VALVASORJEVA KNJIŽNICA CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 8270 KRŠKO KOLICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67/-051, fax: 61-588 Poštnina plačana pri pošti Krško Agraria, jabolko spora v vojni med Vinom in Kmečko zadrugo: Kdo je in kdo ni oral, sejal in zaposloval STRAN 4 Krajevna skupnost ali občina Senovo na izredni seji OS Krško: Senovčani so se odločili na podlagi dosedanjih izkušenj "Zavedamo se, da bomo z izločitvijo izgubili ogromno, še bolj pa se zavedamo, da smo že doslej izgubili ogromno." Senovo, 9. aprila - "Bojimo se, da ne bomo dobili ničesar, če se bo še naprej delalo tako, če bo odnos še naprej malomaren, kot je bil doslej, in se bo samo čakalo na tisto, kar bo dala država sama od sebe. Dokler nisi ti tisti, ki bo šel na ministrstvo s svojim programom, z zagotovili, da je sklepe sprejel občinski svet (država komunicira samo z lokalno skupnostjo, t. j. z občino, zato je pri delu ne moremo 'preskočiti' niti, če nas ovira) in da bodo uresničeni, se nam iahko zgodi samo nekaj. Država bo čez pet let lahko ugotovila: "Naš program je izčrpan." Na vse dovozne poti, ki so neposredno na eksploatacijskem območju rudnika bodo namestili table "Prehod prepovedan!" in jih ogradili z mrežo. S tem bodo rešili svoj del problemov. Senovo bo pa ostalo brez vsega." Pred leti je krški župan s spremstvom prevozil neasfaltirane ceste bodoče občine Senovo in se zavezal, da bo pospešil njihovo urejanje. Za spomin je ostala tale slika. V imenu Senovčanov govori Tone Petrovič. STRAN 3 Ohranimo preteklost - stopimo v prihodnost 11. festival turističnih podmladkov slovenskih osnovnih šol Danes, v četrtek, 17. aprila, se bo v Kostanjevici na Krki pričel 11. festival turističnih podmladkov slovenskih osnovnih šol, ki ga tokrat pripravljata OŠ Jože Gorjup Kostanjevica in Turistična zveza Slovenije. Uradne otvoritve in odrskih predstavitev se bodo ob 18.30 uri v šotoru pri kostanjeviškem gradu udeležili dr. Marijan Rožič, predsednik TZS, Peter Vesenjak, državni sekretar za turizem ter druge vidnejše politične in kulturne osebnosti Slovenije. Prireditev bosta povezovala Meta Ornik in Robert Bogataj. V popoldanskem času si bodo nastopajoče ekipe ogledale domačo osnovno šolo, njihove mentorje pa bo v cerkvi galerije Božidarja Jakca sprejel krški župan Danilo Siter. Brezina 25a, Brežice Tel: 0608/62-970 ?? 0608/22-747 Bližnji referendum zahteva temeljite pogovore Zupan Jože Avšičje predstavil še letošnji predlog občinskega proračuna, načelnik upravne enote Darko Bukovinski pa zagotavlja, da njihovi delavci niso krivi za zamude pri izplačilih rent žrtvam vojnega nasilja Brežice, 14. aprila - Brežiški župan Jože Avšič in načelnik Upravne enote Darko Bukovinski sta skupaj s sodelavci v ponedeljek povabila na pogovor o aktualnih temah predstavnike javnega življenja, kot so Občinski svet in njegovi odbori ter komisije, politične stranke, gospodarska in obrtna zbornica ter novinarji. Jože Avšič se je najprej dotaknil predloga 1,46 milijard tolarjev "težkega" občinskega proračuna za leto 1997, ki naj bi ga Svet občine obravnaval in sprejel v ponedeljek, 21. aprila na svoji 30. redni seji. Pri tem je znova poudaril , da mora biti proračun uravnotežen z realnimi možnostmi, hkrati pa je dejal, da je že čas za poravnanje starih dolgov, podedovanih od prejšnjega Izvršnega sveta oz. Skupščine, saj to breme že predolgo visinad glavami tistih, ki odločajo o porabi razpoložljivega denarja v občini. Pri tem je Valentin Dvojmoč iz Območne gospodarske zbornice omenil, da bi bilo smotrno del sredstev nameniti tudi razvijanju obrtno podjetniških con, saj prostora za to dejavnost na območju Ljubljane, kamor praktično vsi silijo, že zmanjkuje, občinsko gospodarstvo pa bi s tem veliko pridobilo. STRAN 8 Radanovič Brežice Levstikova 3 8250 Brežice Tel.: 0608/61-065 (prodaja vozil) Tel.: 0608/61 -273 AlIČI (servis vozil) TERME ČATEŽ Topliška c. 35, 8250 Brežice Akcija čiščenja okolja Lovska družina Podbočje pripravlja v nedeljo, 20. aprila 1997, delovno akcijo čiščenja okolja. Že pred leti so si podboški lovci zadali nalogo, da očistijo vsa divja odlagališča odpadkov v svojem lovišču. Naloga vsekakor ni bila lahka, saj je odpadkov v naravi ogromno, kar pa je še posebej zaskrbljujoče, če je med njimi mnogo takih, ki tudi s svojo vsebino nevarno onesnažujejo okolje. Poleg tega lovci opažajo, da nekateri krajani še vedno nevestno odlagajo (predvsem kosovne) odpadke na že počiščena mesta Lovcem torej še nekaj let ne bo zmanjkalo tovrstnega dela, zato so se letos prvič povezali tudi z OŠ Podbočje in bodo delovno akcijo izvedli v sodelovanju s šolarji. Dodamo naj še poziv, ki ga lovci naslavljajo na krajane, da naj vsakdo pripomore svoj delež k čistemu okolju, če že ne drugače, pa vsaj tako, da ne bo neodgovorno odmetaval smeti vanj Lovci LD Podbočje Pričetek gradnje^ telovadnice pri OS Velika Dolina Tudi sama šolska stavba bo adaptirana in dograjena Velika Dolina, 11. aprila - S položitvijo temeljnega kamna seje uradno pričela izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Velika Dolina, s tem pa tudi adaptacija in dograditev same šolske stavbe. Temeljni kamen so ob prisotnosti številnih gostov, predstavnikov Ministrstva za šolstvo in šport RS, občine Brežice, svetov KS Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina, članov različnih šolskih organov, ravnateljev osnovnih šol občine Brežice, izvajalca del in krajanov ter krajank, položili Niko Žibret, podsekretar v Ministrstvu za šolstvo in šport RS, Jože Avšič, župan občine Brežice in ravnatelj OŠ Velika Dolina, Florijan Bergant. Po končanih delih bo tudi povprečno 160 učencev iz 16 vasi v KS Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina pridobilo prostore za izvajanje športne vzgoje, občina pa bo na tem področju na tak način odpravila še zadnjo črno luknjo, saj je bila šola na Veliki Dolini še edina, ki za ta del vzgoje ni imela primernih prostorov. Telovadnico v izmeri 500 m2 uporabne površine bo s šolo povezoval hodnik v katerem bo našla prostore zobna ambulanta. Obnovila in dogradila se bo tudi šolska stavba, tako da bodo zagotovljeni pogoji za realizacijo šolskega programa po novi zakonodaji. Celotna investicija je ocenjena na skoraj 200 mio SIT, od katerih bo polovico zagotovilo ministrsvo za šolstvo in šport, 35 odstotkov občina Brežice, 15 odstotkov pa krajani obeh krajevnih skupnosti, ki so se decembra na referendumu z veliko večino odločili, da bodo ta sredstva zagotovili s samoprispevkom. Izvajalec del je SGP Posavje Sevnica, ki se je zavezal, da bo vsa dela opravil do pričetka novega šolskega leta. Na sami prireditvi ob postavitvi temeljnega kamna pa je direktor SGP Posavje, Karel Makari, ravnatelju šole izročil kot darilo računalnik, kar je bila tudi ponudbena obveza. ISSN 1318-7791 RDd.d. TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d d ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovlnotehna, Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL.: 0608/21-522 > NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321-225 LanGuest d.o.o. računalnikov dstavtSve vašega i na Internet« Tel./fax: 0608/87-568 Mobitel: 0609/625-087 Geri Lekšeje pod krškimi žarometi dobro vozil, le v finalu ga je zapustila sreča. Podobno smolo je imel tudi Izak Šantej (na sliki na čelu skupine), le da mnogo pred finalom, zato tudi slabša uvrstitev od pričakovane. (Foto: Ljubo Potočnik) 9771318779018 DRUGA STRAN NAS GLAS, 14 - 17. APRIL 1997 Novost na slovenskem bančnem trgu Elektronsko bančništvo Hipotekarne DanKe isrezice v r Bazen so mestu delavci Vidma podarili Hipotekama banka d.d. Brežice kot prva uvaja popolnoma novo vrsto bančnih storitev -elektronsko bančništvo (EB). Svojim komitentom omogoča izvedbo finančnih transakcij, ki jih lahko v celot) sami izvajajo preko omrežja internet. Gre za osnovne in največkrat uporabljene bančne storitve, za katere je navadno potrebno zamudno čakanje pred bančnimi okenci. Uporabnikom storitev elektronskega bančništva so te nevšečnosti v celoti prihranjene, saj lahko določene transakcije opravljajo kadarkoli In s kateregakoli osebnega računalnika, povezanega z omrežjem internet. Uporabljana programska in strojna oprema sta zasnovani tako, da nudita največjo zaščito pred nepooblaščenim dostopom do podatkov in Izvajanjem transakcij. Program zazna tudi vsak poskus vdora v sistem in hkrati opozarja na vse sumljive tranakcije. Možnosti zlorabe praktično ni, k čemer pripomore tudi način izvajanja transakcij. Na začetku Hipotekama banka nudi svojim komitentom naslednje storitve elektronskega bančništva: plačevanje obveznosti s položnicami, plačevanje obveznosti z virmani, prenose sredstev med komitentovimi računi, vpoglede v stanja in promet na računih, izpisovanje stanja in prometa preko elektronske pošte, naročanje čekov, vloge zL limit, informacije v zvezi s tečaji valut. Uporabniški program je preprost, tako da omogoča delo vsakemu, ki ima osnovna znanja iz uporabe računalnika in se lahko poveže z omrežjem internet. Pristop zagotavlja varnost, zanesljivost in prijaznost do uporabnika. V Hipotekami banki pričakujejo, da bodo prvi uporabniki iz vrst vseh, ki se aktivno ukvarjajo z računalništvom In pa mlajši poslovneži, katerim je računalnik nepogrešljiv pri njihovem delu. Gtede na izjemno rast uporabnikov interneta, pričakujejo veliko število uporabnikov že kmalu po pričetku komercialne uporabe eiektrnskega bančništva. ELEKTRONSKO BANČIŠTVO V HIPOTEKARNI BANKI - dolg korak na poti v sodobne bančne storitve. In to daleč pred vsemi drugimi bankami. NIŽJE OBRESTNE MERE ZA POSOJILA Banka Celje je ponovno znižala obrestne mere za posojila za pravne osebe, samostojne podjetnike, zasebnike. Posojilo lahko najamete že po obrestni meri odT + 7% dalje. odvisno od dobe vračanja posojila. Prav tako je Banka Celje znižala obrestne mere za stanovanjska posojila. Obrestna mera je T+ 8% za posojila z depozitom oz. T+10% za posojila brez depozita. Obiščite nas in se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe. So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka. K. p banka celje V varnem zavetju tradicije Dvainštirideset let je bazen v Krškem ponujal rekreativnim kopalcem, seveda pa tudi mnogim prizadevnim tekmovalcem, tako plavalcem kot tudi vater-polistom sprostitveni kotiček, kakršnih (vsaj v tistem času) v Sloveniji ni bilo veliko. Ni športnika ali športnega delavca, ki se je kadarkoli ukvarjal s plavanjem, da ne bi poznal tega nekoč impozantnega športnega objekta, saj je bil ta bazen, ne samo v Sloveniji, pač pa daleč naokoli prvi olimpijski bazen z ogrevano vodo. Kaj pa danes? Danes se pred mlado generacijo, pred vse funkcionarje in trenerje Plavalnega kluba Krško, postavljajo nove ovire, žal pa tudi tokrat takšne, ki jih prepletata politika in denar. Kako drugače razumeti zahtevo, da naj občina poskrbi, da bo bazen prešel v njeno last. Tako pač meljejo stečajni in sodni mlini, toda tu ne gre več za pravna vprašanja, za katerimi se nekateri zelo radi skrivajo. Tu gre predvsem za vprašanje RAZUMA in MORALE. Več kot 120 aktivnih plavalcev se upravičeno jezi, saj so oni sami in njihovi starši v veliki negotovosti in strahu pred prihodnostjo. Edini bazen, ki ga mesto premore, bo prodan. Tako je odločil stečajni upravitelj Vidma, ki v svoje delo ne vpleta sentimentalnosti ali drugih podobnih čustev, ampak ravna v skladu z načeli in vrednotami, ki zapovedujejo življenju v naši # občini in državi Sloveniji. V občini Krško je bilo pred leti storjenih premnogo političnih napak, ki so se do sedaj odražale predvsem v gospodarstvu, tokrat pa je namen nekaterih met prodaje, če je bil mestu in občanom v preteklosti že namenjen in tudi podarjen. Ali je res potrebno nekaterim botrom polniti žepe kar dvakrat, prvič pred pol stoletja, danes pa ponovno? Kako lahko davkoplačevalci v naši državi, v tem konkretnem primeru naši občani, kar dvakrat kupijo isto H SO( OPA LISCE JE ZGRADIL DELOVNI KOLEKTIV CEi ULOZE IN PAPIRJA VIDEM KRŠKO CEPITEV USTVARJALNIH SIL GRADITELJEV PROJEKTANT: SLOVENJ)A-PROJEKT , L* H./\ L/1 l fcl.i.^|A * TUDB.PODJETJE PIONIR NOVO MESTO IRADe.PODJETJE SAVA VlDEM-KRgKO VORITEV POSVEČENA 10.OBLETNICI ; OSVOBODITVE 15.5.1955. *& povzročati škodo tudi športnikom. V čigavi lasti je bazen in kdo lahko prpdaja nekaj, kar je že bilo prodano, oddano ali poklonjeno? Kdo lahko prodaja nekaj, kar ni njegovo? Ali je bazen v Krškem res lahko pred- stvar in ali je zakonito od občanov Krškega še drugič zahtevati (občinska) sredstva za nakup bazena, če so zanj že prispevali, pa ne glede na to, ali z delom ali z denarjem? Vodstvo občine Krško je mnenja, da so (kakorkoli že) občani lastnik tega bazena oz., da je bazen v lasti ali v upravljanju Plavalnega kluba Krško. Stvar medsebojnih usklajevanj pa je, ali bodo plavalci na trgu poiskali sponzorje in donatorje za svoj klub ali pa bo za te obveznosti prehodno poskrbela Občina Krško iz svojega proračuna, torej z denarjem vseh davkoplačevalcev. Mislimo, da drugačno reševanje problema, ki se mu pravi "Bazen", ne moremo in ne smemo reševati mimo plavalcev, občanov in vseh tistih, ki so prav tako upravičeni do pomoči, pa če je ta pričakovana od občine ali pa od države. Občina Krško se nikoli ni mačehovsko obnašala do svojih občanov, kolikokrat pa se je tako vedla država, pa lahko presodijo občani sami (stečaji v Krškem, na Senovem, lažnivi programi, druge možnosti,???...) Bazen je tu in ve se komu je namenjen. Naredili bomo vse, da še kako potrebnega denarja za razvoj in investicije v občini Krško ne bomo po nepotrebnem zapravljali. Zavedamo se, da je to naš skupen denar in da je bazen naša skupna dobrina. Nadaljnje politiziranje tega problema bomo razumeli za splošno škodljivo dejanje, kar gotovo grožnja z odvzemom bazena plavalcem tudi je. Urad župana občine Krško V 9 Občni zbor PD Bohor Senovo Na rednem letnem občnem zboru se je v soboto, 12. aprila v planinskem domu na Bohorju zbralo več kot 70 planincev, da bi pregledali opravljeno delo v preteklem letu in opredelili najbolj aktualne naloge za letos. Predsednik društva, Jože Požun, je v uvodnem poročilu predstavil opravljena dela, vezana predvsem na planinski dom na Bohorju, ki so ga lani na novo prekrili in to je bila tudi največja investicija preteklega leta. Ob tem so uredili še plinsko ogrevanje v pritličju novega dela, sanirali vodno zajetje, pripravili parkirne prostore, ki jih bodo letos dokončali. Glavna letošnja investicija pa bo posodobitev kuhinje. Velika pridobitev prejšnjega leta je tudi 2 km asfaltirane ceste od koče do vasi Plešivec. Društvo veliko pozornosti in energije posveča ravno Bohorju, kjer je njihov planinski dom, zato so v poročilih morda nekoliko zapostavljene druge pomembne aktivnosti. Med najpomembneje sodijo tradicionalne akcije: Novoletni pohod na Bohor, Planinski ples, Pohod družin na Bohor (mimogrede - letošnji pohod bo v nedeljo, 20. aprila!), Jezikova in Kostanjeva nedelja, Nočni pohod na Bohor v kresni noči. Barbara Malik, ki je podala poročilo komisije za izletništvo, je poudarila, da so Planinski ples ter Jezikova in Kostanjeva nedelja postale res množihne prireditve, v društvu pa si želijo večji odziv tudi pri tradicionalnih pohodih in izletih. Morda pa smo to že dočakali, saj je bilo na letošnjem novoletnem pohodu okrog 200 ljudi in to kljub slabemu vremenu!! Predsednica komisije je potem še natela vse izlete in povabila, da bi se člani v večjem številu odzvali na letošnje. Program izletov imajo planinci že od decembra in ga tudi že pridno izpolnjujejo. Po poročilih drugih komisij in odsekov, je predsednik društva podelil priznanje dolgoletnemu aktivnemu in prizadevnemu članu Miru Krušiču - Srebrni društveni mentorski znak. Zahvalil se mu je za izjemno pripravljenost za delo v društvu in to od prostovoljnega -udarniškega dela pri koči in na prireditvah, do organizacijskih priprav in vodenja izletov. Sledilo je še poročilo o akciji Prijatelji Bohorja, ki so jo sprejeli na lanskem občnem zboru, letos pa so 21-tim prijateljem Bohorja že podelili simbolična priznanja, to pomeni, da jih je bilo toliko vsaj 12 x na Bohorju, rekorder pa je bil kar 100 x! Na občnem zboru so bila sprejeta nova pravila društva, usklajena z Zakonom o društvih. Osrednja točka minulega občnega zbora je bila nedvomno otvoritev poti in razgledne točke na Koprivniku (uvodno predstavitev je podala Marija Krušič - priloga). Kot v posmeh temu veličastnemu dogodku pa je izzvenel tekst pisma, prošnje in poziva Lovske družine Planina pri Sevnici v zvezi z načrtovanim odprtjem kamnoloma (peskokopa) v Doropolju. Zbrani na občnem zboru - člani PD Bohor in tudi vsi gostje (predstavniki sosednjih PD, Lovske družine Senovo in Turističnega drutva Senovo), so podprli podpisnike pisma in pooblastili Upravni odbor PD Bohor Senovo, da pripravi na osnovi razprave na občnem zboru ustrezno SKUPNO IZJAVO PROTI ODPRTJU PESKOKOPA V DOROPOLJU! Občni zbor je bil zaključen s skupnim pohodom po novi planinski poti do Velikega Koprivnika (984 m nadmorske višine), od koder se ponuja enkraten pogled po obronkih Orlice, vrhovuih Zagorja, Boča, Pohorja, Skute, Grintovca, Kočne in Krvavca. Ob jasnem dnevu in z dobrim daljnoglesdom pa je moč videti tudi vrhove na avstrijskem Koroškem. Krona lepega razgleda pa je Kozjansko. Trgi, vasice in cerkvice se razgrinjajo kot na dlani. Do Velikega Koprivnika je od koče le 20 minut zmerne hoje. Projekt Veliki Koprivnik je bil izveden ob sodelovanju LD Planina pri Sevnici, LD Senovo in PD Bohor Senovo. (Planinsko društvo Bohor Senovo) vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 150 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. & 1fjJi&j NAŠ GLAS, 14 - 17. APRIL 1997 NAŠIH OBČIN Krajevna skupnost ali občina Senovo na izredni seji OS Krško: Senovčani so se odločili na podlagi dosedanjih izkušenj "Zavedamo se, da bomo z izločitvijo izgubili ogromno, še bolj pa se zavedamo, da smo že doslej izgubili ogromno." Senovo, 9. aprila - "Bojimo se, da ne bomo dobili ničesar, če se bo še naprej delalo tako, če bo odnos še naprej malomaren, kot je bil doslej, in se bo samo čakalo na tisto, kar bo dala država sama od sebe. Dokler nisi ti tisti, ki bo šel na ministrstvo s svojim programom, z zagotovili, da je sklepe sprejel občinski svet (država komunicira samo z lokalno skupnostjo, t. j. z občino, zato je pri delu ne moremo 'preskočiti' niti, če nas ovira) in da bodo uresničeni, se nam lahko zgodi samo nekaj. Država bo čez pet let lahko ugotovila: "Naš program je izčrpan." Na vse dovozne poti, ki so neposredno na eksploatacijskem območju rudnika bodo namestili table "Prehod prepovedan!" in jih ogradili z mrežo. S tem bodo rešili svoj del problemov. Senovo bo pa ostalo brez vsega." Tako je predsednik Sveta KS Senovo Anton Petrovič začel svojo pripoved o vzrokih, ki so Senovčane pripeljali do odločitve o ponovnem poskusu, da bi Senovo izločili iz občine Krško: "Vedeti morate, da se je država obvezala tudi, da bo tam, kjer ne bo pokrila uresničitve programa v celoti, skušala pridobiti druge vire financiranja. A nam ne bo prišel nihče ničesar ponujat. Sami si bomo morali izboriti vse in doslej smo (v petih letih) izgubnili že 81 milijonov tolarjev. Kot svet krajevne skupnosti smo sklicali sestanke po vseh krajevnih odborih in ljudje so se opredelili za izločitev krajevne skupnosti Senovo iz občine Krško. Na našo odločitev o tem ni vplivala nikakršna politika in tudi ne pobuda skupine svetnikov o odstopu župana ter spremembah v vodstvu občinskega sveta. Sklep o pridobivanju mnenja krajanov smo sprejeli že 5. oktobra, ker smo že takrat ugotovili, da se župan ne odziva na nobeno našo pobudo." Pobud je menda bilo kar nekaj, tudi tista, da naj župan samo sporoči, kdaj ima čas, pa se bodo predstavniki krajevne skupnosti Senovo zbrali in mu pojasnili svoje težave ter zahteve. Seveda se je Petrovičevo pojasnilo nujno moralo spremeniti v naštevanje argumentov, ki so Senovčane vodili k odločitvi za samostojno občino. Torej: Počasno urejanje ceste in pločnikov skozi center Senovega je samo eden izmed vzrokov. Dela so se vlekla tokliko časa, da je že kazalo, da ceste, pločnika in razsvetljave sploh ne bo. Potem pa so prišle volitve v državni zbor in cesto je bilo treba na vrat na nos končati. Čeprav so kostakovci opozarjali, da tako pa spet ne kaže hiteti z asfaltiranjem pločnikov, ker da se bo izkop za vodovod, ki je pod njimi, še posedal. Anton Petrovič: "Po županovem naročilu, da mora biti pločnik asfaltiran do novembra zaradi otvoritve, so to seveda naredili, a sedaj je taisti pločnik ves zgrbančen, ker so pod asfaltom zaradi posedanja materiala luknje in skušali bomo uveljavljati reklamacijo." Zopet Petrovič: "Tudi z obiskom pri ministru Dragonji smo samo hoteli sprožiti tisto, kar bi že morala narediti občina: navezati stike z ministrstvom za gospodarske dejavnosti in pripeljati na Senovo program, ki bi zaposlil rudarje. Ne pet ali šest, kot to zmorejo sedanji programi, ampak sto delovnih mest. Ne gre namreč samo za prezaposlitev rudarjev ampak za nova delovna mesta in tu dejansko potrebujemo soglasje in podporo ministrstva. Zupan nam je očital, da je za ta obisk izvedel na cesti in da smo šli gor po politični liniji, kar pa sploh ni res, saj bi med nami težko našel eno politično linijo. Delali smo za Senovo. Razgovora se je udeležil tudi gospod Žibre z ministrstva, sicer član nadzornega odbora Rudnika v zapiranju, ki naj bi zagotovil kontinuiteto in izvajanje našega dogovora (nikoli ne veš, kaj bo po volitvah)." Petrovič: "Na Svetu smo se 19. septembra z občino domenili tudi, da bo skušala pomagati reševati probleme, nastale zaradi Metalninega stečaja. Podjetje, ki je nastalo na pogorišču Metalne v stečaju, mora ponovno pridobiti ISO standard in spričevalo za varjenje. To za tako podjetje sploh ni majhen problem, saj je treba odšteti okrog 4 milijone tolarjev. Na prej omenjenem sestanku pri ministru Dragonji so začeli reševati tudi ta problem in kaže, da uspešno." Zopet Petrovič: "Ko je župan izvedel za sklic sestanka, na katerem naj bi se v krajevni skupnosti pogovarjali o pobudi za izločitev Senovega, je izrazil pripravljenost, da bi se seznanil z našimi problemi in zahtevami. Razen analize, ki dokazuje, kako smo v petih letih izgubili prej omenjenih 81 milijonov tolarjev, smo mu našteli še probleme: komunalna infrastruktura, Dom XIV. divizije in prostorska stiska na osnovni šoli, inicialni program Bohor... Te teme smo pisno predlagali za razgovor, potem pa je razgovor v bistvu bil namenjen predvsem temu, da smo župana Siterja In gospoda Baha dve uri in pol seznanjali z našo problematiko, on si je pa vse vestno beležil in skušal odpravljati pripombe z drobtinicami, v smislu, kako so z napori vlagali v rekonstrukcijo ceste. Res je, da so šla občinska sredstva za pločnik in javno razsvetljavo, a narejenega ni toliko, kot bi lahko bilo v tem času. Še vedno imamo preko polovico vseh občinskih cest, ki so na našem področju, neasfaltiranih. Aprila 95 je župan z enajstčlanskim spremstvom prevozil vse te ceste, obljubil je, da se bo potrudil, da bo dal prioriteto urejanju tega področja. V dveh letih smo dobili dva kilometra asfalta. Na področju, ki je demografsko ogroženo! Na sestanku se je župan obvezal, da bo vse našteto preveri I, da se bo osebno zavzel za postavitev terminskega plana za urejanje dokumentacije za področje Senovega, da bo pripravil za sejo občinskega sveta poročilo o uresničevanju sklepov, ki se vežejo na našo krajevno skupnost... V mesecu dni nismo dobili niti ene povratne informacije o tem, kaj je nastalo iz tega razgovora." In še kar Petrovič: "Vemo, da imajo podobne probleme skoraj vse obrobne krajevne skupnosti, ampak pri nas je njihov delež bistveno večji in če jih bomo reševali z dosedanjim tempom, ne bomo imeli (recimo) cest asfaltiranih še 40 let. Na ponedeljkovem sestanku je Silvo Gorenc povprašal tudi, če naš sestanek in akcija pomenita dokončno odločitev in odcepitev. Vsekakor mislimo, da je neumen tisti, ki za seboj dokončno in tesno zaloputne vsa vrata. Končno bomo še vedno ostali v Posavju." In še Petrovič: "Na omenjenem sestanku smo pobarali tudi po uresničitvi dokumenta, ki ga je bil podpisal župan. V njem je zapisana obveznost občine, da bo na področju Senovega dodatno vložila 123 milijonov v infrastrukturo, ki da bo služila kot kvas, na podlagi katerega bomo pridobivali dodatna republiška sredstva. Četudi upoštevamo, da je vlada potem skrčila program pomoči za polovico in če bi tudi občina svoja sredstva razpolovila, bi to še vedno pomenilo 60 milijonov. Osnutek občinskega proračuna pa je za Senovo predvidel še manj, kot bi nam, glede na 14-odstotni delež, pripadalo brez posebne pomoči. Vsaj nesramno je že, če namesto polovičnega deleža sofinanciranja ponudiš bistveno manj, še bolj čudno pa je, če v asfaltiranje ponudiš cesto, za katero država ni nikoli obljubila pomoči, ker ta pač ne leži na eksploatacijskem območju rudnika. Država se je obvezala samo za sanacijo, skupaj z rudnikom smo te ceste postavili v program, potem pa so pristale povsem na dnu programa, spredaj pa so bile one druge. Ko se je rudnik uprl, je bila občinska reakcija: "Dobro, če ne da rudnik, ne damo tudi mi!" Rudnik bi bil pripravljen financirati izdelavo dokumentacije za ureditev kanalizacije in razsvetljave na prizadetem območju, ampak občina je kljub njihovi ponudbi ni naročila. Na koncu lanskega leta je Rudniku ostalo nenačrtovanih 260 milijonov tolarjev, nismo imeli z njimi kaj početi, ker ni bilo nič pripravljenega. Zato trdim, da do danes ni bilo narejenega nič. In nas je samo tega strah, da bomo malomarno čakali na državo." Še vedno Petrovič: "Senovo kot drugo največje središče v občini nima urbanistične zasnove. Torej: tudi če dobimo potencialnega investitorja, ga nimamo kam dati. Imeli smo interesenta, iz Nemčije, lahko bi mu ponudili vsaj t.i. zgornji obrat Metalne, a niso še razrešeni lastninski odnosi. Če ne bo dobil lokacije ali prostorov pri nas, bo šel v Slovensko vas, torej ne le iz kraja, tudi iz občine! Pa bi zaposlil okrog 10 ljudi s svojimi sredstvi, ne s sredstvi državne pomoči. Torej kaže, da se moramo res postaviti na lastne noge, da vsaj ne bomo imeli občutka krivde za stvari, ki kar gredo mimo nas. Slišali smo tudi že izjave članov občinskega sveta, da je treba Senovo črtati iz osnutka občinskega proračuna. Dokler ne bo odcepitve smo sestavni del te občine in bomo udeleženi tudi v njenem proračunu! če bo treba, gremo tudi do ustavnega sodišča. Vse, za kar bomo ugotovili, da nam vtem času ni pripadlo, bo predmet delitvene bilance. Zavedamo se, da bomo z izločitvijo izgubili ogromno, še bolj pa se zavedamo, da smo že doslej tudi izgubili ogromno. Zavedamo se, da imamo ogromno odprtih problemov, ki so slaba dota novi občini, a tudi ne vidimo nikakršnega resnega namena, da bi se problemi reševali vsaj postopoma. Lani smo v Sklad stavbnih zemljišč plačali 26 milijonov, dobili smo jih nazaj 20. Razumemo solidarnost, ampak potem ni čudno, če nam ne sežejo do živega opozorila v smislu: 'Ostali boste brez sredstev nuklearke.' Saj že sedaj dobimo manj, kot vlagamo in o sredstvih nuklearke ne vemo nič." Po Petroviču Petrovič: "Senovska šola je še edina v krški občini, ki uporablja za prevoz otrok 'tamiča'. Razpis za nakup novega kombija ni uspel, ker se je javil (namesto najmanj treh) samo en ponudnik. Rad pa bi videl pogodbo o prevozu otrok z Zaloga, ki jo ima Logis. Trdim namreč, da bi z doslej plačanim denarjem lahko že kupili riov kombi." Petrovič samo še tokrat: "Župan je napovedal tudi že dolgo odlašanega podžupana, zadolženega za intenzivne stike med občino, krajevno skupnostjo, Rudnikom in slovensko vlado. Samo tega se je končno lotil tako, da me je poklical na šolo in me kot predsednika KS vprašal, če imam v mislih kako ime. Nimam ga jaz, imel ga je svet KS in o njem se bomo skupaj dogovarjali tudi v bodoče. Seveda pa je ustrezen človek, ki je bil na voljo oktobra, doslej že našel zase drugo možnost. Potem sem pa slišal hec: 'Toni, ti se verjetno zavedaš, da na občini ne morem več zaposlovati, da je preveč zaposlenih. Skušali bi reševati notranje, nekomu, ki je na občini že zaposlen, bi dali pooblastila podžupana in bi on urejal stvari. Lahko pa se pogovarjava tudi o imenih, saj veš, da moram zaposliti Černeliča. Imamo pa tudi drugo ime, to je Glinšek.' Čeprav sem ga zadnjič prepričeval, kaj vse očita naša krajevna skupnost Glinšku!?" Skratka: popisovanje nepravočasno (ne)rešenih problemov krajevne skupnosti Senovo bi lahko še raztegnili na pomanjkanje prostora na tamkajšnjem pokopališču in neuresničen sklep o odkupu parcel, na prostorsko stisko v osnovni šoli, ki nanjo opozarjajo že peto leto, a se kljub temu Krško ni javilo na razpis za šolski tolar, na težave s šolsko kuhinjo, na načrtovanje urejanja regionalne ceste (CKO) s sredstvi rudnika, na projekt, ki ga ima Fun klub v zvezi z motokros stezo in vodnim turistično športnim programom na Reštanju... Priložnosti za naštevanje še bodo, zato tokrat dovolj. Danes popoldne bo krški občinski svet na svoji izredni seji razpravljal tudi o zahtevi KS Senovo o izločitvi iz občine Krško. (Ika) Plakatiranje v občini Krško Kot posledica tržnega gospodarstva so se tudi v občini Krško pokazale potrebe po javnem obveščanju in reklamiranju. To področje je potrebno urediti tako, da bo videz mesta in ostalih krajev v občini urejen, prometna varnost na nekaterih prometnicah in križiščih pa boljša oz. izboljšana. Ravno zaradi teh razlogov je Občinski svet Občine Krško sprejel Odlok o plakatiranju in koncesiji za plakatiranje v občini Krško (Ur. I. RS 16/97), ki določa pogoje in načine opravljanja plakatiranja kot gospodarske javne službe. Vse fizične in pravne osebe ter samostojni podjetniki, ki želijo imeti novo plakatno mesto ali ga že imajo, bodo odslej dolžni plačati komunalno takso in si pridobiti ustrezno dovoljenje v rokih in na način, kakor je to opredeljeno s sprejetim odlokom. Podrobnejše informacije lahko občani dobijo na Občini Krško na Oddelku za urejanje prostora, varstvo okolja in premoženjskopravne zadeve. Urad župana občine Krško Komunalne takse poslej tudi v občini Krško Občinski svet Občine Krško je 27.2.1997 na svoji seji sprejel Odlok o komunalnih taksah v Občini Krško. S tem odlokom se predpisujejo takse za naslednje predmete, storitve in površine: - za uporabo glasbenih avtomatov in drugih igralnih sredstev v javnih lokalih, - za uporabo javne površine pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinske in turistične dejavnosti na teh površinah, - za začasno uporabo javnega prostora, - za začasno uporabo trgov in drugih javnih površin razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev, - za začasno uporabo javnega pločnika, - za reklamne napise, objave in oglase na elektronskih napravah, panojih, tablah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, - za vitrine, v katerih se predstavlja blago ali dejavnost zunaj poslovne stavbe. Komunalne takse pa ne bodo odmerjene: za primere in storitve, ki se uporabljajo izključno za humanitarne namene, - v primerih, ko je uporaba javne površine že zajeta v vrednosti poslovnega prostora, ki je občinska last, za katerega uporabnik javne površine (kot najemnik poslovnega prostora) plačuje Občini Krško (kot najemodajalcu) najemnino, - v primerih oprostitev, ki so navedene v tarifi komunalnih taks. Komunalne takse se plačujejo po tarifi komunalnih taks. Višina komunalne takse za posamezne predmete oz. storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka in je izražena v številu točk. Vrednost točke znaša: - za območje naselij Krško in Leskovec 7 SIT, - za območje naselij Brestanica, Senovo in Kostanjevica 5 SIT, - za ostala območja 3 SIT. Vrednost točke se usklajuje dvakrat letno s porastom cen na drobno v Republiki Sloveniji. Pri tem velja poudariti, da komunalna taksa ni pavšalna, temveč velja za konkretnega koristnika, ki se ukvarja z dejavnostjo oz. storitvijo, za katero se plačuje komunalna taksa. To ni pavšalna obremenitev ne za podjetje in ne za občane. Občani po tem odloku ne bodo plačevali komunalne takse. Taksirale se bodo tudi dejavnosti, ki nimajo stalnega sedeža na našem območju, kot npr. potujoče trgovine in ostale podobne dejavnosti. Pomembno je vedeti, da so komunalne takse prihodek občinskega proračuna in se z letnim proračunom določi njihova poraba, torej tisti namen, za katerega bodo tako zbrana sredstva iz naslova taks, dejansko tudi porabljena. Urad župana občine Krško . GOSPODARSTVO NAŠ GLAS, 14 - 17. APRIL mT\ OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Avtoprevozniki Za vse naše prevoznike je letošnje leto pomembno zaradi tega, ker si pridobivajo pogoje za prihodnje leto. Pridobiva se t.i. licenca. Ker je eden od pogojev za pridobitev licence tudi preizkus strokovne usposobljenosti, po vsej Sloveniji Območne obrtne zbornice za svoje člane organizirajo seminarje in po njih tudi izpite. Konec marca so v Posavju potekale priprave na preizkus, za 11. april 1997 pa so bili razpisani izpiti za prevoznike Posavja, ki so oddali svoje prijave. Po do sedaj zbranih podatkih in prijavah je bilo udeležencev okrog 300. Preizkus znanja strokovne usposobljenosti je potekal v osnovni šoli Leskovec in do sedaj nimamo podatkov, kako uspešno je preizkus opravljen. Vsi tisti, ki se za ta rok niso odločili ali niso uspeli v tem roku, bodo morali ponovno izpolniti prijave in jih posredovati Komisiji za preizkus v Ljubljano. Pregled obratovalnic V četrtek, 10. aprila 1997, je Komisija za preglede obratovalnic opravila preglede v obratovalnicah na območju občine Brežice, ki so se prijavile za takšen pregled, ker želijo usposabljati učence za poklice avtomehanik, avtoklepar, avtoličar, elektrikar motornih vozil. Pregledane obratovalnice bodo prejele veljavna potrdila o primerni opremeljenosti obratovalnic, poleg tega pa je za izobraževanje učencev nujno še usposabljanje mentorjev s pedagoško andragoško izobrazbo. Prijavnice so v vsaki številki revije Obrtnik in vse zamudnike opozarjamo, da si čimprej uredijo vse potrebno, v kolikor želijo v svojih obratovalnicah vzgajati vajence. Seja članov lokalne pospeševalne mreže V četrtek je v brežiškem Domu obrtnikov potekala seja članov lokalne pospeševalne mreže; to je predstavnikov tistih, ki v občini tako ali drugače skrbijo za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Seja je bila izredno tvorna in je ne samo načela, pač pa tudi začela reševati nekatera temeljna vprašanja. Prisotni so ugotavljali, da je verjetno brežiški sejem obrti in podjetništva primeren za predstavitev dejavnosti konzorcija članov pospeševalne mreže. Agraria, jabolko spora v vojni med Vinom in Kmečko zadrugo: Kdo je in kdo ni oral, seja I in zaposloval GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Kontingenti za uvoz končnih tekstilnih izdelkov GZS Združenje za trgovino je v informacijah št. 15/97 objavilo Razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov za široko porabo v drugem polletju 1997, ki začne veljati z objavo v Gospodarskem vestniku. Rok za vlaganje zahtevkov je 21 dni od dneva objave razpisa v Gospodarskem vestniku. Zahtevke za dodelitev kontingentov je potrebno poslati na GZS -Združenje za trgovino, Slovenska cesta 54/VIII, 1504 LJUBLJANA na obrazcu za vsako carinsko tarifno številko posebej. Kopijo razpisa in obrazec za prijavo ter ostale informacije lahko dobite na GZS OZ Posavje. Poslovanje z BiH Na GZS OZ Posavje razpolagamo z izvlečki iz zakonov BiH, ki urejejo poslovanje tujih pravnih in fizičnih oseb z gospodarstvom BiH dobljenih s strani Privredne komore regije Sarajevo. Gre za: - Zakon o podjetjih ("SI. novine F BiH", br. 2/ 95 i 8/96), - Zakon o bankah ("SI. novine F BiH", br. 2/95 i 9/ 96), - Zakon zunanjetrgovinskega poslovanja ("SI. novine F BiH", br. 2/95), - Zakon o tujih vlaganjih ("SI. novine F BiH", br. 2/95), - Zakon o svobodnih conah ("SI. novine F BiH", br. 2/ 95), - Zakon o prepovedi razpolaganja z imetjem, prepovedi prenosa sredstev in statusnih sprememb pravnih oseb na teritoriju republike BiH ("SI. list RBiH", br. 4/95), - Uredba o vpisu v Sodni register podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ("SI. novine F BiH", br. 10/ 96), - Odlok o pogojih za odpiranje in delo predstavnitev tujih oseb v Federaciji BiH ("SI. novine F BiH", br. 7/95). Vse navedene izvlečke iz zakonov lahko dobite na vpogled pri GZS OZ Posavje. Pridobitev licence v cestnem prometu Po določbah Zakona o cestnem prometu (UL RS št. 72/94 in dopolnitvan UL RS št. 54/96) se pravica do opravljanja prevozov oseb in stvari (razen za vozila do 3.500 kg nosilnosti in 6.000 kg skupne mase, za poštna in inervencijska ter vozila namenjena za potrebe obrambe, zaščite, medicine in humanitarne prevoze) v notranjem in mednarodnem cestnem prometu pridobi na podlagi licence, domači prevoznik pa lahko začne opravljati prevoz šele, ko pridobi licenco. Zadnji rok za pridobitev licence je 31.12.1997. GZS Območna zbornica Posavje organizira v sodelovanju s Centrom za tehnološko usposabljanje (CTU) seminar "Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence v cestnem prometu". Seminar bo potekal od 2. do 6. junija 1997 v Krškem. Ostale informacije o pridobitvi licenc v cestnem prometu in informacije v zvezi s seminarjem dobite na OGZ Posavje, tel. št. 22-387. Brežice, 11. aprila - "Zagotavljam vam, da se tega ne bi lotili, če bi v Agrariino zemljo letos kdorkoli zasadil eno samo motiko ali lopato!" je za Naš glas zatrjeval direktor brežiškega Vina Karel Recer. Na drugi strani so vodilni možje Kmetijske zadruge Brežice zagotavljali (na konferenci za novinarje), da se borijo za zemljo svojih dedov, da je brežiška zadruga pred leti nastala s prisilno združitvijo manjših območnih kmetijskih zadrug in da so s to svojo (recimo ji) očetnjavo letos že gospodarili tako, kot je treba, da kmetijska dela niso niti malo zaostajala. Zaradi vsega tega ima seveda Kmetijska zadruga Brežice vrsto denacionalizacijskih zahtevkov za Agrariino posest. Njene proizvodne zmogljivosti so imeli po neuspelem poskusu prisilne poravnave in uvedbi stečaja (12. marca letos) v najemu, po denacionalizaciji pa bi očitno razliko še odkupili ali najeli in gospodarili s celotnim, nekoč cvetočim brežiškim podjetjem. Kaže pa, da je v kolesje vrgel kamenček stečajni upravitelj Agrarie Slobodan Ninkovič, ki je sklenil prekiniti najemno pogodbo s Kmečko zadrugo in Agrariine proizvodne zmogljivosti zaupati Vinu. Direk*tor brežiške kmečke zadruge, Jože Strgar očita Ninkoviču napako pri pregledovanju ponudb, saj je postopek odpiranja ovojnic s temi dokumenti natančno predpisan, terja navzočnost komisije in hkratno odpiranje pondb... Ninkovič po drugi strani zatrjuje, da ponudb sicer res ni odprl hkrati, da pa je tudi vsako posebej odprl pred komisijo. Vino je (tudi) že v svoji vlogi zapisalo, da načrtuje in želi nakup Agrarie, njegov direktor Karel Recer pa je priznal, da ni nujno, da se bo to lahko tudi zgodilo. Za začetek se mu zdi pomembno, da dela na posestvu, ki da je bilo letos še nedotaknjeno, potekajo nemoteno. Zatrjuje, da so omogočili nabavo potrebnih nadomestnih delov za stroje, goriva, semen ter gnojil. S stečajnim upraviteljem so sklenili začasno pogodbo, ki jim je omogočila, da sicer delajo na up, da pa vendarle preprečijo propadanje posesti. Z delavci Agrarie so takoj podpisali tudi pogodbe. Brez razpisov in na "takoj" so lahko sklenili samo dvomesečne pogodbe o delu, v tem času pa pričakujejo, da se bodo stvari toliko razčistile, da bo možno ukrepati določneje, predvsem pa bo dovolj časa, da izpeljejo tudi potrebne razpisne postopke. Recer: "Še enkrat poudarjam, da se tega ne bi lotili, če bi kdorkoli doslej naredil karkoli. Tako pa je bil ogrožen nasad hmelja. Če se dela ne bi začela, bi tudi sezonski delavci odšli drugam in prihodnje leto bi lahko nasad porušili. To poudarjam tudi zaradi tega, ker sta bila ravno danes oba vodja posestev, ki sedaj delata v naši režiji, na nekajurnem pranju možganov pri kmečki zadrugi. Ta hoče sedaj formalno urediti zadeve za nazaj. Sedaj, ko mi delamo že deset dni, hočejo skleniti pogodbe o delu za februar, marec. Najeli niso ljudi in delali niso nič. Mi to sedaj delamo po naročilu stečajnega upravitelja in (pravno gledano) delamo za njega. Dela v nasadu hmelja opravljajo sezonci, ki smo jih pred Veliko nočjo pripeljali iz Hrvaške. Pšenico smo pognojili sicer z zamudo, a smo jo menda še 'ujeli' in upam, da bodo naši strokovnjaki še uspeli spraviti njeno rast v normalno fazo. Sedaj orjemo njive (praktično skoraj noč in dan) in jih pospešeno pripravljamo za setev sladkorne pese in koruze. Bolje bi sicer bilo, če bi bilo več pese, ker je tržno zanimivejša, a verjetno nas bo čas prehitel in bomo sejali več koruze!" Karel Recer, direktor Vina Brežice: "V kakšnih 14 dneh, morda v treh tednih, bomo sprivatizitani in takrat bo treba poiskati drugo obliko organizacije. Verjetno bomo imeli manjši holding, ločili bomo proizvodne enote. V poslu ni romantike, vendar je bila Agraria eno najeminen-tnejših brežiških podjetij in ta imidž smo hoteli rešiti. Agra-rio bi mi radi peljali še naprej kotAgrario in če nam uspe, bo to velik kakovostni korak naprej. Sicer pa vsi mislijo, da so bile pri Agrarii največ vredne prodajalne, kar pa ne drži povsem. Že če izhajam iz tega, da smo se z eno samo ukvarjali dober mesec, preden smo jo usposobili za obratovanje, šele potem smo lahko nabavili robo. Pa sedaj delata samo dve. Vsekakor pa celotno delo opravljajo nekdanji Agrariini delavci in mi jim popolnoma zaupamo. Upam, da tudi oni vedo, da smo vsi skupaj v istem čolnu." Na tiskovni konferenci so predstavniki kmečke zadruge na (podobno) izrecno vprašanje zatrdili ravno obratno. Da dela v nasadih vseskozi potekajo normalno, da agrotehnični ukrepi letos niso niti malo zamudili, da so sklenili pogodbe o delu z delavci Agrarije in pripeljali sezonce ter da se oranje njiv že skoraj bliža koncu. Iz pisnega gradiva, ki so ga prebrali in nato še razdelili novinarjem, se da razbrati njihova trditev, da je KZ Brežice (tudi) doslej vložila v Agrariino proizvodnjo že veliko sredstev. Posejali da so že okrog 65 ha pšenice, okrog 200 ha njiv pa je preoranih in pripravljenih za setev koruze in sladkorne pese, začeli so dela v hmeljišču... Kmečka zadruga se šteje tudi za velikega solastnika in dodatno še za denacionalizacijskega upravičencavAgrariini lastnini. Spodbijajo celo trditev, da bi bilo Vino najugodnejši ponudnik, saj so bili pripravljeni svojo ponudbo najemnine za najem celotne Agrarie v pogajanjih tudi zvišati... Vsekakor v svojem gradivu kmečka zadruga zatrjuje, da je njena ponudba za 30 - 40 odstotkov ugodnejša od ponudb konkurentov, saj imajo edino oni uporabna in obratovalna dovoljenja, kar pa sploh ni majhen strošek. Pa še to: KZ Brežice zatrjuje, da je zahtevek za dostavo podatkov o svoji poslovni boniteti, kvalifikacijski strukturi in ostalih rečeh dobila pisno šele 10. aprila. Slobodana Ninkoviča, stečajnega upravitelja brežiške Agrarie smo povprašali po govoricah, da je bil deležen tudi groženj: "Ne, teh ni bilo. Predstavniki Kmetijske zadruge in SLS so se le prišli z menoj pogovarjat in me na določen način prepričevat, da je najboljši najemnik Agrarie ravno brežiška kmečka zadruga. Povprašal sem jih po argumentih, vendar jih žal niso imeli. Hotel sem od njih izvedeti poslovno boniteto kmečke zadruge, njeno kvalifikacijsko strukturo, njeno tolmačenje pravic denacionalizacijskega upravičenca v stečajnem postopku in število Agrariinih delavcev, ki bi jih zaposlila kmečka zadruga. Na nobeno izmed teh vprašanj nisem dobil odgovora. Kmečka zadruga bi zaposlila okrog 40 odstotkov nekdanjih Agrariinih delavcev. Spor pa se je najbolj zaostril, ko je zadruga hotela najeti celotno Agrario, jaz pa sem jim predlagal, da iz najema izločimo objekta na Čatežu in v Vrbini. Stečajni upravitelj pač išče ponudbe. Dobili smo jih od Kmečke zadruge, od podjetja Skala in od Vina. Zagotovili smo legalnost odpiranja! Skalina ponudba je bila najugodnejša denarno, Vinova pa vsebinsko. Direktor kmečke zadruge Brežice Jože Strgar: "Če bomo morali vrniti proizvodne zmogljivosti, jih pač bomo. Umaknili se bomo, a potem nam bodo od vsega ostale samo kokoši nesnice s cerkljanske farme, ki jih lahko prodamo samo v zakol - in v izgubo. Za zadnjega sem se odločil, ker ima najboljšo ponudbo in najustreznejšo kvalifikacijsko strukturo. To me je prepričalo. Agrariini dolgovi se bodo, ko bomo imeli skupaj vse podatke (rok za prijave terjatev je 20. maj), verjetno povzpeli na 10 milijonov mark, prihodnji teden pa pričakujemo cenilca, ki bo ovrednotil premoženje." Skratka: glede na to, da novinarji nismo ne detektivi in ne preiskovalni sodniki, bo verjetno treba kar počakati, kaj bodo ugotovile za to usposobljene službe. Končno ima Agraria stečajnega sodnika in senat, tisti, ki se bodo čutili oškodovane in užaljene, pa imajo na voljo različne pritožbene organe ali sodišče. (Ika) Delovanje NEK v aprilu Marca je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 100-odstotrto izkoriščenost ter proizvedla 468.164 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bi) pod dovoljenimi tremi stopinjam! Celzija: povprečno je znašal 2,2 stopinj C, največ pa 2,9 stopinj C. V tekočinskih izpustih Je koncentracija tritija znašala 2,85 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,02 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,3-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu so uskladiščili 6 sodov SfiAO MATIČNA FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL S 16 LETNIMI IZKUŠNJAMI 2204 MIKLAVŽ »Tel.: 062/692-250 Postanite naš partner-začnite donosno delo dodatno aH poklicno PONUJAMO VAM: visoko kakovostne živali strokovno pomoč ZAGOTAVLJAMO: odkup živali ceno zanesljivo poslovnost Podrobnejše informacije dobite na brezplačnih seminarjih. Prijave: JESENICE NA DOLENJSKEM* Telefon: 0608/57-070. - i/ APRIL 1997 OD TU IN TAM - ŠPORT Ob razstavi "Dobrote slovenskih kmetij" na Ptuju Ptuj, 4.-7. aprila-Letos se je v minoritskem samostanu na Ptuju že osmo leto zapored odvijala vse pohvale vredna prireditev z naslovom "Dobrote slovenskih kmetij". Ta osrednja prireditev prav gotovo pripomore k promociji prehrambenih izdelkov, ki jih pripravljajo kmetije in pa predvsem kmečke gospodinje na slovenskih kmetijah; je tudi korak naprej v razvoju turizma na vasi. Doslej so se ocenjevali le krušni, mesni in mlečni izdelki, letos pa je bilo ocenjevanje razširjeno še na kis, žganje ter olje. Kot vsako leto so se tudi letos za odličaja potegovale kmečke žene in tudi kmetije iz vseh treh posavskih občin. V tako močni in na prvi pogled izenačeni konkurenci so verjetno imele strokovne komisije kar težko delo, pa vendar je bilo treba izmed dobrih izbrati najboljše. Komisije so takole razdelile priznanja za Posavje -SEVNICA -zlato priznanje: Zinka Ameršek (pšenični kruh z dodatki); srebrno priznanje: Marica Lončar (ajdov kruh z orehi), Marija Goste (kozji sir); bronasto priznanje: Olga Golob (koruzni kruh), Majda Jazbec (janeževi upognjenci) - KRŠKO - zlato priznanje: Marjeta Kranjec (janeževi upognjenci), Zinka Razum (pšenični kruh z dodatki - kruh za porodnice), Tone Cerjak (slivovo žganje), Anton Sotošek (slivovka); srebrno priznanje: Marija Vrtovšek (orehovi rogljiči), Irena Kranjec (svatovski srčki), Milan Glas (marelično žganje), Milena Planine (slivovo žganje); bronasto priznanje: Zofija Grubič (ajdov kruh z orehi) - BREŽICE - zlato priznanje: Vojko Šušterič (jabolčni kis), Kristina Berkovič (pletenica); bronasto priznanje: MiraPinterič (pisan kruh), Nada Kranjec (pšenični kruh z dodatki), Slavica Bogolin (skutina potica), Mira Podgoršek (sadni kruh). Kdor si je razstavo ogledal, se je lahko prepričal o domiselnosti, izvirnosti, pestrosti in kakovosti izdelkov, ki jih zmorejo slovenske kmetije pripraviti in ponuditi. Komu? Kje? Kako? Širokoustimo se in propagiramo razne dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki bi omogočile dodaten vir zaslužka, saj bodo mali in srednje veliki kmetje ob vstopanju v Evropo na tak način lažje preživeli. Ko pa se kmetje konkretno lotevajo stvari, se takoj soočijo s težavami, saj je zakonodaja na področju dopolnilnih dejavnosti še vedno neurejena. Tako prihaja do absurdnih slučajev, ko se zahtevajo enaki pogoji s strani inšpekcijskih služb za malega kmeta ali neko tovarno. Kdaj bo prevladal kanček razuma, da tega pač ne moremo metati v isti koš? Skrajni čas je, da država poenostavi in zakonsko uredi to področje in s tem omogoči kmetu, da bo postal motiviran za prodajo domačih izdelkov. In kar je še pomembno, da jih bo znal še naprej vrednotiti kot posebnost, ki ustvarja identiteto naših krajev. Veliko nas je namreč takih, ki bi še kako radi kupovali te dobrote slovenskih kmetij. Andreja Zupančič KSS Sevnica Naravoslovni dan na OŠ Senovo Za varnejše življenje Učenci spoznali nevarnosti, ki pretijo ob morebitnih elementarnih nesrečah, pa tudi tiste vsakdanje • Največ zanimanja je zbudilo dvigalo krških poklicnih gasilcev lahko pripetijo - požare, ki so ravno v teh spomladanskih dneh tako aktualni, potrese, katerim je območje Posavja zelo izpostavljeno, plazove, ki so v KS Senovo pereč problem zaradi dolgotrajnih posegov v naravni prostor ob izkoriščanju premoga in druge vrste naravnih katastrof. Govorili so o vzrokih in posledicah nesreč, pa tudi o zgodovini so se marsičesa naučili. Seveda pa varnosti življenja ne ogrožajo le omenjene nesreče, človek je v nevarnosti vsak dan, že ko stopi na cesto. Zato so člani fotokrožka posneli dve poti v šolo, varno in tisto, zaradi katere lahko pride do prometne nesreče. Vse fotografije so nato razsatavili po šolskih hodnikih, da se lahko "pozabljivci" spomnejo, katera pot vodi varno domov. Čeprav zdaj še ni sezona nabiranja, so spoznavali tudi strupene in užitne gobe, prednosti in slabosti škropiv ipd. Zabavnejši del naravoslovnega dne je sledil proti koncu pouka, ko so uspešno izvedli evakuacijo in si na šolskem dvorišču ogledali vozila pripadnikov policije, Civilne zaščite in Poklicne gasilske enote Krško. Predvsem slednji so s svojim dvigalom za reševanje iz višjih nadstropij tako navdušili učence, da je bila v razredu, kjer je "gorelo" (gasilci so poskrbeli tudi za umetni dim), prava gneča. Poleg omenjenih so učence seznanili s svojim delom tudi predstavniki Rdečega križa in GD Senovo. (VP) Senovo, 8. aprila - Kako ravnati ob nesrečah? To je bilo glavno vprašanje, s katerim so se minuli torek ubadali senovski osnovnošolci v okviru naravoslovnega dne, ki je potekal pod naslovom Varnost življenja. Spoznali so vse vrste nesreč, ki se Šolsko tekmovanje v znanju zemljepisa Leskovec pri Krškem, 10. aprila - Na osnovni šoli Leskovec je potekalo šolsko tekmovanje v znanju zemljepisa. Tekmovanje iz tega šolskega področja je potekalo prvič, posebnost pa je tudi vtem, da so učenci reševali naloge na terenu, ob bližnjem potoku. Prijetno toplo vreme je k opazovanju in raziskovanju pritegnilo kar 16 ekip iz 6., 7. in 8. razredov. Večina ekip je pokazala solidno znanje, spretnost in iznajdljivost. Pri orientaciji in iskanju opazovalnic ni bilo težav, podobno tudi pri merjenju temperature vode, hitrosti vodnega toka in ugotavljanju onesnaženosti. Trši oreh je predstavljalo risanje profila potočnega korita in iskanje vzrokov in razlik med dvema točkama, kjer so potekale meritve. Ob koncu se je pokazalo, da je najboljše rezultate dosegla skupina učencev iz 8. B razreda v sestavi Boštjan Gabrič, Tadej Bajda in Toni Mustar. Ekipi Čestitamo in želimo, da bi se kar najbolje odrezala tudi na bližnjem regionalnem tekmovanju v znanju zemljepisa, ki bo v sredo, 23. aprila v Cerkljah ob Krki. (Franci Žibert) Praznik vina na Bizeljskem Kmetijska svetovalna služba in Društvo vinogradnikov Bizeljsko obveščata vinogradnike, da bo tudi letos v okviru prireditev Praznik bizeljskih vin strokovno ocenjevanje vin s širšega področja. Vzorce zbirajo v zadružnem domu na Bizeljskem v petek, 18. aprila 1997 od 15. do 19. ure, in v soboto, 19. aprila od 10. do 15. ure. Cena po vzorcu je 1.500 SIT za člane Društva vinogradnikov Bizeljsko, kar dokažejo s člansko izkaznico, za ostale pa 2.000 SIT po vzorcu. Za vsak vzorec prinesite 2 I v vinski litrski embalaži ali 3 buteljke. Vinogradniki naj vzorce pripravijo pazljivo, predvsem naj pazijo da so steklenice oprane in izprane tako, da ni sledu čistil. Zamaški morajo biti čisti in brez tujih vonjav. Steklenico pred polnjenjem izpraznite z vzorčnim vinom. Vino ne sme biti izpostavljeno oksidaciji in ne pred kratkim žveplano. Strokovno ocenjevanje bo v ponedeljek, 21. aprila v Zadružnem domu na Bizeljskem, sam potek ocenjevanja pa bodo vinogradniki lahko spremljali iz galerije. Razglasitev rezultatov in podelitev diplom bo na prireditvi Praznik bizeljskih vin v soboto, 26. aprila 1997. Zbiranje knjig za naše rojake Radio Posavje - Studio Brežice organizira v okviru Svetovnega dneva knjige zbiranje knjig za knjižnico Slovenskega doma v Zagrebu, ki se sooča s pomanjkanjem gradiva. Vse posameznike, založnike in knjigarne vabimo, da podarijo knjige slovenskih avtorjev in novejše izdaje naših založb. Knjige bodo zbirali v sredo, 23. aprila in nato vsak dan do 30. aprila na sedežu radia. Zbrane knjige bodo izročili zagrebškim Slovencem v maju. Akcija bo potekala v sodelovanju z Občino brežice in ZKO Brežice. Dodatne informacije lahko dobite na valovih Radia Posavje. Ob svetovnem dnevu Romov Slovenski Romi so tudi letos zaznamovali mednarodni dan Romov, 8. april. Osrednja prireditev je bila v petek, TI. aprila v Murski Soboti. V prepolni kino dvorani so svoje izročilo, tradicijo in identiteto predstavile romske folklorne in glasbene skupine iz Novega mesta, Murske Sobote, Velenja, Puconcev, Sredic in Krškega. Organizator prireditve je bila Zveza romskih društev Slovenije, udeležili so se je tudi predstavniki vlade RS, direktor Urada za narodnosti Peter VVinkler, državna sekretarka v Ministrstvu za kulturo Majda Sirca in drugi. Najboljša točka več kot triurnega programa je bil gotovo nastop folklorne skupine iz Krškega, ki sta ga izvedli sestri Mihaela in Nataša Brajdič iz romskega naselja Drnovo. Publika, v kateri je bilo opaziti veliko število "civilov", je frenetično in toplo pozdravila krške predstavnice. Skrbno izbrana glasba, barvitost, kostimi in spontanost so krasili nastop. Mentorica krških romskih deklet je bila Krčanka Tatjana Avsec. (PILIP) NA KRATKO Dirkal bi tudi brez noge V soboto se je krškemu občinstvu na stadionu Matije Gubca prvič predstavil novopečeni "spidvejist" Franc Geršak, doma iz Glogovega Broda. Kot se za novinca spodobi, je tudi on lepo "pogrnil" in pri tem utrpel poškodbo kolena. Toda iskri Franc je iz pravega testa in na bolečine ne da veliko. Kljub močno otečenemu kolenu je na vsak način hotel nastopiti takoj naslednji dan še v Ljubljani. Tja je bil menda pripravljen iti tudi brez noge, a so ga zdravnik in klubsko vodstvo nekako le uspeli prepričati, da je ostal doma. NOGOMET TIM Laško - Krško 0:0 V derbiju 12. kroga lige ONZ Celje so Krčani na gostovanju v Radečah osvojili le točko, kajti sreča jim ni bila naklonjena. V vseh elementih nogometne igre so bili za razred boljši od Laščanov, a zmaga ni hotela z njimi v Krško. Kar ni uspelo ubraniti odličnemu vratarju Laškega, je namreč ustavil okvir gola. Tako je prosti strel Zlobka ustavila prečka, odbite žoge pa ni uspel spraviti v mrežo Ameti. V drugem polčasu smo bili spet priča dobri igri Krčanov, a brez pravega zaključka. V 58. minuti je Kresnik zatresel le vratnico, strele Kalenderja in Kožarja pa je ubranil vratar gostov. Tik pred koncem je Plankar zastreljal še enajstmetrovko, malo zatem pa je Krčane z lepo obrambo rešil njihov vratar Budna. NK Krkšo: Budna, Rabič, Stopar, Zorko, Zlobko, Kalender, Panič (Plankar), Brdik, Kresnik (Zakšek), Kožar, Ameti (Murn). Brežice - Šmarje 2:1 (1:0) Brežičani so zasluženo prišli do prve spomladanske zmage, čeprav se je na tekmi s solidno ekipo Šmarja še enkrat potrdila njihova kronična neučinkovitost. Verstovšek, Vračun in Račič pred vratarjem gostov enostavno niso bili dovolj spretni. V 37. minuti je "bunker" gostov končno razbil Vračun. V drugem polčasu so Brežičani še bolj pritisnili in v 47. minuti je Raševič z eurozadetkom s 25 m premagal gostujočega vratarja. V končnici je gostom po napaki brežiške obrambe uspelo priti do častnega zadetka, za kaj večjega pa niso imeli moči. Trener Zeneli: "Pokazali smo, da znamo igrati nogomet, igramo lepo in dopadljivo, a zelo neučinkovito. Počasi pa le prihajamo v formo in upam, da bomo pripravljeni za nedeljski derbi v Krškem, v katerem je Krško favorit." NK Brežice: Polovic M., Merslavič, Pešec, Jalovec, Polovic B., Račič (Ban), Galič, Verstovšek, Zorko (Raševič), Slakonja, Vračun (Mitič). Stanje na lestvici po 12. krogu: Usnjar 23, Vransko 22, TIM Laško 21, Brežice 18, Krško 17 itd. V nedeljo pa bo na krškem stadionu ob 16.30 posavski derbi Krško-Brežice. (Pilip) Nogomet mladih Krški starejši in mlajši dečki so minulo soboto gostovali v Zrečah. Starejši so z zadetkom Sintiča iztržili neodločen rezultat, mlajši pa so dali domačim nogometašem pravo lekcijo. Zmagali so visoko, 6:0. Zadeli so Nadarevič 3, Pilipovič 2 in Naglic. Brežiški dečki so šli v goste k Rudarju v Velenje. Starejši so izgubili gladko s 5:0, mlajši pa so bili na pragu uspeha. Po vodstvu v prvem polčasu so popustili in izgubili s 5:1. (Pilip) MALI NOGOMET Petindvajsetica Belega konjička V 2. spomladanskem krogu brežiške občinske malonogometne lige so igralci Belega konjička prizadejali Elektronicu iz Obrežja pravo katastrofo, visoki zmagi pa sta dosegla tudi Studenec in MNK Olimp. Na vrhu še vedno ostajajo artiški Vandrovčki, katerim se pišečki Maksiji pred svojim občinstvom niso upali postaviti po robu, in se naigrišču sploh niso pojavili. Rezultati: Vandrovček - Maksi 5:0 b.b., Bizeljsko - Partizan 1:0, Olimp - GH Cepin 8:2, Sela - Videoteka Sony 5:0 b.b., Studenec -Bijou bar 14:4, Beli konjiček -Elektronic 25:1. Vrstni red: 1. Vandrovček Artiče 37, 2. Beli konjiček 36, 3. Studenec 28, 4. Olimp Dobova 25, 5. Bizeljsko 22, 6. GH Cepin 21, 7. Partizan 16, 8. Sela 15, 9. Bijou bar 13,10. Videoteka Sony 9,11. Elektronic 5,12. Maksi 3. (ES) EUROPLIN doo 1420 TRBOVLJE • Opekarna 28a Tel.: 0601/26-700 • Fax 0601/26-611 Razmišljate o uporabi plina za tehnologijo, ogrevanje, pripravo tople vode ali kuhanje? POKLIČITE NAS! Brezplačno vam bomo svetovali, nudimo vam kakovostno plinsko opremo, z montažo, zagonom in servisom. Izkoristite ugoden kredit, ki ga nudimo za celotno pogodbeno vrednost. ŠPORT NAŠ GLAS, t4 -17. APRIL C C 'T' O C n o J L 11 II 1 U l\ 1.SRL Krško-Andor 19:25(12:10) Krško: Bašič, Božič 3, German 1, Vertovšek 1, Martinčič 7, D.Urbanč 4, Kukavica 1, Privšek 2 AFP Dobova - Akrlpol 35:36 (32:32, 28:28,15:18) AFP Dobova: Kostevc, Dapo 8, Mijačinovič 10, Voglar 6, Ocvirk 9, Leveč 2 Lisca - Rudar 29:22 (17:10) Lisca: Senica, Blagojevič 5, Rantah 6, Plazar 2, Sečji 9, Lupše 3, Simončič4 SPEEDWAY STRELJANJE Nov uspeh posavskega strelstva Kanja Leskovec, H.Marok Sevnica in Kruno Brežice v prvo ligo! Pretekli konec tedna se je končalo letošnje tekmovanje v vseh treh slovenskih ligah v streljanju z zračno puško in pištolo. Posavski strelci, ki so letos na mnogih tekmovanjih in tudi z nastopi v državni reprezentanci kar nekajkrat opozorili nase so sezono končali nadvse uspešno, saj so se kar tri njihove ekipe uvrstile v prvo državno ligo. To so Kanja Leskovec z zračno puško in Heroj Marok iz Sevnice ter Kruno Brežice z zračno pištolo. Medtem, ko so si prvi dve moštvi napredovanje zagotovili že krog pred koncem, pa je o napredovanju Brežičanov odločalo več faktorjev. Na Ptuju so enostavno morali zmagati, obenem pa so Sevničani morali v Domžalah premagati domačo ekipo. K sreči se je vse dobro izšlo in Posavje bo prvič imelo v prvi ligi kar tri predstavnike. Zelo blizu napredovanju so bili tudi sevniški puškarji, saj so bili v severni skupini druge lige boljši od njih le sosedje iz Leskovca. Seveda pa so se pred vsemi tremi društvi sedaj pojavile nove težave, saj nastopanje na najvišji državni ravni veliko stane, vsi pa so se že letos otepali z velikimi denarnimi težavami. (ES) Puška TSO Ormož - Kanja 1686:1736 Leskovčki strelci so z zmago v Ormožu samo še potrdili 1. mesto v drugi državni ligi, v kateri so osvojili maksimalno število točk in se ponovno uvrstili med prvoligase. Leskovčani so uspeh dosegli z mlado ekipo, saj sta ob mlajšemu članu Dejanu Župancu nastopila še mladinec Gorazd Zorič in mlajši mladinec Peter Fridl. V Ormožu so so Leskovčani dosegli visoko zmago, a so kljub temu imeli kar nekaj težav. Zoriča je tik pred tekmo zagrabil krč na nogi, Županca pa je strelski čevelj tako tiščal, da je med streljanjem moral sezuti nogavico. Kanja: Župane 582, Zorič 581, Fridl 573. (J.A.) Izola - Kanja 1701:1654 Mladi strelci Kanje so v zadnjem krogu 3. državne lige v Izoli doživeli prepričljiv poraz, saj je bil nasprotnik zanje enostavno premočan. Kanja je tako v tej ligi zasedla zanj odlično tretje mesto. Kanja: B. Arh 538, Š. Arh 554, Mlakar 562. (J.A.) Peter Fridl prvi, ekipa Kanje druga, Spela Arh tretja S turnirjem 6. kroga se je v Ljubljani končalo tudi tekmovanje v državni ligi za mlajše mladince. Tokrat leskovški strelci niso bili preveč uspešni, saj je bil Peter Fridl pri mladincih šele tretji, Špela Arh pa četrta, enako mesto pa so zasedli tudi ekipno. V skupni uvrstitvi pa so mladinci Kanje osvojili drugo mesto, Fridl je zmagal, Arhova pa je bila tretja. Rezultati Leskovčanov v zadnjem krogu - ml. mladinci: 3. Fridl 381, 7. B. Arh 370, 37. G. Arh 333; ml.mladinke: 4. Š. Arh 370. (J.A.) Ptuj Pištola Kruno Brežice 1536:1596 Na srečanju zadnjega kroga druge državne lige so Brežičani na Ptuju dosegli visoko in odločilno zmago, ki jih je po samo leto dni trajajočem "izletu" v drugi ligi ponovno popeljala v prvo ligo, kamor po svoji kakovosti tudi sodijo. Pri tem pa ne gre prezreti zaslug Sevničanov, ki so na gostovanju opravili z Domžalami. Za uspeh imajo zasluge vsi strelci, ki so z izjemo veterana, ki se še ne da, še zelo mladi in imajo pred sabo še lepo strelsko prihodnost. V letošnjih ligaških tekmovanjih jih je nastopilo kar šest: Vlado Sabadoš, Robert Ferenčak, Zdravko Krošelj, Dejan Pavlovič, Danijel Miškovič in Jadranka Ajkovič. Na Ptuju je bil z izenačenim osebnim rekordom najboljši 21-letni Robert Ferenčak. Kruno Brežice: Ferenčak 556, Krošelj 546, Miškovič 494. (ES) Domžale - H. Marok 1615:1619 Veliko zmagoslavje sevniških strelcev z zračno pištolo. Čeprav so si uvrstitev v prvo ligo zagotovili že pred štirinajstimi dnevi, so v napetem boju v Domžalah za vsega štiri kroge premagali močne domačine in tako ob le dveh porazih dosegli še svojo deveto zmago. V društvu se sicer otepajo z velikimi denarnimi težavami, upamo pa, da jim bodo po velikem uspehu Sevničani znali dati tudi tovrstno podporo, ki si jo nedvomno zaslužijo in da bodo lahko v prvi ligi nastopali še z večjim elanom, kot doslej. Heroj Marok: Ajster 548, Tomše 543, Cimperšek 528. (ES) KOŠARKA Krka - Krško 87:69 (44:36) Krško: Jeklin 3, Murovec 11 (4:4), Bošnjak 2, Nakič 30 (9:11) (3:4), Krajcar 8 Ademi 15 Krčane znova pokopal slab drugi polčas V dolenjsko-posavskem derbiju v Novem mestu je Krčanom še sredi drugega polčasa dobro kazalo, a so jih kot že tolikokrat doslejpokopale zadnje minute, ko jih roke, noge, pa tudi glave niso več ubogale. Morda je k temu po svoje pripomogla tudi zgodnja poškodba VValterja Jeklina, ki jo je v boju s predlanskim Krčanom Primožem Samarjem dobil po očesu, jasno pa je, da Duričevi košarkarji še vedno niso fizično in psihično na tisti ravni, ki bi jim na vsaki tekmi zagotavljala enakomeren ritem igre od prve do zadnje minute. Dokaj ugoden spored jim sicer vliva zadosti optimizma, toda zmage ne bodo prišle same po sebi. (ES) Poraz krčanov na svojem dirkališču Uvodna dirka državnega prvenstva je na stadion Matije Gubca privabila kar 2500 gledalcev - Kljub domači stezi voznikom AMD Krško ni uspelo ugnati dobro pripravljenih Ljubljančanov Prizadevni delavci krškega AMD so v soboto zvečer spravi li pod streho prvo dirko letošnjega državnega prvenstva v speedwayu. zaradi katere se je ob ovalni progi stadiona Matije Gubca zbralo kar 2500 gledalcev, ki so kljub marazu videli lepo število razburljivih voženj, pa tudi deset padcev. Žal pa lepe prireditve niso zapuščali najbolj zadovoljni, saj voznikom domačega društva ni uspelo potolči večnih tekmecev Ljubljančanov, česar so si pravzaprav najbolj želeli. Seveda je enaka želja po 387,7 metrov dolgi stezi gnala tudi krške dirkače, a ni šlo. S tremi zmagami in enim drugim mestom je še največ pokazal zanesljivi Gergard Lekše, ki se mu je uspelo uvrstiti tudi v A finale, ki mu je ponujal priložnost tudi za končno zmago, a mu je žal ni uspelo izkoristiti. V dirki najboljše četverice je startal sicer odlično in že po prvem zavoju so mu vsi trije Ljubljančani morali gledati v hrbet. Toda malo pred iztekom drugega zavoja mu je dvignilo motor in Geri je "poljubil" stezo svojega stadiona. Kakšno razočaranje zanj in za gledalce! Ker je bila napaka njegova, v ponovljeni vožnji ni smel nastopiti, zato mu je pripadlo le četrto mesto. Pa ostali Krčani? Drugi mož ekipe je bil proti vsem pričakovanjem komaj 19-letni dijak Denis Štojs s Sel pri Raki, ki je v svojem tretjem nastopu dvignil ves stadion na noge, ko je za sabo pustil poznejšega zmagovalca Ferjana in izkušenega veterana Omerzela. Res veličastna zmaga! Odlično vožnjo je nato pokazal še v B finalu, ko je bil znova boljši od klubskih tovarišev Šanteja in Špitalerja. Izak Šantej bi nedvomno tudi nastopil v finalnem obračunu za prva štiri mesta, saj je kar trikrat zmagal, v dosegu roke pa je imel tudi že četrto, a je v 8. vožnji, ko je imel pred Ljubljančanoma Pintarjem in Ferjanom ogromno prednost, v zadnjem zavoju pred ciljem povsem po nepotrebnem padel. Ob Šanteju je domače občinstvo vsekakor najbolj razočaral Krešo Omerzel, ki je prejšnji mesec praznoval že40. rojstni dan. Z dvemazmagama se je prebudil šele ob koncu rednega dela, ko je Peterco premagal dobesedno v zadnjih metrih pred ciljem, dvakrat je bil šele tretji, v prvi vožnji pa je bil po odločitvi glavnega sodnika zaradi "zrušitve" Špitalerja celo diskvalificiran. Za najbolj konstantne vožnje lahko pohvalimo ravno Romana Špitalerja, ki je vseh pet voženj kvalifikacijskega dela končal na drugem mestu, ob Štojsu in Omerzelupajebiledini izmed (osmih!) krških dirkačev, ki v soboto ni padel. Ta večer so svoj "krst" doživeli tudi trije novinci v krškem moštvu. Kljub smoli pri prvem startu je gotovo največ, celo presenetljivo veliko, pokazal 21 -letni Janko Sajovec iz Senovega, ki je tudi po dirki ves žarel od navdušenja. "Ne vem kaj naj rečem. Ob prvem startu je bila trema res zelo huda, zato mi je tudi dvignilo motor in sem padel. V nadaljevanju pa mi je kar šlo. Upam, da bo v prihodnje še bolje," je dejal Janko. Žal se mu želja ni uresničila že naslednji dan v Ljubljani, kjer je grdo padel in si pri tem zlomil ključnico. Škoda. V svojem prvem nastopu je največ točk osvojil Franc Geršak iz Glogovega brada pri Atričah, ki je na koncu osvojil za novinca visoko 10. mesto. "Pravijo, da je prvič trema neizogibna, toda jaz je nisem čutil. Žal mi je le zaradi padca," je bil po dirki zadovoljen Geršak, podobnega mnenja pa je bil tudi drugi predstavnik brežiške občine v krškem in slovenskem speedwayu, Darko Žgalin izArtič. V nedeljo so imeli v Ljubljani krški tekmovalci z izjemo omenjenega nesrečnega Sajovca precej več uspeha, kot doma, znova pa so morali priznati premoč 20-letnega predstavnika mladega vala, Mateja Ferjana iz Ljubljane, ki se mu pozna vrsta zimskih nastopov v Avstraliji in Južni Afriki. Geri je bil drugi, s tretjim mestom in odličnimi nastopi je Izak Šantej opozoril, da še vedno ostaja v boju za vrh, še eno mesto višje kot doma pa je pristal Denis Štojs, ki velja za najprijetnejše presenečenje letošnjega prvenstva. Kresa Omerzela je tudi v Ljubljani zapustila sreča, saj bi si s prikazanimi vožnjami, ki so bile mnogo boljše kot v Krškem tudi zaslužil A finale. Geršak zaradi poškodbe kolena, ki si jo "prislužil" v soboto zvečer, v Ljubljani ni nastopil Drugi krški klub Atom na uvodnih dirkah ni imel svojega predstavnika in vprašanje je, če bo sploh kaj iz njega. Za Tomaža Drnača menda sploh niso vplačali licence, zato ta ni smel nastopiti, po prestopu Špitalerja k mestnemu konkurentu pa drugih dirkačev niti nimajo. Uvrstitve Krčanov - sobota: 4. Lekše, 6. Štojs, 7.Šantej, 8. Špitaler, 9. Omerzel, 10. Geršak, 13. Sajovec, 15. Žgalin; nedelja: 2. Lekše, 3. Šantej, 5. Štojs, 7. Omerzel, 8. Špitaler, 12. Žgalin, 14. Sajovec. Po dveh dirkah pa krški tekmovalci zasedajo naslednja mesta: 2. Lekše, 5. Šantej, 6. Štojs, 8. Špitaler, 9. Omerzel, 11. Geršak, 12. Žgalin, 15. Sajovec. (ES) ROKOMET Bravo Lisca! Medtem ko sta pretekli konec tedna krški in dobovski prvoligaš igrala bolj ali manj nepomembni tekmi, je šlo v Sevnici rokometašem Lisce za biti ali ne biti. Da bi si pridobili pravico do nastopa na dodatni kvalifikacijski tekmi za obstanek med prvoligaši, bi morali premagati okrepljenega trboveljskega Rudarja kar s šestimi goli prednosti, v kar pa ni nihče verjel. Toda zgodil se je pravi rokometni čudež in Sevničani bi si ob podobni predstavi in podpori gledalcev s tribun, proti drugoligašu iz Ribnice mesto v družbi najboljših enostavno morali priboriti. (ES) Krško - Andor: Sredina tekma s Prulami v Ljubljani, ko so sodniki pred očmi tamkajšnje javnosti in velikega števila državnih rokometnih funkcionarjev Krčanom naravnost ukradli že priborjeno točko in s tem, je krškim rokometašem kar nekako vzela voljo do igre, tako da v prvi tekmi razigravanja za 5. mesto proti Andorju iz Kozine niso prikazali pričakovane igre. Rezultat je bil sicer večji del tekme na strani Krčanov, v zadnjih minutah pa so nerazumljivo popustili. Še v 35. minuti je bilo 19:19, nato pa so do konca igrali lešeKozinčani, ki so z delnim rezultatom 0:6 dosegli prepričljivo zmago. (J.A.) Lisca - Rudar: Tsti, ki so pričakovali neuspeh Lisce so se močno ušteli, kajti "lisjaki" so z igro proti Rudarju dokazali, da bi bili ob boljših okoliščinah lahko solidna prvoligaška ekipa. Sevničani so tekmo dobili tudi brez trenerja ATLETIKA Atleti AK FIT Brežice uspešni tudi na prostem Zagreb, 5. aprila - V soboto je skupina atletov AK FIT Brežice uspešno nastopila na otvoritvenem atletskem mitingu "Zrinjevac 97" v Zagrebu. V konkurenci atletov iz Hrvaške, Italije, Avstrije, BiH, Češke in Slovenije so Fitovci dosegli izvrstne uvrstitve in rezultate. V skoku ob palici je v ženski konkurenci zmagala Suzana Kos s 300 preskočenimi cm, v moški konkurenci pa Ivan Kostevc s 460 cm pred Borisom Čurčičem, ki je dosegel enak rezultat. Primož Kozmus je z osebnim rekordom 56,40 m osvojil drugo mesto v metu kladiva, Vernes Mešič pa s 46,54 m tretje. V teku na 1500 m je bil Gorazd Divjak z osebnim rekordom 4:18,4 zelo dober šesti. Jurij Rovan, skakalec s palico in slovenski rekorder, ki je na študiju v ZDA je izvrstno zaključil zimsko sezono v dvorani. Sodeloval je kar na osmih tekmovanjih, najboljši rezultat pa je dosegel v državi Illinois, kjer je preskočil 538 cm, kar je tudi nov slovenski dvoranski rekord. Uvrstil se je tudi v finale vseameriškega študentskega atletskega prvenstva, ki je bilo v Indiani. Tam je s 530 cem osvojil zelo dobro 9. mesto. Z uspešnimi nastopi pa je Jurij nadaljeval tudi na prostem. Sodeloval je na dveh mitingih v Arizoni. V Tusconu je preskočil 535 cm in bil tretji, v mestu Tempe pa je dosegel kar dve zmagi. S palico je preskočil 510 cm, njegovo kopje pa je poletelo do 52,08 m. (P.R.) KOLESARSTVO Dejavni kolesarji Savaprojekta Konec preteklega tedna so bili kolesarji krškega Savaprojekta znova zelo dejavni, saj so nastopili kar na treh dirkah. V Novi Gorici so kolesarili dečki, med katerimi je v skupini A Gregor Kodrič osvojil 4. mesto, Andrej Podlesnik pa je bil peti. V C skupini je bil Rok Zagorc tretji, Boris Remih pa šesti. Dirka je potekala po tovarniškem dvorišču tovarne Meblo in bo ostala v spominu po mnogih padcih. Nastopili so tekmovalci iz vseh slovenskih klubov, saj je dirka štela za "Pokal Dane." Lep uspeh je v nedeljo v italiljanskem Lonjerju dosegel mlajši mladinec Primož Četrtič, ki je bil osmi, Roman Plahuta pa je zasedel 40. mesto. Starejši mladinci pa so nastopili v Fontanivi (Italija), kjer je med 110 tekmovalci Dejan Žnideršič zasedel 35. mesto. Medtem, ko mladi Krčani tekmujejo, se njihovi starejši kolegi pripravljajo na nastop na etapni "Jadranski magistrali", ki se bo v petek pričela v Istri, končala pa v nedeljo v Zadru na Hrvaškem. (ES) Medveda, ki je bil zaradi pijanosti s klopi odstranjen že pred tekmo v Izoli. Celotna ekipa Sevničanov je srečanje odigrala maksimalno angažirano in fanatično borbeno, zato je rezultat ob dokaj slabi igri Trboveljčanov vsekakor realen. Pri domačih so vsi v dvorani pustili tudi svoje srce in s tem dokazali, da Sevnica ima in bo imela igralce, ki lahko sestavljajo tudi solidno prvoligaško ekipo. Rezultat je lahko tudi v majhen posmeh in razmislek vsem medijem, ki so Lisco že videli na zadnjem mestu. V Sevnici temu nismo nasedli, tekma pa je minila v športnem vzdušju tako na igrišču, kot na tribuni. S korektnim navijanjem so sevniški navijači le dokazali, da jim ni vseeno, kaj se s sevniškim rokometom dogaja. Po koncu si se vsi prešerno veselili, "lisjaki" pa so jih na koncu nagradili še z "gosenico". (Midva) Uspešna sezona sevniških kadetov Z zadnjo tekmo polfinalne B skupine državnega prvenstva za kadete in porazom s Preventom s 24:19 (11:7), so kadeti RK Lisce zaključili izjemno uspešno in naporno sezono. Odigrali so kar 28 prvenstvenih tekem, izgubili le štiri, med temi nobene v domači dvorani, edini pa so premagali evropske in večkratne državne kadetske prvake iz Celja. Skupaj so dosegli 789, prejeli pa le 393 golov. Finalne tekme, ki so še pred njimi, bodo odločale o naslovu državnega prvaka. Vsaka zmaga v društvu Celja Pivovarne Laško, Slovana, Šeširja ali Inlesa bo več od zastavljenega cilja pred sezono, ki je z uvrstitvijo v finale že uresničen, hkrati pa so dokazali, da obstaja sevniška šola rokometa s svojimi značilnostmi, katerih v Sloveniji ni veliko. Zato je ohranitev in razvoj rokometa v Sevnici veliko poslanstvo. (L.M.) KARATE Belgian Open '97 Urban Božičnik osvojil naslov šampiona Šestčlanska ekipa sevniškega karate kluba se je udeležila mednarodnega karate turnirja Belgian Open '97, na katerem je nastopilo preko 600 tekmovalci iz osmih držav, ki so se pomerili v katah in športnih borbah posamezno v absolutni kategoriji. Najboljšo uvrtstitev Sevničanov v katah posamezno je zabeležil Danilo Lisec, ki je v kategoriji do 15 let osvojil 5. mesto, kljub temu, da je nastopil bolan in le za 0,2 točke zgrešil bronasto kolajno. V športnih borbah pa Danilo zaradi močnega glavobola in visoke temperature ni nastopil. V kategoriji do 17 let je Marko Stopar kljub odličnemu nastopu osvojil le 6. mesto. Tokrat se je pokazalo, da fantom ne gre najbolje in da so precej utrujeni. Vsi Sevničani so bili namreč okuženi z virusom gripe. Topa ni veljalo za Urbana Božičnika, ki je prispel na tekmovanje iz Berlina. V športnih borbah je ta sevniški tekmovalec osvojil naslov šampiona v kategoriji do 15 let. LAS, 14 - 17 APRIL 1997 OBJAVE Kolesarski sejem Rekreativno kolesarsko društvo Krško prireja v soboto, 19. aprila 1997, med 8. in 13. uro tradicionalni spomladanski kolesarski sejem na ploščadi pred Kulturnim domom v Krškem. Na sejmu bodo prodajali pooblaščeni prodajalci nova svetovno priznana kolesa in kolesarsko opremo, seveda pa lahko tudi vsi drugi prodajajo, zamenjujejo, barantajo... rabljena kolesa in kolesarsko opremo. Vsi prodajalci rabljenih koles in obiskovalci so vabljeni brez vstopnine. Za vse, ki ne utegnejo prodajati svojega rabljenega kolesa, bo na sejmu organizirana komisijska prodaja. Sprejem koles bo na sejmu od osme ure dalje. Dodatne informacije na tel. št. 31-360 ali 34-938. MALI OGLASI Na odlični lokaciji, z veliko parkirnega prostora, v Brestanici oddam v najem 300 m2 urejenih poslovnih prostorov, primernih za vsako dejavnost. Tel.: 79-760 ali 79-120. Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8 x ti m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel.: 71-420. V najem vzamem stanovanje v Brežicah. Tel.: 77-489. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2), ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel : 31-910. V Brežicah prodam enosobno stanovanje (40 m2). Tel: 62-261 (po 16. uri). Prodam enoinpolsobno stanovanje v Krškem na Vidmu - telefon, KATV, centralno ogrevanje - 46 m2. Cena700 DEM/m2. Tel.: 32-292 (po 17. uri). Ugodno prodam dvosobno stanovanje v Trnju v Brežicah. Tel.: 62-602. Ugodno prodam dvoinpolsobno stanovanje v Krškem. Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 87-070, 22-537. Prodam dvoinpolsobno stanovanje (69 m2) na Papirniški 13 a v Krškem. Možnost vselitve aprila. Cena 975 0EM/m2. Tel.: 32-354 (Stane Urbanč). Prodam trosobno stanovanje v Brežicah (67 m2) v tretjem nadstropju. Cena 900 DEM/m2. Tel.: 61-193 ali 61-619 (popoldan). Večjo domačijo z vrtom in gozdom (v kosu 30 a) v Dobravi pri Podbočju zamenjam za stanovanje. Voda, elektrika in telefon na parceli. Sončna lega. Asfaltni dovoz do parcele. Tel.: 78-000. V Čretežu pri Krškem prodam bivalno zidanico (90 m2, voda, elektrika, telefon) z vinogradom (240 trt za cviček) in sadovnjakom (orehi, marelice, slive, jablane) za 60.000 DEM. Tel.: 21-672. Prodam hišo nad Boštanjem, Apnenik 5 b (Sevnica), ti x 8 m, podkleteno, centralna na olje, elektrika, telefon, vinograd (400 trt), skupaj 4.900 m2 zemlje. Cena po dogovoru. Tel.: 82-756 (po 14. uri). Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel: 993851/678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Na Trški gori nad Krškim prodam manjšo hišo s 75 a travnika (oddaljenost 500 m od križišča na mostu). Tel.: 61-864 (popoldan). Prodam ali oddam v najem vinograd 1.500 trt, strojna obdelava na Bučerci. Tel.: 33-574. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel.: 21-621 (dopoldan) -Božo. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam zastavo 101 GTL 55, registrirana do 9/97, lepo ohranjena. Cena po dogovoru. Tel.: 063/38-390. Prodam citroen AX 1,1 I caban, letnik 1993, prevoženih 60.000 km, registriran do junija/97. Tel.: 31-659. Rabljeno pohištvo - regal in regal z mostom ugodno prodam. Tel.: 61-519. xO»H, Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23174, 323 300 Telefsoc: +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. llriaTOl "Kino servis" Brežice 17., 18. in 19. IV. ob 18.30 uri, 20. IV. ob 18.30 in 20.30 uri in 21. IV. ob 20.30 uri: MULARUA, drama 17., 18. in 19. tV. ob 20.30 uri: VSE V REDU, erotična komedija 22. IV.: ni predstav 23. IV. ob 20.30 uri: IMPERIJ VRAČA UOAREC (*), SOt-fi {*) DTS: 6-kanatni digitalni ton Kulturni dom Krško 18. iV. ob 20. uri in 20. IV. ob 18. uri: OSMI DAN, komedija Prodam dve mizi, ena manjša, ena večja - okrogla (110 x 110) in štiri stole, cena 15.000 tolarjev in čisto nov glasbeni stolp Philips s snemljivimi zvočniki (2 kaseti, radio, brez CD-ja). Tel: 71-420. Prodam ojačevalec in gramofon Sansui, zvočnike Celestion (2 x 100 W) in čez 700 LP-jev najboljše ročk glasbe 70., 80. in 90. let. Tel.: 33-890. Prodam stekleno hladilno omaro za v trgovino in elektronsko tehtnico (še pod garancijo). Tel.: 33-328. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodamo 2.000 rabljenih strešnikov, vrsta Strešnik Dobruška vas. Cena po dogovoru. Tel.: 21-278. Ugodno prodam fasadni kamen Zreče (160 m2) Cena po dogovoru. Tel.: 64-560 (od 7. do 9. ure). Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Sva mirna in urejena družina in iščeva starejšo gospo za pomoč v gospodinjstvu ter za nego starejše osebe. Stanovanje brezplačno, ostalo po dogovoru. Tel.: 67-763. Prodam skoraj novo črno dolgo elegantno obleko (številka 1), primenro za maturantski ples, valeto ali poseben dogodek. Tel.: 21-772. Čiščenje stanovanj in hiš nudim na vašem domu. Tel.: 0608/32-908 (zvečer). STUDIA BREŽICE ¦n ¦V d.o.o. INZENIRING-TRGOVINA Finžgarjeva 1, 8250 Brežice Tel: 0608/61-746, Fax: 62-780 Kino Kostanejvica 19. iV. ob 20. uri: JERRY MASUIRE, komedija 20. IV. Ob20. uri: KOSEC 2, triler Kino Šentjernej 18. IV. ob 18. uri: KOSEC 2, triler 18. IV, ob 20. uri: JERRY MAGUtRE, komediia &&ct Paič - prodaja novih in rabljenih vozil - servis - prodaja nadomestnih delov Krška vas 28e, tT 59-059 Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem občine Brežice v skaldu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list RS, št. 69/93) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJANJE POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Oddaja se v najem prodajalna v pritličju poslovne stavbe Cesta prvih borcev 11, v izmeri 15,40 m2 s souporabo sanitarij. Pogoji najema: - Najemnik dobi v najem prodajalno pod pogojem, da jo uporabi za potrebe svoje dejavnosti. - Najemna pogodba se sklene v 8 dneh po prejetju obvestila o izbiri. - Najemnina bo določena v skladu z Odlokom o določanju najemnin. Interesenti lahko dobijo informacije o razpisanem prostoru in ostalih pogojih v Oddelku za gospodarske javhe službe in gospodarske zadeve, občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice, soba št. 23, vsak dan od 8. do 14. ure ali po telefonu 0608/62-050 int. 230. Pisne ponudbe oziroma vloge morajo prosilci poslati priporočeno po pošti z oznako "Za javni razpis" v 15 dneh od dneva objave na naslov: OBČINA BREŽICE - KOMISIJA ZA ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM, Cesta prvih borcev 18, 8250 BREŽICE. Ponudbi je treba priložiti izpisek iz sodnega registra oziroma dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti prosilca, dokazilo o finančnem stanju prosilca in potrdilo o stalnem bivališču. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem občine Brežice Tel./fax: 0608/81-709 3.500 SIT/teden SEVNI frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. uro in ob nedeljah od 8. do 17. ure Odvoz kosovnih odpadkov j Občina Sevnica bo tudi letos skupaj s krajevnimi skupnostmi, Komunalo Sevnica in z Dinosom organizirala odvoz kosovnih odpadkov. Občina Sevnica naproša krajevne skupnosti, da v krajih, kjer ni organiziranega odvoza komunalnih odpadkov, določijo primerne lokacije za odlaganje kosovnih odpadkov, ki morajo biti dostopne vozilom Dinosa (HIAB) in vozilom Komunale. Lokacije morajo biti določene v soglasju z lastniki zemljišč. Krajevne skupnosti naj število in lokacije teh odlagališč javijo na Komunalo Sevnica in na Oddelek za okolje in prostor občine Sevnica. Za kraje, kjer je organiziran odvoz komunalnih odpadkov, se lahko kosovni odpad odlaga ob pobiralni poti komunalnega vozila. Spomnimo naj, da med kosovne odpadke spadajo predvsem razni kovinski deli, deli avtomobilov, avtomobilske školjke, stari štedilniki, pralni stroji in podobno. Kosovni odpad je potrebno pripraviti do PONEDELJKA, 21. APRILA 1997, DO 7. URE ZJUTRAJ. Vse krajane obveščamo, da naveden) datum upoštevajo, saj se vozila Dinosa in Komunale na očiščene lokacije ne bodo vračala. Vse lokacije za kosovne odpadke je potrebno javiti do PETKA, 18. APRILA 1997, DO 13. URE na Oddelek za okolje in prostor (Bojan Kostevc) in na Komunalo Sevnica. Za morebitne ostale informacije smo vam na voljo na Občini Sevnica - Oddelek za okolje in prostor (Borut Simončič). Z GESLOM "PREBIVALCI SLOVENIJE, POMETIMO PRED SVOJIM PRAGOM!", VAS POZDRAVLJAMO IN ŽELIMO VELIKO USPEHOV PRI ČIŠČENJU NAŠEGA OKOLJA. ¦ ¦¦MiBaaMaB — ¦•• — —> _ _m ^ VRTEC MAVRICA BREŽICE o b j a vlj a RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 Starše obveščamo, da bo vpis potekal v upravi vrtca v Šolski ulici 5, od 15. do 25. aprila 1997, med 10. in 16. uro. Otroke lahko vpišete v: - dnevne programe v trajanju od 6 do 9 ur - poldnevne programe v trajanju od 4 do 6 ur - programe priprave na osnovno šolo v različnem obsegu - krajši program v trajanju od 240 do 600 ur za otroke iz demografsko ogroženih območij. Čeprav lahko otroka vpišete v vrtec kadarkoli med letom, Vas prosimo, da to storite v navedenem času. S pravočasnim, lahko tudi evidenčnim vpisom, si boste zagotovili večjo izbiro programov in tudi boljšo kvaliteto storitve. Uprava vrtca ZADNJA NAS GLAS, 14 - 17. APRIL 1997 ^ KRONIKA Razglasitev velike požarne ogroženosti naravnega okolja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na podlagi 3. člena Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS št. 62/95) z ti .4 1997 razglaša veliko požarno ogroženost naravnega okolja v vsej državi. Razglas o veliki požarni ogroženosti naravnega okolja velja do preklica. V času veljavnosti tega razglasa je v vsej državi prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravnem okolju ter puščati, odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravi. Policija ter pristojne inšpekcijske službe bodo v času veljave tega razglasa poostrile nadzor in kršitelje tudi sankcionirale. Požarna ogroženost naravnega okolja v vsej državi je bila letos enkrat že razglašena, in sicer med 4. in 19. marcem. Skupno je bilo letos v Sloveniji že skoraj 700 požarov v naravi. Razgrajal v Flamingu V nočni klub Flamingo v Krškem je prišel 33-letni V.R. iz Brežic, sedel za mizo in si naročil pivo. Najprej je bil miren, nato pa je pričel razgrajati, saj je pričel kričati, nato pa žaliti goste in zaposlene. Redar ga je skušal umiriti, vendar je kršitelj postajal vse bolj agresiven. S praznim medeninastim cvetličnim lončkom je pričel razbijati po vratih lokala. Tudi ob prihodu policistov se ni umiril, zato so policisti odredili pridržanje do iztreznitve. Grozil lastniku lokala V nedeljo je 20-letni Ž.G. iz Krškega s prijateljem popival v lokalu Pod lipov Brestanici. Spri se je z lastnikom lokala, zatem je pričel razbijati steklenice in zmerjati natakarico. Ob prihodu policijske patrulje se je nahajal pred lokalom, kjer je hotel obračunati z lastnikom, vendar so mu to preprečili policisti, ki so uporabili fizično silo. Ker se kršitelj kljub opozorilom ni umiril in ker je obstajala bojazen, da bo s kršitvami nadaljeval, je bil odpeljan na PP Krško, kjer je preostanek dneva preživel v prostoru za pridržanje. Odrejen je bil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ki je pokazal 2,08 g/kg alkohola v izdihanem zraku. B«BREŽIŠKA PORODNIŠNICA ' času od 7. do 14. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Hasima Abazovič iz Krškega - Alena, Vanja Hiršelj s Senovega -Tadeja, Melita Povšič iz Sevnice - Domna, Andreja t Černelič z Zdol - Žigo, Slavica Vegelj iz Dol. Skopic -Klavdijo. Kristina Lukež iz Brežic - deklico in Andreja Baje iz Brežic - Brigito. Čestitamo! Aktivnosti Občine in Upravne enote v Brežicah Bližnji referendum zahteva temeljite pogovore V ' ' ¦ ¦-¦ - - ¦ — Zupan Jože Avšičje predstavil še letošnji predlog občinskega proračuna, načelnik upravne enote Darko Bukovinski pa zagotavlja, da njihovi delavci niso krivi za zamude pri izplačilih rent žrtvam vojnega nasilja Nadaljevanje s 1. strani Beseda je tekla še o letošnjem občinskem referendumskem programu, za katerega naj bi se v primeru zadostnega odziva občanov denar pričel zbirati že na začetku poletja. S samoprispevkom, če bo izglasovan, naj bi v petih letih občina zbrala 200 milijonov tolarjev, od česar bi 85 odstotkov namenili ureditvi prepotrebne komunalne deponije (sedanja v Dobovi deluje na črno), s preostalimi 15 odstotki pa bi preuredili sedanjo trgovsko šolo za potrebe glasbene šole ter nove, devetletne osnovne šole. Ključ za zbiranje denarja še ni dokončno določen, gotovo pa je, da socialno šibkim državljanom referendumskega tolarja ne bo treba plačevati, kergre pri obeh projektih za nujo, ki je ni moč odlagati, bo projekt denarno podprla tudi država. Lokacija za skupno posavsko deponijo sicer še ni določena, a se aktivnosti s tem v zvezi počasi že približujejo zaključku. Deponija bo ekološko varna, najmanj 20 let pa bo lahko sprejemala odpadke približno 50 tisoč prebivalcev in industrije tega prostora. Predsednik Zelenih IvanTomšeje ob tem predlagal, naj bi k aktivnostim za izgradnjo regijskega odlagališča pritegnili tudi banke, ki bi kreditirale zasebnike, ti pa bi lahko po vzoru nekaterih zahodnoevropskih držav nabavili potrebno opremo za predelavo odpadkov. V nadaljevanju je načelnik Upravne enote, Darko Bukovinski, temeljito predstavil delovanje te enote v preteklem obdobju, pri čemer se ni mogel izogniti problematike z izvajanjem Zakona o žrtvah vojnega nasilja oz. počasnega reševanja vlog upravičencev do rente. Še enkrat je poudaril, da za zavlačevanje ni kriv brežiški oddelek, ki da kljub temu, da je zaradi velikega števila zahtevkov obremenjen bolj, kot ostali po Sloveniji, delo opravlja tekoče. Do zastojev še vedno prihaja v Ljubljani, kjer opravljajo revizijo vseh odločb, za to pa nimajo zadovoljivih prostorov, kadrov in tehnične opreme. Po končanju vseh postopkov pa naj bi na račun rent v brežiško občino mesečno prihajalo nad 40 milijonov tolarjev. Brežiška upravna enota ima po načelnikovih besedah tudi notranje probleme, ki se jim pravi prostorska stiska, saj je sedanja občinska stavba pretesna za obe upravi, občinsko in državno. Zato že razmišljajo o novi lokaciji, kamor bi se preselili v celoti, ali pa samo določeni oddelki. Morda si bo tako nekdanja Mestna hiša, v kateri že vrsto let domuje Glasbena šola spet povrnila prvotni pomen. (ES) Spodbuda za boljše in učinkovitejše sosedsko sodelovanje Krško, 8. aprila - Na povabilo Staneta Rozmana, predsednika OGZ Posavje, je GZS Območno zbornico Posavje v Krškem obiskal Vjekoslav Tomaif, novoimenovani predsednik Gospodarske komore Zagreb, s sodelavci. V pogovoru s člani predsedstva OGZ Posavje je bil poudarjen enotni interes, da se gospodarstvi obeh držav čimbolj povežeta. Sprejet je bil predlog, da se organizira srečanje poslovnežev, kjer bi ugotovili možnosti in interes za skupna medsebojna vlaganja, svojim vladam pa bi predlagali čimveč-jo liberalizacijo zunanjetrgovinskega prometa, saj ta v zadnjih letih med obema državama stagnira. Velik pomen vidijo prisotni v sklenitvi meddržavnega sporazuma o svobodni trgovini. To ne bo omogočilo samo boljšega neposrednega medsebojnega poslovanja, temveč tudi razširitev možnosti širšega povezovanja k državam Srednje Evrope in EU Dobro povezovanje pa je pogojeno tudi s sodobnimi cestnimi povezavami. Odobravajo čimprejšnji pristop k izgradnji avtoceste Ljubljana - Obrežje in naprej do Zagreba. Smatrajo, da je rok za dokončanje tega dela AC (do leta 2004, kot je planirano), predolg. Istočasno bo potrebno urediti večjo pretoč-nost obmejnih prehodov, še posebej Obrežje/Bregana ter poenostavitev oziroma postopna odprava carinskih postopkov. Zavedajo se, da je pristojnost zbornic predvsem koordinacija in inicativnost. Zato vidijo poseben pomen v oživitvi dela meša- ne zbornice med R Slovenijo in R Hrvaško, kamor bi morali biti vključeni tudi predstavniki obmejnih območnih zbornic. Dogovorili so se, da bodo obvestili o oblikovanih predlogih svoje centrale, odgovorna ministrstva, svoje člane in ostalo zainteresirano javnost s ciljem, da se izboljšajo medsebojni sosedski odnosi. (Valentin Dvojmoč, direktor GZS OZ Posavje) Slikarska razstava Metoda Bohinca Posavski muzej Brežice vabi v četrtek, 17. aprila 1997, ob 19. uri v njihovo galerijo na odprtje slikarske razstave Metoda Bohinca. Večer bo popestril gledališki igralec Jernej Šugman, za glasbo pa bo poskrbel Miha Bohinc. Razstava bo na ogled do 18. maja 1997. Vabljeni! 1. srečanje pesnikov in pisateljev V Knjižnici Brežice bo v petek, 18. aprila 1997 ob 20. uri 1. srečanje pesnikov in pisateljev občine Brežice. Vabljeni so vsi, ki jih zanima literarna ustvarjalnost ne glede na leta starosti. Srečanje, ki ga organizira ZKO Brežice, bo spremljal pesnik, publicist in urednik Dolenjske založbe iz Novega mesta, Franc Šali. Z Branetom Kobalom po Peruju Knjižnica Brežice vabi na predvečer slovenskega in svetovnega dneva knjige oziroma v torek, 22. aprila 1997, ob 18. uri na brezplačno potovanje z besedo in sliko pa daljnjem Peruju. Tja vas bo popeljal svetovni popotnik, alpinist in pustolovec Brane Kobal, ki ga bo "zasliševal" višji knjižničar Drago Pirman. OB KOFETKU Karel Recer, novi prokonzul Evropskega reda vitezov vina V Slovenskih Konjicah je bil 15. marca letos razglašen novi prvi prokonzul Evropskega reda vitezov vina (za Slovenijo). Čast in (predvsem) zadolžitve so pripadle direktorju 160-članskega kolektiva brežiškega Vina, Karlu Recerju. Ta je prokonzulstvo prevzel za pokojnim Fedorjem Pirkma-jerjem, ki je bil upokojenec in se je lahko v celoti posvetil delu za Red. Sedaj je seveda drugače, saj se podjetju ne sme poznati, da ima njegov direktor še dodatne zadolžitve, kvečjemu korist mora imeti od njih. Karel Recer se novega položaja v celoti zaveda: "Po pravici povem, da sem se te naloge zelo otepal. Že dela v podjetju je več kot dovolj, vendar žal med udi reda ni več takšnega, kot je bil naš dragi Fedor, ki nas je lahko vse razbremenil. Zato sem se tudi namenil, da si bomo delo funkcionarji razdelili. Naš red ima namreč goste omizja (hos-pites), pripravnike, viteze, ima pa tudi funkcionarje: še enega prokonzula (drugi prokonzul je prof. dr. Jože Colnarič), zakla- dnika, notarja, vikarja, predstojnika magistrata (sodnika)... Vsak izmed teh ima tudi svojega namestnika. To so delovne funkcije. In če smo že pri strukturi reda: v naše vrste se ne da vstopiti, novinec je lahko le povabljen. Tudi napredovanja se ne da kupiti. Vsaka dežela oziroma njen konzulat ima t.i. numerus clausus, določeno število udov v redu in praviloma lahko vanj vstopi novinec, ali njegov ud napre- duje, v notranji hierarhiji šele, ko dotedanji član umre. Slovenski konzulat je mlad in zato se je hitro razvijal, doslej smo udje v njem relativno hitro napredovali. Vpeljali smo tudi nekaj novosti. Ena izmed njih je, da smo medse sprejeli žensko. Red je sicer moška zadeva, a v Sloveniji smo vpeljali naziv "velika dama", ki naj bi bil ustrezen nazivu "viteza" in podelili smo ga enologinji prof. dr. Slavici Šikovec. Sicer pa red Vino Brežice pod vodstvom direktorja Karla Recerja v vseh porah družbe: tudi sponzorstvo vAK FITje svojevrstno viteštvo. od svojih članov pričakuje določene osebne moralne lastnosti in pričakuje, da se bodo posvetili širjenju vinske kulture. Kljub temu pa v svojih vrstah nimamo samo vinarjev oz. ljudi, ki se na nek način ukvarjajo z vinom. So tudi drugače zaslužni ljudje, ki nosijo častne funkcije. Naloge reda? Razen širjenja vinske kulture je v naših dokumentih zapisano tudi načelo, da se ukvarjamo s karitativno in socialno dejavnostjo. Tega doslej v Sloveniji ni bilo veliko (mislim na Red), zato se nameravam v svojem prokonzulskem delu odločneje lotiti ravno takih nalog." Ko smo vas prvič srečali med udi v redu, ste bili (na Mokricah) imenovani za sodnika. Danes ste prokonzul. Udje reda pri svojih srečanjih obvezno nosijo slovesno opravo, držijo se ceremonijala, kaže pa, da vam osebno to ravno ne diši. Kaj torej pripelje resnega poslovnega človeka (in takih vas je v Redu veliko) do tega, da se podredi starodavni ceremoniji? Recer: "Eno je čaščenje dob- Panonsko gradlščanski red vitezov vina vleče korenine še iz srednjega veka, druga svetovna vojna je njegovo delovanje prekinila In oživili so ga pred nekaj leti na Gradlščanskem. Od tod ime in tudi sedež reda je tam, vželeznem. Pred kratkim so red še nekoliko preuredili In sedaj nosi naziv Evropski red vitezov vina. Red ima po državah konzulate, znotraj konzulatov pa prefekture. Slovenski konzulat Ima sedež na Ptuju, na njegovem čelu pa je konzularni svet z dvema prokonzuloma. Slovenski konzulat vključuje 85 hospltes, 20 vinskih svetnikov, 10 vinskih sodnikov, veliko damo, častnega viteza (MIlan Kučan) in 8 vitezov vina. re vinske kapljice in hrane, ki sodi k njej, sledi negovanje, dvigovanje vinske kulture in vzgoja pivcev. Drugo je pa seveda čisto praktičen interes, o katerem se pri širitvi reda niti toliko ne govori. Bolj se ga zazna. Gre za pospeševanje ne le potrošnje vina ampak tudi za povečanje prometa z vinom. Red se širi v povsem nevinske dežele, kot je Finska. Ob koncu maja bo avstrijska veja organizirala "Teden avstrijskih vin na Češkem" (ki tudi velja za nevinsko deželo). Na velikem gala plesu bomo gostovali tudi Slovenci... Častni gost in govornik bo komisar Evropske unije za kmetijstvo, gospod Fischler, v red bo sprejetih več županov in nadzupanov. To naj bi pomagalo krepko razširiti red na Češkem." Danes se med pivci čedalje bolj širi poraba piva, na škodo vinu seveda. Kako red gleda nato? Recer: "Vsi segmenti pijač so danes bolj agresivni in ravno zato je pri nas velik poudarek na vzgoji. Mi ne propagiramo pijanstva ampak kulturo pitja. Piti z mero ampak dobro. In če je potrošnikov dovolj, so tudi količine ustrezne. Drži pa, da nas je v Sloveniji malo in da bo Slovenija morala stopiti še za velik korak naprej v kulturi porabe vina. Sedaj se še vedno ogromno vina spije..." (Ika)