na Karlovški cesti dne 20. junija so še vsakomur v spominu. Protagonist rencon-tra med prostovoljnim in poklicnim gasilstvom le bil šef prostovoljnih gasilcev Josip Turk, ki je prišel radi tega na zatožno klop deželnega sodišča.	. *
Obtožnica
pravi, d« je Josip Turk ob omenjeni priliki razžalil pokojnega Janeza Kolešo, načelnika mestpib poklicnih gasilcev in več mestnih poklicnih gasilcev, torej javne uslužbence ob priliki službenega posla, S besedami:
1. gase naj poklicni gasilci, ki so zato plačani. «11 ga naj gredo domov na kuluk, ali pa spat. Štiri milijone stanejo na leto. ne narede pa ničesar.
2. Kaj bo ta mladič, (Koleša) ta »brand-direktor« njega komandiral. — »Branddiirek-tor« ie s pollmonim »rekeloom« na pogorišču.
3. Glasno kričeč Je podelil poveljevanje nad vsemi gasilci podnečetallsu prostovoljnih gasilcev Antonu Kaduncu: »Gospod Ka-nunc, prevzemite na mojo odgovornost Poveljevanj*.«
S tem Je storil prsgrtiek po § 104 e. k. z.
Rgzlogl:
Glasom § 1. o rganlzatornega statuta mestnega poklicne«* g*sil*tv«, sprejete«« v redni seii občinskega svet* dn* 14. junija 1928 tvori me*tno poklicno gasilstvo del
magistrata.
Po § 2. načeljuje poklicnemu gasilstvu vsakokratni šef. Ta šef ima po § 4. kot žnpanov namestnik nadzirati tudi prostovoljno gasilstvo.
Obtoženec, zastopan po odvetniku dr. Pucu, ne priznava nikake krivde. Inkriminirane besede se ne skladajo docela * onimi, ki jih je rabil obtoženec, ki to P« bile sploh samo replika na razburiene besede, ki jih je rabfl Koleša. Sploh zanika obdolženec, da bi bil Koleša ob Inkriminirani priliki deležen zaščite § 104. s. k. z„ kar hoče pozneje obširneje utemeljiti.
Zaslišane priče izpovedo deloma v smislu obtožnice, deloma ne, deloma s« P* sploh ne spominjajo več natančno — v tem pa so si vse edine, da je bil Koleša Jako razburjen, ln da ie tej njegovi razburjenosti pripisovati velik del krivde na incidentu.
Ena priča pove, da ko je Turk Izročil poveljevanje Kaduncu, j« nastala zmešnjava ln zastoj v gašenju, kar bi bilo lahko povzročilo veliko škodo.
Drž. pravd. dr. Lavrenčak: No, torej, medtem, ko sta se ta dva kregala. Je p* »fejst« gorelo.
Priča: »Nel Moštvo je samo delalo.«
Druga priča pravi, da je Turk javno hujskal. Zaukazal je, da morajo ostati poklicni garilcl za stražo, ker so plačani zato, Prostovoljni gredo lahko domov. — Tak mladič kot je »branddiraktor«. njega n* bo komandiral. En* priča izpove, da v slučaju, « če stopi več požarnih bramb ob Istem času na istem mestu v akcijo, poveljuje PO statutih Jugoslovanske gasilske zveze, starejši načelnik, ne glede na to, tdl je načelnik poklicne ali prostovoljne požarne bramb«.
Zagovornik: »Torej bi bi! v tam slučaju opravičen Turk!«
Priča Ludovik Fortuna izjavi, da se ne spominja na besede, ki jih je rabil obdolženec, več natančno.
Pred*.: »No, Vam bom pa jaz nekoliko pomagal.«
S predsednikovo pomočjo Izpove prič«, da je res. kakor je »voječaspo Izpovedal, da je rabil Turk besede: »Kaj bodo pokicnl gasilci, k! nič n* znajo ta »Iti delata kuluk«.
»kaj bo ta madič, branddirektor mene ko« mendiral«, »poklicni gasilci naj gredo domov — jaz sem že mnogo hiš pogasil« — Natančno se ne spominja več, — bilo je veliko prerekanje.«
Zagovornik: »Ali veste torej natančno, da je ravno obdolženec vse te besede rabil ih ne mogoče kdo drugi?«
Priča: »Za besede glede kuluka vem natančno.«
Priča X.: »Izpove, da je slišal, da Je rabil Turk besede: »Branddirektor je s poltm*-nim rekelcam na pogorišču.«
Prečita se »Gasilski rod za mesto Ljubljano, ki pravi da ima mag. uradnik nadzorstvo nad gasilci na pogorišču. Prostovoljno gasilstvo opravlja službo vsled naloga magistrata, zato v živa posebno varstvo zakona.	'
Priča X. izpove, da je sedaj vse zmešano: »Jugosl. gas. zveza« ima svoj statut, mesto pa svojega.«
Državni pravdnik: »Torej visi vse v zraku?!«
Iz zagovornikovega govora.
Organizatorni statut od 14. 6. 1923 ni stopil nikdar v veljavo. Bi Ije res sprejet v redni seji obč. sveta, kakor to trdi obtožnica. — Toda nikdar ni postal pravo močen. Zupan je storil napako, s tem, da je kreiral poklicno gasistvo, preden je bil sklep pra-vomočen. Sklep je bil razveljavljen. — Sklep bi moral postati pravomočen, potem bi bili imeli uradniki poklicnega gasilstva zakonito zaščito, tako V« Jim ne gre. In če trdi drž. prevdništvo v obtožnici, da je stal Koleša takrat pod zakonito zaščito zatarna, nima prav, ker sklep ni bil še pravomočen. Koleša ie nastopal na pogorišču kot'šef poklicnega gasilstva ta ne mogoče kot uradnik VIII. činovnega razreda. — Sicer pa tudi inkriminirane besede niso popolnoma dokazane. Dvom je. slavni sodni dve. ’ — Z* slučaj pa, da bo to potrebno, predlagam nove prič*, ki bodo Izpovedale, da so slišale ramo besede »o pollmanem rekelcu« druzega nič.
— Priča Rotič nam Je povedal d* j* imel pravico poveljevati starejši, torej bi bfl upravičen Turk. — Krivda je ležala na strani razburjenega Koleše, ki’je Turku roed drugim rekel, da ga bo dal po policiji odstraniti. — Ko j« kraljevi namestnik Ivan Hribar hodil v svojem zlatem fraku po Ljubljani, so se ljudje norčeval! in rekli: »01«f ga, tak i*. kakor predsednik Hberlje. To i* bil gotovo § 104. s. k. z., a nihče se teg* ni zavedal. — Predlagam, da se obdolžene« oprosti vsak* krivde ln kazni.
Sodba:
Josip Turk je kriv pregTeške po § 194 s. k. z. zagrešenega s tem, da je ob inkriminirani priliki z besedami »kaj bo t* mladič. »branddirektor« mene komandtrsi S poiimanim rekeljcom !e prišel branddirektor na pogorišče.« Kaznuje se z denar«? globo 250 Din.
Razlogi:
Statut ni bfl pravomočen, toda Koleša je fungtral na pogorišču kot mestni uradnik (ne kot »branddirektor«) ta kot taceg* ga Je smatrati namestnikom ljubljanskega župan*.
Zagovornik dr. Puc prijavi ničnoatoo pritožbo.
STAR KUNDE. KI LAŽE VZTRAJNO.
TODA BREZUSPEŠNO.
Da rabimo Izraz iz besednega zaklada njegovega mflieja imenujemo Žnidaršiča Matijo, roj. 1899 v KumPolJu, samskega kovača, starega knodeta. Žnidaršič je namreč de-loraržen človek, potepuh ta tat, k»v*č i* samo na papirju, Trikrat radi tatvine pred* kaznovan, je danes zopet obdolžen, d* Je 29.
5.	1924 gostilničarju Antonu Bahovcu v Ma-
li	Račni Izmaknil črno zimsko suknjo, hlače ta še več komadov obleke, štiri Utre brinjevca. 35 klobas. 4 kg gnjati Itd. v skupni vrednosti 9348 K. Zagovor:: »Nfsem kriv ta n sem. Bfl sem dvakrat v Bahovčevt gostil-, ni a ne zato d* bi kradel, temveč da M pošteno jede) In teh Sicer pravite, kakor trdi obtožnica, dve priči, da sem Jim* ponudil inkriminiranega dne, v gozdu pri Račni brinjevca, vendar imam prič*, kje sem bfl t» dan.
Pred*.: »Kje ste bfli?«
Obl: »V Kočevju?«
Državni pravdnfle: »V katerem Kočevju?«
Obtoženec: »V vari Kočevju, pet ur od Račne, — Tam se bfl, ta če n* bi blh bi
priznal, »Pa naj se pokorim, če sem kaj zaredil.«
Državni pTavdalk: »Saj le bfl konfroo-tlran.«
Obtoženec: »Ne, nisem bil laz, priči se motita. Gospod predsednik, nisem bfl, tako neumen nisem, da Iti ljudem ukraden brinjevec ponujal.«
Državni pravdnik: »Ustrašiti ste se tih. pa ste jim dali Piti.«
Obtoženec: »Nič! — Nisem bil tara.*
Predsednik: »Sal so vas priče videl*, ko ste špeh prodajati.«
Državni prarrdnfk: »Pa obleko ste nosili
— velik žakell, trdno nabasan — prodajati st* jo.«
Obtoženec: »Nak! Nisem, pa nl»m.*
Priča Bahovec: »Dvakrat }* bfl pri meni, predno m* je okradel. Ogledal sl I* situacijo. Zadnjikrat je bil Pri meni štiri dni pred tatvino, na Vnebohod me je okradel, v nedeljo pred Vnebohodom je prodajal v naši vasi salo in sicer za vsako ceno.«
Predsodnlk: »Ali ste res salo prodajali?«
Obtoženec: »Ne, nisem tako neumen.*
Priča mu pove v obraz, kje in taram ga je prodajal in da 90 mu ga naposled orožniki odvzeli.
Predsednik: »Priča, ali zahtevat« odškodnino?«
Priča: »Stvari naj mi da nazaj, bo najbolje. Pove naj, kara jflj je djal.«
Predsednik: »Povejte karo *te stvari dejali.«
Obtoženec: »Oospod predsedniki Tri mesece le trajala preiskav*. Ce bj bfl ukradel, bi gotovo priznal. S pričami lahko dokažem, kje sstn bfl.«
Dtžbvbš pravdnik: »Srečali so vas ljudje, ki so šli od maše,«
Obtožene«; »Ni rez! Tistega ds« zen Mi v gostilni v Kočevju. Val a? se odpravljati k maši. Res sem ljudi spraševal, če gredo k maši To pa zato, ker oi9em hotel, da bi bU ostal sam v gostilni, ta da bt n* pflt nazadnje spodili. Čel: hald k mašL*
Priča: To je bilo prej«, pa ne na Vnebohod. 18-tega sl bfl pri sa* -
Predsednik. »V kateri goatiitu sta hSi tistikrat, povejte jy1če.»
t Obtoženec: »Tam pri Kočevju... v neki gostilni, kjer so tri ženske. Imena ne veni.«
Priča: »18-tega si bil pri nas! Sam si povedal, da sl šel Omahna kropil, ki je takrat umrl!«	*
Obtoženec: »Prosim gospod predsednik, gospod preiskovalni sodnik sam nii je povedal, kje sem bil takrat. Zaslišite ga.«
Prečita se izpovedbe prič, ki izpovedujejo, da so kritičnega dne obtoženca srečale, ko je težko nosil.
Priča Grm izpove, da ga je naletel v goždu, kjer je pekel krompir, pil brinjevec m sušil par usnjatih čevljev. Par suknjenih (ki jih spozna Bahovec za svoje) je imel ob-toženec navezanih na Žaklju.
Obtoženec: »Ne, nisem biu! Tistu bom pa jest dokazu z mojim pričam. Je že mogoče, da je kdo biu, ampak jest nisem biu. — O, prič imam magari sedem.«
Predsednik: »Pred preiskovalnim sodnikom pa niste o tem ničesar povedali.«
Obtoženec: »Zato, ker nisem vedel, da bo kdo prisegel, da sem bil jaz. Tri mesece sem bil v preiskovalnem zaporu. »B’ se biu vendr tnogl neki najt, ke sem hodti pa biu. Niti vedel nisem zakaj sem bil aretiran. Tam so se nekaj prepirali — bile so volitve — kar pride orožnik, pa reče: Vas pa deželno sodišče že dva meseca išče. »I, zakaj pa,« sem djau. — Sem mislu zarad kašne vojaš-ne. Ko sem pa zvedel zakaj, sem dejal: Nisem tako neumen, da bi prodajal Špeh kmetom, vsak bi takoj vedel, da je ukraden ali pa od crknenega prešiča.«
Priča: »Pa vendar ste ga pri nas prodajali.«
Obtoženec: uDost’ mal ste vredn kmetje. k kupujete od barab Špeh!«
Državni pravdnik: »Aha! Sedaj se mu le pa mah) zareklo!«
I>r. Kaiser: »VI bi bili morali postati žandar, ker vse tako dobro veste, kako je treba^ delali.
Citahi se obligatni spisi iz katerih sledi, da se Žnidaršič klati vedno okrog, ker noče delati, zato so mu razmere povsod dobro znane. Iz prečitane Izpovedbe neke priče izhaja, da je prišel Žnidaršič v nedeljo pred Vnebohodom k njemu v Malo Račno, v mlin, kolo kupovat. Kolesa ni kupil, pač Pa je priči prodal za 120 K suhe slanine in še koš povrhu, rekoč, »sedaj tudi koša ne bom več nosil«
Obtoženec: »Ne, jest nisem biu.«
Državni pravdnik:	»Saj	ste	bili kon-
irontirani s pričo, ki vanj je povedala v obraz, da ste bili Vi.«
Obtoženec: »Pa nisem bil.«
Pismo o glasu pravi, da je obtoženec na slabem glasu.
Predsednik: »Vas nikjer ne pohvalijo.«
Obtoženec: »Ja gospod! jest sem delu do 24 leta, jest in moja familja — dvakrat sem biu pa res zaprt«
Državni pravdnik: »Trikrat.«
Obtoženec: »Ni res, dvakrat!«
Državni pravdnik: »Potem so Vam še neka) dolžni!«
Dr. Kaiser pokaže električno svetilko, ki jo je priča videl pri obtožencu v gozdu in ki spada med ukradene predmete.
Državni pravdnik: »No, sedaj ste pa fertik!«
Obtoženec: »Ne, kupil sem jo za 300 K v Metliki.«
Rezultat: Obtoženčeve priče se zavrnejo kot nepotrebne ker je stvar po dosedanjih pričah popolnoma dovolj pojasnjena, in Žnidaršič se obsodi na 8 mesecev težke ječe, na povračilo zneska 9346 K Bahovcu in 100 Din takse. Preiskovalni zapor od 2. VII. se mu v kazen všteje.
To in ono.
PROČ S SRAMOM.
V minulih dneh je sprehajalce v eni najbolj živih moskovskih ulic presenetil čuden sprevod. Po sredi ulice so stopali štirje fantje in štiri deklice v starosti dvajsetih let. Vsi so bili brez obleke, zagorele polti rn smelih Izrazov v obličju. Gibali so se svobodno in se niso zmenili 2a sarkastične opazke, posmeh in zabavljanje. Preko prsi so imeli trak z napisom: »Proč s sramom*, »Prož z lažnjivim sramom«. Občinstvo je bilo razburjeno in nagcem ni končno prestajalo drugega, kakor skočiti v najbližji električni voz. Ko je prišla milica, ni mogla storiti ničesar, ker so se lepi Adami Ln Eve izkazali z dovoljenjem moskovskega sovjeta, tla lahko gredo nagi na cesto »lomit stare predsodke«.
Drugo jutro je izšla v uradnem listu sledeča notica:
»Kultura ali pokvarjenost? Z ozirom na to, ker so se na moskovskih ulicah pojavili nagi možje in žene, je odgovoril komisar zdravja Sjenjaškov na vprašanje, kaj o tem misli, sledeče: Tako postopanje je z vsakega vidika kategorično obsoditi Predvsem je nezmisel misliti, da proletarska kultura obstoji v tem, da odbije vse pridobitve kapitalistične kulture. Kdor misli, da je revolucionar. če hodi nag in nosi dolge lase in nohte, se zelo moti. To je nezmisel. Proletarska kultura obstoji v tem. da izkorišča vse kulturne pridobitve do danes v korist delavskeg razreda, ne pa da uživajo te pridobitve samo višji razredi. Razven tega je neumnost letati po Moskvi brez obleke že iz higieničnih ozirov. Svojega telesa ni mogoče izpostavljati prahu, dežju in blatu. Obleko nosimo vsled tega, da smo obvarovani pred naglimi vremenskimi izpremembami,
pred dežjem in drugimi pojavi. Razumljivo je. da je zdravo ležati nag na solncu, ria čistem zraku na obali Črnega morja in v morskih kopališčih." Toda moskovske ulice niso obale Črnega morja. Taki sprehodi so s hi-gijenskega ozira prava neumnost.
Končno Pa je zelo problematično, če pomagajo takšne divjaške novotarije morali, Mi protestiramo proti »nagim plesom*, in protestiramo tudi proti tej novosti V času, v katerem živimo, ko še niso odstranjene kapitalistične pošasti kakor prostitucija etc„ golota le podpiTa nemoralo, ne more pa dvigniti moralo. To se še bolj tiče čustev, ki jfh takšni pojavi na ulicah Izzovejo pri otrocih. Zato mislim, da je absolutno potrebno, da se taka stvar takoj prepreči, pa če treba, tudi z represalijami.«
: Običaji so svetil V Alžiru bi moral biti umorjen neki Kemili Mohamed, ker je umoril na neprijazen način svojega bližnjega. Usmrtitev se pa ni mogla takoj izvršiti. Kemili je namreč izstopil iz mohamedanske vere, v nobeno drugo pa ni hotel vstopiti. V AlŽiru pa pravijo stari običaji, da se sme umoriti samo človeka, ki ima vero. Zato so prigovarjali Kemiliju, da se vendar odloči za epo vero in da postane veren človek, ki ga je mogoče poslati na drugi svet. Našteli so Kemiliju vse polno ver in hvalili njih prednosti. Po dolgem obotavljanju, ko so pomagali Kemiliju tudi s rizičnimi dokazi, se je Kemili vendarle odločil za katoliško vero. Sedaj se je pričel pouk v veronauku. S težkim trudom so naučili Kemilija, da je znal povedati na pamet stavek »Oprosti o Bog, ljubim Te nad vse!« Versko prepričanje Kemilija je bilo s tem dokazano in mogli 90 ga usmrtiti. Tedaj pa se je spomnil kaplan, da Keijiili še ni krščen. Pa so ga torej še krstili in Kemili
je dobit lepo ime Avguštin, katero ime 1« zlasti pri Afrikanclh zelo priljubljena bea« je bilo vendar vse urejeno in Kernili je lahko stopil na morišče, kjer so mu vzeli glavo-: .Moderni rekord. Gospod Lelong I« moral po kontraktu biti v šestih zvečer ^ petdesetimi kostumi na modni reviji v Lon-donu. Dopoldne so bile pariške šivilje pridno na delu in vse je kazalo, da ne dow v pravem času gotove. Gospod Lelong je Di m tem, da ga londonski podjetnik svoje' ročno »umori«, če ne bodo kostumi pravo časno v Londonu, če se velika T cV\ia nesreči. Tedaj se je izkazal gospod LeM» boi mojster. Vzel je v aeroplan tri šiVul> ki so morale vso pot delati na vso Ob petih popoldne so bili tisoč metrov na Londonom gotovi predposlednji kostum-Zadnji so bili gotovi šele v garderobi. ™ zadnji pa šele med revijo in na prav poslednjega je bilo treba še čakati. Ampak revija je bila in gospod Lelong je rešil svoj« čast.	J
: Tudi drugod ga včasih pošta polomi; Angleška pošta je dosegla, te <3ni,re. . na. počasnem dostavljanju pisem. Te dni je n -mreč izročila naslovom dve karti in sic eno, ki je bila oddana leta 1902 in drugo, leta 1904. Zanimivo je to, da so bile oo karti izročene naslovom na en dan. In **“ kor se spodobi, sta oba naslovljenca piftcai« tudi globo, keT kje so časi ko je bila P°» * nina Še nizka.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni ln odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tlaka »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
111
fMAR MCE BURME
TARZAN
IN SVET
/ *
Prejšnje čase je bil Tarzan neštetokrat na tem skritem kraju, ki ga ie trnje tako gosto obrastlo, da bi se niti Sheeta, leopard, ne mogel splaziti skozi; kvečjernu Tantor bi si lahko s svojimi orjaškimi silami utrl pot. Tako dobro je bila ta dvorana velikih opic zavarovana pred vsemi nadležnimi obiskovalci divje džungle.
Petdesetkrat je moral Tarzan sem in tja, dokler id znesel vseh palic v amfiteater.
* Potem je poiskal v duplini v nekem starem drevesu lopato, s katero je nekoč zakopal zaboj profesorja Archimeda O. Porterja. Z lopato je izkopal veliko jamo in v to 3e zloži zlato, ki so ga črnci privlekli iz pozabljene zakladnice mesta Opar.
Ko je našel vse v redu, je šel ven v džunglo se je odpravil proti svoji koči, da jo obišče še enkrat, predno se vrne k Wazirom.
Ko je našel vse v redu, je šel ven v džungo na lov. Hotel se je pa vrniti s svojim plenom nazaj v kočo, se tam najesti in se potem udobno spočiti.
Sel je skoro pet milj proti jugu ob bregu lepe reke, ki se je približno šest milj od njegove koče izlivala v morje. Potem je zavil v gozd, ko je njegov nos naenkrat začutil duh, ki redno vznemiri celo džunglo: Tarzan je vohal človeka.
Veter je vel od morja. Opičji človek je torej vedel, da so ljudje zapadno od njega. Duhu po človeku pa je bil primešan duh leva.
Torej človek in lev!
»Moram hiteti,« je mislil Tarzan, ker je spoznal, da voha belokožce. »Numa je na lovu.«
Ko je prihitel skozi drevje do roba džungle, je videl ženo, ki je pokleknia in pred njo divje iz-gledajočega belega moža, ki si je z rokami pokril obraz. Ker mu je mož obračal hrbet in je žena sklanjala glavo k molitvi, ni mogel spoznati njunih potez.
Zdaj se je Numa pripravil na skok. Vsled tega ni smel izgubiti nobene sekunde. Tarzan ni imel več časa, da bi napel svoj lok in izstrelil zastrupljeno puščico v rmeno zver. Bil je tudi predaleč, da bi se je lotil z nožem. Preostajalo mu je le eno in kakor hitro se je domislil, je že storil.
Njegova mišičasta roka je treščila težko kopje v leva. Brez glasu se je zvalila žival k nogam človeka, ki ga je smatrala že za svoj plen; bila je mrtva.
Par hipov se hi zganil, niti mož niti žena. Potem pa je ta odprla oči in v svoje začudenje zagledala mrtvo zVer za svojim spremljevalcem.
Namesto posebnih obvestil.
V globoki žalosti javljamo, da je naša predraga mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Marija Zalar,
dane* ponoči, previden* s »v. zakramenti, mimo preminula.
Pogreb pojde t četrtek, dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše Sv. Petra cesta it 26 ua pokopališč« pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. septembra 1824.
Viktor Zalar, tajnik filozofske fakultete, M. U. Dr. Ludovik Zalar, sinova. Marija Zalar, učiteljice, Albina RamovS, lic. prof., hčeri. Dr. Prane Ramov2, univ. prof. zet. Lili Zalar, roj. Greceanu, vdova po nadooroč., sinaha. Aleks. Zalar, Primož Ramovš, vnuk*.
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
PrlporoCam na veliko In malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, tipke, vezenino, kravate, srajce, sprehajalne palice, krojaike In čevljarske potrebščine.
Nalnlile canel	Postrežba	toCnal
Ko se je lepa glava vzravnala, je Tarzan ostrmel. Kaj blazni? To vendar ni mogla biti njegova ljubljena Jane! In vendar je bila ona.
Tedaj je videl, kako je vstala in kako jo je mož objel, da jo poljubi. Naenkrat je rdeča megla zastrla oči opičjega človeka in stara brazgotina na njegovem čelu je zasijala kakor škrlat Strašen izraz je počival v njegovem divjem obrazu, ko je vtaknil zastrupljeno puščico v svoj lok. Pošasten ogenj je gorel v njegovih očeh, ko je meril na možev hrbet.
Vendar ni odposlal usodne puščice. Vzel jo je z loka in obesil lok na ramo. Brazgotina na čelu je izgubla zopet svojo barvo. S povešeno glavo se je Tarzan okrenil in se vrnil v smeri proti vasi VVazirov nazaj v džunglo.
Petdeset mož.
Par minut sta Jane Porter in Clayton obstala na mestu in molče opazovala mrtvo truplo divje živali.
Prva je spregovorila Jane, po izbruhu svoje nejevolje nad Claytonovera pomanjkanju moškega poguma.
»Kdo naju je rešil?« Je šepetala.
»Bog ve!« je odvrnil on.
»Ce bi bil prijatelj, zakaj se ne pokaže?« je nadaljevala Jane. »Pokličiva ga, da se mu vsaj zahvaliva.«
Iz vljudnosti je Clayton klical neznanca, vendar ni dobil nobenega odgovora.
Jane Porter se je zdrznila. »Ta skrivnostna džungla,« je mrmrala, »ta strašna džungla! V njej so colo dokazi prijateljstva strašni.«
»Najbolje bo, če se vrnemo v naše bivališče,« je menil Clayton. »Tam bodete vsaj na varnem, če vas že ne morem čuvati,« je dostavil trpko.
»Ne govorite tako, Wiliiam,« je odvrnila ona, ker ji je bilo težko, da so ga njene besede užalile. »Storili ste, kar ste mogli. Vaša krivda ni, da niste nadčlovek. Med možmi, ki sem Jih doslej poznala,
je eden, ki bi lahko storil več. kakor vi. V razburjenju sem slabo izbirala svoje besede — toda nisem vas hotela užalitL Edino, kar želim, je, da sva si enkrat za vselej na jasnem, da vas ne morem vzeti za moža. Tak zakon bi bil nesrečen.«
»Razumem,« je odvrnil on, »toda nikar ne govoriva več o tem, dokler se ne vrneva zopet v civilizirani svet.«
Drug dan je bilo Thuranu slabše. Ležal je skoro neprestano v mrzlici. Pomagati mu nista mogla. Clayton se tudi ni posebno trudil zanj. Bal se je Rusa radi deklice in v dnu srca je želel, da bi umrl. Misel, da bi deklica ostala sama v oblasti tega človeka, če bi se njemu dogodila kakšna nesreča, ga je plašilo bolj od možnosti, da bi končno sam ostal v tej divji pokrajini.
Anglež je potegnil težko kopje iz levovega telesa in imel zdaj orožje, ki ga je polnilo s čustvom večje varnosti. Upal si je globlje v gozd, kadar je zdaj iskal hrane.
Da bi bila pred napadi še vedno v mrzlici ležečega Rusa varna, je Jane Porter zlezla po lestvi, ki jo je napravil Clayton, na tla in sedla pod drevo.
Odtod je zrla na morje, ker Je le vedno upala, ■da se pokaže ladja na obzorju. Obrnila je.-džungli
hrbet in ni videla, da se je trava za njo razdelite in da je divji obraz prežal iz nje. Opazovale so j majhne, s krvjo podlite oči in se ozirale od časa d časa proti bregu, če ni tam še drugih ljudi.
Potem se je pojavil v travi zopet en obraz potem še eden in še eden. Zgoraj v drevesni k#* je pričel Thuran zopet fantazirati in v hipu so j*‘ ginile glave, kakor so prišle. Toda kmalu so da deklice Thuranovo stokanje prav nič ne B® in tedaj so se čudne postave zopet pojavile opazovale nič slutečo deklico.	t
Tih šum v travi je vzbudil Janino pozornost. Okrenla se je in ko je zagledala ostudne obraz®-se je tako prestrašila, da se je s vzklikom li^‘ dila na tla.
Tedaj so navalili možje nanjo. Eden joj® dvignil z dolgimi rokami v naročje in jo °dnes* v džunglo. Umazana roka ji je zapirala usta, «* bi ne mogla kričati.
Jane se je onesvestila, ker je po vsem trpljenj« zadnjega časa tako oslabela, da ni prenesla. taK® velikega strahu.
(Dalje prihodnjič.)
Trboveljski
premog drva, koks
angleški premog Slezijske brikete
dobavlja Ilirija tu, Kralja Pitra trg St- B.
Tel. 220. — Plačilo tudi aa obroke.
Krepčilo hrane JUHAN da juhi in sočivju nepopisno okusnost in redilnost
L _
[JU I. KNEZ,
Ljubljana. Gosposvetska c. 3.
soba In pritikline se takoj odda proti posojilu D 12.000. Naslov se poizve v upravi Usta.
000000006
Kamen
Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega.
Ponudbe z vzorci je poslati na Nikola Pavlčevič trgovec Kralj Aleksandra ulica 1.
Beograd.
00000000©
| wm* KUPUJTE
g	pri oulh trgovelh, ki ogla&ujejo v	^
I »Narodnem Dnevniku". £
$	?
Vvvvvvvvvvvvvvvvvv
llllllllllll
PRI NAKUPU
ŠOLSKIH KNJIG
se priporoča
ZVEZNA KNJIGARNA
LJUBLJANA, Marijin trs 8
V zalogi ima vedno vse knjige za osnovne« meščanske, trgovske in srednje Šole
iiiiiimiiiiiii
	kj 11 | A #»■	ttV
•••	MA I f|fi| AVI	•••
▲▲▲	1 IMU	AAA
vaši vseb pisarniških del želi vstopiti v dobro Idoče podjetje kot pisarniška moč. Ima kavcije 25.000 Din. Ponudbe pod 2. R. 1925 na upravo.
pon
j« po ugodni ceni na prodaj. Natančneje se poizve v Ulitki ulici štev. 21, pritličje levo, Ljubljana.
Uidi
se vei boljših gospodov na dobro domsčo hrano.
Naslov pove uprava Usta.
PO Ugodni (inl dinamo stroj 31/« P. H. predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, razne volnene pletenine, konjske odeje (koce) sukno itd. Poizve se pri Franc Triplat, Moste št. 26. p. Žirovnica, Gorenjsko.
ll(Di Mili
s« Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon za damske klobuke Alolzlla Vivod rol. Mozatlč, Ljubljana, Pred Skodlo 21/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priučen)a za lastno rabo. Samostojno Izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan.
lasant
prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino.
Cenjene ponudbo pod „In-kasant" na upravo lista.________
Hoti keli
„Pučh“ 5 PH, dobro ohranjen se po ugodni ceni prodat
Natančneje se poizve: Pod Ježo 86. Novi Vodmat-Moste.
Mi rta
nova, kompletna, jesenova, po-litirana, ae ugodno proda. Naslov pove uprava Ustju_____
lepo minam sobo
s posebnim vhodom če le mogoče v sredini mesta išče mlad samostojen gospod. Ponudbe na upravo lista pod: ,,Separaten Vbod".
C
n kuhinjo in 2 malfHil sobami ali 1 veliko se Išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500'— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „čimpreje“.
i moj jim
predvojni izdelek, skoro nov,
naravoslovne knjls«*
kakor Brehm: Tlarlaben, 1“ zv. Kerner v. Marilaun : Pflail* zanlaban, Dr. Haacke: SchfiP* funfl dar Tlanvalt, Dor. Neu*. mayr: Brdvaschlchta. Dr. M»*r yer: WeltgebXud«. Dr. HatzelS Vdlkarkunda, Dr. Hanke: Manach. skupaj 10 tv., '
Hayer: KsBvirsaMtti
24 zv., vse te knjige v kratOtlrf izdaji In uaniatl vezbi, dalj*
klasiki Cottajeve tedaj«
ter razne juridične, znanstven* in beletristične knjige, sve *; najboljšem stanju
se prodajo. J
Naslov na upravo lista p®fl šifro ..Razprodaja". ■__
vešč vseh občinskih in vojaških del išče mesta. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
Kot družabnik
vstopim v katerikoli dobro Idoče podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
ki bi bila pripravljena delati nedeljske sprehode in izlete v ljubljansko okolico ali tudi kam dalje. Gospodične veselega značaja in prijetne zunanjosti naj pošljejo svoje naslove na uprav-nlštvo Usta najkasneje do 1. oktobra t. 1. na šifro »Vesela divtiba«
Minke!
Ugodnejše prilike še niste Imel** da sklenete poznanstvo z mlV dim inteligentnim gospodom, *1 ima stalno aluibo la zastop* ugledno mesto v javnosti. Z*' nitev ni Izključena. Pogoj: stfc* rost ne nad 30 let, biti mora vesele narave ln inteligentna* Ponudbe na upravo lista P°“ „MaW‘.
POZOl!
Soloobvaznlkil
Dobijo se predpisane telovadna triko hlače kratke in dolga, temno modre, ter telovadn' cev« ljL — P. Capuder. Dalmati^ nova ulica._________________—(
mlada vdova ali ločena žena bi hotela tolailtl razočarane** mladega mota, ki bi bil pri* pravi)»a žrtvovati vee veliki, nesebični in plemeniti ljubezni?, Ponudb* pod .JSaločataa" a* ugraj o lista