Podoba 40. Dolenje Berkovice in okolica. Na levi zgoraj je Meinik in pod njim so princevi vinogradi: Šopka, Mlazice, Korab in spodaj Trojslava. — Na desno od reke v sredi je grad princa Lobkovica in potem dalje na desno dvor in vinske kleti. — Nad gradom je mlin in tvornica za slad, v desnem oglu vinograd Vejcina. .TOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo za vojvodino kranjsko. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 60 K, na "/., strani 40 K, na »/, strani 20 K, na '/„ strani 10 K in na 7IS strani 6 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/0 popusta. Vsa pisma, naročila, in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Obseg: Gospodarskopoučni izlet slovenskih kmetovalcev na Češko. — Simodolska goveja pasma. — Gnojite ajdi. — Sadni škodljivec prstenčar ali obročkar. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Grospodarskopoučni izlet slovenskih kmetovalcev na Češko. (Dalje.) Največji vinogradnik je tu knez Jurij Lobkovic, kije obenem največji vinogradniški posestnik na Češkem. Vsi njegovi vinogradi merijo skupaj 56 ha( = 97 oralov). Nektere parcele so do 8 ha velike. Na impozantnem, vso okolico obvladujočem kraju stoji stari meJniški grad, ki je na svoji južni strani obdan z vinogradom sv. Ljudmile. Grad je zelo star. Na njegovem mestu je pred več kot 1000 leti stal grad Pšov, kjer se je rodila sv. Ljudmila. Za češkega kralja Jurija Podjebrada in pozneje je bil grad last čeških kraljev. Podjebradova vdova, kraljica Ivana, je tu stanovala do svoje smrti (1. 1475.) in tudi v naslednjih dobah je bil grad priljubljeno bivališče ovdovelih čeških kraljic. Pozneje je bil dan grad v zakup raznim plemičem, nazadnje leta 1646. Hermanu Černinu grofu iz Hudenic. Njegov vnuk, Herman Jakob, je od češke krone grad kupil. L. 17.53. se je sem priženil Avgust Anton knez Lobkovic, in njegov potomec je tudi sedanji lastnik. Grad je jako zanimiva stara stavba. Zaradi omejenega časa smo si ogledali le nektere njegove dele, tako nektere dvorane z galerijami slik in eno, t. zv. Černisko dvorano, ki je izpremenjena v vinarski muzej, kjer se nahajajo zelo zanimive zbirke raznih starih in novih spisov, starega in novega orodja itd., nanašajočega se na češko, zlasti seveda na melniško vinstvo. Odtod smo se podali v zelo obsežne kipelne kleti, kjer smo zlasti občudovali veliko staro melniško in novo hidravlično stiskalnico. Končno nas je oskrbnik knezovega vinogradništva in kleti gospod Pičman peljal v velike založne kleti, ki so večinoma v skali izklesane. Glavne grajske kleti so iz treh nadstropij in več oddelkov, ki smo si jih ogledali. Poleg teh kleti ima kn^z pri bližnjem gradu v Turbovicah velike kleti, kamor gre do 2000 M vina. Vsa zaloga znaša 6 do 7000 hI. Ko smo si še ogledali šampanjsko klet, kjer je več tisoč buteljk šampanjca, smo se podali v glavni kletni oddelek, kjer smo pred orjaškimi sodi, od kterih največja dva držita po 125 hI (po 223 avstr. veder), pri dobri poklonjeni nam južini pokusili razna melniška vina, kterih fina kakovost nas je presenetila, Zahvalivši nato gospoda oskrbnika Pičman a za njegovo prijaznost, da nam je vse zanimivosti razkazal, smo se podali v spodnji del mesta, kjer ima svoje kleti veleposestnik in vino-tržec gospod Josip Viktor in, največji melniški me- i ščanski vinogradnik. Pred hišo smo občudovali zlasti lepi sadni vrt, ki iz njega dobiva g. Viktor in samo za marelice do 3000 K na leto. Ko smo stopili v hišo, so nas pozdravili g. Josip Viktor in sam in njegov gospod sin ter oskrbnik g. Jan Prosser. Ko smo si ogledali veliko klet, ki je zlasti zaraditega jako zanimiva, ker je popolnoma nadzemeljska in je zgrajena večinoma iz betona po sistemu ameriških ledenic (z dvojnim zidom), strop pa izoliran s šoto, nam je ljubeznivi naš gostitelj dal pokusiti izborne svoje pridelke raznih letnikov in vrst. Zahvalivši ga za to, smo se v spremstvu g. Viktorina podali skozi njegove vinograde mimo njegove vile zraven melniškega gradu nazaj v hotel in smo utrujeni od mnogih vtisov zanimivega dne sedli k večerji. Pri večerji so nas počastili razni zastopniki melniške inteligence, vinarska šola in klet kneza Lob- kovica sta nam pa postavila 80 steklenic finega vina na mizo, ki nas je prav razvedrilo in smo vztrajali v veseli družbi dolgo v noč. Zjutraj dne 10. avgusta je bilo treba zopet zgodaj vstati, kajti že ob šestih smo se peljali s parnikom naprej v Ddlenje IJef kovine, kamor smo dospeli ob sedmih zjutraj. Pri pristanišču nas je pričakoval in pozdravil občinski zastop ter:g. Mat. D e/1, oškrbnik vinarstva in kleti princa'Ferdinanda L (i b k o v i c a, predsednika deželnega kmetijskega sveta, sedanjega deželnega maršala in vnetega pospe-ševatelja kmetijstva, zlasti pa vinstva. Krasen pogled se nam je odtod odprl na prinčeve vinograde, ki leže na nasprotnem bregu reke Labe, ter v ves kraj nazaj proti Melniku (glej podobo 46-/ Od pristanišča smo se podali ob krasnih sadovnjakih, polnih lepega drevja, obloženega z sadjem, v vas Refkovice in tukaj v prineev dvor (marof) in v velike njegove kleti, kjer nam je njegov oskrbnik g. Deyl razkazal dvor in veliko vinsko klet, Vinogradi princa Ferdinanda Lobkovica merijo nad 80 oralov in dajejo res izborna bela in rdeča vina. O tem smo se v Dol. Bef kovicah popolnoma prepričali. Gospod oskrbnik Deyl nas je namreč peljal v knezovo restavracijo pri kolodvoru, kjer nas je pričakoval zelo fin zajutrek in kjer so na mizah stala za nas pripravljena najfinejša buteljska vina v vrednosti več sto kron. Vina so bila tako fina, da so se lehko kosala s finimi renskimi vini. Ko nas je g. oskrbnik prisrčno pozdravil v imenu svojega jasnega gospodarja, ki je bil vsled bolehnosti zadržan, da bi nas osebno pozdravil, in nas je vsled tega pozdravil telegrafično, zahvalil gaje voditelj poto-valcev za vse nam razkazano in je naprosil gospoda oskrbnika, da tolmači našo najiskrenejšo zahvalo gostoljubnemu visokemu svojemu gospodarju. Težko smo se ločili od tako fino pogrnjene mize, toda z vlakom ob devetih je bilo treba naprej proti Rovduici. Ko smo se pripeljali v prijazno okrajno mesto Rovdnico, so nas na kolodvoru pričakovali zastopniki raznih korporaeij z gosp. županom E. Spindlerjem na čelu, ki nas je ob živahnem odobravanju občinstva iskreno pozdravil. Po zahvali iz ust voditelja smo zasedli pripravljene kočije in smo se peljali najprej v tvornico za sejalne stroje g. Jana Pracnerja, kjer nas je že zopet čakalo malo okrepčilo. Tvorničar gospod Pracner ni samo vzor ljubeznivosti, ampak tndi pravi tip češke podjetnosti in pridnosti. Kot navaden kovaški pomočnik je začel pred 16 leti s tremi delavci zvrševati težko svojo obrt, pozneje je stopil s tvorničarjem Bacherjem v zvezo, a seje pred nekaj leti ločil od njega, in danes je milijonar, posestnik velike tvornice, kjer dela 840 delavcev. V svojem podjetju ima investiranega kapitala nad 2 milijona kron. Številne njegove iznajdbe, posebno neka vrsta litega železa, ki ni krhko, ampak se da kovati, neumorna marljivost, zlasti pa največja solidnost je pripomogla do tega, da njegovi izdelki slove ne samo po vsi češki deželi, ampak tudi daleč izven njenih mej. Saj pošlje samo v Nemčijo, ki ima itak bogato industrijo, nad 6000 strojev na leto. Izdeluje pa samo sej al ne stroje. Ko smo si ogledali njegov veliki zavod in razne stroje smo se podali v srednjo gospodarsko šolo, ki smo si jo ogledali pod vodstvom g. ravnatelja Novaka. Žal, da nam čas ni dopuščal, da bi si bili zavod bolj temeljito ogledali, kajti imeli smo dopoldne še na programu ogledovanje velikanske tvornice tvrdke R. Bacher, ki izdeluje poljedelske stroje, posebno stroje za obdelovanje zemlje (pluge, brane, valje itd.) Gospod Bacher nas je pričakoval s svojimi gospodi sinovi in nam je prijazno razkazal svoj veliki zavod, kjer ima investiranega kapitala nad 4 milijone kron. Zavod obstoji od 1. 1880. Po skupnem obedu smo se v spremstvu gospoda Ferdinanda Kraupnerja, veletržca in tvorničarja, in v družbi raznih drugih gospodov peljali z vlakom v Lovosice. Med potom se nam je pridružil državni poslanec agrarec g. Kotlaf, ki nas je nagovoril v čisti slovenščini, ki se je je priučil iz posebnega veselja iz knjig. Na kolodvoru v Lov os i ca h so nas pričakovali vozovi gosp. Kraupnerja, ki smo jih zasedli in smo se v senci krasnih sadnih drevoredov peljali v nekaj čez eno uro oddaljeno prijazno ležeče mesto Tf eb en i ce, da si tam ogledamo veliko tvornico za porabo sadja, ki je last gospoda Ferdinanda Kraupnerja. Trebenice, lepo mestece ob vznožju razvalin starodavnega gradu Koš tj al a, slovi na Češkem po svojem junaškem boju za obstanek svojega češkega značaja na jezikovni meji. Zato so Tfebeničani smatrali naš poset tudi za neko odliko svojega kraja od strani Slovencev, in stem je umljiv tudi nenavadno prisrčni sprejem, ki so nam ga fam pripiavili. Mesto, ki ima okoli 1800 prebivalcev, od tega 2/s čehov, je bilo večinoma v zastavah, ljudje v prazničnih oblekah, vse radostno vznemirjeno. Daleč pred mestom nas je pričakovala velika množina občinstva in razna društva, zlasti „Sokol", pevsko društvo itd., njim na čelu gospodične v narodnih nošah, ki so nas po iskrenem, v srce segajočem nagovoru ravnatelja meščanske šole in predsednika »Meščanske besede" gospoda N. Pe-ška okinčale s cvetkami. Po zahvali iz ust voditelja za tako prisrčen sprejem smo ob petju narodnih pesmi pevskega zbora korakali ob spremstvu neštevilnega občinstva v mesto, kjer nas je pred mestno hišo sprejel mestni zastop. Po krasnem nagovoru gospoda župana Jana Kalousa, ki ga je zanj iz naših vrst z iskrenimi besedami zahvalil g. dr. Božič iz Celja, so nas fotografirali, in koj nato smo odkorakali v tvornico g. Kraupnerja, kjer sta nas g. Kraupner in njegov gospod sin ljubeznivo sprejela in nam tvornico temeljito razkazala. Tfebeniški prvo-boritelj in plemenit narodnjak, sedaj že umrli dr. Par lk je leta 1895. ustanovil akcijsko družbo za porabo sadja, ne le da bi okrepil češki narodni živelj v Tfebenicah, ampak posebno iz tega vzroka, ker je videl, da sadja tako nenavadno bogat kraj svoje krasno sadje za be-raški groš prodaja v sosedno Nemčijo, kjer je od tega bogatelo na stotine trgovcev. Z akcijskim kapitalom 400.000 K se je ustanovila velika ta tvornica, ki je postala za kraj pravi blagoslov. Žal, da je vsled premajhnega obratnega kapitala hiral ta dobrodelni zavod in bi bil gotovo propadel, če bi ga ne bil rešil narodnjak gospod Ferdinand Kraupner, veletržec v Rovdnici, ki ga je kupil, razžiril, opremil z najboljšimi stroji itd., tako da je sedaj ena največjih tvornic v Avstriji. Tvornica danes deluje z 48 velikimi stroji in s 27 bakrenimi parnimi varilniki, ki od njih 4 drže po 2200 kg, 2 po 1200 kg sadja. Parni kotel s 120 m2 kurilne površine daje sopar za vkuhavanje sadja in za gonjenje parnega stroja s 36 konjskimi silami, ki goni tudi električni dinamo, ki daje elektriko za potrebno razsvetljavo. Polegtega ima tvornica 4 velike hidravlične stiskalnice za sadje pri izdelovanju sadnega vina in sadnih sokov, 3 velike destilacijske priprave (največja drži 4000 kg), dalje mnogo manjših strojev, kakor 6 za zapiranje pločevinastih škatelj za sadne konserve, 40 majhnih strojev za lupljenje sadja itd. itd. V tvornici je vslužbenih 140 delavcev, 12 uradnikov, obdela pa tvornica na leto 70 vagonov raznega sadja razen češpelj, ki se jih vkuha v povidlja 300 do 450 vagonov in v slivovico 27 vagonov. Pri tem se porabi 22 vagonov sladkorja in za kurjavo strojev 120 vagonov premoga. Raznovrstno sadje obdelujejo na najraznovrstnejše načine. Podarjeni nam cenik izkazuje nad 200 raznih izdelkov iz sadja, dišečega koreninja ali zelenjadi. Največ se izdela povidljev, marmelad in kompotov, dalje sadnih vin in najraznovrstnejših sadnih likerjev, ki ravno zaradi tega slovijo, ker se izdelujejo izključno s pomočjo destilacije, digeracije in maceracije iz raznega sadja in raznih rož (koreninja), torej brez rabe kakih esenc in zdravju škodljivih kemikalij. Ko smo si tvornico v vseh njenih oddelkih ter velike zaloge raznih izdelkov temeljito ogledali, smo pokušali razne izdelke, zlasti kandirano sadje, kornpot, likerje itd., in smo se prepričali o izvstni kakovosti vseh izdelkov, ki jih odjemalcem moremo naj topleje priporočati. Zahvalivši ljubeznivega in požrtvovalnega narodnjaka in našega gostitelja gosp. Kraupnerja, smo se podali v prostore „Meščanske besede", kjer nas je občinski zastop pogostil. Nekaj prijetnih ur je hitro minulo ob navdušenih govorih in napitnicah, petju, godbi in raznih nastopih, in smo se, žal, morali kmalu posloviti od dragih nam prijateljev, da se zopet vrnemo na postajo v Lovosice, od koder smo v 3 urah okoli polnoči dospeli z brzovlakom zopet nazaj v zlato Prago Simodolska goveja pasma. Simodolska goveja pasma je dandanes med govejimi planinskimi pasmami odločno najlepša in združuje v sebi vse lastnosti za porabo, t. j. za vprego, za hitro pitanje in za molžo v razmerno precejšnji množini. Goved, ki je vsestransko porabna, seveda ne more imeti kter omenjenih lastnosti v izredni meri razvito. Pri nas so simodolski govedi razširjena jako različna mnenja i celo veščaki nimajo vselej pravega pojma o tej pasmo Vse to, kar gre pod imenom simodolska živina, je zelo različno, zato bi bilo zelo napačno, če bi vso gove P rumeno- ali rjavopisano in z belimi glavami presoja li z istega~stališča in bi svojo sodbo izrekli kar tjavendan Zdi se mi umestno, da nakratko podam opis simodolske pasme na podlagi spisov najboljših in priznanih veščakov. Profesor dr. Gvidon Krafft prišteva v svoji knjigi „Die Tierzuchtlehre" simodolsko pasmo pisani dolinski pasmi. Med temi pasmami navaja najprej pisano goved v Švici ter pravi: Dalje je omeniti košato, rdeče-lisasto bernsko živino; rdečkastorjavo, belopisano ali ruroenopisano, tudi enobarvno svetlorumeno ali rdeče-rumeno simodolsko živino; malo goved iz Fruttigen Adelboden; rjavordečo goved v Saneški pokrajini in malo rdečepisano živino v Jurskem pogorju. Simodolska goved, rumenobelolisasta z belimi rogovi in z rumenobelkastimi konci rogov, z belimi par k)ji in z bledordečim smrčkom brez ma-rog, ki je laže in fineje ustvarjena, kakor težka bernska živina, je enako dobra za molžo (2600 do 3300 l na leto) kakor tudi za pitanje ob le h ki prehranitvi. Dr. H. Werner, profesor na kr. visoki šoli za kmetijstvo in docent za živinorejo na kr. visoki šoli za živinozdravilstvo v Berlinu deli vse pasme govedi v štiri velike skupine, in sicer v prvotno goved (Bos taurus primigenius), dolgočelasto goved (Bos taurus longifrons), velikočelasto goved (Bos taurus frontosus) in kratkoglavasto goved (Bos taurus brachycephalus). V skupino velikočelaste govedi šteje pisane dolinske pasme, in sicer med drugim burgundsko ali šviško lisasto pasmo (Bos taurus frontosus burgun-dicus). O tej pasmi govori vobče takole: Velika plemena te pasme je šteti k najtežji evropski domači govedi, a nahajajo se ne le velika, temveč tudi srednja in majhna plemena. Is to ta ko je mlečnost zelo različna. Sposobnost za pitanje je povprečno srednje dobra in sposobnost za vprego je izvrstna, zlasti so velika plemena imenitna za težko vožnjo. Značilno je, da ta pasma dobro uspeva v različnih kulturnih razmerah, tako na planinah kakor v dolinah, na paši in v hlevu, in ker so vse njene tri gospodarske koristi do gotove višine dobre, je pasma zlasti za kmečke razmere velike yrednosti. Ta pasma je razširjena po vsi zahodni Švici in zlasti tudi na južnem Nemškem. Med velika plemena šviške lisaste pasme šteje dr. Werner naslednje: a) zboljšani simodolsko-saneški rod (ki mu je prištevati tudi inesskircherski. rod na Badenskem in miesbaški na Bavarskem), in b) friburški rod. Srednje velika plemena te pasme so : a) fruttig-adelbodenski rod, i) rod v Jurskem pogorju, c) rod iz pokrajine Franche-Comte. Mala plemena lisaste šviške živine so: a) lotschenski rod, b) rod v dolini Illiez, c) rod doline ormondske. Poleg tu navedenih rodov je po mnogih pokrajinah, zlasti na južnem Nemškem in tudi deloma po Avstriji, nastala cela vrsta rodov, ki se dandanes smejo zase označevati in ki se imenujejo lisasta živina si m o-dolske oblike. O zboljšanem simodolsko-saneškem rodu, ki ga kar nakratko imenujmo simodolska pasma, piše profesor dr. Werner med drugim. Okostje pri živalih iz žlalitne reje je v razmerju s težo živali fino. Vobče so živali lepe oblike in kažejo za vse tri porabnosti razmerno jako visoko stopnjo razvitja. Simodolci so srednjezgodnji in so glede tega pred počasi dozorevajočo bernsko govedjo. Simodolske krave so pri šestem in sedmem teletu najboljše molznice in so vsled svojega krepkega telesa in izbornega zdravja dolgo časa porabne za molznice. Srednjedobre krave dajejo 2000 — 2400 l mleka na leto, vendar je med njimi kakih 30 °/0 zelo dobrih krav, ki dosežejo na leto 4000 in celo 5000 l. Simodolci se jako radi debele in so posebno dobri za težko vprego. Vzgoja simodolcev je od maja naprej večinoma na paši, pozimi dobivajo v hlevu samo seno in sol, močnih krmil pa ne. Vsled teh svojih lastnosti ima simodolska goved velik pomen za zboljševanje domače govedi malih kmečkih posestnikov. Profesor dr. Werner posebej dostavlja: Neprežlahtni simodolci so izbornega zdravja, zlasti niso podvrženi pljučnim boleznim; oni se prav izborno prilagajajo podnebnim i n k r m s k i m razmeram, da celo uspevajo pri vzreji v hlevu, seveda, če se ne varčuje s krmo. V zadnjem času so s simodolsko pasmo v nekterih krajih na južnem Nemškem tako prekrižali domačo goved, da je mogoče govoriti o novonastalih pasmah, ki so slične simodolski. Za male kmečke razmere južne in srednje Nemčije so te križane pasme največjega pomena zaradi svojega zdravja in velike gospodarske koristi. Ne kaže mi, da bi se na tem mestu podrobneje spuščal v nadaljnji popis simodolske pasme, pač pa priporočam vsem onim, ki se hočejo natančno poučiti o tej pasmi, da bero knjige: Dr. C. Norner „Schweizer Fleckvieh"; H. Fliickiger „Berner Fleckvieh"; dr. H. Werner „Die Rinderzucht" in zlasti „Die Simmen-taler und ihre Zucht" od Fr. Detvveilerja, živinorejskega nadzornika v Darmstadtu. Posebno zanimiva je Dett\veilerjeva knjiga. Iz nje je razvidno, kako različna živina gre iz Švice kot „simodolska". zato ni čudno, če se mnogokrat slišijo tako različne sodbe o tej pasmi. V vsej zahodni Švici se danes nahaja simodolska živina, a v pokrajinah s precej različnimi lastnostmi. To, kar k nam na Kranjsko prihaja pod imenom simodolska živina, je pravzaprav novo nastalo pleme v spodnji inski dolini na Tirolskem, kjer gospodarske razmere niso nič boljše kakor na Kranjskem; zimska krma je celo veliko slabša; vendar so tamošnji gospodarji v nekterih ozirih boljši živinorejci, kakor smo mi. Naj priobčim iz- I)ettw eilerj eve knjige naslednje odstavke: Narava in človek sta sodelovala, da sta ustvarila goved, ki si je pod imenom „simodolska pasma" prisvojila polovica sveta. Brez pridržka se mora to priznati, kajti kdor hoče, da je njegova sodba pravična in nepristranska, ne sme poudarjati le slabih strani, temveč mora tudi označiti dobre strani. Kakor se na drugem mestu nisem bal odkritosrčno in ostro označiti slabih strani in napak, ki so se vtihotapile v vzrejo in kupčijo na Simodolskem, ravnotako sodim z največjim spoštovanjem o živinorejskem delovanju simodolskih gospodarjev. Pri nas se mnogokrat čuje govorica: ,.V živinoreji je treba imeti srečo." Sama sreča pa nič ne naredi, kajti teleta se ne vzgajajo s srečo, temveč z umnimi sredstvi. In to razumejo na Simodolskem. Na drugem mestu govori Dettweiler o reji simodolske pasme v Nemčiji in pravi med drugim: Simodolci ne sodijo v vsak kraj. Njih zmožnost, prilagoditi se krajevnim razmeram, je nedvomno zelo velika, bržkone največja izmed vseh znanih govejih pasem, vendar se ne sme pozabiti, da je ravno goved v veliki meri produkt svojerodne grude in da je z lastnostjo prilagoditi se spojena zmožnost prilagoditi se novim razmeram tudi na podlagi izpre-membe onih lastnosti, ki se podedujejo. Dokler žival nahaja v novi domovini enake ali podobne razmere, toliko časa si ohrani podedovane lastnosti in jih na svoj zarod oddaja. Če se pa mora privaditi na popolnoma drugačne razmere, potem bo mogla svoje podedovane lastnosti le deloma prenašati na svoj zarod. Ker se gre za fiziologijske izpremembe, mora v teku nekterih rodov nastati živina nove oblike, ki ima pač precej od izvirnega plemena, vendar pa mnogokrat nekaj različnega in novega. Simodolska goved potrebuje veliko naravnega apna v krmi, kar je umljivo, če se upošteva, da so njeni brezštevilni predniki živeli na apnenih tleh; ona zahteva vsaj v mladosti pašo, ker so je bili njeni pradedje vajeni. Vsi poskusi s simodolsko govedjo se morejoizjaloviti, če se vzreja v razmerah, ki so nasprotne njenim navadam in zahtevam (to velja seveda za vsako pasmo! Op. pis.). Zato ne uspeva v pokrajinah, ki imajo tla iz pisanega peščenca, sploh v pokrajinah, ki niso apnene. Pripomnim naj, da Dettweiler zelo strogo presoja simodolsko goved, on morda bolj poudarja njene slabe kakor dobre strani, in kot živinorejski nadzornik za provinco Starkenburško na Hesenskem vendar piše: Kakor je deželna razstava 1. 1900. v Starkenbergu dokazala.'je tu (namreč na Hesenskem) reja lisaste govedi najbolj napredovala. Cil je : vzreja hitrorastoče in težke živine, ki ima veliko mleka. L. 1900. so dale krave pri nadzirani molži za poskušnjo povprečno po 34651 mleka, dasi so bile te krave večinoma last malih kmetov, krave, ki morajo veliko delati in so bile med njimi celo pr-vesnice. Najboljša krava je dala 6404 l mleka. Glede sposobnosti simodolske govedi za Kranjsko bom še govoril, a že tukaj rečem, da so talne in gospodarske razmere zato pasmo že zgolj iz teorijskegastališča v gotovih pokrajinah pri nas idealne. Naša tla so skozinskoz apnenska in poglavitni del zimske krme, ponekod izključno, je seno. Če seno ni tako, kakor bi lehko bilo, je naša krivda, naredimo ga torej dobrega! Umna vzreja je samanasebi pogoj ; če sedaj še nismo umni živinorejci, ne sme to veljati za ugovor proti simodolski govedi; dokler nismo umni živinorejci, ne zboljšamo ne domače govedi iz samesebe in tudi ne s prekriževanjem s kterekoli. Smešno innelogično bi bilo trditi: Slab živinorejec more na Kranjskem s slabejšo pasmo kakor je simodolska več doseči, četudi so naše talne in gospodarske razmere za simodolsko pasmo primerne.__ Gnojite ajdi! Pri nas zavzema strniščna ajda važno mesto. Pridelek ajde se je pa zelo skrčil, da so kmetovalci že začeli dvomiti, če se jo izplačuje pridelovati. Vzrok pičlemu pridelku ajde tiči edinole v izsesani zemlji, oziroma, ker se ajdi ne gnoji. Med našimi gospodarji je razširjeno domnevanje, da je ajda nekaj postranskega, ki se seje na strnišče, zato da njiva ni prazna in ker tako ne potrebuje drugega kakor plitvega oranja in zavlečenja. Da bi ajda tudi gnoja potrebovala, na to nihče ne misli. Vsa ta domnevanja pa niso prava, kajti ajda vzame zemlji in torej potrebuje najmanj toliko ali še več redilnih snovi kakor kako drugo žito. Če mora torej njiva isto leto zapored dati dvakraten pridelek, potem pač ni čuda, če je utrujena, in ker ajda pride druga na vrsto, zato dobi le ostanke gnojilne sile, ki jih je prej požeto žito še na njivi pustilo. Ti ostanki gnojilne sile so majhni, in ker se je pri nas od pamtiveka z ozirom na rudninske snovi premalo gnojilo, so naše njive izsesane, in zato je bil pridelek ajde od leta do leta bolj pičel. Na 1 ha njive vzame iz zemlje povprečna, žetev: dušika kalija fosforove kisline pšenice . . 52 kg 26 7* kg 30 »/4 kg ajde ... 51 „ 53 „ 21 „ Iz tega je razvidno, da ajda potrebuje toliko redilnih snovi kakor žito, kalija pa še enkrat toliko, zato pa ima gnojenje s kalijevimi gnojili pri ajdi zelo velik učinek in istotako s fosforovimi gnojili, ker je fosforove kisline v naših zemljah že od narave malo. Kdor torej hoče pridelati dosti ajde, jo mora sejati na dobro gnojno zemljo, ki ima v sebi toliko redilnih snovi na razpolago, kolikor jih ajda potrebuje, in ker pri setvi na strnišče zemlja ni v takem stanu, zato se mora ajdi pred setvijo gnojiti. S hlevskim gnojem gnojiti nima pravega uspeha, ker se ta gnoj prepočasi razkraja za hitro in kratko dobo rastočo ajdo, in vrhutega ima naš hlevski gnoj premalo omenjenih rudninskih snovi v sebi. Iz tega vzroka so za gnojenje ajdi najprimernejša umetna gnoj i la. Na dušik se nam pri ajdi ni toliko ozirati, ker ga ajda za silo že še dobi na strnišču, vendar ni gnojenje z dušikom nikakor odveč, ker se mlada rastlina okrepi in more tembolj obroditi. Dušik je dati ajdi le v obliki čilskega solitra, ker le ta v kratki dobi njene rasti očitno učinkuje. Z gnojenjem s čilskim so-litrom pridelamo znatno več slame, in tega dejstva ni puščati v nemar, zlasti letos, ko se nam je, žal, nadejati zopet slabe letine za krmo. Ajdovica za krmo govedi ni tako slaba, kakor se splošno misli, novejše poskušnje so celo pokazale, da glede krmske vrednosti ne zaostaja za marsiktero drugo slamo. Top 1 o priporočamo ajdi gnojiti tudi s čilskim so-litrom, in sicer 70—80% na Aa ali 7—8 kg na mernik posetve. Najvažnejša redilna snov, ki jo moramo ajdi dati, če naj bogato obrodi, je fosforova kislina, a ta mora priti na njivo v taki obliki, da jo ajda more použiti v kratki dobi svoje rasti, t. j. v osmih tednih. Ajdi je torej gnojiti s superfosfatom, ki ima v sebi v vodi rastopno fosforovo kislino. Kdor bo ajdi gnojil s samim superfosfatom, bo, seveda ob ugodnem vremenu in če ne bo slane, imel gotovo izboren pridelek, ki bo pa še boljši, če bo rabil poleg superfosfatašekako kalijevognojilo, n. pr. kalijevo sol, pepel itd. — Kajnit kot kalijevo gnojilo pri ajdi ne gre rabiti vsled klorovih spojin, ki so za ajdo strup; zato se mora reči, da je kajnit ajdi škodljiv. Svetujemo našim gospodarjem, da ajdi na popisani način gnojijo, ker jim bo bogata žetev obilo povrnila stroške. Na Kranjskem imamo že krasne uspehe s tem gnojenjem, dokaz, da so lansko leto naši gospodarji porabili najmanj 75 vagonov superfosfata za gnojenje ajdi, dasi je kmetijska družba šele pred malo leti pričela gospodarje vzbujati k temu delu. Omenjeni gnojili naj se tik pred setvijo (ne poprej) pomešata ter posejata, po sprašeni njivi; potem se vseje ajda in podvleče. Za vsak mernik semena naj se vzame 25 kg superfosfata, in če se gnoji tudi s kalijevo soljo, tedaj tudi te 10 kg. Rudninski superfosfat se dobiva pri družbi po 8 K in kalijeva sol po 12 K 60 h 100 kg. Obe gnojili se oddajata le v vrečah; superfosfat po 100 kg, kalijeva sol pa po 50 in 100 kg. Vreče po 50 kg so po K 6-50. Kdor ne potrebuje cele vreče, naj naroči gnojila skupno s kom drugim. Skupna naročila sploh priporočamo, ker se stem železniški stroški izdatno znižajo. Nujno pozivamo vse tiste, ki mislijo ajdi gnojiti z umetnimi gnojili, da jih pravočasno naroče, kajti tik pred setvijo je z naročilitaknaval,da tvornica ne morenam in tudi mi ne naročnikom ustrezati. Sadni škodljivec prstenčar ali obrockar. Od raznih krajev se letos slišijo mnoge pritožbe o veliki škodi na sadnem drevju, ki jo povzročajo v prvi vrsti gosenice nekega metulja, ki se imenuje prstenčar, drugod obročkar ali latinsko „gastropacha neustria". Človek bi ne veroval, če bi ne videl na svoje oči ogromno škodo, ki jo povzroča ta golazen. So vasi, kjer je sadno drevje tako objedeno, da se vidi, kakor bi bil uničil požar vse sadne nasade. Žalosten je pogled na take vrtove. Še predkratkim vse v belem cvetju, oziroma v zelenju, a danes ne najdeš na drevesu ne enega lista, da, še celo listni peclji so izginili. Žalost obide človeka ob takem pogledu ! Sadna letina je ondi popolnoma uničena, in drevje je oškodovano tudi za prihodnje leto. A ni povsod škodljivka gosenica prstenčarja; so kraji, kjer dela prav tako občutno škodo gosenica glo-govega belin, „pontia crataegi." Ta je bolj znan od prvega, zato opišemo prstenčarja. Metulj prstenčar, ki se vidi meseca julija in prve dneve avgusta, ko se preobrazi njegova buba, je svetlorumene barve, včasih tudi temnorjave, ter ima na zgornjih krilih dvoje rjavkastih prog. Samica je nekoliko večja, bolj nerodna in okretna, tako da celo leta prav težko; po hrbtu je precej kosmata, zadnji del zadka je močno obraščen in z dlakicami pokrit. V tem času, t. j. v mesecu juliju, samci oplode samice, ki takoj nato odlože svoja jajčeca, in sicer vsaka oplojena samica okrog 300 jajčec, drevesom na veje, ki so priraščene k deblu, na vejni obroček v podobi prstana ali rinke, kroginkrog te veje ali mladike. Jajca so tako skupaj zlepljena, oziroma tako tesno skupaj odložena, da jih ni mogoče narazen vzeti. Proti vetru, mrazu in raznim vremenskim nezgodam so popolnoma neobčutljiva ter lehko popolnoma brez skrbi prezimijo, da bi jih kaj uničilo. Barva teh obročkov, jajčec, se težko razloči od drevesnega luba. Dobro in vajeno oko jih ve ločiti, ki se le s silo in težavo odstranijo in odkrušijo od vej. Ta jajčeca prezimijo na drevesu zimski mraz prav v miru. V zgodnji pomladi, ko pridobivajo topli solnčni žarki vedno več moči, nekako v mesecu aprilu — odvisno je od takratne topline — se ta jajčeca vsled solnčne gorkote izvale, iz njih pridejo majhne, komaj vidne goseničice, ki pa gredo s svojimi lačnimi želodci takoj na delo ter jedo prvo razvijajoče se drevesno listje. Res je, da se takrat škoda še ne pozna, Toda goseni-čica je večja od dneva do dneva, vsak dan je bolj požrešna in več potrebuje. Vsled velikih množin objedo popolnoma vse listje na drevju in tudi cvetje uničijo, kar ravno letos na žalost sadjarjev opazujemo. To uničevanje in žrenje trpi nekako do konca maja, a tudi prve dni junija. Omeniti je še, da je gosenica proti mrazu, slabemu vremenu prav zelo občutljiva. Kakorhitro nastane hladno vreme, ali pa n. pr. nočen mraz, pride veliko število teh gosenic skupaj med veje, kjer so prirasle k deblu, in se takoj obdajo in prevlečejo z močno, belo volnato pajčevino, da so obvarovane mraza ali dežja. V takih skupnih gnezdih se najlaže pokončujejo stem, da se roka obveže s kako cunjo ali z usnjem ter se tako vse od kraja zmaste. Vendar se gosenica za svoje življenje zelo boji. Kakorhitro čuti nevarnost, se spusti z drevesa na tla ter se v travi takoj skrije. Seveda kmalu prileze po deblu zopet na drevo. Ker izpušča iz sebe bele niti, štejemo te gosenice, oziroma metulje, v rod ali sorodstvo prelcev, kamor spada tudi človeku koristna sviloprejka. Ko gosenica dorase, je dolga okrog 3 cm; po zunanji podobi je redko kosmata, višnjevkasto rdečkasta z rumenimi črtami in z belo progo po hrbtu, glava je višnjevosiva, na nji sta dve veliki črni piki. Kdaj gosenica dorase, je odvisno od vremena, topline in hrane. Po tem času, proti koncu maja ali prve dni junija se gosenica zabubi v listje na sadnem drevju, v kropivah, jelšah itd. Takrat nič ne izbira. List zavije v podobi smotke na okroglo, prepreže in prevleče se z belo pajčevino, posuto z rumenim prahom, ki jo izpušča iz svojega telesa, ko se zabubija. Cez dober mesec dni je preobrazovanje gotovo. Nekako v juliju izleti iz te bube metulj, ki se takoj oplodi. Oplojena samica odloži na vejne obročke lepljiva, skupaj držeča se jajčeca, ki ondi prezimijo. Tako smo popisali začetek, preobrazovanje in rast metulja in gosenice prstenčarja. Ime prstenčar prihaja od prstana, ker so jajčeca na drevesni veji vložena v podobi prstana. Najizdatnejše pokončevanje je takrat, ko je zbrana cela družina gosenic v kakem skupnem zapredku ali pa v mrzlih jutranjih urah, dokler se ne razidejo na „pojedino". Nekaj izda edinole mastenje z zavarovano roko. Priporočajo tudi požiganje skupnih geseničnih bivališč. Iz svoje skušnje tega ne priporočamo, ker se lubad drevesa ožge in na takih mestih čisto posuši, da končno ni luba na drevju. Prav lehko se pokončujejo tudi bube, ker se taki svalčasti listi na drevesu ali kjersibodi takoj od daleč razločujejo. Naj se taki listi po mladini odtrgujejo, v kako korbo shranijo in najbolje na ogenj vržejo. Še je čas, kmetje, kjer se je pokazala letos tagolazen. Zatira j te j o, uničujte in p o-žigajte to navarno zalego. Da bo vsakemu jasno, kako neznansko je rodovitno to škodljivo seme, hočemo pokazati v številih. Recimo, da odloži samo ena oplojena samica 300 jajec ; iz teh se izvali spomladi tri sto gosenic, ki delajo veliko škodo; teh tristo gosenic se v maju zabubi in iz njih pridejo metulji. Recimo, da se izvali polovica samcev, polovica samic. Tedaj imamo 150 samic in vsaka izmed teh odloži 300 jajec, tako je spomladi 45.000 gosenic (petinštirideset tisoč gosenic). To je ogromno število! Pa računajmo po tej poti naprej. Tretj o pomlad bi imeli že iz enega samega metulja 6,7.50.000 gosenic (šešt milijonov, sedemsto in pedeset tisoč gosenic). Da mora taka grozna množina želodcev napraviti neznansko škode, bo sedaj vsakemu kmetovalcu jasno. Zato se pa ne branimo pouka v šoli, kmetijskih potovalnih učiteljev i. t. d. Samo če smo o takih malih sovražnikih prav poučeni, imamo pomoč, da se jih ubranimo. Jožef Jenko. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 206. Tukaj moram po nekem potu med njivami goniti živino napajat. Njive ob tem patu vsi grade razen enega, ki pravi, da ni dolžan tega storiti, češ da se mora po zakonu živina na vrvi goniti, da ne uhaja na polje. Ali je to resnično? (A. V. v S.) Odgovor: So policijske naredbe, ki se po njih živina ne sme povsod prosta goniti, vendar te naredbe niso povsod veljavne in zlasti ne za postranske vaške poti. Navzlic temu se pa nihče ne more siliti, da bi moral svoje zemljišče ograditi, narobe, lastnik živine je dolžan na kterikoli način skrbeti, da njegova živina ne dela škode, in če jo je naredila, jo mora povrniti. Vprašanje 207. Odkod prihaja, da daje krava neužitno in smrdeče mleko, ki se takoj zasiri? Krava pa molze tako mleko le na treh sescih, dočim prihaja iz enega sesca dobro mleko. Kako se ta neprilika odpravi? (F. K. v L.) Odgovor : Tako napako mleka povzročajo razne glive, ki zaidejo v vime. Takih gliv je cela vrsta in je edino sredstvo proti njim razkuževanje hleva, vsega orodja in posod, ki se rabijo pri molži, in včasih celo razkuževanje vimena, če hlev nima trdih, nepredornih tal in gnojničnih jarkov, ga je seveda težko osnažiti in razkužiti. Staje in jarke je splakniti s 3 »/„ lizolovo raztopino. Pred molžo je vimena z 2 o/0 mlačno raztopino sode izmiti in potem do ; suhega zbrisati. Seske je izbrizgati s 3 °/0 raztopino borove j kisline. Jlogoče ima Vaša krava kužno vnetje mlečnih žlez in glive v tvorečem se gnoju kvarijo mleko.V zadnjem slučaju je treba poklicati živinozdravnika. Vprašanje 208. Moja krava kakih 14 dni pred porodom ni mog-la sama vstajati. Oteletila se je v redu, sedaj rada je, vendar je v udih vsa trda in semtertja stoka. Kaj je temu vzrok? (I. O. v Z.) Odgovor: Za vzroke tej prikazni se dolžijo: splošna slabost, premočno razširjenje telčnika ali vodenica jajčnikov, vsled česar nastane pritisk nažhce zadnjega dela. Po porodu bolestne prikazni navadno izginejo, če pa pri Vaši kravi sedaj še ni vse v redu, to dokazuje, da vzroki še niso prešli in je zdravljenje odločno prepustiti veščemu živinozdravniku. Vprašanje 209. Imam vola, ki ga precej napenja, če dobi količkaj sveže detelje, dočim drugi živini tudi velike množine nič ne škodujejo. Kaj je temu vzrok in kako se napenjanje prepreči, ker poleti skoraj ni mogoče vola s samo suho klajo krmiti? (F. M. v Z.) Odgovor: Odraslo govedo naredi vsled razkrajanja zaužite krme na dan v vampu kakih 7001 raznih plinov, ki so naravni in z gibanjem želodca vred omogočijo prežvekovanje. če je gibanje želodca nezadostno, potem zaostajajo ti plini in povzročajo napenjanje. Vaš vol ima bržkone vsled slabe vzreje ali kake obstoječe ali že prestane bolezni ohlapen želodec, ki se zadosti ne giblje, ne spravlja iz sebe teh plinov, ki se potem v vampu nabirajo in posledica je napenjanje. Po domače povedano: Vaš vol ima oslabljen vamp, oziroma želodec. Napenjanje se v takem slučaju prepreči, če se govedo počasi vadi na zeleno klajo, zlasti na svežo deteljo, če se zelena klaja nikdar na tešče ne poklada, temveč se poprej kaj suhega da, če se zelena klaja meša s suho, na pr. z rezanico, in se goved ne napaja takoj po krmljenju. Prav dobro sredstvo je mešati med deteljo kumina, zato priporočajo med deteljo sejati na oral kake 3 kg kuminovega semena. Kumin je dveletna rastlina, je sploh dober za krmo, zato ga je vedno dobro z deteljo pomešanega sejati. Poskusite Vašemu volu redno pokladati zdrobljenega kuminovega semena, ki se pomeša z žajbeljnom in s soljo in se potem te zmesi po eno perišče pomeša med vsakovrstno krmo. Vprašanje 2l0. Koliko časa pred premo vanj em konj mora imeti posestnik konja, ki ga pripelje k premovanju, V svoji lasti, da ima pravico do državnega darila, in koliko časa po premovanju lastnik obdarjenega konja ne sme prodati? (J. B. v Z.) Odgovor: Glasom določil c. kr. deželne vlade za Kranjsko, ki veljajo za delitev državnih daril konjerejcem, je vseeno, koliko časa ima kdo svojega konja v lasti, ki ga pripelje k premovanju. Vsak konjski lastnik pa, ki prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati zavezno pismo, da tega konja po zvršeni delitvi daril obdrži še eno leto ter ga prihodnje leto ob delitvi državnih daril pripelje pred obdar-jevansko komisijo, če je konj do takrat še živ, in da, če ne spolni ktere določbe deželne vlade, brez ugovora povrne prejeto novčno darilo c. kr. državni žrebčarni v Gradcu. Ivonjerejec, ki svojega konja, obdarjenega z državnim darilom, pred enim letom proda ali prepusti drugemu konjerejcu na kmetih, da ga nadalje rabi za pleme, se lehko odveže povračila prejetega darila. Pri obdarjenih kobilah z žrebetom se posestnik zaveže, da obdarjene kobile eno leto ne proda ; ta zavezanost pa se ne razteza tudi na žrebe. Vprašanje 211. Imam njivo, kamor nimam pota in mi sosed za nobeno ceno noče odstopiti potrebnega sveta. Poprej sem imel pot, a sedaj mi sosed pravi, da naj tožim. Ker se pa bojim novih stroškov, če propadem, vprašam, kaj mi je početi ? (M. K. v R.) Odgovor: če ste poprej imeli služnostno pravico do pota čez sosedovo posestvo do svoje njive, potem ta pravica bržkone še obstoji, in če je tako, potem s tožbo ne morete propasti. Lehko je pa tudi, da resnično nimate pravice do pota, kar je pa vseeno, kajti zakon za zasilne poti Vam nudi sredstvo, da pot brez pravde dobite. Pojdite k okrajnemu sodišču in prosite, da se uvede postopanje za izposlovanje takega pota. Tako postopanje ni pravda, ustreči se Vam mora in stroški so neznatni. Vprašanje 212. Veliko mi je na tem ležeče, da bi znal izračuniti vsebino sodov, ker se pa tega v ljudski šoli nisem učil, zato vprašam, kako se meri vsebina različnih votlih posod? (F. R. v D.) Odgovor: Izračunjenje vsebine votlih posod je različno z ozirom na njih različno obliko. Vsebina okroglega soda se n. pr. izračuni, če se dvakratnemu notranjemu polumeru največjega sodovega kroga (navadno pri vehi) prišteje polumer kroga ob koncu soda, vsota se deli s 3 in dobljeno število samo s seboj pomnoži, in tako dobljeno število najprej množi s številom 3'14 in potem z notranjo dolgostjo soda. Seveda je treba znati računati z desetinskimi števili in je treba znati končno določiti kubične decimetre. Vsak kubični deci-meter je 1 liter, oziroma vsak kubični meter je 1000 litrov ali 10 hektolitrov. Najkraje se približno določi vsebina soda z vizirno palico, ki se z navodilom vred dobi pri tvrdki H. Kappeler na Dunaju V., Franzensgasse 13. Vprašanje 213. Kako se zmeri vsebina vodnjakov ali kapnic? (F. R. v D.) Odgovor: Polumer, t. j. polovica celega premera, se pomnoži sam s seboj, dobljeno število se pomnoži s 3-14 in potem z globokostjo vodnjaka, ki imajo skozinskoz enak premer. Za štirivoglate vodnjake ali jame se izračuna vsebina, če se dolgost pomnoži s širokostjo in potem s globokostjo. Dobljeno število vedno znači kubične decimetre oziroma metre. Vprašanje 214. Imam majhen ribnjak, kakih 100 mi in V/Stn globok, kjer so majhne ribice, ki so vedno enake; tudi so v njem majhni raki. Rad bi V tem ribnjaku zaredil kake boljše vrste rib, zato vprašam, kakšne in kje se dobe. Voda v ribnjaku je bila poprej čista, sedaj je pa nesnažna, je polna žab in krastač in spomladi je bila kar črna. Kako bi vodo očistil te nesnage? (F. T. v V.) Odgovor: V Vašem ribnjaku se je zaredilo bržkone vse polno vodnega mrčesa, ki je zopet dobra hrana za žabe in krastače, zato se te pridno razmnožujejo. Najbolje bi bilo za pričetek dejati v ribnjak ščuke, ki so roparske ribe in ki bi ribnjak kmalu iztrebile. Pozneje bi pa v takem ribnjaku najbolj uspevali krapi (karpi), seveda če so tla rodovitna, da se obrasejo s povodnimi rastlinami. Obrnite se na okrajni ribarski odbor v Ljubljani, ki Vam vse potrebno nasvetuje in Vam priskrbi potrebni ribji zarod. Vprašanje 215. Ali smejo kmetovalci tudi letos vsled slabe letine, ki jo je pričakovati, doma klati svojo Živino in prodajati meso proti plačila užitnine, kakor je bilo lansko leto dovoljeno ? (I. P. na R.) Odgovor: Kmetovalci sploh smejo doma klati svojo živino in meso prodajati v takem obsega, da klanje ne dobi obrtnega značaja. Kakor za lansko leto ni bilo nobenega tozadevnega posebnega dovoljenja, tako ga tudi za letos ne bo. Pač so pa obrtne oblasti zadevo različno tolmačile, zato je c. kr. trgovinsko ministrstvo dalo podrejenim oblastim navodilo, kako jim je postopati, in so sedaj vsi dvomi izključeni. Odstavek tega navodila slove : „Potemtakem ni klanje in prodaja mesa od strani kmetovalcev smatrati za nedovoljeno mesarsko obrt, če in dokler je to dilo postranska kmetijska obrt. Klanje in razprodajo mesa od strani kmetovalcev je toliko časa smatrati za postransko kmetijsko obrt, ki zanjo ne veljajo določbe obrtnega reda, dokler se vrši v mejah, ki so primerne dotični kmetiji, in dokler se vrši po posestnikih samih, oziroma po njihovih kmetijskih delavcih ali drugih pomožnih osebah, in sicer na preprost način, primeren kmetijskim odnošajem." Vprašanje 216. Kako je ravnati s smrekovim semenom, da več let obdrži kaljivost, in pri kakšni vročini ga je izluščiti? (A. K. v C.) Odgovor: Najboljše dobivanje semena iz smrekovih storžev je na solncn, in če se umetno izlušči, naj toplina v sušilnici ne presega solnčne vročine. Smrekovo seme se mora hraniti v zračnih in suhih prostorih tenko nasuto ter se mora vsak teden premetati. Poglavitno je, da se seme ne segreje in da se v njem nahajajoči terpentin ne razkroji. Vprašanje 217. Kako se popravi vino, ki se je skisalo, in kako se popravi sod, kjer je bilo skisano vino? (I. P. v P.) Odgovor: Ce je vino že cikasto, potem se da le še tedaj popraviti, če nima v sebi preveč ocetne kisline. Kadar je v vinu že nad 2 tisočinki ocetne kisline, potem naj se vino porabi za kis. Malo cikasta vina se pasterizirajo, t. j. segreje se na 55 0 C, da se kisov ferment zamori, in se potem pomešajo s kakim drugim vinom v toliki množini, da se kislina zakrije. — Če hočemo cikasto vinsko posodo popraviti, moramo prvič uničiti ocetne bakterije in drugič odvzeti sodu (lesu) kisli okus. To^ se zgodi, če sod dobro zakuhamo s kakim vrelim lugom. Če je posoda le malo cikasta, zadostuje 3 — 5 °/0na raztopina sode, če je pa močno cikasta in če je šel cik že globoko v les, je bolje vzeti 5 do 10 °/0 jedkega natrona. Ko se je bil sod nazadnje izpral z mrzlo vodo, se pusti 2 do 3 dni, da se posuši, in se potem močno zažvepla in zabije. Čez kakih 10 — 14 dni se sod zopet odpre, dobro z mrzlo vodo pomije in se lehko rabi. Vprašanje 218. Letos se mi je na vrtu zaplodil l/i cm dolg belkast črviček, ki mi je skoraj 3/i vseh posajenih rastlin uničil, zlasti kapus, ohrovt, kolerabe, največ pa kar-tijol. Ti črvički oglodajo korenine bolj pri sredi in jih je po 5 — 7 skupaj. Napadena rastlina ovene, hira nekaj dni in se slednjič posuši. Te napadene rastline rujem in črvičke mečkam, ki so pa zelo trdi. Poslal sem Vam nekaj črvičkov na ogled. Kako se imenuje črvifiek, ki spodjeda korenine mladih zeljnih rastlin in kako se zatira? (A. K. v P.) Odgovor: Poslani črvički, ki spodjedajo korenine raznih zeljnih sadik, so ličinke cvetne muhe, ki jih je več vrst. Na zeljnih rastlinah so ličinke od muhe „anthomyia radicum." Proti temu škodljivcu ni znanega drugega zanesljivega sredstva kakor odstranjevanje napadenih sajenk in uničevanje ličink, da se vsaj za bodočnost po možnosti prepreči razmnoževanje cvetne muhe. _ Družbene vesti. * Modro galico za škropljenje trt proti peronospori ima kmetijska družba tudi to leto v zalogi, in sicer ne smetno ameriško ali angleško blago v težkih sodih, temveč najčistejšo galico iz slavnoznane tvornice v Ustju na Češkem. Cena galici je 56 K za 100 kg v Ljubljani. Oddaja se v vrečah po 100 in po 50 kg. Podružnice, ki galico skupno naroče, jo dobe voznine prosto, a le do zadnje železniške postaje, dočim morajo posamezni naročniki voznino sami trpeti; zato nujno priporočamo, naj vsakdo galico naroči potom podružnice. Podružnice naj gredo tistim vinščakom, ki zaradi revščine ne morejo biti udje družbe, na roke ter naj jim dajo galico za isto ceno kakor udom. Kdor pa udnino lehko utrpi, naj galice ne dobi, če ne pristopi k družbi. Pri tej priliki družba javlja, da je naročeno modro galico družbi, oziroma podružnicam takoj plačati. Slednje morajo izkupilo takoj poslati družbi, ker je družba modro galico kupila proti gotovemu plačilu ter mora za 20 kupljenih vagonov nad 100.000 K založiti. Naročila, ki jih družba ne plača takoj, so dražja, ker teko zamudne obresti. Te izgube pa družba ne more trpeti. Trtne škropilnice ima družba kakor prejšnja leta tudi letos v zalogi, in sicer dve vrsti : Navadne škropilnice, „Korona", in škropilnice najnovejše sestave, ,.Hero," ki imajo tlačilno in brizgalno napravo, ki se izsnema, so močnejše in vsestransko priporočene. Škropilnica „Korona" stane K 20"— in škropilnica „Hero" K 32'— z zabojem vred. * Kmetje, ne opuščajte škropljenja trt proti peronospori! Ker smo imeli zadnji dve leti zaporedoma sušo, se tudi peronospora ni tako močno razvijala kakor pretekla leta. Mnogi lehkoverni in lehkomiselni vinogradniki vsled tega mislijo, da ni treba več trt škropiti. Kako napačno je to mnenje, to nam je pokazalo ravno lansko leto. Po dolgi suši je meseca avgusta nastopilo močno deževje, in kar na mah se je prikazala peronospora, ki je mnoge vinogradnike (zlasti v zapadnih legah), ki niso bili poškropljeni, prav hudo zdelala! Ker je pa letos že majnik deževen, nam je letos pričakovati peronosporo bolj zgodaj in bolj hudo kakor lani. Zato pa svarim vse vinogradnike naj ne opuščajo škropljenja! Prvo škropljenje naj se vrši koj, ko poganjki odrasejo za dobro ped dolgi, drugo škropljenje 10 do 14 dni po prvem in tretje 14 dni po drugem. To navadno zadostuje; le če je poletje mokrotno, naj se škropi še v četrtič, tri tedne po 3. škropljenju. Pri vsakem škropljenju moramo pripraviti svežo zmes galice in apna. 1 kg galice in 1 '/2 kg apna zadostuje na 100 l vode. Ker je letos trta veliko bolj razvita kakor lani, naj si vsak nemudoma priskrbi potrebno galico in škropilnico. Gralico oddaja c. kr. kmet. družba potom svojih podružnic. * Sivo francosko ajdo, drobnozrnato, je družba za letošnjo setev ravnokar naravnost s Francoskega dobila ter jo oddaja po 36 K 100 kg z vrečo vred. Ker vsa zaloga znaša le en vagon (10.000 kg), bomo mogli le tistim naročnikom postreči, ki se bodo pravočasno zglasiii; zato prosimo takojšnjih priglasil. * Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska družba naslednja v zalogi: Tomasovo žlindro po K 8'— 19 odstotno, za 100 kg. Te cene veljajo za nadrobno oddajo v družbenem skladišču. Pri naročitvah v celih vagonih se odračunajo skladiščni stroški in se torej dovoli znaten popust. V zalogi ima družba le 19odstotno Tomasovo žlindro. Rudninski superfosfat s 14 % v vodi raztopne fosforove kisline po 8 K 100 kg z vrečo vred. Pri naročilih v celih vagonih znaten popust. Svarimo pred nakupom su-perfosfata, ki je zaznamovan kot 12 - 14 odstoten, če ni primerno cenejši, kajti tak superfosfat je resnično le 12-odstoten in sme v razmerju z gorenjo ceno le 6'86 K veljati. Kostni superfosfat po 11 K 100 kg. Kajnit po 5 K 80 h 100 kg. Kalijevo sol po 12 K 60 h 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 6 K 50 h, ker tvor- niča za množine po 50 kg zaračuna 20 h za vrečo. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi a kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 40 °/0 kalija in stane 12 K 60 h, dočim ima kajnit le 12 •— 13°/0 kalija ter stane 5 K 80 h. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 4 K 80 h. Kostno moko po 10 K 100 kg z vrečo vred. Čilski sol i ter po 35 K 100%. Amonijev sulfat po 31 K 100 kg. * Rudninski superfosfat za gnojenje ajdi prosimo pravočasno naročati, drugače ne bo mogoče ob setvi točno postregati. Lansko leto so naši gospodarji tega gnojila za ajdo porabili 70 vagonov, t. j. množina, ki je tvornica ne more naenkrat izdelati, če nima pravočasnih naročil. Došlih naročil seveda ne izročimo precej, temveč pravočasno do ajdove setve, ker se nam za sedaj gre le za to, da moremo tvornici pravočasno oddati naročila. * Močna krmila, in sicer lanene in sezamove tropine, ima družba v zalogi ter jih oddaja prve po 19 K in druge po 17 K 50 h. Tropine se oddajajo le v vrečah po 50 kg. * Klajno apno oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg, po 22 h kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiijatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino. Oddaja kos. Družba ima v zalogi za svoje ude posebno narejene kose iz najboljšega avstrijskega jekla, in sicer v isti kakovosti kakor lansko leto. — Kose so ravne, pri peti širje, in pete so tako postavljene, kakor jih žele naši kosci. Družba je dala napraviti obliko, ki je sicer enotna, ki pa po možnosti ustrega različnim željam posameznih pokrajin vse dežele. Na pogosto izraženo željo po trših kosah imamo trše kaljene kose. — Vse kose so že obrušene, da se hitreje sklepljejo. Koso more vsakdo izbrati ter tako, ki ima kako napako, ki jo je zakrivila tvornica, zameniti. — Vsaka kosa ima vtisnjeno družbeno ime. — Ker se zaradi visoke poštnine pošiijatev posameznih kos preveč podraži, zato priporočamo skupno naročanje potom podružnic, in sicer če le mogoče vsaj 10 kos skupaj. Cene kosam so naslednje: Dolgost v pesteh: 4'/2 6 6 t« 1 60 1 50 1 40 1 30 4 I 60 l 40 1 30 — — a 1 100 1 70 1 50 1 30 4 1 ' 560 11 1 60 1 50 2 40 2 :jo 6 1 60 1 40 2 30 — - 4 1 100 1 60 2 30 — — 4 14 620 14 1 60 1 50 2 30 — — 4 1 50 1 40 1 30 — — 3 1 100 1 50 1 30 — — 3 10 470 10 1 70 1 50 1 40 — - 3 1 50 1 30 — — — 2 1 80 1 BO — — — — 2 7 370 7 1 70 1 50 1 40 2 30 B 1 60 1 40 t 30 — — 3 1 100 1 60 1 40 1 30 4 12 580 12 1 70 1 50 1 J 30 — 3 1 BO 1 30 — — — _ 2 1 80 1 BO — — - 2 7 360 7 1 60 1 50 1 30 — — 3 1 BO 1 30 — — — 2 1 70 1 /0 — — — — 2 7 340 7 1 70 1 BO 1 40 1 30 4 1 50 1 30 — - — 2 1 100 1 BO — — — — 2 8 420 8 1 70 2 BO 2 40 2 30 7 1 60 1 50 2 40 1 30 5 1 100 1 80 1 60 l 1 bU 40 5 17 860 17 Skupaj 4580 kron in 93 srebrnih svetinj.