Št. 35. V Gorici, v soboto dne 22. marca 1902. Tečaj XXXII. Ish»ja trikrat na teden v Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, reeerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici, na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 eeirt leta ....... 3 , 40 , . , 1-70 Posamične Številke ..stanejo lOvin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki" ulici §tv. 11 v Gorici v »GoriSTa Tiskarni* A. GaorSdek vsak dan od 8. «re zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnino «» ne oziramo- Oglasi in poslanica s« racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr.} 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V?čje Črke pojprostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu lo kr. vrsti. —* Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Naročnino in oglase je plačati loco tiorlea. Uredništvo se nahaja t Gosposki ulioi §t 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 3. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SL11. Dopisi uaj se poSHJaJo le uredništvu. Naročnina, rekli spadajo v delokrog uprarnIStvu. je in druge reči, katere ne '--¦ftva, naj se poSiljajo le za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. LavrUf. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od cgooe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «SoSa» in cPrimoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8ohwarz -' Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSid na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno tedanje.) >Gor. Tiskarnac A. Gabrittek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Trgovska in obrtna zbornica. Piše A. G—k. III. Iz prvih dveh člankov je prejasna nakana, katero so imeli vedno pred očmi in v srcu sestavljalci novega volilnega reda. Živimo v dobi, ko povsod po svetu volilno pravico razširjajo; tukaj so jo pa še bolj omejili nego v prejšnjih dobah, ko je bila veČina izključena od vpliva pri volitvah. Namesto da bi šli z volilnim cenzusom od 6 na 4 K, so ga povišali na 8. — Vrhji tega bo volila prva obrtna kategorija 6 udov, druga 4, tretja tudi 6. Iz vsega tega je jasno, da je bil edini smoter ta: ne pustiti Slovencev niti v toliko blizu, da bi zmagali vsaj v jedni kategoriji. Morda se je ta namen posrečil za.... neko število let. Potem se Že kaj zmislijo, da si obdrže absolutno gospodstvo, ko bi Slovenci prišli i po tem volilnem redu lahko do vspehov ob volitvah. Ako Slovenci ne bomo imeli boljših poslancev v deželnem zboru, marveč večino klerikalnih kimavcev, in na Dunaju obeh zastopnikov odločne narodno-napredne stranke, potom smo lahko gotovi, da bo še nadalje veljalo načelo: Slovenci nimamo ničesa iskati v trgovinski in obrtni zbornici. Že ta nevspeh si lahko zapiše naše ljudstvo za uho in globoko v srce pa premišljuje korist in blagor, ki ga imamo od klerikalnih poslancev, kateri so junaki le v zdražbarstvu v domači hiši, nasproti Italijanom m vladi pa so brez veljave, brez moči, brez ugleda. Slovenci se udeležimo letošnjih volitev. Ako drugih vspehov ne bo, bodo vsaj namestniki Slovenci. Pa tudi to je veliko vredno, da se naši trgovci in obrtniki vadijo v izvrševanju te svoje volilne pravice. V par volitvah bodo poznali iz poukov in razgovorov novi volilni red in razne določbe volilnega postopka, ki so sicer precej čudne, nekatere naravnost gorostasne. Tako n. pr. V deželi neverjetnosti. (Nadaljuje Ahasver.) To so Vara mojstri naši klerikavci l V vsaki stroki so izvežbani; zdaj rešuje eden, naj-brže kak bližji sorodnik Homunculusov seve po duhu, socijalno vprašanje v »Primorskem Listu*, da se celo neumni vrabci krohotajo po strehah, zdaj se pa napoti .klapa* kavcev na lov, kjer postreljajo cele črede kozlov, s katerimi zalagajo potem duševne shrambe svojih »bravcev*. Komaj pa pride prijetna pomlad v deželo, so pa že prš vrtnarstvu, sade, zalivajo, goje in gnoje (s Tomaževo žlindro?!) take cvetke, da mora vsak opo-zovalec kar Castitati tem diplomiranim vrtnarjem. Tu Vam ponuja Ahasver velik šopek teh cvetek, katero sem virgal z nedovoljenjem v'sokoeastitega kardinalskega ordinarjata aa klerikalnem vrtu in katere dičijo kot pravi »unicum« muzej »dežele neverjetnosti*. Prva in skoraj najlepša cvetka je in °stane goriška »Čitalnica*, ki je bila izročena spretnemu varstvu odličnega vrtnarja A. San-telna. Negoval, zalival in varoval jo je pred liberalnim mrazom tako, da je izgubila celo svojo slovensko barvo in ime, ter se prekrila v .Tschithalnitza* in .CUtalniza«, kajti PN slišiš osla Žvižgati, kakor pa pri čitalničnih koncertih slovensko besedo. Slovenski je monstrum prve vrste, da imajo i p a-sivno volilno pravico v volilnih kategorijah le oni, ki imajo v isti kategoriji tudi aktivno volilno pravico. Zaradi tega smejo n. pr. volilci v 1., 2. ali 3. obrtnem razredu voliti zastopnike le — izmed sebe v tistih kategorijah. Težave so s temi določbami Še večje, volilna pravica je i tu znatno omejena1. — Pri postavljanju kandidatov je torej jedna velika sitnoba in težava več! Treba še vedeti, da 12udov mora stanovati v Gorici! Katerih 12, ako sta dve stranki in se jedna udeleži volitev le v nekaterih kategorijah ter — zmaga?! Opozarjam torej vso trgovce in obrtnike, ki plačujejo pridobnino od 8 K više, da morajo dobiti po Županstvu volilno legitimacijo in glasovnico. Vse gg. župane v deželi pa prosim, da se nobena legitimacija ne zgubi. Vse daljne migljaje dobč v posebni okrožnici. Ako bi imela italijanska stranka kaj smisla za miren razvoj interesov, katere mora zastopati trgovinska in obrtna zborniea, ako noče i tu boja na življenje in smrt, bi morala sama misliti na primerno zastopstvo Slovencev. Toda tolike treznosti ni pričakovati na italijanski strani. Kakor bo meri'a, tako so ji bo vračalo, tega si jo lahko gotova. In s tem zaključujem. Dopisi. Z Vipavskega. — Namenil sem se zopet nekoliko povedati, kako da se je naše napredno ljudstvo začelo gibati. Znamenja tega gibanja so zbori naših bralnih in pevskih društev, katera so se že odzvala namenu skupnega zborovanja bralnih in pevskih društev ajdovskega okraja dne 16. februvarja 1902. Ravno tako kakor bralno društvo je začelo dobro delovati »Vinarsko in sadjarsko društvo* za Velike Zabije - Dobravlje, katero je ravnokar ustanovljeno začelo prirejati koristna predavanja in shode, na katerih se naše ljudstvo pouči pomagati si v kmetijskem gospodarstvu. In veselje mora navdajati vsa- jezik ni več »nobel", ko ga govori vsaka hribovska dekla. Sicer je francoščina pravi salonski jezik, toda znati ga je treba. Temu se pa lahko pomore, saj se že dobi kakega »oficirja* ali pa »inženirja*, ki bi iz hvaležnosti za izborni vžitek pri promenadnih koncertih gotovo rad prevzel vodstvo in pouk francoskega jezika v novoustanovljenem kurzu. Drugo cvetko je vsadil Ciril Metod Vuga, društveni tajnik, na prvem občnem zboru slov. kat. pol. in gosp. društva za kobariški okraj v svojem govoru, ko je trdil, da to društvo ni mrtvorojeno dete, da je junak, ki šteje 509 glav, ki hodi s 1018 nogami. S to trditvijo je rešil čast svojega društva. Poudarjal je, da imajo vsi udje glave, ker drugače bi bil marsikdo prepričan, da deluje društvo, kakor že vsako klerikalno, brez glave. Sicer pa ni to nobena posebna prednost, moj Bog, saj imajo celo teleta in kozlički glave, pa oni da bi je ne imeli. Bolj važno je vprašanje, aH so glave srih\h. v katerih je nakopičena slama, ali imajo možgane v sebi? Kar se pa tiče drugega števila, je razvidno, da so klerikalni Kobaridei res srečni in zdravi ljudje, ker nobenemu ne manjka noga. Ko bi imel prešiček toliko nog, kolikor jih ima to kler. društvo, bi bili mi dobro preskrbljeni s »pršuti* za bližajoče se velikonočne praznike. Malo časa je dr. Srebmič na goriškem fcimnaziju, pa že je pokazal, da je mnogo kega rodoljuba, ko vidi, s kako vnemo se pri teh shodih ljudstvo sporazumno pogovarja ter posluša svoje voditelje in učitelje, kateri z vso vnemo delujejo za to, da bi prišli do spoznanja, da si moramo v prvi vrsti sami pomagati, ako hočemo priti do blagostanja. Ne malo opravila pri tem imajo naši gg. učitelji, katerim gre čast zato, posebno g. učitelju Vugi iz V. Žabelj in g, Možini % Brjij, kateri ne izostane skoro od nobenega takega predavanja. Tako pa ima toliko več poguma ljudstvo do delovanja ter spoznava svoje prave prijatelje, kateri mu hočejo pomagati. Dozdeva se človeku po teh sporazum-ljenjih in združevanju, kakor da je vse ena hiša in en gospodar, lo je socijolna ideja, malo se sliši več klerikalizem in liberalizem si metati drug drugemu v oči {le vedno se po-biva te besede in največkrat se sliši: proč s to boleznijo današnjega časa, mi hočemo mirno in zdru/no delovati in si gospodarsko pomagati; s tem premagamo svoje politične sovražnike, Slavna uredništva naprednih listov pa prosim, da bi tej ljudski volji in organizaciji na strani stala ter jim pomagala, da bodo vstrajali v tej organizaciji in mišljenju, da se odpravi škodljivo svetohlinstvo ter nastane zopet med stanovi kakor med trgovcem, obrtnikom in kmetom sporazum-Ijenje in prava narodna delavnost. V to po-mozi Bogi S Srpentce. — V 11. štev. »Prismo-jenca* so dali naši »kavči" — bolje naš nune, duška svpjej jezi, katera ga muči od zadnje volitve volil. moža. Očita nam, da smo zmagali s »pijančki*. — Ha! ha! kdo se ne smeje ? — Da, izvrstno ste jo pogodu! Vsakemu srpeniškemu kratkohlačnežu bi bilo znano, ko bi o tem vedel, da ste jo umeril prav po lastnem kopitu. Se ve, če je kdo izmed naših kedaj dobre volje, mu Vi to že zavidate! Ko bi mi ne znali bolje zavisti krotiti od Vas, bi imeli priliko v tej zadevi vsak dan posluževati se je. A prav to je znamenje, da smo mi naprednjaki na pravi poti. Vprašamo pa vendar Vas, kdo je tako rekoč iz postelje tiral na volišče znanega nam Mueneca, ki je le enkrat na leto pijan, čeprav le 365 dni, a v prestopnem več kakor zadnji zlog njegovega imena, da je klerikavec »comme il faute*, da se ne sramuje svojih primorskih sovrtnarjev. Pri promociji doktorjem je imel namreč na prsih pripeto svetinjo Marijine družbe; govori se, da si je preskrbel »Interessantes Blatt* njegovo sliko in njegov životopis, katerega misli priobčiti pod naslovom: ,Wer weiss etwas ?*„ V kratkem dobi baje tudi papežev blagoslov in križec »de propaganda fide*. Znati je treba! Zadnji dež je bujno povspeševal rast klerikalnih cvetk, začele so poganjati in rasti iz tal, kakor klerikalni kandidatje v letošnji volilni borbi. Gotovo nima klerikalna stranka nobenega več v svoji sredi, ki ni bil še kandidat z večjim ali manjšim vspehom. Od Sedaj naprej tudi ne sprejmejo po § 7. svojega programa nobenega v svoj tabor, če ni že kandidiral, k večjemu se mora zavezati, da se pusti o prvi priliki blamirati. — Za hribe: Tonkli, Fon in Rutar. Toda, glej neverjetnost, ne enega, ne dragega, ne tretjega ni zadela ta čast, pač pa četrtega, kateremu se o tem niti sanjalo ni. Človek mora imeti srečo; šel je kot zemljemarec in deželni poslanec v »pokoju" spat, vstal je pa kot pravi deželni poslanec brez »pokoja*, kar ga pa ne bo mnogo oviralo, ker počival bo zdaj ravno tako kakor prej, le s tem malim razločkom, da je moral poprej zastonj počivati, medtem ko bo sedaj njegovo pravično spanje letu samo en dan več P Tu, tu pometajte smeti, a ne tam, kjer jih ni! Zaletujete se v gosp. Kobiža zato, ker je s svojo prepričevalno, možko besedo spravil na volišče marsikaterega moža, katerega Vi niste mogel. Grozdje je bilo prokiselo in lupina krog sladkega jedra pretrda za Vaše klerikalne, piškavo zobe. Svetujemo Vam torej, da može s pravim prepričanjem drugič pustite pri miru, da si zob ne polomite, sicer kaj porečejo toli okusne svinjske »krače«! Kedo je pa Rejšu županstvo obljubil? Povejte, pobožni lažniki! Rečemo Vam le toliko, da bolje pohvale bi pa vsekakor za* služil, kot jih prejema Val župan od mero-dajnih činiteljev. Spomnite se le o jesenski pohvali in o blamaži z gosp. Bedenitom. Pfuj! Ko bi nekdanji gosp, Knez Vas, gosp, nune, ubogal, ter volil z Vami, gotovo bi ga čakali pred volilno, dvorano angeljčkl mesto biričev; kaj ne da? Ker pa je spodletelo, udri po njem z znakom krščanske ljubezni, Mi nismo tako nesramni, da bi po vrsti celu z imeni obirali može na Vasi strani, Nekateri so tudi nehote zlezli pod Vato peto, katera jih sedaj tišči, da ne vedo, kako znebili se je. Vsak izmed njih pa noj le dene roko na srce, ter naj vestno premisli nekoliko o preteklosti. Veliko njih bode videlo mileče križe na rimskokatoliških, a Se več na judovskih hrbtih. Pravite tudi, da so agitirale nekatere napredne ženske krošnjarjev. Ha! ha! ha! gosp. Matija, daleč ste jo že privede) 1 Res, iz srca Vas pomilujemo! Star, izvežban vojak na čelu »častnega* in močnega krdela, pa podleže pod svincem nekaterih fcrošnjarjevih žensk. Kaj bi rekli hrabri Buri, če bi o tem vedeli? Hočeti li še večje blamaže?! Drugič se vsaj ne smešite, ker vidite, da nimate sreče na politič. polju. Povemo Vam pa tudi, da mi smo ponosni na naše krošnjarstvo, katero nam daje vendar poštenega dobička, da moramo pre-rediti sebe in Vas. Kdo Vam je pa neki zred.il Vaš obilni trebuh, če ne krošnjarji ? In li ne fcrošnjarite i Vi od hiše do hiše ? Verujte, da nam prlstujejo bolje nase poštene krošnje, kot Vam Vaša nikoli polna »bisaga*. če Vam ni prav med krošnjarji, idite z Bogom, od- plačano in še ne tako slabo. Toda ne samo srečo mora im&u človek, ampak tudi talent mora biti, da se mu bo dobro godilo Že na tem svetu. Skoraj vsi si morajo služiti svoj kruh v potu svojega obraza in razun par klerikalnih poslancev je pač malo tako talentiranih, da bi si v spanju, oziroma s spanjem služili svoj deželni hruh. No, naš zemljemerec bo igral nadalje ulogo »Mulca osojskega*, — in v tej je mojster, — saj ga je hotel Pajer spraviti pri prejšnjem zasedanju deželnega zbora v glu-honemnico, kjer se bi.mogoče posrečilo temu ali onemu učitelju, ozdraviti njegovo prirojeno bolezen. Na Krasa je postavila »Sloga*, ki je vodila goriške Slovence že marsikedaj do slavnih zgag (tiskovna pomota, mesto »zmag") in sijajnih čikov (tiskovna pomota, mesto »činov«) kar dva kandidata. Ako bi imela le Se pet volilnih mož na svoji strani, postavila bi jih še šest, toda mislili so, da zadostuje že ena sama »Sila*. Naj so tudi napeli vse sile, je vendar »Sila* podlegla in s tem ovrgla resnico prislovice, da je e"!a nad pravico. Sicer je pa lahko zadovoljen ,Silac, saj je bil enoglasno izvoljen, in še ta glas mu je najbrže dal hudomušen in usmiljen naprednjak, Češ. ,/Treo* jih ima že tako -preveč. ' >¦ ! '- Gotovo je Viiharjeva pesen »Župan* znana vsakomur* Ker nočem ravno žaestati koder ste prišli. Mi potrebujemo v pravi besedi dušnega pastirja kot poslanca miru in sprave, a ne takega podpihcvalca. Kak lep rair in sporazumnost je bila v občini pred pričelkom Vašega podpihovanja; kako je pa sedaj ? Mož ne mara žene, žena ne moža; oče sina, sin ne očeta itd. To je sad Vašega dušnega pastirstva! Tako izpoinujete Vi v praksi Kristove beseder .Mir vam bodi!" — Ali ne zaslužite .karambača* ? K sklepu Vam povemo še to, da nam ne bode reševal političnega ne socijalnega* vprašanja nekdanji kamenski pastir, katerega znaki Vam pri vseh Vaših šolah še sedaj iz vsake gube kukajo. Bistrovid. S Št. Viške gore. — Dne 8. marca smo imeli volitev volilnih mož. Volitev je končala ugodno za naše novopečene klerikalce. Stranka bivšega župana Jakoba Črva in sedanjega župana Matevža Piriha se volitve ni udeležila, ker je bila v manjšini 5 glasov. Z novim vol. imenikom se razmerje glasov korenito premeni. Na zemljišči župana Matevža Piriha se je zasledilo predzgodovinsko grobišče, kjer je te dni izkopoval g. nadinženir Mahnič. Izkopali so bronast lonec, prstene lonce, sklede, nekaj fibul itd, Ie učiteljskih krogov. — Slomškarji, kje ste? Obskurno glasilce ultramontanskega klerusa .Primorski List* je prinesel v letošnji 9. številki prisego protestantovskih učiteljev na Meklenburškera. Prisega se glasi: .Prisežem pri Bogu vsemogočnem in vsevednem, da bom udan Njegovi Kraljevi Visokosti, nadvojvodu in vedno poslušen ukazom in družbenim predpisom; posebno pa pojdem na roko svojemu pastorju z vso radovoljnostjo in spoštovanjem! Izročeno mi službo cerkvenika in učitelja spolnoval bom najvestneje.* Prav gotovo bi se ne bavil s to notico .Prim. Lista*, če bi konečno ne poživljal naprednega učiteljstva na odgovor. Tendenca napred. učiteljstva celokupne Avstrije je klerikalni kliki dopičice znana, zato jo tu nočem pojasnjevati, ponavljati. Prašam pa Vas gg. tovariše v .Slomškarijt*, kateri kopljete grob svojemu stanu, kateri ponižujete naš ugled, kateri pomagate vezati učiteljevo v klerikalne spone, kaj pravite k razprostrto tiskanim besedam: .Izročeno službo cerkvenika in učitelja spolnoval bom najvestneje." Izvestni gospodje krog .Prim. Lista8 so sedaj jasno in glasno priznali, da bi radi podredili uči-teljstvo, četudi tu pa tam trde, da nočejo nadvlade nad njim. Sline se jim cede po konkordatskih časih, zato so ponatisnili to notico z vso slastjo. Siomškarji in Slomškarice, kateri imate dr. Jožefa Pavlico za polboga! kako bi se glasilo, ko bi duhovirk ukazal podrejenemu učitelju: Očisti mi čevlje, peiji kuharico na sprehod, hodi zvonit, pojdi agitirat za kakega katoličana največjega kalibra a la Cahej itd. To bi bili zlati časi, kaj ne? Grobokopi lastnemu stanu, kaj pravite k temu? Notico z dne 6. marca .Prim. Lista*. ,Na znanje naprednim učiteljem* vzamemo hladnokrvno na znanje. Vaše strašilo je naš smeh. Vendar ne mislite, da smo v so- za modernim svetom, sem jo nekoliko moderniziral seve razmeram dežele neverjetnosti primerno: Razstavljena v cerkvah je sveta monštranca, ker „kavci" zdaj voljjo svoj' ga poslanca, pa kaj jim volitve koristile so, v podlistku Ahasver razlaga takd: Zbero si Cahejčka, iz Sume lisjaka, na kterem krivična je sleherna dlaka, kupaval je sam, in prodajal je sam,. da z ljudskim drobižem si polnil je hram; pa „Soča" se zglasi tako: „Leta nam poslančil ne bol" Zberejo si Grčo, ker on rogovili, prevzeten povsod med prvake se sili, s tonznro na glavi je obdarovan, in v glavi ošabni je preveč možgan, in koj se oglasita dva: ,,Poslanci ti mora nam ta!" Zbero si Lapanjo, al on je neveden, za skrb ino časi domovinsko nevreden, ni poznal postave, se slednjega bal, po noči je kimal, po dnevi je spal; a zdaj se oglasi jih pet: „Le-ta nam poslančil bo spet!" Ko pride volitev, pač vsakega znanca postavijo „kavci" za svoj'ga poslanca, če prav'ga pripeljejo oni na dom, prijatli! poročal al pisal vam bom. Zdaj pa prosim, da bi sprejeli ta moj šopek klerikalnih cvetk kot moje velikonočno darilce cenjenim bralcem, z voščilom veselih velikonočnih praznikov, in s prošnjo, da se tu pa tam spomnijo na Ahasverja. rodu z zajcem radi vaše strahovlade. Konečno še omenim, da bo napredno učiteljstvo skrbno pazilo, da ne bodo duhovniki vohunili po postnih uradih, kakor se to nekje po id....ski dolini dogaja. Gospodje, pozor! Sapienti sat. Dante ta rane naviee. PremeŠčenje notarjev. — Pravosodni I minister je premestil notarja Rudolfa Starka I iz Gradišča ob Soči v Koper in notarja dr. i Karola Mozetiča iz Bolca v Gradišče. Viaokošolel z Goriškega se nljudno I vabijo na prijateljski pomenek v četrtek 27. I t. m. ob 9Va zjutr. pri .Petelinčku". i Več visokošolcev. I .Pevsko in glasbeno društvo*. — j Zaradi velikonočnih praznikov se pevska in j glasbena šola prekine do 4. aprila 1902. I«ld volitev. — V Sežani: dr. Tre o 43, Fabiani 14, Sila 1. V Tolminu: Gabršček I 15, Lapanja 49, dr. Tonkli 2. Izvoljena sta i torej dr. Treo in Lapanja. I V Gradišču ob Soči: dr. Faidutti 50, Zuttioni 24, Vergna 2. Izvoljen dr. Faidutti, I semeniški profesor v Gorici. Klerikalna zmaga v tolminskem I okraju. — Trda je predla klerikalcem za I kandidata v tolminskem okraju, ker z gg. dr. I Tonkli, Rutar in Fon ni šlo gladko, kakor i I so mislili, tako da so bili klerikalci v I škripcih in niso vedeli, koga posiaviti za kan- | i didata, koga voliti. Le tej okolščini se ima j zahvaliti zemljemerec Janez Lapanja, da I je bil izvoljen deželnim poslancem. Politično I društvo za kobariški okraj, kateremu je on I predsednik (seveda le po imenu; nunci kaj I radi nastavljajo za predsednike take ljudi, ki I ne morejo ne koristiti ne škodovati društvom!), I katero pa je dejanski v rokah kobariškega i kaplana Vuge, je "'lo postavilo za kandidata I dr. Tonklija. Ali iz Gorice je šel glas po I gorah, de je nekam čudno s kandidati, nakar j so se zatekli klerikalci zadnji hip k Lapanji, I češ, volimo pa njega, ki je že bil naš po-1 slanec. I Pri deželnozborskih volitvah lani jeseni j je .Sloga" črtala ime Janeza Lapanje iz vrste j kandidatov, in nikdo ni več mislil nanj, dasi I je bil Lapanja pripravljen biti še nadalje | ! .deževni" poslanec. Tudi sedaj ni nikdo ime- j j noval njegovega imena, ker je pač jasno na I vse strani, da Lapanja ni mož, ki bi bil za j posla**?*? Manjka mu za to vseh potrebnih I zrr.ož usti; mož tiče k večjemu na mesto J molčečega predsednika Vugovega društva za t kobariški okraj, tam je na mestu 1 ... j Klerikalci bodo kričali, da je ljudska i volja poslala zemljemerca Lapanjo v deželni I zbor, ali kdor pozna razmere, tisti ve, da so j ga privlekli nunci na dan lev skrajni sili in I zadnji hip so si mislili nunci v gorah: he, I pa sprejme Lapanja! In tako je res zopet S poslanec za silo, izvoljen pravzaprav proti volji I klerikalne komande v ulici Vetturini. Ker ni I šlo drugače, so vgriznili v to kislo jabelko. I Izbran je torej za gore poslanec, ki bo I igral v deželnem zboru in v Gregorčičevem I klubu vlogo statista ter hodil slepo za dr. I Gregorčičem, kakor oven za pastirjem. No, I volilci so volili, kakor so zaukazali gg. nunci; I zato tudi niso vredni boljšega poslanca od j Lapanje. I Polltlkujoči nnnel v tolminskem t okraju so delali pri baš izvršeni dopolnilni j volitvi v deželni zbor na vse kriplje. Kakor I zadnjič, so agitirali tudi sedaj z vero, cerkvijo I in peklom. Kdor bo volil ž njimi, je za Boga, I kdor proti, je pa za hudiča, bo pogubljen itd. J Učili so, da volilni boj pomeni boj za vero, I hujskali so žene proti možem, podkupavali, I grozili, obijubavali, vlekli volilce iz hiš na I volišče, jih napajali itd., in ker so bili vsi I poliUkujoči nunci na nogah noč in dan, so < končno zmagali, to pa Se toliko lažje, ker I na napredni strani na več krajih iz raznih j razlogov ni bilo nikakega pravega odpora. i In tako so poslali nunci na Tolminskem v j deželni zbor kimavca Lapanjo. j Igrali so se na najgrši način z najsve- J tejšimi čutstvi naroda, sleparili so ljudi z vero in cerkvijo ter si nakopali na svoje kosmate I j vesti ncih neodpustljivih grehov. Za vero I gre, vet i treba rešiti, tako so kričali oni in j njihovi podrepnifci, ali kdo jo reši, tega niso 1 I dolgo časa pogruntali. Slednjič so odločili j ubogega Janeza Lapanjo, da bo gorjanora re- | j seval vero, katera je v nevarnosti. Kdo se ne I smeje? Lapanja odbran za apostola, da bo reševal vero?!! Volilci, ki ste volili Lapanjo, I ali res ne čutite, kako so Vas imeli nunci I zopet za norca? I Tu se je pokazala znova tista sloveča I praksa klerikalne stranke, da je poslanec Ie I postranska stvar. Samo da jih uboga ter I dela, kakor ga komandirajo, pa je dober za I poslanca. In taka postranska stvar je prav I Janez Lapanja. Skrivajo ga pa za načela, I katera so pri klerikalni stranki ta, da mora I celemu svetu gospodovati nune! Kako so I nasamarili uboge zbegane volilce! j Kič ga niso prav veseli, namreč i gorski nunci .deževnega' poslanca Lapanje. J Mislili so, da se bodo ponašali s kakim I višjim sodnijskim uradnikom aH dr. Tonklijem I — dobili so pa .izbirek" Lapanjo. Veseli pa j ga niso tudi radi tega, ker preveč rad hodi i po farovžih, kjer se dobro je in pije, in med I nunci gre o Lapanji sloves, da kamor pride, I se za trdno nastani in zahteva preveč gosto-I Ijubnosti, da marsikaka kraljica farovikih j kuhinj radi njega obgodrnja .gospoda*. Sedaj j pa, ko je poslanec gorskih nuncev, so tako-I rekoč primorani, pogostovati ga. kar pa ve-I čini njih ni nič kaj preveč všeč. Tako go-1 vorijo po gorah. — Mi seveda mu nismo I nevoščljivi, marveč mu voščimo še prav iz-I redno dober tek, da bodo vsaj vedeli po fa-I rovžih, zakaj so ga izvolili. j [ Volitev v tolminskem okraju In naši stranka. — Stoječi pod vtisom naj-I ostudniše gonje, kakoršno so bili razvili politikujoči nunci že jeseni ob volitvah in katera se mora gnusiti vsakemu zavednemu človeku, so se naši somišljeniki, videči, da se pripravlja istotaka gonja, držali ob sedanji dopolnilni volitvi bolj v rezervi na več krajih, dasi so pa na nekaterih nastopili prav energično in pokazali, da so vladajoča stranka bližnje bodočnosti, kakor na primer na Cerkljanskem. Jako bi se motil tisti, kdor bi mislil, da v naših gorah ni naprednjakov, da vladajo v njih sami klerikalci, ali da bi celo sodil, da je izvolitev poslanca Lapanje izraz ljudske volje. Lani so izvolili nunci po svojih izvršilnih volilnih možeh Caheja, sedaj pa so isti nunci izvolili Lapanjo. Taka je .ljudska [ volji.* v tolminskem okraju glede na to iz- I { volitev. Drugače pa stoji ves boljši in zaved- nejši del tolminskega prebivalstva, z mladino vred, na strani narodno-napredne stranke, [ in kadar pride ta del do besede, takrat od- [ klenka klerikalizmu v gorah. Dotle pa se tudi i zapeljanci kaj naučijo, ker morajo sprevideli končno, kako jih farbajo nunci s sveto vero ter da jim vsiljujejo za poslance aH naj- I slabše ali najnesposobniše ljudi, .Vspehi* klerikalcev na Tolminskem ne pomenijo nazadovanja naše stranke, ampak so le začasni izraz nečuvenega terorizma iz farovžev in igre z najsvetejšimi čutstvi našega naroda. Nemalo jim je pripomoglo do zmage tudi ponekodno naziranje, da se sedaj, ko imajo klerikalci večino v dež. zboru, tako j ne da nič premeniti.... kakor tudi upoštevanje posebnih lokalnih razmer. Naša stranka pa dela tudi v gorah, i o sicer dela ne- \ umorno, in ako bomo nadaljevali nevstrašno to pričeto delovanje, potem nastopi tudi za | gore dan svobode in napredka. Rodoljubi in i somišljeniki, dela v to svrho je res se dosti, ; ali ne strašimo se ga. Pogumno naprej! j Pomenljiv zakulisni boj t klerikalni stranki* — Klika okoli .Prim Lista*, to je čisti klerikalci, so hoteli postaviti za kandidata dr. Tonklija, katerega pa se je branil dr. Gregorčič, ki bi bil rad imel jednega sodn. uradnika ali Rutarja ali Fona. Radi tega se je | vršil zakulisni boj, v katerem so si stali Gre-| gorčičevci in pristaši »Prim. Lista" hudo nasproti. .Prim. List* je celo kar prvi imenoval javno dr. Tonklija, priporočujoč ga nekako za kandidata — dodavši Gregorčiču pod nos lekcijo o odvisnosti uradnikov. Ali nikdo ni hotel odnehati, in gospodje ne-.Siogaši* so pridno .sejali*, kakor smo čitaii v .Gorici*. Vugovo društvece, torej društvece najčistejšega kierikalizma iz jasHj .Prim. L.*, je celo kar samo postavilo za kandidata dr. Tonklija. — — Da je izvoljen Lapanja, to so storili fantiči ala Vuga, torej pristaši .Prim. Lista*. Sme se reči, da je stranka »Prim. L.* prodrla končno z Lapanjo, in da I so Gregorčičeve! nekako poraženi. Pobiči, katere je Gregorčič še v poiupretefclem času gledal nekam čez ramena, so mu že zrasli I čez glavo, in Gregorčič bo komandiral malo [ več. Čaka ga popoln poraz — in vendar od I tistega časa, ko je spustil Dermastijo v I »Slogo*, še ni toliko veliko let!--------Pa I vse se maščuje na svetu. Don Antonio, ali I kaj čutite resničnost tega reka?! I Slava Kraševceni! — Kraševci so v I četrtek zopet pokazali, da so možje v pravem , pomenu besede, možje, ki vedo, zakaj sto-j pajo na volišče in ki volijo po svojem prepričanju tako, kakor vedo, da bo najbolje za njih. Zato pa so izvolili naprednega poslanca dr. Tre o t a, o katerem so prepričani, da bo v družbi s soposlancera Štreiljem storil za Kras kar mogoče. Ponosno, prostega čela sme stati danes Kraševec na svoji zemlji, in samozavestno sme reči, da si je volil sam dva moža za poslanca, kakor pritičeta Krasu.... V četrtek so pokazali z nova kraški volilci, da njihov poslanec mora pripadati narodno-napredni stranki in ponovna izvolitev dr. Treota je bila slovesna manifestacija pravega moštva proti zvitarijam one klike, katera si je bila na prečuden način izpo-slovala zadnjič nepotrditev, s katero je hotela udariti po dr. Treotu in po njegovih volilcih. Ali d6TegIa~je"^^ joča klika baš obratno od nameravanega, kajti vrste volilcev dr. Treota so se od zadnjič še pomnožile. Tako delajo možje, kateri naj bodo za vzgled ostalim delom naše dežele l Posnemajte jih! Posnemanja so vredni! Slava jim I Iz laSkejra tabora. — Za furlanske kmečke občine je izvoljen poslancem dr, Alojzij Faidutti, tukajšnji semeniški profesor. To je vplivalo kakor kolosalna bomba, vržena na polje gospode, ki si prisvajajo pravico delati dež in lepo vreme — tako pravi neki tukajšnji laški neodvisni list. .Unione", društvo, kateremu predseduje dr, Pajer ter v katerem je diktator on. je bilo postavilo kandidata Zuttionija, ali ta je dobil le 24 glasov. Faidutti jih je dobil 50, Vergna, neodvisen kandidat, 2, 31 volilnih mož pa sploh ni prišlo volit, ker niso hoteli voliti Zuttionija. Ako bi bili prišli volit, bi "'bili volili Vergno. Torej je bilo od vseh 105 volilnih mož za kandidata Pajerjevega samo 24. .11 Gazzetlino popolare* bere radi tega levite Parjerjevemu diktatorstvu, kateri v laški stranki zapoveduje, kakor Bog oče v nebesih, in vse ga mora ubogati. To priliko so porabili laški klerikalci. Tako na tihem, da ni nikdo nič vedel, so vplivali na volilne može, in zadnji hip, videč antipatijo proti Pajerjevemu komandu, so dobili hitro 50 vol. mož za dr. Faiduttija. Še v nedeljo je izjavil F., da ne sprejme kandidature, ali v četrtek so ga priporočali po Gradišču veliki lepaki, in je tudi izvoljen. Iz Furlanije je prišla k njemu posebna depu-tacija: dva župnika iz Ajela in Koprive ter župana iz Rude in Fiumičela, ponudit mu mandat, kateri je Faidutti tudi sprejel. Ta izvolitev pomeni prav občuten poraz Pajerja, kateri kaj takega še ni doživel.... S tem pa je odprto klerikalno polje tudi med Lahi, in Faiduttiju utegne slediti ob priliki še kak drug klerikalec. Nč, mi privoščimo to vsemogočni Pajerjevi stranki. Tako imajo Lahi v deželnem zboru sedaj zastopnike treh struj: Pajerjevce, ki se pokore slepo njegovi komandi, neodvisne liberalne Lahe, in pa enega klerikalca! — Pajerjevo stališče je seveda še trdno, ali nekaj stebričkov se pa le maje, kar mu je skrajno neljubo. Pa še nekaj je, kar tudi jezi Pajerjevce. Ta Faidutti je rojenja beneški Slovenec, ki govori in piše svoj materni jezik perfektno, in tako-Ie .na varnem* se tudi pripoznava za Slovenca. Lahi ga ne smatrajo za svojega. Torej klerikalec in vrhu tega še nepravi Lah! — Radovedni smo, kako bodo ti laški gospodje skupno orali,... Menda bo sedaj v dež. zboru, ko je v tej mali delegaciji toliko strank, tudi toliko več Življenja I Vsekakor pa se nam obetajo zanimivi časi I Še par besed o šolstvu In nemški vadnlcl. —Pišejo nam iz mesta dne 18. t. m.: Slavno uredništvo! Z ozirom na Vaš današnji članek .Učitelji zapuščajo našo deželo" Vas opozorim na sledeče: šolske in učiteljske razmer.* so pri nas res jako žalostne. Zdi se, da je šolstvo na Goriškem prava pastorka, posebno z ozirom na Slovenca. Za Nemce in Italijane se skrbi povsod, na naši strani pa vse spi. Le soštejte nemške razrede v Gorici. Cela »vadnica*, ki sicer tega imena ne zasluži, ni drugega nego ponemčevalnica. —^Drugod so te šole res vzorne šole, pri nas pa so za Slovence in Italijane te šole nemške ter je slovenščina, oziroma italijanščina že v tretjem šolskem letu Ie neobligaten predmet, nemščina pa učni jezik (Vidi »Programm derk.k. Lehrerinnen-bildungsanstalt in G6rz 1900* izdal Schulrath F. Hafner stran 19 spodaj in str, 20 zgoraj.) To je pedagogičen nesmisel, če nočemo dru-gaše reči. In,teh razredov je nad deseti In še jim ni dosti! .Triester Tagblatt« od sobote 15. t. m, razpisuje 2 novi mesti na tej vadnici, kateri sta bili do sedaj last nemškega »Schulvereina«! Vlada je kar tiho prevzela 2 razreda te šole in nikdo se ni pro-tivil! Slovenci hodijo v Podturn!! Pri sedanji sestavi deželnega šolskega sveta se lahko pričakuje, da bosta na ti mesti imenovani dve Nemki, saj je skoraj vse osobje dekliške vadnice že sedaj nemško; in potem se naj kdo Čudi, če beže domaČe učiteljice na Kranjsko in Štajerskd. Alt res v Prlmorju-ne veljajo predpisi drž. šolskega zakona? Čemu v Gorici nemška vadnica? Saj ni nemškega učiteljišča. Prav za prav velja to le na papirju ; kajti pri zadnjih eksercicijah italijanskih in slovenskih gojenk učiteljišča so.bilajje.m-. ške pri d igel Ali se vera ne da v ma~ ternem jeziku razlagati! KlodiC je šel; upamo da novi nadzornik odpravi kup krivic na šolskem-polju na Goriškem ter postavi ljudsko šolo in izobrazbo učiteljic in učiteljev na moderno, pedagogično in zakonito stališče. Dostavek uredništva. — Glede na razpisani dve novi mesti na vadnici opozarjamo na interpelacijo Osk. Gabrsčeka, katera je bila stavljena v državnem zboru dne 17. oktobra lani. Interpelacija je bila prav krepka, ali vlada molči na njo, ker jej je ležeče na tem, da se razširi nemščina čim več med nami, in ker molčijo tudi Lahi, ki rajši tudi sami trpe, samo da se le Slovencem nlc ne da! Tatica ,Prlm, Msta« je tičiea, ki poje lažnive pesmi. V četrtek je začvrčala z novo lažjo. Pravi, da je prišla na sled tudi onemu dopisniku, ki je v .Soči" št. 17. in v »Primorcu" št. 7. pisal Članek »Pred novimi volitvami* ter trdi, da je tisti dopisnik, katerega imenuje lažnivca, na Pečinah in ne na Ponikvah. Vabi ga v uredništvo, da mu povedo, kod se valjajo njegovi dopisi. Taščica naj le bo potolažena, da ne bo nikakega v uredništvo »Prim. Lista", ker tistega dopisnika nt na Pečinah, ampak je tam, kjer je pisano, kakor stoji pod naslovom članka. Taščica imenuje našega dopisnika lažnivca, češ. da je lagal, da je na Ponikvah, ali lažni vka je le taščica, oziroma lažnivec tisti, ki se skriva za njo, in še večji lažnivec, oko jo posvečen! Mi nimamo navade, fin-girati kraje in dopise, kakor delajo klerikalci, kateri brez podlosti in sleparije ne morejo živeti. Naravnost falotska pa je trditev, da je prišla na sled tudi temu dopisniku. Kateremu pa je doslej še prišla na sled?! Ali nismo zadnjič dovolj odkrito in resnično pokazali, kako grdo izmišljotino ali dobro preračunjeno laž je poslala taščica v svet gledč na svoje-casni dopis iz Podmelca?! Taščica je molče utaknila v žep, kar smo jej povedali, aH kaj je to njej, ki ima patento, da sme brez greha lagati ?! Na katoliški podlagi je vse dovoljeno. Toliko glede na označeno hudobijo v »Prira. Listu*, katera na kaže nič drugega nego to, da boli može okoli »Prim. L.*, ker imata »Soča* in »Primorec* toliko dopisnikov iz ljudstva. Gg. dopisnikom povemo, — da glede dopisovanja nam so popolnoma na varnem, kakor to sami najbolje vedo, ako bod- pa klerikatci vohunili po poštah, potem pa naj se prizadeti le pripravijo in z\ posle-I dice zahvalijo »kavčem*. V bodoče na takovrstno žvrgolenje znane črne taščice pri »Prim. L." ne bomo reagirali ; zato naj se ta črna taščica, ki sliši menda na ime dr. Drejca, nikar ne I rudi na to stran; je zaman ves napor! Kajti naših dopisnikov iz ljudstva ne odvrne od naše stranke. Da pa so možje, ki kaj znajo in razumejo, to se vidi iz dopisov, nad katerimi se taščica spodtika. Ti navidezno priprosti ljudje, U bodo pogin klerikalne stranke! _4 Nevarnost za Lokave«. — Pred | kratkim Časom se je poveznilo s Cavna proti , nižini okoli 300.000 m8 sveta, vsled Cesar I preti Lokavcu, ki je oddaljen 1 km, nevarnost, I da ga počasi ta svet ne zakrije ali mu vsaj prinese drugačno nesrečo. Kot vzrok, da se je odtrgalo toliko sveta, navajajo hudournik Grajšeek, ki pada z višine 700 m ter nima *»kake struge, vsled Cesar drvi s seboj, kar mu pride v tok. Tak plaz se je dogodil 2e k 1888. vsled hudih nalivov, in nalivi pret. febr. so povečali znatno nevarnost. Ti nalivi so bili nanesli s seboj toliko razne mase, da Je zakrila premnogo dreves, od katerih se v,di samo vršičke. — Te dni je bil na licu : ..Hennebergova svila" — le pristna, ako se vdobi direkno od mene — za bluze in obleke črna, bela in barvana od 65 kr. do gld 14 65 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto. Pismena nairofila naj se franfcirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg, tovarnar svile (1) (izkl. c in kr. dvorni zalagate^) w Curihu. V pisarni Seifz-ove tiskarne nasproti semenišča v Gorici prodaja se po znižani coni — 2 kroni 60 vin. Veliki teden in Velika noč, spisal prof. Adrej MarušiC. Knjiga se pošilja tudi po poŠti po povzetju. Kdor pa denar že z naročilom vred pošlje, naj pridene Se 20 vin. za vozni Hat Samo 5 kron stane 4»/» klg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo-dišečega teafataaga milo in sicer dokler zaloga dopušča. — RazpoSilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A. Felth. Dunaj, V/2 Matzieins-doferstrasse 76. WfW Dedna hiša na prodaj tik postaje Vipavske železnice pod Sv. Križem, pripravna i. a restavracijo ali trgovino. Kupna cena približno 4000 kron. — Natančneje se izve pri gosp. Antonu Bonne-tu v Ajdovščini. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 ~ GORICA. — Via Giardino 8 priporoča pristna bala hi črno vina izvlpavsklh, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošuja tudi nzorce. Cona znam«. Pasfraifca poitoaa Anton Potafzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. I; Najceneje kupovališče nirnberškeja In drobnega 1 blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarRice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in ševljarje. Svetinjiee. — Rožni venci. — Masne knjižice. 1 lišna obuvala za Yse letne čase. Semen za zeleijave, trave ii detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjaiie, prodajalce pejmiho s in trgih *-------J-2-'-" 2 35—8 !l ter na deželi. * . .. * * Sloveči profesorji * medicine in zdravniki priporočajo ?»\ufetuYo za ¦ ¦ žefo&ec lekarnarja PiCCOli-ja v Ljubljani dvornega zalagatelja svet. papeža Nj, kot sredstvo, M krcpta želodec, vzbuja tek, ; pospešuje prebavljanjo in odprtje telesa po- j sebno zdravilna za one, ki tipe na zastarauem zaprtju. I' Tinkturo za želodec razpošilja lekarnar Piccoli | v Ljubljani v škatljieak z 12 steklenicami za ;, K 2-52, z 24 steklenicami za K 4-80, z 36 stekle- !' nicanri za K 7*—, z 70 steklenicami za K 13*—. { (Postni paket pod 5 kg.) i! Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trstu, Istri in i Dalmaciji a 30 vin* steklenica. 1 | Trgovina ntodaoga blaga! paT"* Pozor i Zahvala. Podpisani najsrcneje zahvaljujemo j vse one, ki so na katerikoli način j | skazali sožalje o prebridki izgubi na-| šega predragega očeta in brata Frana Budina, posestnika v Zaloščeh. Toplo zahvaljujemo nadalje preč. [ duhovščino, sorodnike, obč. stara-šinstvo, gg. pevce ter vse domačine, I kateri so se mnogobrojno udeležili pogreba ter s tem skazali nepozab-I nemu ranjkemu zadnjo čast. Bog j | stotero povrnil Dornberg (ZaloSče), 20. marca 1902. Žalujoči ostill. j pisalni stroj »IDEAL* Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1P01.) Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersko: Ht ScM & Donnatb Dunaj III. 3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. , ica za zakone. Besno, delikatno, z zagotovilom stroge diskrecije za dame in gospode vsakega veroizpovedanja, narodnosti, starosti in poklica. Klein, trgovska agentura, Dunaj V. Wehrgasse 11. Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolinc najboljše lepS?*no sredstvo za kožo, la3e in zobe! NajnežistejSi obraz in najgrle roke dobijo hitro aristokratsko iinost in obliko z uporabo ,Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemjmfejih in najsvežjih ze\jiSč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dajje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in Črte na obraza, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolinc je najbo\jSe čistilno, negovalno in lepSalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bo-lczni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 8 komadom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.--. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzelje 60 vin. več. Razpošuja glavna zaloga H, F«lth, Dunaj, Vil., Mariahilferstrasse 38, 1 [S^-^S----------v----------^^—sA -***„.„,*—— .V Gorici J\ priporoča ravnokar izišle knjige: jlrlof^j 1 Zofka Kveder. IV. knjiga »Salonske knjižnice«. Cena Slovensko-ruski slovar in slovnica, f0 JJ*? «•% Cena Vofaianio ^ev. Nik. Tolstoj. »Slovanske knjižnice« snopič 94—101. V 5 id) KUJ C. Cena po pogti K 3.50 U VeneC SlOV. pOVeStlj. V. knjiga. Cena po pošti K 1-20. Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom. 3 Saunig S Dekleva v Gorici-**u*+**.i VELIKA ZALOGA ŠIVALNIH STROJEV raznih sistemov, slamoreznlc in železnih blag"ajn!e, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno-znnne prve angleško tovarne, »Helical-Premier«, »Regent«, »Lucifer« in »Ppstilion« itd. — Prodajajo se tudi posamezni deli dvokoles in Šivalnih strojev, Cene zmerne! Brez konkurence! V zalogi se nahajajo različni šivalni stroji --kakor za čevljarje, krojače in prav fine „Fi*alf*' za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (stika) i Komad šivank za šivilje stane 36 kr. Zalog-a pušk, samokresov in patronov. Lastna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. Konkurenca z nami nemogoča ""•IB E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalle priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice M/m- ApollO UNIMEKT. GAPSICICOMPOS. It Rlohterjm Itkarn* v Pragi pripoznano kol Izvrtttno bol uulažujoto mazilo; za ceno BO h, kron l-U)in2kroni se dobi po vneli lekarnah. Naj m zalitova to HploSno priljubljeno donmfo zdravilno sredstvo vedno le v orijf. steklo-nlcnh z našo zaščitno znamk« s ..SIDROM" namreč, iz RICHTEIUEVE lekarne in vzame kot origrlnnlnt Izdolek le tako steklenico, ki je previdena u to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem lev«"^ v PRAGI. F*" Ellzabetngaese it. 5. LwJ Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz - Gorica Ozka ulica št. 1. n Priporoča svojo kleparsko uVImnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove staTbc, oziroma prcskrblja iste v najkrajšem času. . Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi rozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega želez«, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vennorelovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. Postrežba točna. Cene zmerne. Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za iaiodsc --<) iz lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI je sploSno, že 30 iel znano domač« zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabijanju ojaenje prebavne organe in drži v pravem toku. Velika steklen. 1 ald., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9'28 se poSlje velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. . taro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaiuje nečistobe ter ublažujoče deluje na vročino ter bolečine. prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deli zaboja Slavna zaloga: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu" v Mata strana 203, m voilu Spornerove ulice, potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, GHubieh, Pontoni in pl. Oironcoli, I BaT* Dnevno razpošiljanje po po§tl. — Zaloga t v»eh lekaroah Avstro-Ogerske. ***Jj[ fSl