★VESTNIK

SLUŽBENO GLASILO
GLAVNEGA ŠTABA NOV IN PO SLOVENIJE

Leto I.

4. V. 1944.

Štev. 3

Zveza je orožje
komandantov

Pregled borb
NOV in PO Slovenije

z dne 29. aprila 1944

Vsaka vojska nujno teži za tem, da
ustvari čim popolnejše edinstvo misli in
delovanja svoje vojske , da s tem olajša
poveljevanje in si zagotovi uspeh. Edin¬
stvo misli in delovanja pa se ustvarja z
idejno in materijalno zvezo.

Idejna zveza-je osnova vsake resnično
narodne vojske, ker ustvarja enotnost
mišljenja in gledanja vseh, ki v borbi so¬
delujejo, od komandantov in borcev do
civilnega prebivalstva. Neomajno prepri¬
čanje vseh v pravičnost in svetost borbe,
ki jo vodijo, in njeno končno zmago, do¬
bro poznavanje in natančen študij načina
delovanja nasprotnika, njegovih napak in
slabosti, ustvarjajo pogoje, da vsakdo v
danem trenotku ve, kaj ima storiti, da
bo nasprotniku prizadejal čim težje izgube.
V ožjem smislu, v poedinih operacijah , je
idejna zveza prav tako važna in je
potreba, da se vsi komandanti, pa tudi
borci spoznajo z načrtom operacije, zapo¬
vedmi in povelji in da se podrobno pouče
o načinu delovanja v akciji. Na tak na¬
čin so enote, četudi bi lile trenotno brez
pravega stika, v stanju, da dobro pozna¬
vajoč smoter operacije, izvrŠe pravilno
svojo nalogo.

Idejna zveza kot taka je bila v prvih
dneh partizanstva glavni način zveze
med enotami in borci, ki jo je v gotovi
meri dopolnjevala edina materijalna zveza,
ki smo jo poznali  — kurirji. Se danes,
ko imajo enote NOV na razpolago vsa
mogoča tehnična sredstva za ustvaritev
materijalne zveze, idejna zveza ni ničesar
izgubila na svoji vrednosti,, kajti ona fe
tista sila , ki je ustvanla in omogočila
toliko „čudežev“ partizanske vojske in
jih bo omogočila tudi v bodočnosti.

Materijalna zveza, uporaba vseh tehnič¬
nih sredstev zveze, ki nam stoje na razpo¬
lago, zahteva poleg samih tehničnih sredstev
živo silo, ljudi, ki znajo s temi sredstvi
dobro ravnati in jih izkoriščati. Materi¬
jalna zveza omogoča komandantom z upo¬
rabo telefona, radiotelejona in radiotete-
grafa , prisotnost na najvažnejših mestih
in neposredno vplivanje na tok operacij

Štajerska

Naše štajerske edinice so v aprilu mesecu
pokazale veliko aktivnost. Podprte od ediuic
XIV. divizije, ki je v februarju izvršila junaški
pohod na Štajersko, so napadale nemške moto¬
rizirane kolone na cestah, utrjene nemške
postojanke in vršile velike sabotažne akcije
na železnici in industrijskih podjetjih.

II. SNOUB L. Šercerja je vodila na sektorju
Paški Kozjak severozapadao od Vitanja ce
lodnevne borbe, v katerih se je moral sovraž¬
nik umakniti v izhodiščne položaje. I. SNOUB
T. Tomšiča je vodila velike borbe na polo*
žajih okoli Rečice pri Mozirju, zažgala 3
nemške avtomobile in pobila večje število
Nemcev. Boji so se nadaljevali na Sv. Rade-
gundi nad zgornjo Savinjsko dolino. Nemci
so bili z jurišem pognani v beg, imeli so 6
mrtvih in 12 ranjenih. Tomšičevi borci so
jih gonili do Mozirja. Na žandarmerijsko
postojanko Šmartno pri Slovenjgradcu je
bil izvršen napad in postojanka zažgana.
Nemci so utrpeli 8 mrtvih. Po razrušitvi
velikega odseka železniške proge pri Dravo¬
gradu je XI. SNOUB Miloša Zidanška vodila
težke borbe na Jesenkovem vrhu na Pohorju.
Šercerjeva brigada je na sektorju Kozji hrbet
pri Podg >ri zapadno od Slovenjgradca zadr¬
žala veliko nemško kolono. Na položajih
okoli Štakenj v hribovju nad Črno je vodila
borbe Bračičeva brigada. Nemci so imeli
precej mrtvih. Borbe so se nadaljevale pri
Sv. Danielu severno od Guštanja, v katerih
so imeli Nemci 16 mrtvih, naši pa so ostali
brez izgub. Pri Novi Štifti pri Gornjem gradu
je Tomšičeva brigada napadla kolono 6 ka¬
mionov. Nekaj kamionov je bilo poškodovanih
in ubitih več Nemcev. Zavrnjene so bile nem¬
ške kolone, ki so prihajale na pomoč iz
Kamnika in iz Luž, 1 kamion je bil razbit,
Nemci pa so imeli 50 mrtvih, medtem ko je
imela Tomšičeva brigada samo 2 ranjena.
Pri vasi Ljubno v zg. Savinjski dolini so
borci XIV. divizije napadli močno motorizi¬
rano kolono. Uničena sta bila 2 kamiona in
1 motocikelj, ubitih 40 Nemcev in več ranje¬
nih. Na žandarmerijsko postojanko Radomlje
južno od Kamnika je bil izvršen napad.
Postojanka je bila delno likvidirana, okrog
50 Nemcev vrženih iz stroja, zaplenjenih
16 pušk, 2 puškomitraljeza in drugo ter za¬
žganih 18 vojaških stanovanjskih barak z
vsem materialom. Pri vasi Rakitovec nad
cesto Domžale-Vransko so naše brigade na¬
padle veliko skupino nemških SS-ovcev in
Rupnikovih domobrancev iz Ljubljane. Bor¬
ba je trajala ves dan. Nasprotnik je imel

preko 50 mrtvih in se mu ni posrečilo do¬
seči položajev naših brigad. Na cesti iz
Gornjega grada proti Črnivcu je pognala
Tomšičeva brigada Nemce v paničnem begu
nazaj v Gornji grad. Naslednji dan so napa¬
dali Nemci Šlandrovo brigado na položajih
pri Krajnem brdu nad cesto Domžale-Vrau-
sko. Šlandrovi borci so ubili 20 Nemcev,
jim zaplenili večjo količino težkih min in
jih pognali nazaj proti izhodišču. Na cesti
Kamnik-Šmartno so Tomšičevi borci napadli
sovražno kolono 21 motornih vozil. Uničili
so 1 oklopni avtomobil, pobili okrog 20
Nemcev in zaplenili 1 mitraljez, 10 pušk,
radiostanico in drugo. 21. do 23. aprila so
se vršile velike borbe z Nemci na sektorju
Šmartno—Kamnik in Gornji grad—Nova Št f-
ta. Iz stroja je bilo vrženih okrog 150 Nem¬
cev, uničen je bil 1 tank, 1 kamion, zaple¬
njena 1 radiostanica, 1 mitraljez, 10 pušk
in drugo.

Štajerski minerji so pokazali veliko akti¬
vnost, posebno na progi Ljubljana—Zidani
most—Celje. Med Litijo in Zagorjem je bila
poškodovana proga in prevrnjena 1 lokomo¬
tiva. Na progi Celje—Maribor je bila mini¬
rana proga in prevrnjen v prepad vlak z
nemškim vojaštvom. Uničena je bila loko¬
motiva, 4 vagoni in mrtvih 160 Nemcev. Pri
Hrastniku je bila poškodovana lokomotiva
in 4 vagoni ter razrušena proga. Pri Laškem je
bila minirana proga in promet prekinjen za
8 ur. Južno od Laškega je bila razbita loko¬
motiva in prevrnjenih 10 vagonov. Pri
Sevnici je bil iztirjen vojaški transportni
vlak. 1 težka lokomotiva je bila uničena
in 4 vagoni popolnoma zdroblj- n : . Pri Rimskih
Toplicah je bil iztirjen brzovlak z nemškim
vojaštvom. Popolnoma je bila razbita loko¬
motiva in 5 vagonov. Na progi Dravograd—
Celje v tunelu Huda Luknja je bil iztirjen
vlak z dvema lokomotivama in 8 vagoni in
težko poškodovan. Promet je stal 2 dni. Mi¬
nerske edinice XI. SNO. brigade Miloša
Zidanška so izvršile veliko sabotažno akcijo
v Oplotnici nad Konjicami na Pohorju. Uni¬
čile so 3 kamione, 3 traktorje, 9 prikolic
za tovorne avtomobile in požgale 3 avtomo¬
bilske garaže. XI. brigada, ki je vodila več
težkih spopadov z Nemci na Pohorju, je uniči¬
la pri postaji Sv. Jedert na progi Slovenj-
gradec—Dravograd 1 km žel. proge. Popolno¬
ma sta bili uničeni žel. postaji Zgornji Dolič
in Dovže pri Slovenjgradcu. Električni daljno¬
vod Trbovlje—Zagorje je bil prekinjen in
vsled tega začasno ustavljeno delo v Zagorju
in Trbovljah.

Minerji kamniško —zasavskega odreda so

Stran 2

VESTNIK

Leto I., štev. 3

na Lokah pri Zagorju uničili kompresor in
ostale rudniške naprave in ustavili rudniški
obrat. V tovarni papirja Bonač v Količevem
pri Domžalah, ki je delala za nemško vojsko,
je bil zaplenjen material.

Edinice Kozjanskega odreda so severno
od Brežic napadle več nemških orožniških
patrol, v Globokem pri Brežicah pa so raz¬
bile oboroženo skupino nemških naseljencev
kočevarjev in besarabcev in jih razbile. Za¬
plenjeno je bilo 14 pušk in precej municije
in opreme.

Primorska

Naše primorske edinice so dosegle velike
uspehe v borbah velikih edinic z nemško
vojsko, več partizanskih odredov in samo¬
stojnih edinic pa je izvršilo celo vrsto samo¬
stojnih uspelih akcij.

Nemško okupatorska postojanka Idrija
je bila blokirana. Pri vdoru v Spodnjo Idrijo
so naše edinice dosegle velik uspeh, pobile
veliko število okupatorskih vojakov in za¬
plenile 1 brzostrelni top z mu- icljo, 3 mi¬
traljeze „Šarac“ in drug material. V borbah
z nemškimi oddelki, ki so prihajali na pomoč
oblegani posadki, je bilo deloma od min,
deloma pa z napadi uničenih 7 nemških
kamionov z vojaštvom. Okupatorska vojska
je skušala razbremeniti Idrijo predvsem iz

iz daljave. S talrim načinom zveze je do
najvišje možne stopnje izvedena poveza¬
nost enot v operaciji in za garantirana
enotnost delovanja.

Da pa bo materijalna zveza vse te po¬
goje lahko izpolnila, moramo imeti dobro
izšolane in v praksi prekaljene zvezni¬
ke: kurirje , telefoniste, radiotelegrafi¬
ste, signaliste, komandirje enot za
zvezo in referente. Zvezniki morajo
postati vzgled požrtvovalnih in hrabrih
partizanskih borcev , mojstri svojega orož¬
ja. Mnogo neprijetnih presenečenj so že
s svojim požrtvovalnim delom preprečili
in zaradi tega marsikje upravičeno po¬
stali ljubljenci enote.

Naša Narodno Osvobodilna Vojska s
ponosom gleda na svoje zveznike in jim
skuša nuditi pri njihovem delu vso možno
podporo , pričakuje pa od njih, da bodo
v korist naše osvobodilne borbe dali vse
svoje moči, vso svojo iznajdljivost. Pomanj¬
kljivosti , ki so posledica, pomanjkanja
gradivu in neizkušenosti kadrov, mcramo
čim preje odstraniti. Ne štedimo z ljudmi ,
ki so zvezi potrebni, naj nam ne bo žal
strokovnjaka, ki nam bo na tem polju reč
koristil, ne plašimo se truda in napora,
da na ta način premagamo pomanjkanje
gradiva/ Zavedajmo se, da so vsi naši
napori usmerjeni v en sam ril j, v zmago
nad sovražnikom in da zveza pri tem
igra zelo veliko in važno vlogo.

Zato mora zveza postati naj¬
močnejše orožje tudi naših ko¬
mandantov/

Major Marjan Dermastja
— Urban

pravca Logatec ln Planina. V borbah na
položajih okrog Idrije je bilo vrženih iz
stroja okrog 150 okupatorskih vojakov.

11. aprila so pričeli Nemci z močno ofen¬
zivo na osvobojeno ozemlje na Primorskem.
V prvih obrambnih operacijah so primorske
edinice v več borbah pobile okrog 300
Nemcev in jih 200 ranile. 7 kamionov z
nemškim vojaštvom je bilo uničenih. Po teh
uspehih je celotna sila več primorskih divi¬
zij izvršila napad na žel. progo od Logatca
do Košane in popolnoma presekala žel. zvezo
na dvotirni progi Ljubljana-Trst. Razrušena
je bila proga na več krajih, razbite kretnice
in tračnice in prekinjeni elektrodaljnovodi.
Nemci so v obrambo te žel. proge poslali v
borbo večje sile, s katerimi so naše edinice
sprejele borbo na sektorju Pivka in na sek¬
torju Idrija- Godovič- Col. Borbe so bile
težke, Nemci so imeli velike izgube v moštvu
in materialu, posebno na sektorju Pivke. Po
borbah je reka Pivka izplavila 40 nemških
trupel. Napadeno je bilo skladišče bencina
v Postojnski jami iu uničenih 800 sodov
bencina. Večje borbe so se vršile tudi pri
Ravnah, južno od Ajdovščine, kjer so na¬
stopali Nemci s tanki in topovi in so bili
prisiljeni se po dvodnevni borbi umakniti.
V vzporednih akcijah med ofenzivo so borci
briško-beneš'<ega odreda uničili pri Moši,
zapadno od Gorice 2 tanka težine po 25 ton
in pri tem ubili 7 Nemcev in 10 ranili.
Minerske edinice XXXI. divizije so pognale
v zrak nemško oficirsko menzo v Trstu. Od
eksplozije je bilo uničenih 180 nemških ofi¬
cirjev in 200 ranjenih. Brezuspešna nemška
ofenziva je prenehala 22. aprila.

Pred ofenzivo so izvršili primorski odredi
in samostojne edinice več uspelih akcij. Na
cesti Idrija-Godovič Logatec so borci dolo¬
mitskega odreda napadli nemško' avtomobil¬
sko kolono, uničili 2 kamiona, ubili 13 in
ranili 4 Nemce. V Trstu so minerji XXXI.
divizije minirali kino dvorano. Mrtvih je bilo
80 Nemcev in 150 ranjenih. Pri Stupici na
cesti od Kobarida proti Čedadu je bil napaden
nemški avtobus in ubitih več Nemcev- Pri
Dolenji vasi na Krasu je bila napadena manj¬
ša nemška skupina. Med Razdrtim in Se¬
nožečami je bila napadena nemška avto¬
mobilska kolona in ubitih več Nemcev, med
njimi 1 oficir SS. Borci italijanskega bataljona
Iriestina d’Asalto so napadli postojanko v
Zagradu pri Rodiku vzhodno od Trsta. V
Ajdovščini je bila napadena nemška vojašnica.
Med Mošo in Cerovim zapadno od Gorice je
bil uničen nemški kamion in 11 nemških
tankistov. V Št. Petru pri Gorici je bila na¬
padena nemška postojanka. Pri Zagori v
dolini Soče severno od Gorice so borci idrij-
sko-tolmirskega odreda napadli avto in ubili
5 Nemcev. Med Komnom in Rihenbergom
na Krasu severno od Trsta je zavozil na
mino nemški kamion z vojaštvom in bil
uničen. Žel. proga Sv. Lucija-Kanal je bila
minirana. Proga Sv. Lucija-Gorica je bila
razrušena in promet prekinjen za 9 dni.
Na žel. progi Trst-Postojna med Št. Petrom
in Košano je bil iztirjen vlak in poškodo¬
vana lokomotiva s 6 vagoni*. Na istem odseku
je bila malo pozneje iztirjena 1 lokomotiva.
Proga Gorica—Podbrdo je bila razrušena v
dolžini 45 m in promet prekinjen za 8 dni.
Elektrarna Log pri Bovcu v Zg. Soški dolini
je bila onesposobljena za obratovanje. Vzpe¬
njačo, ki dela za cementarno v Čedadu, so
naši minerji razstrelili. Pri Trstu med Mav-
hinjami in Devinom je bil prekinjen elekrič-
ni daljnovod. Pri Repentabru, med Komnom
in Rihenbergom, med Branico in Rihenber¬
gom in pri Malih Žabljah pri Ajdovščini
preko Vipave so bili porušeni cestni mostovi.

Borbe na Primorskem se nadaljujejo.

Gorenjska

Edinice XXX. divizije so vodile težke borbe
z Nemci pri Žireh na Gorenjskem in pobile
150 nemških vojakov in oficirjev. Nemci so
se morali vsled pritiska naših edinic umakniti.

Druge gorenjske edinice so napadale
nemške avtomobile na cestah in vršile sabo¬
tažne akcije na okupatorskem prometu,
industriji in železnicah.

V sredi Bleda so gorenjski minerji uničili
nemški tovorni avto. V dolini Kokre so
porušili 3 cestne mostove in prekinili promet.
Pr« Breznici je bila večja borba z nemško
skupino. Pri Gaberku v Poljanski dolini so
bili napadeni Nemci z ognjem iz težkih
bacačev. Pri Zgornjem Karlovcu v bližini
Škofje Loke so naši borci ubili 9 belogardi¬
stov in 13 ranili. V bližini Medna je bil
poškodovan nemški vojaški avtomobil. Pri
Gorjah pri Bledu so bili ubili 4 Nemci in
2 ranjena. V Selški dolini je bila napadena
motorizirana nemška kolona. Na Gaberški
gori ned Poljansko dolino se je vršila večja
borba z Nemci. Od Ztninca proti Škofji Loki
v Poljanski dolini je vodil borbo I. bat. Go¬
renjskega odreda in pregnal Nemce preko
Sore. V Lescah je bil uničen nemški poštni
urad in zaplenjena imovina. Sovražnikova
postojanka v Žirovnici je bila napadena. V
koloni, ki je prišla na pomoč iz Radovljice,
so bili 3 kamioni poškodovani in ubitih več
nemških policistov. Pri Kranju so minerji
Gorenjskega odreda pognali v zrak 2 avtomo¬
bila nemške policije. Ubitih je bilo 40 Nem¬
cev. Pri Smledniku za Šmarno goro je bil
uničen en avtomobil nemške policije in
ubitih ‘20 SS policistov.

Pri blejski Dobravi so bile minirane
žel. kretnice. Poškodovana je bila žel. postaja
Tržič. Na progi Ljubljana—Kamnik je bila
popolnoma uničena 1 lokomotiva in 6 va¬
gonov.

Med Kamno gorico in Kropo je bilo uni¬
čenega 2 km telefonskega voda. Med Medvo¬
dami in Babjim dolom je bila prekinjena
telefonska zveza. Na liniji Ljubljana Kranj
je bil uničen telefonski vod na dolžini 1 km.

Istra

Edinice Istrskega odreda so izvršile uspe¬
šen napad na skupino nemških financarjev
in ubile 6 Nemcev. 1 pa zajelo. Zaplenile so
več pušk in municije. Miuerji Istrskega
odreda so iztirili tovorni vlak med Divačo
in Št. Petrom na progi Ljubljana- Trst in
uničili lokomotivo s 24 vagoni.

Notranjska

Napadi naših notranjskih edinic so bili
usmerjeni predvsem na žel. progo Ljubljana
— Postojna iu pa na postojanke, ki to progo
varujejo.

Pri Rakeku je bil iztirjen oklopni vlak in
je v razvalinah našlo smrt okrog 100 nem¬
ških vojakov. Pri Postojni sta bila minirana
oba tira žel. proge, porušeno okrog 100 m
proge in iztirjena in poškodovana 1 lokomo¬
tiva. Pri Logatcu je bil iztirjen 1 tovorni
vlak, lokomotiva in vagoni pa uničeni. Na
odseku Logatec—Planina je bilo porušene 50
m žel. proge. Pri Rakeku so bili iztirjeni 3
vlaki in poškodovane 3 lokomotive in 15 va¬
gonov. Pri Planini je bil 1 vlak nemške voj¬
ske napaden z močnim mitraljezkim ognjem,
iztirjen 1 tovorni vlak z lokomotivo in 10
vagoni in iztirjen 1 oklopni vlak. 4 km od
Rakeka proti Postojni sta bila istočasno iz¬
tirjena 1 tovorni vlak in 1 tank bencinskih
cistern. Nastala je ogromna škoda. Naši boici
so likvidirali stražo na vlakih in ji pobrali
orožje. Zažgali so bencinske cisterne in je v
ogremnem požaru zgorelo 158.000 litrov beu-

Leto I., štev 3

VESTNIK

Stran 3

cina, 1340 litrov strojnega olja, in 1220 kg
maziva. Uničeni sta bili obe lokomotivi in
vsi vagoni. Vsled silne vročine je bila popol¬
noma uničena žel. proga na tem odseku in
vneli so se tudi sosednji gozdovi ob progi.
Promet na progi je popolnoma zastal.

Razen napadov na vlake so bile napadene
še postojanke: Rakek—Srnjak, Pijava Gorica
in Podpeč, ki so postavljene za čuvanje
žel. proge. Razen tega so imele notranjske
edinice| še nekaj spopadov z Rupnikovimi
domobranci, ki so bili v službi varovanja te
proge.

Rušenje žel. proge Ljubljana—Trst se na-
nadaljuje.

Koroška

Naše koroške edinice so zažgale veliko
žago v Koprivni, ki je dobavljala les za me¬
žiški svinčeni rudnik. Vdrli so v Mežico in
sta bila v spopadu ubita 2 SS—ovca. V vasi
Šmarjeta nad Pliberkom so bile v spopadu
zaplehjene 4 puške. Ena četa Vzhodno koroš¬
kega odreda je zažgala električno centralo v
Podpeči, ki je vzdrževala rudniške naprave v
revirju Helena v mežiškem svinčenem rud¬
niku. Med postojankama Koroška Bela in
Železna Kaplja so bile prekinjene telefonske
zveze. V vasi Suha pri Beljaku so borci Za-
padno koroškega odreda napadli nemške
orožnike in nemško deželno stražo.

Dolenjska

Dolenjske divizije so se borile na sektor¬
jih okoli novomeške postojanke in na cesti
Ljubljana— Grosuplje— Lašče— Ribnica —
Kočevje, predvsem na sektorju Pijava gorica
—Turjak—Grosuplje.

Severno od Novega mesta so se vršile
velike borbe IV. brigade z močno nemško

kolono, ki je prodirala ob podpori tankov
in oklopnih avtomobilov. Nemci so vdrli na
Trebelno. Naši so v borbah uničili 1 nemški
tank in 2 motociklja, težko poškodovali 2
tanka in onesposobili za borbo okrog "100
nemških in domobranskih vojakov. Izpadi
Nemcev iz Bele cerkve, Kronova, proti Mirni
peči iz Novega mesta, od Tržišča proti Tre-
belnemu so bili odbiti. Močna nemška kolo¬
na, ki je prodirala iz Novega mesta proti
Šmarjeti, Št. Jurju in Karteljevu je bila po
enodnevnih težkih borbah prisiljena na umik.
MaDjši napadi na domobrance in Nemce so
se vršili nad Št. Vidom, pri Gor. Brezovem
nad Polico, nad Št. Vidom pri Stični in v
Temeniški dolini. Proti jugu je udrla močna
nemška kolona iz Novega mesta in na sektorju
Lakovnice—Podgrad doživela težak poraz.
96 Nemcev in Rupnikovih domobrancev je
bilo ubitih in okrog 50 ranjenih. Že okrog
poldneva so se vse sovražne kolone umaknile
nazaj v novomeške utrdbe. Poškodovana
sta bila 1 tank in 1 kamion in zaplenjena
1 radiostanica in drug material. Pri izpadu
iz Novega mesta proti Toplicam so utrpeli
Nemci 27 mrtvih in 29 ranjeuih, uničen je
bil 1 kamion. Manjši spopadi so bili na
Ruperč vrhu, Sv. Roku. Tu je bil z mitraljez-
kim ognjem poškodovan nemški lovski avion.
Edinice Dolenjskega odreda so likvidirale 2
nemški utrjeni postojanki Zagozd pod Ku¬
mom in Dole pri Tržišču in uničile okrog
50 Nemcev.

19. aprila so naše edinice napadle ribniško
postojanko, udrle v mesto z zelo močno
podporo naše artilerije in vodile ulične borbe.
Nemci in domobranci so imeli veliko število
mrtvih in ranjenih. Vsled intervencije težkih
nemških tankov so morali naši zasedeni del
Ribnice izprazniti. Jugovzhodno od Ljublja¬
ne na Ljubljanskem barju so udrli bataljoni

V. brigade v Ig in pobili okrog 30 ter ujel
23 domobrancev in zaplenili vso njihovo
spremo in orožje. Z nemškimi kolonami, ki
so prihajale iz Ljubljane na pomoč Ribnici,
so se vršile borbe na sektorju Turjak—Pijava
gorica—Grosuplje, predvsem pa na cesti in
ob cesti od Pijave gorice proti Turjaku. Raz¬
bitih je bilo več kolon. 23. aprila so proai-
rali Nemci s podporo 7 tankov in 1 oklopnega
avtomobila in je bilo ubitih okrog 60 so¬
vražnih vojakov in okrog 80 ranjenih. 3 tanki
so bili uničeni in poškodovan 1 tauk in 1
oklopni avtomobil. Borba se je vršila tudi
pri Ponovi vasi jugozapadno od Grosuplja,
kjer so bili Nemci pognani nazaj v izhodišče
z izgubo 15 mrtvih. Železniška proga Gro¬
suplje—Ljubljana je bila na 10 krajih poru¬
šena in iztirjen 1 tovorni in 1 oklopni vlak.

Na ostalih odsekih ob komunikaciji Ljub¬
ljana—Kočevje so bili izvršeni napadi naših
edinic na motorizirane kolone pri Vel. Laščah,
kjer je bil uničen 1 tank, 2 kamiona in 1
avtobus, pri Mali Slevici, pri Ribnici, kjer
sta uničena 2 kamiona in 30 Nemcev ubitih,
pri Rakitnici in pri Žlebiču. Borbe z večjimi
skupinami nemške vojske, ki je nastopala v
obrambo svoje komunikacije, so se vršile
okoli Kota, Nove Štifte, Vel. Lašč, pri Mali
Slevici, pri Želimljah in drugod. Kolona 48
kamionov, 3 težkih tankov in nekaj blindi-
ranih avtomobilov je bila stalno napadana
na poti od Vel. Lašč do Kočevja in nazaj in
je utrpela težke žrtve na materialu in moštvu.

V borbah pri Žlebiču je bil uničen 1 tank.

Na sektorju Žužemberk se vodijo borbe

z domobranci za postojanko v Žužemberku.

V močnem napadu je bil zavzet Cvibelj, po¬
stojanka nad Žužemberkom in onesposoblje¬
nih za borbo okrog 30 domobrancev in nem¬
ških oficirjev.

Major D. Majcen - Nedeljko

Glavni štab
NOV in PO Slovenije,

oddelek za sodstvo,
na položaju, dne 20. IV. 1944

UREDBA

o vojaškem kazenskem sodstvu

Čl. 1

Sodno kazensko oblast za vsa kazniva dejanja vojaškega ali nevojaškega
značaja, ki jih izvrše pripadniki NOV in ciyilne osebe, izyršujejo vojaška so¬
dišča.

Vojaška sodišča.

Čl. 2.

Vojaška sodišča so redna in izredna.

Redna vojaška sodišča so:

1. sodišča prva stopnje: brigadna in odredna vojaška sodišča v vseh bri¬
gadah in odredih ter področna vojaška sodišča pri vseh komandah področij.

2. sodišča drage stopnje: višja vojaška sodišča pri štabih korpusov.

Pri večjih samostojnih edinicah (n. pr. štabnih bataljonih, i. t. d.) se
ustanavljajo redna vojaška sodišča s stopnjo in sestavo brigadnega vojaškega
sodišča.

Izredna vojaška sodišča so: izredna bataljonska sodišča in druga izredna
sodišča, ki jih po potrebi in v posebno važnih političnih in vojaških primerih
postavlja s posebno odredbo Glavni štab NOV in PO Slovenije.

Čl. 3.

Redna vojaška sodišča so sestavljena iz treh članov in njihovih namest¬
nikov, ki jih imenuje Glavni štab NOV in PO Slovenije.

Pri področnih in višjih vojaških sodiščih pri štabih korpusov mora biti
vsaj en član sodišča pravnik, pri ostalih sodiščih »a po možnosti. Te člane
pravnike in njihove namestnike imenuje Glasni štab NOV in PO Slovenije po

lastni izbiri, člane in namestnike brigadnih in odrednih sodišč na predlog
štaba brigade ali odreda, člane in namestnike področnih vojaških sodišč pa na
predlog komand področij.

Predsednik področnega vojaškega sodišča je vsakokratni politkomisar
komande področja, član višjega vojaškega sodišča pri štabu korpusa vsakokratni
politkomisar štaba korpusa.

Štabi in komande, ki predlagajo člane sodišč, morajo upoštevati njihovo
moralno kvalifikacijo, politično zrelost, sposobnost za stvarno presojo in spo¬
znavanje ljudi.

Čl. 4.

V primerih, kadar je bataljon samostojen in nima hitre ali sigurno zveze
s svojo komando in rednim sodiščem, je pristojno izredno bataljonsko sodišče.
To sodišče je sestavljeno iz petih članov in dveh namestnikov (Če je kateri
od Članov sodišča zadržan), ki jih imenuje štab bataljona izmed pripadnikov
bataljona in jih predloži v potrditev brigadnemu odnosno odrednemu sodišču,
katero ima pravico posameznega člana odkloniti ali zamenjati z drugim.

Čl. 5.

Člani sodišč* se morajo sestati takoj po imenovanju in izbrati izmed
sebe predsednika, če ta že ni imenovan. Člani sodišča morejo poslovati, čim
so predlagani za imenovanje.

Čl. 6.

Vsi člani sodišč in njihovi namestniki odgovarjajo za svoje poslovanje
izključno in neposredno Glavnemu štabu NOV in PO Slovenije, ki vrši kontrolo
po oddelku za sodstvo.

Stran 4

VESTNIK

Leto I., štev. 3

Tožilstvo.

Čl. 7.

Pri yseh vojaških sodiščih poslujejo jayni tožilci.

Tožilce in njihoye namestnike postavlja Glavni javni tožilec pri Predsed¬
stvu SNOS.

Vsi tožilci izvršujejo svojo funkcijo neodvisno in so podrejeni izključno
Glavnemu javnemu tožilcu pri Predsedstvu SNOS.

Pristojnost sodišč

1. osebna:

Čl. 8.

Brigadna, odrcdna in izredna bataljonska vojaška sodišča so pristojna
za sojenje vsem vojaškim in civilnim osebam na ozemlju, ki ga brigada, odred
odnosno bataljon kontrolira.

Področna vojnška sodišča izvršujejo sodstvo načeloma nad vsemi osebami
svojih območij razven nad onimi, ki pripadajo brigadam in odredom, če je
zanje pristojno brigadno odnosno odredno sodišče na območju področnega sodišča.

Kadar so vojaške edinice na območja komand področij, odstopajo načeloma
vse kazenske primere civilnih oseb pristojnim področnim vojaškim sodiščem.
Izjemoma postopajo brigadna in odredna sodišča tudi v takih primerih, če so
mora zadeva nujno rešiti, če jo sedež področnega vojaškega sodišča preveč
oddaljen in je promestitev osumljenca iz katorega koli razloga nemogoča ali
znatno otežkočena. O tem odločajo brigadna ali odredna sodišča.

V primerih, kadar brigadno ali odredno vojaško sodišče iz katerega koli
razloga ne more poslovati, odstopi kazensko zadevo sporazumno z javnim to¬
žilcem naj bližjemu področnemu vojaškemu sodišču.

2. stvarna:

Čl. 9.

V pristojnost rednih In izrednih vojaških sodišč spadajo kazniva dejanja:

1. po odloku IOOF o zaščiti slovenskega naroda (vsako sodelovanje z
okupatorjoni, aktiven poseg v borbo na strani okupatorja - bela garda, plava
garda, domobranci —, podpora okupatorju z navajanjem raznih dejstev, ova-
duštvo, oglodušlvo, propaganda in agitacija v korist okupatorja, prostovoljno
dajanje živil ali drugih sredstev okupatorju ali njegovim pomagačem).

2. po odloku IOOF o edini slovenski narodni vojski (organiziranje bele
garde, plave garde, domobrancov in drugih vojaških formacij izven OF in v
nasprotju z NOV in PO Slovenije).

3. zoper narod ali posameznike, ki presegajo navadno prestopke in ne
spadajo pod l.( skrivanje in odtegovanje presežkov žiyil NOV in PO Slovenije,
ne da bi bilo to v namenu koristiti okupatorju, povzročanje poplaha in panič¬
nega razpoloženja, vsako širjenje lažnih in alarmantnih vesti, snovanje roparskih
tolp in ropanje posamezno, tihotapstvo predmetov, ki so važni za NOV in PO
Slovenije, z ozemlja, ki ga obvladajo NOV in PO Slovenije, zločinski poseg y
svobodo poedinca, telesna poškodba težjega značaja, uboj, umor, omejevanje
osebne svobode, tatvina ali poneverba predmetov v vrednosti nad 1.000 Lit,

4. vojaška kazniva dejanja, ki presogajo običajno disciplinsko prestopke
(samovoljna odstranitev iz vojsko, dezertacija, širjenje lažne propagande
nasprotnika v vojski, razkrajanje notranje povezanosti in borbenega razpoloženja
med partizani, nemarno izvrševanje službe, iz katorega izvira večja nevarnost
za skupnost, nepravilno vršenje straže, neizpoljajevanjo vojaških povelj, pasivni
odpor, ki slabi skupno vojaško silo, izdaja, namerno uničevanje borbene sposob¬
nosti sebe ali tovariša, tatvina, uboj, umor, i. t. d.).

5. kazniva dejanja, ki jih navajajo predpisi vojaških in civilnih oblasti.

Kazni in očuvalns odredbe.

ft. 10.

Vojaška sodišča izrekajo sledeče kazni in oČuvalne odredbe:

a) ukor,

b) zaplembo imovine,

c) izgon iz bivališča,

Č) prisilno delo,

d) težko prisilno delo,

e) izgubo državljanskih pravic,

f) smrtno kazen.

Čl. 11.

Zaplemba imovine more obsegati celotno premično in nepremično
imorino obsojenca, njen določeni del, predmet ali več predmetov, more pa
biti izražena tudi z denarnim zneskom. Zapleniti se more tudi tista imovina,
katera bi pripadla obsojencem kot rodbinskim članom po pravilih zakonitega
dednega nasledstva z omejitvijo, da se puste rodbinam obsojencev sredstva za
začasno nujno vzdrževanje, v kolikor so obsojenci po pravilih rodbinskega
prava k temu obvezani.

Čl. 12.

Z izgonom iz bivališča more biti obsojena le oseba, glede katere ugo¬
tovi sodišče, da vrši sovražno propagando ali sicer služi sovražniku, ali če se
je naselila v kraju z namenom vršiti tako propagando in službo. Rodbinski
člani takih oseb se smejo izgnati samo, ako se s sodbo ugotovi, da so sode¬
lovali (pomagali, podpirali) pri takem izdajalskem početju.

Čl. 13.

Kazen prisilnega dela in težkega prisilnega dela se vedno izreka za
nedoločeno dobo.

Pripadniki NOV in PO Slovenije sc lahko obsodijo na ti dve kazni tako,
da bodo kazni nastopili in izdrževali po osvoboditvi slovenskega naroda. Ta
kazen pa jim bo odpuščena pod pogojem, če bodo v času do osvoboditve z
borbo, delom in s svojim vodenjem dokazali, da so se popravili in da zaslu¬
žijo pomilostitev. Taka kazen se more izreči samo v prisotnosti obtoženca.

Ako obsojenec, ko je na prisilnem ali težkem prisilnem delu, pokaže,
da so je popravil in da zasluži pomilostitev, more predlagati komandant, ki
kazen izvršuje, pomilostitev in sicer pri prisilnem delu že po preteku enega
meseca po nastopu ka»ni, pri težkem prisiluem delu pa po preteku dveh me¬
secev po nastopu kazni.

Pomilostitveni predlog izroči komandant prvostopnemu sodišču, ki je iz¬
reklo kazen prisilnega dola, to pa ga predloži višjemu vojaškemu sodišču s pri¬
pombo, ali pomilostitev priporoča ali ne.

0 pomilostitvenem predlogu odloča višje vojaško sodišče.

Čl. 14.

Smrtna kazen se izvršuje s streljanjem.

Čl. 15.

Če zoper obdolženca ni dovolj podlage za obtožbo ali obsodbo, sme sodišče
do pričetka razpravo na tožilčev predlog odrediti oddajo obdolženca v delayski
bataljon.

Rešitev o tem dostavi sodišče pristojni komandi v izvršitev.

Preiskava.

Čl. 16.

Javni tožilec vodi poizvedbe in preiskavo ter zbere celotno dokazno gradivo :

a) po prijavi organov narodne zaščite,

b) po prijavi okrožnih izpostav odseka za notranje zadeve pri Pred¬
sedstvu SNOS,

c) po prijavi pristojnih komand NOV in PO Slovenijo, pripadnikov
NOV in PO Slovenije in civilnih oseb.

č) po nalogu Glavnega javnega tožilca pri Predsedstvu SNOS.

Tožilec sme odrediti aretacijo osumljene osebe. V slučaju pripora so
mora izvesti postopek z največjo naglico.

Čl. 17.

Po končanih poizvedbah in preiskavi vloži javni tožilec obtožnico pri
predsedniku sodišča, če pa ni podlage za kazenski pregon, predlaga ustavitev
postopanja. 0 tej ustavitvi izreče sodišče obrazloženo rešitev, ki jo dostavi
obdolžencu in prijavitelju, ako jo zahtevata.

Razprava.

Čl. 18.

Razprava je javna.

Sodišče sme javnost izključiti iz važnih vojaških ali javnovarnostnih
razlogov.

Čl. 19.

Sodišče sme razpravljati v odsotnosti obtoženca.

Sodišče mora o vsaki razpravi voditi zapisnik, ki ga podpišejo vsi Člani
sodišča.

Čl. 20.

Obtoženeo ima pravico izbrati si branilca.

Branilec je lahko vsakdo, ki ni po svoji moralni kvalifikaciji od tega
izključen.

Leto I., štev 3

VESTNIK

Stran 5

Sodba.

Čl. 21.

Sodišče izreke sodbo po tajnem posvetovanja, ko oeeni vse dokazno gradivo
po svobodnem prevdarkn. Za izrek kazni zadostuje že samo priznanje obtoženca
pred sodiščem. Sicer pa sodišče pri ugotavljanju krivde ni vezano na nikakršno
dokazno pravilo. Izbira kazni in očuvalnih odredb je v celoti prepuščena sodišču
in se more več kazni in očuvalnih odredb izreči druga poleg druge, v kolikor
se medsebojno ne izključujejo.

Sodišče izreka sodbe „V imenu slovenske narodne oblasti".

Izrek sodbe mora biti obrazložen.

Čl. 22.

Izredno bataljonsko sodišče mora ob predložitvi spisa brigadnemu ali odredne-
mu sodišču v pregled posebej obrazložiti, zakaj je poslovalo. Brigadno ali odredno
sodišče ocenita za ysak primer posebej obrazložitev izrednega bataljonskega so¬
dišča, zakaj je moralo po lovati.

Pravna sredstva.

Čl. 23.

Zoper sodbo prvostopnega sodišča je dopustna pritožba na višje vojaško
sodišče. Pritožbo smela vložiti obsojenec in javni tožilec.

Dokler traja vojna, sme obsojenec vložiti pr.tožbo le, če je obsojen na
smrtno kazen.

Javni tožilec sme vložiti pritožbo v vsakem primeru tako v škodo, kakor
v korist obsojene osebe.

Zoper sodbe izredaih vojaških sodišč, ki so postavljena s posebno odredbo,
ni pravnega sredstva.

Čl. 24.

Višje vojaško sodišče razpravlja in odloča v nejavnih sejah in prvo¬
stopno sodbo potrdi, spremeni ali razveljavi. V slučaju pomanjkljivosti postopanja
sodbo razveljavi in stvar pošlje prvostopnemu sodišču v ponovno razpravo in
razsojo ali pa izda odločbo samo po dopolnitvi postopanja.

Odločba višjega vojaškega sodišča je dokončna.

Milostna prošnja

Čl. 25.

Na smrtno kazen obsojeni sme vložiti milostno prtšnjo na Predsedstvo
SNOS.

Izvršitev sodbe

Čl. 26.

čim je sodba pravnomočna, jo prvostopno sod šča takoj dostavi pristojni
komandi v izvršitev.

Če nikakor ni mogoče počakati z izvršitvijo kazni (vojaške operacije,
varnostni razlogi), sme prvostopno sodišče sporazumno z javnim tožilcem, ne

da bi čakalo na pravnomočnost sodbe (na rešitev vloženega pravnega sredstva)
ali rešitev milostne prošnje, dostaviti sodbo pristojni komandi v izvršitev.

V takem primeru mora prvostopno sodišče višjemu vojaškemu sodišču
nemudoma pismeno obrazložili, zakaj je odredilo takojšnjo izvršitev kazni.

Objava sodbe

Čl. 27.

Sodišče odredi objavo važnejših sodb. Če je obsojenec pripadnik JiOV in
PO Slovenije, se sodba objavi pri vseh edinicah komande, ki ii pripada, če
pa je civilna oseb«, v krajih njegovega bivališča na krajevno običajen način.

Spisi

Čl. 28.

Vsako sodišče mora voditi kazenski vpisnik.

Področna vojaška sodišča hranijo vse kenčane spise v svojem arhivu, vsa
ostala vojaška sedišča pa jih pošiljajo v arhiv Glavneran štabu NOV in PO
Slovenije, oddelku za sodstvo.

Prehodne in zaključne odredbe

Čl. 29.

Dokler ne začnejo poslovati višja vojaška sodišča pri štibih korpusov,
posluje Višje vojaško sod'šče pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije kot
sodišče druge stopnje po tej uredbi.

Za vojaška sodišča edinic, ki ne spadajo v sestav korpusov, je sodišče
drnge stopnje višje vojaško sodišče pri štabu korpusa, na čigar območju so te
edinice.

Za vojaška sodišča IV. operativne zone posluje kot sod šče druge stopnje
višje vojaško sodišče pri štabu VII. korpusa NOV in POJ.

Dokler se ne ustanove posebna častna sodišča za oficirje NOV in PO
Slovenije, so pristojna za sojenje kaznivih dejanj oficirjev vojaška sodišča po
tej uredbi.

Čl. 30.

Ko dobi ta uredba obvezno moč, prenehajo veljati:

1. Pravilnik o organizaciji in poslovanju brigadnih in odrednih vojaških
sodišč z dne 16. X. 1943 s spremembami z dne 19. I. 1944 (Prav. BOVS);

2. Pravilnik o organizaciji in poslovanju področnih vojaških sodišč z dne
20. IX. 1943 s spremembo z dne 19. I. 1944 (Prav. PVS);

3. Pravilnik o organizaciji in pi slovanju Višjega vojaškega sodišča z dne
20. IX. 1943 (Prav. VVS).

Čl. 31.

Ta uredba dobi obvezno moč z dnem objave v Vestniku Glavnega štaba NOV
in PO Slovenije.

Smrt fašizmu — svobodo narodu 1

Politkomisar: Komandant-general major:

B. Kraigher, I. r. Rozman Franc, 1. r.

Pomočnik načelnika za sodstvo
kapetan:

Šegedin Jože, 1. r.

Glavni štab NOV in PO
Slovenije
Dne 1. maja 1944.

Št: 61-44

UKAZ

o uvedbi slovenskega poveljevanja v naši Narodno Osvobodilni Vojski

in Partizanskih Odredov

V skladu s sklepi AVNOJ-a o nacionalni enakopravnosti narodov Jugoslavije (er nujnim zahfe*
vam naše razvijajoče se Narodno Osvobodilne Vojske, se s 1 .  majem 1 944. uvedejo slovenska povelja.
Odlok stopi v veljavo takoj.

Štabi in komande skrbijo za to, da se slovensko poveljevanje v naši vojski postopoma izvrši

do \.  julija f. 1.

Smrt fašizmu — svobodo n arodu !

Politkomisar:

Boris Kraigher 1. r.

Komandant, generalmajor:

Rozman Franc 1. r.

Leto L, štev. 3 VESTNIK  Strj»n §

.  —- ■■■■ — .■ ■ . ... » . p« - '-».v  »jj t r.ivyz^ zrz&rr ztt ~ ? ?y rzT m * ^^J r ^

Glavni javni tožilec
pri Predsedstvu SNO§

21. IV. |944

Opr. $t. 4-44

ODREDBA

o postavitvi javnih tožilcev pri vojaških sodiščih NOV in FO Slovenije

Na podlagi čl. 3 Odloka o postavitvi in pristojnosti Glavnega javnega tožilca pri Predsedstvu
SNOS z dne j 2. marca 1944

postavljam:

1.  Tov. Vivodo Marjana, za javnega tožilca pri Višjem voj. sodišču VII. Korpusa NOV in POJ;

2. Tov. dr. Božo Kobeta, za javnega tožilca pri Višjem voj. sodišču IX. Korpusa NOV in POJ;

3. Tov. dr. Jožefa Žabkarja, za javnega tožilca pri vojaških sodiščih XV.Divizije NOV in POJ;

4. Tov. Kramarja  Lojzeta, za javnega tožilca pri voj. sodiščih XVIII. Divizije NOV in POJ;

5. Tov. dr. Marjana Šobra,  za javnega tožilca pri voj. sodiščih XXX. Divizije NOV in POJ’<

6. Tov. Dolharja  Alfonza, za javnega tožilca pri voj. sodiščih XXXI. Divizije NOV in POJ.

Smrt fašizmu — svobodo narodu!

Glavni javni tožilec, major:

Dr. Vito Kraigher L r.

Glavni šfab NOV in PO
Slovenije
Dne 1. maja 1944.

Št.: 62-44

UKAZ

o odvzemu čina

S sodbo brigadnega vojaškega sodišča IV. SNOU brigade „Mafija Gubec", z dne 31. 3. 1944.
opr. štev. BVS 16-44,  ki jo je potrdilo Višje vojaško sodišče s svojo sodbo z dne 5. 4. 1944,  opr. štev.
VVS 395*44, je bil tov. Črček Peter,  roj. 18.6. 1907. v  Mokronogu, krojač itd. obsojen zaradi izsiljevanja
in tatvine na kazen ukora in težkega prisilnega dela po osvoboditvi.

Ker je tov. Črček Peter zakrivil navedeno nečastno dejanje, se mu odvzame njegov čin
narednika.

Ukaz izvrši šfab IV. SNOU brigade pred zborom bataljona.

Smrt fašizmu — svobodo narodu!

Politkomisar:

Boris Kraigher 1. r.

Komandant, generalmajor:

Rozman Franc 1. r.

Loto I., štev. 3

VESTNIK

Stran 7

Glavni štab NOV in PO
Slovenije

Dne 16. aprila 1944.

Štev.: 64-44

UKAZ §t. s

o imenovanju in napredovanju podoficirjev NOV in PO Slovenije

V čin starejšega vodnika:

494. Cerar Gašper, vodnik zaščitne čete štaba IV. operativne zone.

495. Trebušar Ivan, vodnik kurirskega voda IV .operativne zone*

496. Somšek Ivan, bataljonski intendant VI. SNOU brigade.

497. Zaletelj Jože, namestnik komandirja čete VI. SNOU brigade.

498. Mahnič Franc, namestnik komandirja čete VKO. (Vzhodno
Koroškega Odreda.)

499. Knez Franc, namestnik komandirja čete VKO.

500. Konečnik Albert, namestnik komandirja četo VKO.

501. Djurakovič Jelisava, bolničarka na postojanki SVPB R.

502. Cvar Jože, ekonom postojanke SVPB R.

503. Mavec Franc, invalid na postojanki SVPB R.

504. Škraba Jaka, pomočnik vodje konjušnice pri Glavnem štabu
NOV in POS.

505. Križaj Ivan, ekonom pri upravi SVPB.

506. Becele Janez, vodja gradbene ekipe pri SCVPB.

507. Logar Nace, vodja čevljarske delavnice pri Glavnem štabu
NOV in POS.

508. Košmerlj Anton, vodnik v zaščitnem bataljonu štaba VII.
korpusa.

509. Slak Anton, komandir partizanske straže komande mesta
Žužemberk.

510. Kovač Leopold, vodnik partizanske straže v Ribniškem voj¬
nem področju.

511. Sladič Anton, vodnik partizanska straže pri Komandi mesta
Grosuplje.

512. Mavser Julka, bolničarka pri Komandi mesta Novo mesto.

V cin vodnika:

338. Lučovnik Rudolf, šef administracije štaba IV. operativne zone.

339. Požaršek Franc, voduik za zvezo pri štabu IV. operativne zone.

340. Stare Albin, intendant bataljona v IV. SNOU brigadi.

341. Kobivšek Ivan, vodnik mitraljezkega voda v IV. SNOU brigadi.
Š42. Vinko Stančič, vodja oddelka SCVPB.

313. Cerar Ciril, vodja skladišč pri ekonomskem oddelku Glavne
ga štaba.

344. Dolar Branko, član osobja na postojanki SCBPB R.

345. Grajš Ivan, komandir s raže na postojanki SVPB R.

346. Japelj Jože, član osobja postojanke in kurir v upravi SVPB R.

347. Tomšič Zvonko, pomočnik v ekonomskem oddelku Glavnega
štaba.

348. Mihelčič Janez, vodja delavae ekipe v SVPB S.

349. Sitar Pavla, bolničarka na oddelku SVPB.

350. Ivančii Jože, kurir pri sanitetnem oddelku Glavnega štaba.

351. Jakša Pavel, kurir pri štabu VIL korpusa.

352. Orlič Leopold, kurir pri štabu VII. korpusa.

353. Šmid Marjan, radiotelegrafist pri štabu VII. korpusa.

354. Frantar Anton, kurir pri štabu VIL korpusa.

355. Janič Djuro, kurir na t. 20.

356. Valant Jože, kontrolor v Novomeškem vojnem področju.

357. Poderžaj Franc, administrator na Komandi mesta Grosuplje.

V cin mlajšega vodnika:

198. Kraker Anton, intendant bataljona XI. SNO brigade.

199. Gukolj Pavel, kurir relejne slanice.

200. Cerar Ivan, kurir relejne stanice.

201. Udovič Jernej, kurir relejne stanice.

202. Zaplotnik Vinko, vodja kuhinjo na postojanki SVPB R.

203* Pezdirc Alojz, kurir relejne stanice.

204. Žlogar Jože, kurir relejne stanice.

205. Klančar Jože, vojaški referent na oddelku SCBPB S.

206. Špeh Jože, vojaški referent na oddelku SCVPB S.

207. Murovič Roza, bolničarka na oddelku SCVPB S.

208. Mavsar Polde, član osobja SCVPB S.

209. Čopič Franc, skladiščnik SCVPB S.

210. Kandare Franc, nakupovalec pri upravi SVPB S.

211. Vrhovec Lojze, voznik pri SVPB S.

212. Petrič Jože, nakupovalec pri SVPB S.

213. Hace Franc, nakupovalec pri SVPB S.

214. Ferjan Ignac, v gradbeni ekipi SVPB.

215. Svetek Srečk©, v gradbeni ekipi SVPB.

216. Bradač Janez, v gradbeni ekipi SVPB.

217. Sterle Jaka, kurir pri Komandi mesta Kočevje.

218. Levstik Ivan, komandir pri Ribniškem vojnem področju.

219. Cerar Anton, telefonist pri Ribniškem vojnem področju.

220. Obranovič Miha, voduik za zveze pri Ribniškem vojnem
področju.

221. Peterlin Franc, nam. komandirja partizanske straže Komande
mosta Vel. Lašče.

222. Puikat Janez, mitraljezec partizanske straže Komande mosta
Vel. L šče.

223. Kobljer Ivan, obveščevalec in referent za kadre pri Novomeš¬
kem vojnem področju.

224. Fink Marjan, desetar partizanske straže Komande mesta
N ;vo mesto.

V čin desetarja:

198. Kolarič Dušan, kurir postojanke SVPB R.

199. Bene Peter, kurir relejne stanice.

200. Hace Franc, ekonom oddelka SCBPB.

201. Mavec Janez, kurir  pri upravi SVPB S.

202. Matko Vida, pomožno osebje v SVPB.

203. Bajič Jure. v gradbeni ekipi SVPB.

204. Košir Franc, v gradbeni ekipi SVPB.

205. Perše Ignac, v gradbeni ekipi &VPB.

206. Kunc Miljana, bolničarka v Ribniškem vojnem področju.

207. Kramarič Franc, kurir v Ribniškem vojnem področju.

208. Pečnik Anton, mitraljezce partizanske straže Stari trg.

Smrt fašizmu — svobodo narodul

Politkomisar:

Boris Kraigher, !. r.

Komandant, generalmajor:

Franc Rozman, 1. r.

Stran 8

vestnik



Leto I, štev. 5

ag.:u'  ’ ;jaj".fc., ' W8jM

O

514.

515.

516.

517.

518.

519.

520.

521.

522.

523.

524.

525.

526.

527.

358.

359.

360.

361.

362.

363.

364.

365.

Olavni štab NOV in PO
Slovenije
Dne 18. aprila 1944,

Štev.; 65-44

UKAZ st. 9

imenovanju in napredovanju podoficirjev NOV in PO Slovenije

V čin starejšega vodnika:

Novak Ludvik, vodnik komore zaščitne čete štaba XV. divi
zije.

Murn Avgust, vodnik 4. baterije artilerije XV. divizije.
Krstinc Jakob, vodnik 2. baterije artilerije XV. divizije.
Pirnat Stanislav, vodnik voda za zvezo Dolenjskega Odreda.
Jenko Jožef, desetar v minerskem vodu Dolenjskega Odreda.
Kure Stanko, vodnik v zašč. četi štaba XV. divizije.

Ilovar Franc, nam. komandirja mitraljezkega voda zašč. bat.
artilerije XV. divizije.

Cvetan Matija, intendant zašč. bataljona artilerije XV. divizije.
Umek Jožef, vodnik v V. SNOU brigadi.

Pipinič Rajko, vodnik protitankovskega oddelka IV. SNOU
brigade.

Kepic Jožef, referent za kadre v IV. SNOU brigadi.

Sašek Ivan, referent za kadre v Dolenjskem Odredu.

Jakin Augelo, član kulturnega odseka Dolenjskega Odreda*
Zagorja Karel, vodnik v Dolenjskem Odredu.

V čin vodnika:

Vrhovšek Jože, nam. komandirja baterije XV. divizije.
Krašovec Janez, vodnik obvešč. voda Dolenjskega Odreda.
Fene Janez, v. d. nam. komandirja v XV. diviziji.

Teropšič Alojzij, vodnik zašč. bataljona artilerije XV. divizije.
Albreht Jože, desetar baterije v XV. diviziji.

Gempelj Stane, obveščevalec v XV. diviziji.

Spelar Franc, desetar obvešč. čete XV. divizije.

Godec Alojzij, obveščevalec v XV. diviziji.

366. Možina Anton, telefonist v IV. SNOU brigadi.

367. Eržen Janko, obveščevalec v XV. diviziji.

V čin mlajšega vodnika:

225. Kozina Jože, vodnik v II. divizionu artilerije XV. divizije.

226. Peskar Alojz, vodnik v II. divizionu artilerije XV. divizije.

227. Kordiš Ludvik, desetar v II. divizionu artilerije XV. divizije.

228. Cesar Jože, vodnik komore v II. divizionu artilerije XV. divizije.

229. Štrožak Franc, vodnik v II. divizionu artilerije XV. divizije.

230. Mahkovec Franc, desetar v minerskem vodu Dolenjskega
Odreda.

231. Radovič Matija, kurir v štabu XV. divizije.

232. Knaus Ludvik, kurir v štabu XV. divizije.

233. Štih Božidar, desetar v II. divizionu artilerije XV, divizije.

234. Mirtič Mirko, kurir v štabu XV. divizije.

235. Žitnik Alojz, kurir v štabu XV. divizije.

236. Vučina Albin, kurir v štabu XV. divizije.

237. Gornik Anton, vodnik v IV. SNOU brigadi.

238. Zupančič Jože, šef administracije v IV. SNOU brigadi.

239. Potočar Anton, ekonom štabne čete IV. SNOU brigade.

V čin desetarja:

209. Okoren Jožef, kurir v Dolenjskem Odredu.

210. Avsec Alojzij, desetar mitraljezkega voda v XV. diviziji.

211. Plaveč Anton, desetar v 1. bateriji artilerije V. SNOU brigade«

212. Tratnik Stane, poslužilec pri topu v V. SNOU brigadi.

213. Rozman Peter, borec v 1. bataljonu V. SNOU brigade.

Smrt fašizmu — svobodo narodu 1

Politkomisar:

Komandant, generalmajor:

Boris Kraigher 1. r.

Franc Rozman 1. r.

Glavni šfab NOV in PO
Slovenije
Dne 26. aprila 1944.

Štev.: 66-44

UKAZ št. 10

o imenovanju in napredovanju podoficirjev NOV in PO Slovenije

V čin starejšega vodnika:

529* Homšak Franc, desetar v VI. SNOU brigadi.

530. Bojda Franc, vodnik v VI. SNOU brigadi.

531. Burgar AQdrej, namestnik komandirja Čete v VI. SNOU brigadi.

532. Golob Ivan. četni obveščevalec v VI. SNOU brigadi.

533. Kosmatin Jože, vodnik v VI. SNOU brigadi.

534. Repas Anton, vodnik v VI. SNOU brigadi.

535. Merčnn Andrej, vodnik v VI. SNOU brigadi.

536. Svetlin Vladimir, interdant bataljona v XI. SNOU brigadi.

537. Marselj Ivan, vodnik 1. čete 2. bataljona XI. SNO brigade.

538. Jakšič Milan, vodnik 2. voda 3. bataljona XI. SNO brigade.

539. Slemenik Fridi, vodnik 1. bataljona Vzhodno Koroškega Odreda.

540. Zalaznik Marko, vodnik v 2. bataljonu Vzhodno Koroškega
Odredu.

541. Pisar Alojz, vodnik 1* čete 1. bataljona Vzhodno Koroškega
Odreda.

542. Savine Ivan, vodnik 2. čete 2. bataljona Vzhodno Koroškega
Odreda.

543. Osterman Stane, obveščevalec obvešč. voda XIII. SNO brigade.

544. DoboviČnik Martin, komandir štabne patrole XIV. divizije.

545. Bambič Jože, kurir štaba XIV. divizije.

546. Zbačnik Alojzij, kurir v štabu XIV. divizije.

547. Lovše Franc, vodnik 1. čete 2. bataljona XIII. SNO brigade.

548. Janežič Frane, vodnik 1. čete 1. bataljona XIII. SNO brigade.

549. Bartolj Teodor, administrator 1. bataljona XIII. SNO brigade.

550. Brance Vinko, mitraljezec 1. čete 1. bataljona XIII. SNO brigade.

551. Jaklič Janez, vodnik 1. čete 1. bataljona XIII. SNO brigade.
652. Vidmar Anton, komandir 1. čete 1. bataljona Dolomitskega

Odreda.

Leto I M  št. 3

VESTNIK

Str. 9

553. Kenda x\lojz, kurir v štabu IX. korpusa.

554. Pretekel Anton, nam. komandirja čete v 1. bataljonu III. SNOU
brigade.

555. Božič Stanko, namestnik komandirja čete v 3. bataljonu IIT.
SNOU brigade.

556. Furlan Pepi, nam. komandirja čete v 3. bataljonu III. SNOU
brigade.

557. Bizjak Slavko, vodnik v 1. bataljonu III. SNOU brigade.

558. Prezlj Franc, vodnik v 1. četi 1. bataljona III. SNOU brigade.

559. Čeferin Franc, vodnik v 1. bataljonu III* SNOU brigade.

560. Belinger Adolf, vodnik v 3. bataljonu III. SNOU brigade.

561. Simčič Rudolf, vodnik v 3. bataljonu III. SNOU brigade.

562. Ivančič Ivan, vodnik v 2. četi 4. bataljona III. SNOU brigade.

563. Janežič Franc, nam. komandirja 2. čete 1. bataljona XVII.
SNO brigade.

564. Dobrič Teodor, nam. komandirja 1. čete 2. bataljona XVII.
SNO brigade.

565. Vidmar Milan, nam. komandirja 3. čete 2. bataljona XVII.
SNO brigade.

566. Ipavec Jože, vodnik v 1. četi 2. bataljona XVII. SNO brigado.

567. Bratina Franc, nam. komandirja čete v XIX. SNO brigadi.

568. Čehovin Viktor, nam. komandirja čete v XIX. SNO brigadi.

569. Melja Franc, vodnik v XIX. SNO brigadi.

570. Slejko Rado, vodnik v XIX. SNO brigadi.

571. Rupnik Ludvik, obveščevalec 2. bat. Dolomitskega Odreda.

572. Vončina Peter, nam. komandirja 1. čete Idrijsko Tolminske¬
ga Odreda.

573. Glasar Jožef, komandir komore v 4.bat. III. SNOU brigade.

574. Okroglič Ivan, vodnik v 1. bat. III. SNOU brigade.

575. Bucik Stanislav, intendant 1. bataljona lil. SNOU brigade.

V čin vodnika:

368. Pavšič Franc, vodnik komore v 1. bataljonu III. SNOU brigade.

369. Maver Avguštin, vodnik v l.četi 1. bataljona III. SNOU brigade.

370. Gorjanc Viktor, vodnik v 3. bataljonu III. SNOU brigade.

371. Čarman Anton, desetar 2. čete 3. bat. Gorenjskega Odreda.

372. Košenina Jože, desetar v 1. četi 3. bat. Gorenjskega Odreda.

373. Čarga Karlo, vodnik v 1. bataljonu III. SNOU brigade.

374. Gorjup Anton, desetar v 1. četi 1. bat. III. SNOU brigado.

375. Jamšek Milan, obveščevalec 1. čete 1. bat. IH. SNOU brigade.

376. Šega Jakob, vodaik v 1. četi 4. bat. III. SNOU brigado.

377. Križman Jože, vodnik v 1. četi 4. bat. III SNOU brigade.

378. Komar Milko, desetar prateče četo Ul. SNOU brigade.

379. Vodopivec Silvan, desetar 3. hrt lil. SNOU brigade.

380. Drnovšek Vid, vodnik minerskega voda 1. čete 1. bataljona
XVII. SNOB.

381. Lalic Ibro, vodnik prnteČega voda XVII. SNO brigade.

382. Dilberovic Fehim, voduik 1. čete 1. bat. XVII. SNO briga le.

383. Rijavec Jože, vodnik v XIX. SNO brigadi.

384. Židanek Srečko, desetar v 2. četi 1. bataljona Zapadno Koro¬
škega Ovlreda.

385. Kobal Cvetko, vodnik šUbuo patrole Dolomitskega Odreda.

386. Kulovec Metod, inštruktor part. straž in vodnik 1. čete 2. bat.
Dolomitskega Odreda.

387. Žbogar Mirko, vodnik 1. čete 1. bat. Dolomitskega Odreda.

388. Turk Franc, voduik v 2. četi 1. bat. Dolomitskega Odreda.

389. Pervanja Alojz, vodnik 2. čete Idrijsko Tolminskega Odreda.

390. Pirc Jože, desetar v 1. Četi Idrijsko Tolminskega Odreda.

391. Kogoj Franc, obveščevalec 1. bataljona III. SNOU brigam*.

392. Žnidaršič Jožef, nam. intendanta 4. bat. III. SNOU brigade.

393. Podgornik Anton, vodnik prateče čete III. SNOU brigade.

394. Tomšič Ivan, vodnik v 3. bataljonu HI. SNOU brigade.

395. Marein Alojz, vodnik v 3. bataljonu III. SNOU brigade.

396. Mavrič Marjan, vodnik v 3. bataljonu III. SNOU brigade.

397. Gabršek Ivan, vodnik v VI. SNOU brigadi.

398. Turk Franc, desetar v VI. SNOU brigadi.

399. Podbevšek Anton, desetar v VI. SNOU brigadi.

400. Rebolj Martin, desetar v VI. SNOU brigadi.

401. Premk Anton, bataljonski kuhar v VI. SNOU brigadi.

402. Tesovnik Jožo, voduik v VI. SNOU brigadi.

403. Tonin Alojzij, desetar v VI. SNOU^ brigadi.

404. Herle Franc, vodnik 1. voda 1. čete 3. bataljona XI. SNO
brigade.

405. Jeromel Jernej (Danko), vodnik v 1. četi 1. bataljona XI.
SNO brigade.

406. Levstik Anton, kurir v štabni patioli XIV. divizije.

407. Vidmar Jože, kurir v štabu XIV. divizije.

408. Sedmak Franc, kurir v štabu XIV. divizije.

409. Mihelčič Tone, obveščevalni vod XIII. SNO brigad?.

410. Žužek Vinko, obveščevalec v obvešč. vodu XIII. SNO brigade.

411. Matah Franc, obveščevalec v obvešč. vodu II. SNOU brigada.

412. Mihelič Lado, vodnik 2. četo 1. bataljona XIII. SNO brigade.

413. Čežek Stanko, desetar v VI. SNOU brigadi.

V čin mlajšega vodnika:

240. Aleš Franc, bataljonski obveščevalec v VI. SNOU brigadi.

241. Kokalj Ivan, desetar v VI. SNOU brigadi.

242. Osejnik Hugo, desetar v VI. SNOU brigadi.

243. Kramar Avgust, desetar v VI. SNOU brigadi.

244. Bojda Milan, četni obveščevalec v VI. SNOU brigadi.

245. Vrtačnik Stanko, desetar v VI. SNOU brigadi.

246. Za val Filip, desetar v VI. SNOU brigadi.

247. Požar Ivan, desetar v VI. SNOU brigadi.

248. Ugovšek Franc, desetar v VI. SNOU brigadi.

249. Križnik Avgust, četni obveščevalec v VI. SNOU brigadi.

250. Habjan FcliifS, vodnik v VI. SNOU brigadi.

251. Volovšek Franc, vodnik v VI. SNOU brigadi.

252. Burkeljca Leopold, desetar v VI. SNOU brigadi.

253. Osena Franc, desetar v VI. SNOU brigadi.

254. Krenker Anton, intendant bataljona v XI. SNO brigadi.

255. Štiftar Jože, iutendaut bataljona v XI. SNO brigadi.

256. Benda Anton, vodnik 1 voda 2. čete 2. bataljona XI. SNO
brigade.

257. Mlačnik Anton, vodnik 2. voda 2. čete 2. bataljona XI. SNO
brigade.

258. Sare Anton, vodnik 2. voda 1. čele 3. bat. XI. SNO brigade.

259. Pisnik Alojz, voduik 1. voda 1. čete 1. bat. XI. SNO brigade.

260. Kanmik Peter, vodnik 2. voda 2. čele 1. bat. XI. SNO brigade.
231. SmoIkoviČ Franc, desetar 1. čete 2. bat. XI. SNO brigade.

262. Koprivnikar Jože, desetar 2. čete 2. bat. XI. SNO brigade.

263. Kopušar Ivan, desetar 2. voda 2. čete 1. bat. XT. SNO brigade.

264. Koren Marjan, desetar 2. voda 2. čete 2. bat. XI. SNO brigade.
205. Rasbornik Jože, desetar 2. voda 2. čete 2. bat. XI. SNO brigade.
366. Čenon Avgust, desetar 1. voda 2. čete 3. bat. XI. SNO brigade.
267. Krasnik Zmagomlr, bolničar 3. bat. XI. SNO brigade.

208. Mihelič Jakob, bolničar 1. bat. XI. SNO brigade.

269. Vogrinc Slavka, bolničarka 2. bat. XI. SNO brigade.

270. Požar Štefan, mitraljezec 2. čete 1. b*t. XIII. SNO brigade.

271. Logar Anton, desetar v 1. bat. III. SNOU brigade.

272. Bavdež Stanko, desetar prateče Čele lil. SNOU brigade.

273. Mesesnel Franc, desetar 3. četo 4. bat. III. SNOU brigade.

274. Hlad Anton, desetar 3. čete 4. bat. III. SNOU brigade.

275. Matjašič Franc, desetar 1. čete 4» bat. IH. SNOU brigado.

276. Križman Anton, desetar 1. čete 4. bat. III. SNOU brigade.

277. Cigoj Franc, desetar 3. čete 4. bat. III. SNOU brigade.

278. Podoreh Alfonz, kurir v 1. bat. III. SNOU brigade.

279. Žitko Bogomir, desetar 2. čete 4. bat. III. SNOU brigade.

280. Božič Cveto, desetar 3. četo 4. bataljona III. SNOU brigade.

281. Križaj Boris, desetar 2. čete 4. bataljona JII. SNOU brigade.

282. Dirnčič Jožo, desetar 1. čete 4. bataljona III. SNOU brigade.

283. Stanz Anton, desetar 1. čete 4. bataljona III. SNOU brigade.

284. Jelen Zvonimir, desetar v l.četi 4. bataljona III. SNOU brigade.

285. Pertovt Emil, desetar v 1. četi 1. bataljona III. SNOU brigade.

286. Boršnik Pavel, desetar 1. čete 1. bataljona III. SNOU brigade.

287. Šuligoj Franc, desetar v 1. bataljonu III. SNOU brigade.

288. Mušič Hilarij, desetar v 1. četi 1. bataljona III. SNOU brigade.

289. Pirih Milan, desetar v 1. bataljonu III. Š&OU brigade.

290. Bavčar Franc, desetar 1. bataljona III. SNOU brigade.

291. Ščukovt Anton, desstar 1. bataljona III. SNOU br gade.

292. Premec Peter, desetar 1. bataljona III. SNOU brigade.

293. Pavšič Cveto, desetar 3. čete 4. bataljona III. SNOU brigade.
264. Lipičnr Albert, desetar 3. bataljona III. SNOU brigade.

295. Škarnbel Milko, desetar 3. bataljona III. SNOU brigade.

296. Čuk Milan, desetar 3. bataljona III. SNOU brigade.

297. Grbec Ludvik, desetar prateče čete III. SNOU brigade.

293. Čermelj Boris, desetar v XIX. SNO brigadi.

299. Hafner Anton, desetar v 1. minerski četi Gorenjskega Odreda.

300. Kogoj Jožef, desetar v 2. četi idrijsko Tolminskega Odreda.

301. Kinke Dušan, desetar v 1. četi 1. bat. Gorenjskega Odreda.

302. Zgonik Alojz, desetar v 3. bataljonu III. SNOU brigade.

303. Simčič Mirko, deselar v 3. bataljonu III. SNOU brigade.

304. Š>rukd Milan, desetar v 3. bataljonu III. SNOU brigade.

305. Humar Stanko, desetar v 1. četi 1. bat. III. SNOU brigade.
306 Tavčar Valentin, desetar v 1. bataljonu III. SNOU brigade.

307. Krivec Stanko, desetar v 1. bataljonu III. SNOU brigad«.

308. Polič Ivan, desetar 1. čele 1. bataljona XVII. SNO brigade.

309. Pertovt Avgust, Četni obveščevalec v 1. bat. IH. SNOU brigade.

310. Jurca Ivan, desetar 1. čete 1. bataljona lil. SNOU brigade.

311. Žbona Viktor, desetar v 1. četi 2. bat. XVII. SNO brigade.

312. Strojin Stanko, desetar v 1. četi 2. bat. XVII. SNO brigade.

313. Rupnik Ivan, desetar pri 1. četi Idrijsko Tolminskega Odreda.