GLAS
LETO XXII. ŠT. 41 (1056) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 16. NOVEMBRA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Slovenski volivci so izbrali
Borut Pahor spet
predsednik
  inulo nedeljo je Borut Pahor postal
drugič slovenski predsednik.
Volivci so namreč v drugem krogu
šestih predsedniških volitev v zgodovini
slovenske države Pahorja znova izvolili na
to funkcijo. Za sedanjega predsednika
republike Boruta Pahorja je glasovalo
373.877 oziroma 52,93 % volivcev, za
kamniškega župana Marjana Šarca pa
332.366 oziroma 47,07 % volivcev. Na
slovenska volišča je prišlo 41,74 % volilnih
upravičencev, kar je najnižja udeležba v
zgodovini samostojne države.
/ str. 14
Jurij Paljk
M
www.noviglas.eu
Hvaležnica v katedrali sv. Justa v Trstu
SSK / Posvet: Ko ni več meja 
Sodelovanja je še
vedno premalo
  vetovni slovenski kongres je v petek, 10.
novembra 2017, v sodelovanju s pred-
stavniki slovenskih organizacij v Italiji
organiziral v prostorih Zadružne kraške banke
na Opčinah 14. strokovnoznanstveni posvet
Ko ni več meja. Namen simpozija je bil ugo-
toviti, kako mladi slovenski rojaki iz Italije
občutijo matično državo in koliko cenijo “slo-
venskost”.
Pred začetkom so pozdravili predsednik ZKB
Adriano Kovačič, predsednik Svetovnega slo-
venskega kongresa Boris Pleskovič in predsed-
nik Konference za Italijo pri Svetovnem slo-
venskem kongresu Karlo Bresciani.
/ str. 3
MČ
S
Prvič v štandreški dekaniji
Duhovne vaje 
z nadškofom
   sak stroj potrebuje polnjenje
baterij, vsako živo bitje se hrani, da
lahko raste in napreduje. Tako tudi
vsako duhovno bitje, če hoče napredovati,
potrebuje duhovno hrano”, nam je povedal
vodja štandreške dekanije, g. Marijan
Markežič. En način za “duhovno polnitev” so
tudi duhovne vaje. “Pomembno je si vzeti čas
tudi za to”, je zatrdil dekan. Lani jih je v naši
dekaniji vodil upokojeni koprski škof Metod
Pirih, v drugih dekanijah pa upokojeni goriški
nadškof Dino De Antoni. Letos pa se je goriški
nadškof Carlo Redaelli odločil, da jih bo po
posameznih dekanijah vodil sam.
/ str. 12
DD
“V
Foto damj@n
Prisotni smo na:
Svet okrog nas16. novembra 20172
Povejmo na glas
Vse bolj potrebujemo rešilno spodbudo
  anašnji čas vse bolj dokazuje, da potre-
bujemo, in to prav vsi, lepo in ljubečo
spodbudo, da bi se čutili v globljem
smislu upoštevane. V globljem smislu pomeni,
da bi bili v zadostni meri deležni iskrene po-
zornosti in naklonjenosti s strani drugih. In
samo ta je očitno dovolj učinkovita, da razbre-
meni težo našega življenja oziroma vsakogar
od nas. Dejstvo je, da življenje ni lahko, v svoji
neizmernosti nam zanesljivo postreže z vsem
razponom od srečnosti do težav, od zanosa do
tesnobe, od čvrstega upanja do zahrbtnega
dvoma. In današnji čas nas nemalokrat posta-
vlja pred težke preizkušnje, in to do takšne me-
re, da se zaradi njih počutimo same in osam-
ljene, od časa do časa tudi zapuščene in s tem
nemočne. In kakšne so posledice te naše no-
tranje bolečine in razočaranja? Da se tako rekoč
množično zatekamo v nekakšno zasebnost, saj
nam je vsakršna skupnost vse bolj neprijetna
in vanjo ne moremo več verjeti. Kdo bo rekel,
kaj ima opraviti politika z vsem tem, toda naša
vse manjša udeležba na volitvah je zgovornejši
pokazatelj, kot si sicer mislimo. Pač ne verja-
memo več v takšno ali drugačno urejanje skup-
nosti in rešujemo svoje stiske ter razočaranja
preprosto s tem, da se umaknemo. Ne nazadnje
je opažati tudi vse več umikanja iz verskega
življenja, saj so cerkve vse manj obiskane, in
to ne more biti dobro znamenje za nikogar.
Oba nova umika sta zelo verjetno povezana in
odslikavata duševno stanje množic, bi lahko
rekli. Rešujemo se torej proč od katere koli vza-
jemnosti, veliko vprašanje pa je seveda, ali se
je na ta način res mogoče rešiti. Se pravi zado-
stiti nuji človeka, da bi bil potolažen, razbre-
menjen teže svojega življenja in ponovno za-
nosno prepričan o lepi prihodnosti in o ne-
nehni dosegi pomirjenosti svojega notranjega
življenja. Rešujemo se z ukvarjanjem s samim
sabo, rekreacijskimi dejavnostmi, z iskanjem
misli, ki bi nas pomirile, potovanji, z lepoto
narave, umetnosti, a tudi z mamili, alkoholom,
predvsem pa s priseganjem na materialne do-
brine. In vendar pogostoma vse to ne zadostu-
je, namreč da bi notranji mir v nas zaživel in
bi prevladala harmonija v odnosu do nas sa-
mih in do vseh izven nas. Slej ko prej do te har-
monije ne pride ali le poredkoma, zaradi česar
vztrajamo v toku nemira, ki v bistvu preplavlja
ves svet, da so na delu mučni stresi in še bolj
mučne depresije in da prihaja do izbruhov
osebnega nasilja s tragičnimi dejanji. Kajti z
umikanjem iz večjih skupnosti smo se zaobrni-
li vase, v same sebe in predvsem proč od sočlo-
veka, proč od bližnjega, ki je presenetljivo edi-
na pot do rešitve. In ta pot na začetku ni lahka:
sočloveka je treba zares sprejeti, sočloveka je
treba zares razumeti, sočlovek nas mora zares
navdajati s sočutjem, zato mu potem pomaga-
mo, se zanj zavzamemo kot za samega sebe, in
to nas reši osamljenosti ter navda s srečno har-
monijo. Prenehamo se umikati, ker od tu na-
prej nismo več sami in radi skupaj z drugimi
delimo dobro in hudo.
Janez Povše
D
Po prihodu Renzija v Trst in po rimskem srečanju Alfano - Erjavec
Med uslugami in pravicami
  otem ko je italijanski
parlament pospravil nov
volilni zakon dokončno
pod streho in je druga različica
Rosatelluma postala del itali-
janske pravne in politične ure-
ditve, je tudi v naši narodni
skupnosti ponovno zaživela
javna razprava o zastopstvu v
izvoljenih organih. K temu je
seveda pripomoglo več oko-
liščin. V naslednjih nekaj me-
secih bomo namreč v naši
deželi poklicani k odločanju o
obnovi dveh pomembnih in-
stitucionalnih teles.  (Najver-
jetneje) v začetku marca bodo
najprej na vrsti parlamentarne
volitve, le dobra dva meseca
kasneje pa bomo obnavljali tu-
di deželni svet. Predvsem v
luči parlamentarnih volitev
lahko dalje razumemo tudi za-
veze, ki jih v povezavi s sloven-
sko manjšino v zadnjih tednih
jemljejo celo najvidnejši pred-
stavniki italijanskega poli-
tičnega in institucionalnega
vrha. V mislih imam v prvi
vrsti dva dogodka, ki sta
prejšnji teden zaznamovala
manjšinski vsakdanjik.
Predvolilno zanimanje za Slo-
vence
Začnimo s prvim. 8. novem-
bra se je vsedržavni tajnik De-
mokratske stranke Matteo
Renzi v sklopu svojega predvo-
P
lilnega popotovanja z vlakom
po vseh italijanskih deželah
ustavil v Trstu. Srečal se je tudi
s predstavniki slovenske
manjšine. Glavna tema pogo-
vora je bila seveda uresničitev
določil, ki jih prinaša Rosatel-
lum bis v zvezi s slovensko na-
rodno skupnostjo. Za kaj prav-
zaprav gre? Novi volilni zakon
se sklicuje na 26. člen zaščit-
nega zakona 38/01, ki govori
o olajšanem zastopstvu naše
narodne skupnosti, in nareku-
je organu, ki je zadolžen za im-
plementacijo volilnega zako-
na, naj ta določila spoštuje.
Renzi se je med pogovorom s
predstavniki naše narodne
skupnosti obvezal, da bo De-
mokratska stranka zagotovila
slovenskemu predstavniku
mesto v parlamentu tudi v no-
vem sklicu. Obvezo lahko be-
remo v smislu zagotovitve iz-
voljivega mesta na listi DS. Za
podrobnejše opredelitve te za-
veze in za pogajanja na terenu
je prvi človek Demokratske
stranke zadolžil tržaškega po-
slanca Ettoreja Rosata, po ka-
terem nosi ime volilni zakon.
Drugi pomemben dogodek je
bil le dan za Renzijevim obi-
skom v Trstu. Z institucional-
nega vidika je šlo
celo za pomem-
bnejše srečanje,
ki bi lahko imelo
dolgoročnejše
učinke. V Rimu
sta se na Farnesi-
ni srečala sloven-
ski zunanji mini-
ster Karel Erjavec
in njegov italijan-
ski kolega Angeli-
no Alfano. S poli-
tičnega vidika je
pomembno ome-
niti, da je bila
glavna točka na
dnevnem redu
prav vprašanje za-
stopstva sloven-
ske narodne skupnosti v itali-
janskem parlamentu. To je po-
stalo med drugim očitno na ti-
skovni konferenci po srečanju,
ki je trajalo dobrih 45 minut.
Minister Alfano, ki je kot go-
stitelj prvi prevzel besedo, je
dejal, da je šlo za zelo bogato
srečanje, ki se je sklenilo s pod-
pisom pomembnega svežnja
dokumentov. Če diplomatske-
mu leporečju odstranimo po-
litični besednjak, lahko iz Al-
fanovega posega pred novinar-
ji vseeno izluščimo osrednjo
ugotovitev. Italijanski zunanji
minister se je v komentarju
glede srečanja z Erjavcem sko-
raj v celoti zaustavil pri
vprašanjih, ki zadevajo našo
narodno skupnost. Dejal je, da
je pri vprašanju podpore
olajšanemu zastopstvu šlo za
vzajemno uslugo, pri kateri je
Slovenija podprla kandidaturo
Milana za novi sedež Evropske
agencije za zdravila (doslej je
bil to London, ki pa se mora
agenciji odreči zaradi brexita).
Poleg tega je Alfana še dopol-
nil Erjavec, sta se sogovornika
pogovarjala še o kopici
vprašanj v zvezi z našo narod-
no skupnostjo. Na mizi je bilo
dokončno vračanje Narodne-
ga doma v ulici Filzi, do česar
naj bi najkasneje prišlo ob
100-letnici požiga, leta 2020
(takšno je vsaj Erjavčevo upan-
je). Ministra sta se dalje zavzela
še za odstranitev motenj radij-
skih frekvenc in ustanovitev
novega delovnega telesa v zve-
zi z vprašanjem o umetniških
delih, arhivih in katastrskih
knjigah. A vrnimo se še za tre-
nutek k Alfanovim besedam v
zvezi z zastopstvom slovenske
manjšine v parlamentu. Dejal
je, da bo vlada poskrbela za
ure-
sničitev
in imple-
mentaci-
jo volil-
nega za-
kona z
določili v
korist slo-
venske
narodne
skupno-
sti. Na
vprašan-
je, ali to
pomeni,
da bo vo-
lilno
okrožje
za sloven-
sko manjšino (vlada ima poo-
blastila za njegovo zarisovan-
je) res ustrezalo realnim pogo-
jem (in številkam), ki bi omo-
gočili izvolitev, je Alfano dejal:
“Določila zakona niso privile-
giji, ki jih ponujamo slovenski
manjšini. Gre za zakonske ob-
veznosti, ki jih bo upoštevala
najprej vlada in posledično tu-
di, kdor bo v tem okviru za-
dolžen za zarisovanje okrožij”.
Renzi ali Alfano?
Ob vsem tem velja izraziti ne-
kaj pomislekov.
Prvič. Zakaj bi morale biti Al-
fanove besede pomembnejše
od Renzijevih? Gre za institu-
cionalno vprašanje. Čeprav je
Renzi dejansko precej
močnejša figura od Alfana, je
svoje obljube izrazil “samo”
kot strankarski tajnik, ne pa v
imenu državne institucije. Al-
fano je v pogovoru z Erjavcem
zastopal italijansko vlado in so
zaradi tega njegove zaveze
pred slovensko državo na ne-
koliko višji ravni.
Drugič. Kaj pravzaprav pome-
nijo Alfanove besede ali, dru-
gače povedano, lahko z rim-
skega srečanja sklepamo, da
gre za resno obvezo ter da nas
v Rimu ne bodo prepeljali žej-
ne čez vodo? Dokler ne bodo
okrožja začrtana, je težko reči
karkoli. V mislih moramo
namreč vedno imeti dejstvo,
da je v volilnem zakonu do-
ločilo o olajšanem zastopstvu
in ne o zagotovljenem pred-
stavništvu. Kako elastično lah-
ko italijanske oblasti interpre-
tirajo določila za olajšano za-
stopstvo, pa smo lahko že
večkrat videli. Nazadnje je bilo
to leta 2015, ko je vlada v sklo-
pu volilnega zakona Italicum
in v duhu olajšanega zastop-
stva začrtala okrožje “po meri
manjšine”, ki je vsebovalo
vseh 32 občin iz zaščitnega za-
kona. Možnosti za izvolitev
slovenskega predstavnika seve-
da ni bilo nikakršne, a številni
vidni politiki v Demokratski
stranki, začenši z deželno
predsednico Serracchianijevo,
so še naprej vztrajno trdili, da
je bilo tako zarisano okrožje
dokaz naklonjenosti in skrbi
za našo narodno skupnost.
Tretjič: Obljuba, ki jo je Renzi
dal slovenskim predstavnikom
na vlaku v Trstu, je nekaj pov-
sem različnega od zaveze, ki jo
je Alfano prevzel na bilateral-
nem srečanju z Erjavcem. Ren-
zi je obljubil, da bo Demokrat-
ska stranka uvrstila Slovenca
na izvoljivo mesto, Alfano je
obvezo o olajšani izvolitvi
prevzel v vlogi zastopnika ita-
lijanske države. To, kar Demo-
kratska stranka ponuja Sloven-
cem, je usluga (ta navadno
vključuje in zahteva protiuslu-
ge), medtem ko je olajšano za-
stopstvo, ki bi ga morala ure-
sničiti vlada, pravica. Med
uslugami in pravicami pa se,
tega seveda ni potrebno pose-
bej pojasnjevati, razlika meri v
svetlobnih letih.
kil
Spoštovani
Predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor!
Ob izvolitvi za predsednika Republike Slovenije Vam
iskreno čestitam v imenu Sveta slovenskih
organizacij in v svojem. Želim Vam uspešno in
plodno delo za dobrobit slovenskega naroda,
slovenske države, njene demokracije in civilne
družbe.
Veseli nas, da se bo lahko z vami nadaljevalo plodno
sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo v Italiji,
kateri ste v Vašem prejšnjem mandatu posvetili
veliko pozornosti. Predvsem nam pomeni veliko Vaše
prijateljstvo z italijanskim predsednikom Sergiom
Mattarello. Še posebno pa gojimo v spominu Vašo
udeležbo pri poimenovanju dvojezične špetrske šole
po našem beneškem rojaku Pavlu Petričiču.
Prepričani smo, da boste še naprej na enak način in
morda še bolj namenjali Vaša prizadevanja vsem
slovenskim rojakinjam in rojakom, ki živimo v
zamejstvu in po vsem svetu. Gre namreč za
pomemben del slovenskega naroda, ki tesno živi s
svojo matično domovino, do katere neguje iskreno
in globoko željo, da bi se razvila v vedno bolj
pomembno članico evropske in svetovne narodne
skupnosti. Prav tiste skupnosti, ki se zavzema za
splošen družbeni razvoj, spoštljiv do okolja in do
tistih, ki so potrebni vsestranske pomoči, da ne
ostajajo in zaostajajo v gospodarskih in socialnih
kritičnih okoliščinah.
Svet slovenskih organizacij je krovna organizacija
Slovencev v Italiji, ki deluje po načelih slovenstva,
krščanstva in demokracije. Z vami delimo
prizadevanja za dialog, spoštovanje tistih, ki mislijo
drugače, in za dobro sosedstvo s sosednjimi
državami. V tem duhu tudi razvijamo naše delo v
sodelovanju z drugo krovno organizacijo, SKGZ, ki
ima kot glavni cilj ohranitev in razvoj slovenske
narodne skupnosti v Italiji. Prepričani smo, da imamo
pri tem Vašo podporo, in upamo, da bomo lahko
skupaj z vami tudi v naslednjem mandatu še veliko
naredili za naše rojake, ki prebivajo na ozemlju od
Milj do Trbiža.
Prisrčno Vas pozdravljam in želim veliko vztrajnosti
pri skupnem delu v prid vsemu našemu
slovenskemu narodu.
Walter Bandelj
Predsednik SSO
Predstavitev 2. deželne konference o slovenski manjšini 
Čas za razmislek
  onec meseca bo
manjšina (spet) sedla za
mizo in razmislila o svoji
prihodnosti ter o smernicah, ki
naj bodo osnova za nadaljnje
delovanje. To izhaja iz predsta-
vitve Druge deželne konference
o zaščiti slovenske manjšine, ki
je bila prejšnji teden v prostorih
deželnega sveta v Trstu. Tovrstna
deželna konferenca je pravza-
prav zakonska obveza,
ki jo ima dežela Furla-
nija Julijska krajina do
slovenske narodne
skupnosti v Italiji.
Člen 10 deželnega za-
kona 26/2007 o zaščiti
slovenske manjšine
namreč predvideva,
da skliče predsednik
deželnega sveta vsaj
enkrat vsakih pet let
in najpozneje šest me-
secev pred iztekom
K mandata ustrezno manjšinskodeželno konferenco. Pred novi-narje sta stopila predsednik
deželnega sveta Franco Iacop in
koordinator pripravljalnih del
za deželno konferenco, pod-
predsednik deželnega sveta Igor
Gabrovec. Na tiskovni konferen-
ci so bili med drugimi prisotni
tudi deželni svetnik Stefano Uk-
mar ter predsednika krovnih or-
ganizacij Walter Bandelj in Rudi
Pavšič. Predsednik Franco Iacop
je dejal, da je to priložnost, ki
lahko rodi številne koristne in
potrebne pobude. Vmesna je se-
veda pri tem ugotovitev, da bo
potrebno sklepe konference im-
plementirati zato, da ne bi ostali
samo pri “leporečju”.
/ str. 3
kil
Angelino Alfano in Karel Erjavec
Foto Miloš Čotar
Svet slovenskih organizacij čestita predsedniku
Aktualno 16. novembra 2017 3
S 1. strani
Sodelovanja ...
  redstavnice MOSP pa so
predstavile pobudo Mi-
nority SafePack. Gre za
zbiranje enega milijona podpi-
sov evropskih državljanov, zato
da bi Evropsko unijo spodbudi-
li k aktivnejšemu zavzemanju
za vprašanja zaščite narodne
skupnosti in narod-
nih ter jezikovnih
manjšin.
V nadaljevanju je or-
ganizator večera Luka
Klopčič pozdravil pri-
sotne in predstavil
goste uvodnega pre-
davanja, to so bili rav-
natelj Slovenskega ra-
ziskovalnega inštituta
dr. Devan Jagodic,
višja svetovalka za
slovenske šole v Italiji
Andreja Duhovnik
Antoni in predsednik
Združenja slovenskih
športnih društev v
Italiji Ivan Peterlin.
Devan Jagodic je ob
raznih raziskavah ugotavljal, da
smo postali Slovenci v Italiji
povsem integrirani v svojem
okolju, in to se ne kaže več v ne-
gativnem smislu asimilacije z
večinskim narodom, ampak v
novi večkulturni danosti. Z ra-
zliko od preteklosti se v naše
društveno tkivo postopoma
vključujejo tudi pripadniki
večinskega naroda, zato se dve
kulturi in jezika mešata. Razi-
skava kaže, da so evropski inte-
gracijski procesi in ukinitev
meje zelo malo prispevali k
udejanjanju načela skupnega
slovenskega kulturnega prosto-
ra, nasprotno kaže, da se med
mladimi širi lokalna identiteta,
ki še bolj poudarja manjšinski
status.
Andreja Duhovnik Antoni vsa-
ko leto predstavlja stotinam šol
in ravnateljem v Sloveniji naše
zamejsko šolstvo. Večkrat pri-
haja tudi do izmenjave obiskov
med našimi šolami in tistimi v
P matični domovini. Obiski inpredstavitve žal niso dovolj, ra-bili bi bolj tvorne povezave. Pri
tem pa ne pomagajo admini-
strativne omejitve, ki še obsta-
jajo, predvsem na italijanski
strani, in ovirajo sodelovanje.
Ivan Peterlin ugotavlja, da je bi-
lo paradoksalno več stikov, so-
delovanja in skupnih pobud s
Slovenci v Jugoslaviji kot zdaj,
ko je Slovenija osamosvojena in
ni več meja. Velikim besednim
namenom in političnim oblju-
bam, da se pred nami z zedin-
jeno državo odpira novo po-
glavje skupnih pobud, niso sle-
dila dejanja, vsaj ne v taki meri,
kot smo pričakovali. O nas v
matični državi vedo malo ali
skoraj nič. To seveda ni le nji-
hova krivda, morali bi tudi mi
sami ustvariti strategijo, ki bi
reševala prav te probleme, pravi
Peterlin.
Drugi del večera je vodil časni-
kar Ivo Jevnikar. Najprej so
spregovorili predstavniki krov-
nih, prosvetnih in kulturnih
organizacij. Nataša Paulin je v
imenu Zveze slovenskih kultur-
nih društev povedala, da se
mladi manj zanimajo za doga-
janje in za slovenstvo, ker imajo
v današnjih časih veliko skrbi
in pritiskov.
Karen Ulian je predstavila delo-
vanje Zveze slovenske katoliške
prosvete in kako zveza skuša
mlade spodbujati in jih
vključiti v kulturno delovanje
ter jih usposabljati z raznimi
tečaji, seminarji in projekti. Sti-
ki z matično državo so predv-
sem v obliki izmenjave gosto-
vanj kulturnih skupin. Sodelo-
vanje s Slovenijo se je v letih
okrepilo in cilj Zveze je s pro-
jekti te stike še naprej in še v
večji meri razvijati.
Martin Lissiach, predstavnik
Slovenske kulturno gospodar-
ske zveze, je povedal, da nepoz-
navanje našega prostora v ma-
tični državi vzbuja skrb in je ne-
sprejemljivo. Zgodi se, da pro-
fesorji na fakultetah sprašujejo
Slovenca iz Italije, ali je vse ra-
zumel in ali zna govoriti slo-
vensko. To v nekaterih bolj
občutljivih študentih lahko
sproži manjvrednostne kom-
plekse.
Igor Švab, predstavnik Sveta
slovenskih organizacij, je pre-
pričan, da se naši mladi večkrat
čutijo bolj Slovenci kot tisti v
matični državi, ker s tem pou-
darjajo svojo pripadnost. V
našem prostoru nočejo zanikati
svoje pripadnosti in same sebe.
Opaža tudi, da se bolj trudijo
pri uporabljanju pravilne slo-
venščine in se bolj izogibajo
tujk, ki so v Sloveniji vedno bolj
pogoste.
Na koncu so spregovorili še
predstavniki mladinskih orga-
nizacij. Lucija Tavčar, ki je pred-
stavljaja Mlade v odkrivanju
skupnih poti in mlade ZKB, je
končala študij v Ljubljani in je
tudi ona kar razočarana nad ne-
poznavanjem naše realnosti.
Čudijo se, da govorimo dobro
slovensko. Republiki Sloveniji
ni še uspelo vzgojiti ljudi, ki bi
bili politično čuteči. “Preveč je
prijateljev, ki mi pravijo, da bo-
do šli volit le, zato da ne bo ta
kandidat zmagal, ali takih, ki še
huje, točno vedo, katero je nji-
hovo stališče, pa ne gredo vo-
lit. Lažje se je namreč jeziti,
da je v državi vse narobe. Za-
mejci se v tem ne prepozna-
vamo”, pravi Lucija. Potre-
ben bi bil enoten in celovit
načrt vzpodbujanja rabe slo-
venskega jezika in razvoja
slovenske kulture, načrt na-
rodne vzgoje bodisi pri nas
kot v matični državi.
Andrej Marušič je povedal,
da je delovanje tabornikov
Roda modrega vala tesno po-
vezano z matično državo in
da letni program v večji meri
poteka v Sloveniji. Zaveda pa
se, da bi bilo lahko to sode-
lovanje boljše. Zgodilo se je,
da taborniki v bližnji Sežani
sploh niso vedeli, da je Sloven-
cev v Italiji toliko, da imamo to-
liko društev in da govorimo slo-
venščino na istem nivoju kot
oni.
Simon Peter Leban, predstav-
nik Slovenske zamejske skavt-
ske organizacije, je dejal, da je
slovensko šolstvo preveč opu-
stilo skrb za narodno zavest, ze-
lo malo profesorjev goji ljube-
zen do literature in jezika ter
spodbuja udeležbo na kultur-
nih prireditvah. Tudi skavti ta-
borijo v glavnem v Sloveniji in
takrat pride do pozitivnih sti-
kov s skavti v matični državi, ko
mi spoznamo navade skavtov v
Sloveniji in oni neko živo real-
nost, ki je niso poznali.
Nazadnje je delavec ZKB Andrej
Gruden še predstavil projekt
Starter ZKB za Start-up podjetja.
Banka nudi mladim brezplačne
prostore za obdobje enega leta;
v njih poskušajo razviti svojo
podjetniško dejavnost.
Naši študentje v Ljubljani / Jasna Gornik
“Rada bi povezovala kulture, ki se
med sabo sploh ne poznajo”
  asna Gornik je študentka 2.
letnika na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani. Študira dvo-
predmetno Rusistiko ter Špan-
ski jezik in književnost. Z njo
smo se pogovarjali o njeni izbi-
ri študija.
Študiraš Rusistiko in Španski
jezik in književnost. Zakaj si
se odločila za ta dva tako ra-
zlična jezika?
Izbrala sem Rusistiko, ker sem
se ruščine začela učiti že na višji
šoli. Moja višješolska profesori-
ca ruščine Posega je bila zelo
dobra profesorica in zaradi nje
sem vzljubila ta jezik. Odločila
sem se, da se bom nadaljevala
učiti ruščino, ker je bilo edino
to, kar me je zanimalo, ko sem
izbirala univerzo. Španščino pa
imam v ušesih od malih nog,
ker imam sorodnike v Argenti-
ni. Ker se tega jezika nisem
učila na višji šoli (jezikovna
smer), sem se odločila, da se ga
bom naučila zdaj.
Ta dva jezika nimata nič skup-
nega. Letos obiskujem tudi iz-
birni predmet francoščino, ta-
ko da povežem ta dva jezika.
Francoščina je namreč v Rusiji
J drugi jezik, španščina in fran-coščina pa sta romanska jezika.Mislim, da me zaznamujeta
oba jezika, kajti Rusi so bolj za-
prti, objestni in z nekaj beseda-
mi povejo vse, medtem ko so
Španci bolj odprti, radi govori-
jo. To sta dve kulturi, med kate-
rima živim vsakodnevno, zato
je zame zanimivo spoznavati te
dve skrajnosti, ki sta tudi del
mene.
Kateri od dveh jezikov ti je
bolj všeč?
Špansko govorim bolj sponta-
no, vendar mi je bolj všeč ruski
jezik, ker ima vse značilnosti
slovanskih jezikov in se mi zdi
neverjetno, kako je lahko v
enem jeziku vse tako lepo spo-
jeno. Poleg tega mi je všeč na-
glas in njihov način govorjenja:
so kratki in jedrnati v vsem, kar
hočejo povedati.
Znan Wittegensteinov citat
se glasi: “Meje mojega jezika
so meje mojega sveta”. Se
strinjaš s to trditvijo? Misliš,
da si z znanjem več jezikov
odpiraš nova obzorja?
Gotovo padec mej dosti bolj
sprejmeš, če poznaš jezike in
kulturo drugih, ne samo jezi-
ka kot takega. Si bolj strpen
do ostalih ljudi in jih sprej-
meš prej kot nekdo, ki pozna
samo eno kulturo, samo en
jezik in ostane v lastni zaprto-
sti. V taki globalizaciji, kot jo
imamo v tem stoletju, se
zaprt človek ne bo strinjal z
nobeno novostjo, tako teh-
nološko kot kulturno, migra-
cijsko itd. Če kdo spoznava
širši svet, mu gotovo širi ob-
zorja. S tem bolj sprejema tu-
di svojo kulturo, ker, ko vidi
ostale, razume, da je tudi nje-
gova kultura pomembna in
da je prav, da jo ohranja in
razvija. Spozna tudi, kako je po-
membno, da ima korenine.
Poleg jezika se učite tudi kul-
turo teh narodov: se učite o
kulturi vseh špansko govo-
rečih narodov?
Tako je. Pri književnosti imamo
en semester špansko prozo,
drugi semester hispanoame-
riško prozo, tako da imamo lep
vpogled v vse. Vidimo razlike v
jeziku, npr. v uporabi zaimkov.
Kot zamejka si stalno v stiku
s slovensko in italijansko kul-
turo. Bi si upala narediti
kakšno vzporednico med ro-
manskimi narodi in slovan-
skimi?
Med samimi slovanskimi in sa-
mimi romanskimi narodi je
ogromno podobnosti. Nians v
jeziku je nešteto. Npr. Italijani,
ki razumejo Špance, ali Sloven-
ci Hrvate, vendar ima vsak jezik
toliko nepravilnosti in poseb-
nosti. Na fakulteti pa je dosti
poudarjanja npr. razlik med je-
ziki, med ruščino in slo-
venščino, ker s
tem da je ruščina
slovanski jezik, se
ga ne boš učil kot
nekdo, ki sploh
ne pozna slovan-
skih jezikov. Am-
pak se ga boš učil
kot nekdo, ki že
pozna strukturo
slovanskih jezi-
kov.
Kateri so tvoji
načrti za naprej?
Kateri poklic bi
rada opravljala?
Jaz sem hotela
postati nevrolin-
gvist, ampak to je
samo en predmet
na medicinski fa-
kulteti, zato to
odpade. Meni bi
bilo všeč povezo-
vati nevrozna-
nost z jezikom,
ker mi je zelo všeč psihologija,
vendar so me vseeno jeziki bolj
privlačili, zato sem se odločila
za jezike. Psihologija je bila mo-
ja druga izbira. Povezati vse to
skupaj bi bilo zelo zanimivo kot
študij, kot delo, a tudi v vsak-
danjem življenju.
Moje sanje so vedno bile, da bi
povezovala kulture, ki se med
sabo sploh ne poznajo. Torej
ustvarjati stike npr. med Italijo,
Slovenijo, Rusijo in Španijo in
imeti krog stikov, organizacij,
dogodkov po Evropi, ker sta mi
bila vedno všeč organizacija in
kulturno povezovanje.
Zakaj si izbrala študij v Lju-
bljani? V čem misliš, da ti
lahko študij v slovenski pre-
stolnici da nekaj več kot npr.
v Italiji?
V Italiji so dobre univerze za je-
zike, predvsem v Trstu. Vendar
sem taka oseba, ki se zelo boji
iti sama na tuje, tudi Erasmus
izmenjava in podobno ni zame.
Zato že to, da sem šla v Ljublja-
no, ki je oddaljena samo dve
uri, je bil zame velik korak. Ni-
sem pričakovala, da ga bom
zmogla narediti, zdaj, ko sem
ga, pa sem zadovoljna s svojo
izbiro. Se mi zdi pametno men-
jati ambient in videti svet, še
predvsem, ker se učim jezike, in
tudi ker se mi zdi prav, da mladi
spoznavamo svet. Drugače pa
zaradi finančnih razlogov, ker
v Italiji nimaš nobenih ugod-
nosti in štipendij za študente,
ki ti jih Slovenija nudi. Med
drugim mi je bolj všeč se učiti
v slovenščini kot v italijanščini,
ker se čutim bolj Slovenka.
Kdo je tvoj najljubši Španec
in najljubši Rus?
Glede kulture in literature je za
Rusijo gotovo Aleksander Serge-
jevič Puškin, ki je moja prva lju-
bezen ruske literature, za Špa-
nijo pa Miguel de Unamuno,
ker ima poseben stil pisanja.
Urška Petaros
Z 2. strani
Čas za razmislek
  a to vprašanje je Iacop od-
govoril, da bodo sklepi
konference smernice, ki
bodo vodilo deželne vlade, ne gle-
de na njeno politično barvo.
Deželna konferenca bo potekala
dva dni, naslednji petek in nasled-
njo soboto, 24. in 25. novembra.
Prvi dan bo v Gorici, drugi pa v
Trstu. Oblikovale jo bodo 4 delov-
ne skupine, ki bodo razpravljale na
podlagi predstavljenih znanstve-
nih poročil. Strokovno zasnovo so
organizatorji zaupali Slovenskemu
raziskovalnemu inštitutu. Prva de-
lovna skupina bo obravnavala te-
mo doseženih rezultatov, težav z
izvajanjem predpisov in poman-
jkljivosti sedanje zakonske uredit-
ve. Vsebinsko poročilo pripravlja
znanstvena sodelavka Slorija
Adriana Janežič, delovno skupino
pa bosta vodila novinarja Bojan
Brezigar in Ivo Jevnikar.
Drugi tematski sklop vključuje
vprašanja, povezana z Beneško
Slovenijo, Rezijo in Kanalsko doli-
no. Ilaria Cicone in Živa Gruden
bosta spregovorili o temi izvajanja
ukrepov v korist rezijanščini ter je-
zikovnim različicam Nediških do-
lin, Terske in Kanalske doline. Ko-
ordinacija delovne skupine je bila
zaupana dvema beneškima novi-
narjema, Giorgiu Banchigu in Jole
Namor. Tretji vsebinski sklop je
posebej aktualen, ker je v ospredju
zdajšnjega dela paritetnega odbo-
ra. Govorimo o Centralnem uradu
za slovenski jezik, ki deluje v okvi-
N ru dežele. Referat o tej temi bopredstavila jezikoslovka MatejkaGrgič, delovno skupino pa bosta
vodila predsednica paritetnega od-
bora Ksenija Dobrila in član odbo-
ra Marko Jarc.
Četrti vsebinski sklop, ki je v tem
trenutku tudi najbolj žgoče
vprašanje v slovenski manjšini, je
tema predstavništva slovenske na-
rodne skupnosti v izvoljenih tele-
sih. Poročilo pripravljata predsed-
nica Slori Sara Brezigar in razisko-
valka Zaira Vidau. Koordinacijo
delovne skupine so zaupali odvet-
nikoma Andreju Berdonu in Radu
Racetu.
Poročila bodo raziskovalci predsta-
vili v jutranjem delu prvega dne
konference (24. november), ki bo
potekal v goriškem Avditoriju. Po-
poldanski del predvideva ločeno
zasedanje štirih delovnih teles v
goriškem Avditoriju, v Trgovinski
zbornici, v Trgovskem domu in v
prostorih občine. V soboto, 25.
novembra, bo v deželnem svetu v
Trstu predstavitev in sprejetje skle-
pov. Ti bodo nato uradno objavlje-
ni najkasneje do 31. marca prihod-
nje leto. Na konferenco so vabljeni
deželni svetniki in parlamentarci
iz FJK, župani in upravitelji 32
občin, ki jih predvideva zaščitni
zakon ter predstavniki slovenskih
organizacij in društev v naši deželi.
Posebej so vabljeni tudi predstav-
niki italijanske manjšine v Slove-
niji in na Hrvaškem ter furlanska
in nemška narodna skupnost.
Foto Miloš Čotar
Kristjani in družba16. novembra 20174
  petek, 3. novembra 2017,
je papež Frančišek sprejel
v avdienco v domu sv.
Marte apostolskega nuncija v RS
msgr. Juliusza Ja-
nusza.
Msgr. Juliusz Ja-
nusz, naslovni
škof mesta Caorle,
apostolski nuncij
v Sloveniji in s
službo apostolske-
ga delegata na Ko-
sovu se je ob tej
priložnosti zahva-
lil njegovi svetosti,
papežu Frančišku,
za prelepo spo-
ročilo, ki mu ga je
poslal ob 50-letni-
ci duhovniškega
posvečenja. Du-
hovniško po-
svečenje je diakon
Janusz prejel 19.
marca 1967 v krakovski katedrali,
po rokah takratnega nadškofa
metropolita Karola Józefa Woj-
tye, ki ga danes častimo kot sve-
tega papeža Janeza Pavla II. Veli-
kega. Avdienca je potekala v spre-
jemnici doma svete Marte. Papež
V Frančišek je nuncija Juliusza Ja-nusza sprejel s prijaznim očetov-skim duhom in preprostostjo. V
tem družinskem vzdušju je nun-
cij papežu Frančišku podaril ste-
klenico “Prior” Viljamovke in
mu v šali svetoval, naj popije
kakšno kapljico tega likerja, ki ga
pridelujejo kartuzijanski menihi
v Pleterjah, da bo lažje prebavil
vse potice, ki jih navadno sloven-
ski gostje prinesejo papežu.
Srečanje je bilo namenjeno
krajšemu pregledu nuncijevih
dejavnosti, začenši z njegovo
udeležbo
kot apo-
stolski de-
legat za Ko-
sovo na ne-
davnem
srečanju
Škofovske
konference
svetega Ci-
rila in Me-
toda v No-
vem Sadu.
Kot je zna-
no, to kon-
ferenco se-
stavljajo
škofje, ki
so odgo-
vorni za
srbsko, ma-
kedonsko, črnogorsko in kosov-
sko Cerkev.
Pred tem pomembnim srečan-
jem sta potekali dve spontani
srečanji, ki ju je imel nuncij Ja-
nusz ob splošni avdienci v sredo,
25. oktobra 2017. Po “baciama-
Jezusova podoba med ljudmi
Vsak človek ima določeno podobo, zunan-
jo in notranjo, s katero stopa v odnose z
drugimi ljudmi. Ta je lahko živa, prijetna,
urejena, more pa biti tudi odbijajoča, re-
zervirana, ali celo bleda. Tudi o Jezusu
imamo določeno podobo, ker je imel člo-
veško telo in je živel med ljudmi v svojem
času. Bolj ko je živa vera in ljubezen do
njega, več je zanimanja za njegovo osebo
in tudi podobo. Med najbolj otipljivimi
načini za oblikovanje podobe o Jezusu je
branje in premišljevanje Svetega pisma, ko
o njem beremo,
ga gledamo, se z
njim pogovarja-
mo in ga pova-
bimo v svoje
vsakdanje
življenje.
Umetnost nam
more pomagati
pri ustvarjanju
podobe o Jezu-
su. Pri tem so
izraženi duhov-
nost določene-
ga časa in obe-
nem pogled na
človeka ter njegova kultura. V 19. stoletju
je bila razširjena tako imenovana nazaren-
ska umetnost, ki je upodabljala Jezusa kot
blagega učitelja, in sicer na način, kot si
ga predstavljajo otroci. V času baroka je bil
Jezus upodobljen v mističnih srečanjih z
raznimi svetniki. Renesansa je upodobila
Jezusa kot popolnega človeka z močno sa-
mozavestjo, zunanjim izgledom in meh-
kobo čustev. V visokem srednjem veku je
bila njegova podoba prežeta s presežnostjo
in hrepenenjem po onstranstvu. Pod vpli-
vom Frančiškovih rodov sta bila poudar-
jena njegovo trpljenje in bližina z malimi
ljudmi. V zgodnjem srednjem veku je bil
Jezus upodobljen kot Kralj in Sodnik. Ne
moremo mimo ikonskih upodobitev Jezu-
sa kot Vse vladarja, ki vlada nad člo-
veštvom in stvarstvom. V prvih stoletjih
so Jezusa upodabljali kot pastirja, krmarja
ladje, kot ribiča, ki vleče ribe v mreži, kot
učitelja z učenci. V sodobnem času ne mo-
remo govoriti o neki skupni podobi Jezu-
sa. Upodabljajo ga predvsem kot človeka
vsakdanjosti, kot delavca, preganjanega,
kot rešitelja mnogih. K temu lahko še do-
damo upodobitve Je-
zusa v filmih in v sred-
stvih obveščanja, kjer
je premalo poudarjena
povezava njegove člo-
veškosti z božansko-
stjo. Zato tudi na Za-
hodu vse bolj cenijo
ikone in pred njimi
molijo.
Jezusova oseba se nam
odkriva po liturgiji, ki
dela živo njegovo
odrešenjsko dogajan-
je: trpljenje, smrt in
vstajenje. Čeprav pri
obredih veljajo določena pravila, se v njej
povezuje Jezusova podoba z vsakdanjim
življenjem. Za poživitev Jezusove podobe
je pomembno tudi pričevanje ljudi, ki živi-
jo z njim v tesnem odnosu. Zato obiskuje-
mo samostane, žive skupnosti, častimo
svetnike in romamo na svete kraje. Po-
memben prenos vere poteka v družinah in
živih krščanskih okoljih. Jezusova prisot-
nost je dovolj očitna, da jo moremo odkri-
ti z očmi vere. Srečamo ga tudi v ubogih,
bolnih in žalostnih, ki nas učijo prepro-
stosti ljubezni, po kateri je navzoč Jezus.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (4) PRIMOŽ KREČIČ
Srečanje Katoliške akcije v Gorici
Skupno dobro
  nedeljo, 8. oktobra
2017, je bilo v Gorici
deželno srečanje, ki ga je
organizirala Katoliška akcija.
Srečanje je bilo odprto vsem in
je imelo kot cilj osveščati člane
in prijatelje, kako lahko skupaj
sodelujemo za skupno dobro, ki
presega zasebne interese. Raz-
misliti je hotela, kako se lahko
pomaga skupnosti, začenši pri
manjših teritorialnih področjih.
Katoliška akcija je hotela tudi
odgovoriti papežu Frančišku, ki
ji je v prejšnjih dneh poslal poz-
drave in pova-
bilo, naj si tudi
mladi zavihajo
rokave in naj
pogumno
vstopijo v poli-
tiko, v tisto, je
povedal papež,
z veliko začet-
nico. Med po-
slušalci in so-
delavci srečan-
ja je bilo tudi
nekaj krajev-
nih politikov.
Med publiko
je bilo tudi
precej mladih.
Glavni gost je
bil Luca
Grion, profesor moralke na Vi-
demski univerzi. Po molitvi je
Grion razvijal misli o pojmu
skupno dobro. Povedal je, da je
skupno dobro bistvo človeka.
Seveda ima vsak posameznik
svojo misel o skupnem dobrem
in tudi vsak upa, da tudi drugi
mislijo enako. Ampak konkret-
no, kaj je to skupno dobro, in
predvsem, kako lahko pridemo
do njega, je še velika neznanka.
In tukaj se začnejo težave, ker,
če je vsak prepričan, da ve, kaj
je skupno dobro, in če se to ne
ujema z drugimi, lahko pride ta-
koj do nesoglasja, prepira, tudi
vojne. Nevarnost je, da svojo
misel o skupnem dobrem vsi-
lim drugim, in to se ne sme zgo-
V diti. Večkrat pa se zgodi, da sehočemo izogniti prepiru in do-ločimo, da bo vsak posebej v
družinskem krogu izpolnil svoje
skupno dobro. V javnosti naj pa
potem ostane le splošno zani-
manje za to, brez vsakršne ob-
veznosti. Večkrat tudi mislimo,
da bomo spoznali skupno do-
bro, če bomo izhajali iz človeka,
prepoznali njega in njegove mi-
sli, način mišljenja in čutenja.
Človek ne zna biti sam, in to so
vedeli že stari Grki, pri katerih
je bila “polis” v središču vsega
človeškega prizadevanja in naj-
večja nesreča, ki jo je lahko
doživel antični Grk, je bila, da je
bil izobčen iz družbe. Vendar ni
to edina prepoznavna pot do
človeka. V nas je tudi naravna
pot, ki nas sili, da gremo naprej,
da premostimo naravo. Že filo-
sof Jacques Maritain, je dejal
Grion, je poudarjal nujnost, da
se človek odmakne od indivi-
duuma in da prestopi prag
državljana. Individuum ostaja
pri stavku: “Jaz zdaj”, medtem
ko si državljan prevzame misel
“mi vsi tudi jutri”. In to je že
prehod čez sam egoizem. Skup-
no dobro zato ni le skupni ime-
novalec individualnih zani-
manj, individualnih mišljenj.
Skupno dobro je skupnost ljudi,
ki znajo živeti skupaj, znajo de-
lati skupaj, načrtovati skupaj. Je
skupna pot do nekega cilja, do
sreče, če hočemo. Sreča ni imeti
čim več materialnih dobrin. Že
Platon je v svojih delih poudar-
jal, da, kdor skuša imeti čim več
dobrin, je podoben tistemu, ki
skuša napolniti vrč, poln lukenj.
Nikoli ga ne bo napolnil. Bistvo
skupnega dobrega ni nekaj ma-
terialnega, ampak nekaj, kar
meji z duhovnim in je podobno
neki mreži, kjer kakovost sloni
na kakovosti povezav. Kdaj smo
res veseli? Ne takrat, ko imamo
veliko. Res veseli smo, ko čuti-
mo, da smo povezani z našimi
bližnjimi, z nekom, za katerega
vemo, da mu
kaj pomeni-
mo. Če so te
povezave
močne, potem
ne rabimo ve-
liko. Lahko pa
živimo v izo-
bilju in nismo
veseli. Neki
prijatelj, ki je v
potresu v Hu-
minu izgubil
hišo, je pove-
dal, da se je
počutil bolj ve-
selega v tistih
dveh letih, ko
je moral živeti
v revščini pod
šotorom z drugimi potresenci,
prav zaradi tega, ker je bila neka
vez med njimi; neka “toplina”
jih je povezovala. Ko je stopil v
popravljen dom in imel spet vse
udobnosti, avto, denar, delo,
mu je zmanjkalo veselje. Bistvo
skupnega dobrega so torej dobri
odnosi, toplina bližnjega. Biti v
dobrem odnosu pomeni živeti
povezan s sočlovekom, z
družino in s širšo družbo. Edino
to zagotavlja kakovostno
življenje. A v zgodovini se je ta
vez nekako pretrgala. Počasi v
stoletjih se je to zaupanje, ta to-
plina, ta “dar”, ki ga vsak lahko
daje bližnjemu, izgubil, je izgi-
nil. Njegovo mesto so zasedli
egoizem, ločitev, spor. Pomisli-
no” (poljub roke ozi-
roma papeževega
prstana) se je ob kon-
cu splošne avdience
ponudila priložnost,
ob kateri je lahko
pozdravil papeža
Frančiška na srečan-
ju z mladoporočen-
ci. Nuncij Janusz je
spremljal madžarsko-italijanski
par Viktorio in Giuseppeja.
Ko sta papež Frančišek in nuncij
Janusz prešla na dogajanje v Slo-
veniji, je papež izrazil veliko sim-
patijo do slovenskega naroda, še
zlasti, ko se je z vidno empatijo
spomnil trpljenja tega naroda
pod komunističnim režimom.
Papež z resničnim zanimanjem
pričakuje bližnji obisk slovenskih
škofov Ad limina Apostolorum v
mesecu marcu 2018. Nuncij je
papežu zagotovil, da je katoliška
Cerkev po nedavnih škofovskih
imenovanjih in koncu gradbenih
del sedeža Apostolske nunciature
opogumljena, da se loti novih
pobud za obvarovanje vere in
zdrave tradicije slovenskega na-
roda.
Nuncij se je čutil dolžnega obve-
stiti tudi, da ta proces skupaj s pri-
spevkom Cerkve za narodno
spravo ne najde vedno posluha
pri državnih organih. Kljub zago-
tavljanju o dobrih odnosih med
Slovenijo in Svetim sedežem, kar
je bilo izraženo v nedavnih obi-
skih predsednika Republike,
predsednika vlade, predsednika
Državnega zbora in zunanjega
ministra v Vatikanu, je dejavnost
Cerkve v praksi ovirana s strani
nerazložljive enostranskosti vlade
in parlamenta. Tako vlada kot
parlament pogosto interpretirata
na svoj način dolžnosti države do
Cerkve, ki so bile določene s slo-
vensko Ustavo in Sporazumom
med Svetim sedežem in Sloveni-
jo, podpisanim leta 2001 in rati-
ficiranim leta 2004. Gre za ak-
tualno znano vprašanje poman-
jkljivosti države, da bi v celoti pri-
spevala k delovanju zasebnih šol,
tistih, ki jih upravlja Cerkev, z
enakim prispevkom 100 % (10.
člen). Znano je, da kljub Spora-
zumu in 57. členu Ustave ter
odločitvi Ustavnega sodišča de-
cembra 2014, ki določajo enako
finančno obravnavanje javnih in
zasebnih šol, vlada katoliške šole
plačuje zgolj 85 %, ni pa znano,
na osnovi katerega načela. Parla-
ment celo želi spremeniti 57. člen
Ustave z namenom, da ne bi bilo
potrebno privatnih šol obravna-
vati enako kot javnih, ne da bi o
tem obvestili partnerja Sporazu-
ma, ki je Sveti sedež. Takšna sa-
movoljna obravnava Ustave in
mednarodnih sporazumov s stra-
ni državnih organov zagotovo
Sloveniji ne bo koristila pri uvel-
javitvi njenega glasu v zadevah v
zvezi z mednarodnimi odnosi.
Prav tako je potrebno spomniti,
da po ratifikaciji Sporazuma med
Svetim sedežem in Slovenijo leta
2004 ni nikakršnega napredka na
področju verske svobode, na po-
dročju vojaške, zaporniške, bol-
nišnične pastoralne dejavnosti
itd., kot predvideva 14. člen Spo-
razuma.
Ob koncu avdience je nuncij sve-
tega očeta povabil tudi na obisk
Slovenije, da bi se tako Cerkev
okrepila v veri in Slovence opo-
gumila, da bi živeli spravljeni
znotraj države in s sosedi. Šlo je
za čudovite trenutke, ki jih bo
nuncij Juliusz Janusz za vedno s
hvaležnostjo nosil v svojem srcu.
Apostolski nuncij v RS msgr. Juliusz Janusz na avdienci pri svetem očetu 
Papež je izrazil veliko simpatijo
do slovenskega naroda
mo na današnji čas, ko človek ni
več “na prvem mestu”, ko man-
jka neka vez, ki bi nas družila.
Mnogi se vedejo, kot da so sami
na svetu. Celo po vaseh, kjer so
se nekoč ljudje čutili kot ena
družina, ni več tako. V časopisju
beremo vsak dan več novic o
nasilju, ubojih. Glavne filozof-
ske smeri nas hočejo prepričati,
da ni prave resnice, in če jo kdo
hoče odkriti, ga označijo za “na-
silneža”. Vsak ima pravico imeti
svojo resnico, to je pravilo. A to
nas je peljalo stran od veselja. Ali
je tudi ta vzrok, da smo zapadli
v krizo, ki ni samo ekonomska,
ampak tudi duhovna? Kako na-
prej? Velik korak naprej je bila
seveda v zahodni družbi izbira
demokracije, ki prihaja iz an-
tične grške kulture. Ampak je to
dovolj? Ali bomo ostali na tej
črti? Resnica je to, kar odloči
večina? To je lahko tudi nasilje
do manjšine. Profesor Grion je
končal svoje razmišljanje s tem
vprašanjem in dodal še razmi-
slek za politike. Na kaj bi moral
biti pazljiv politik danes? Do-
dam, je povedal predavatelj, tri
glagole, ob katerih bi morali da-
našnji politiki pomisliti. Prvi
glagol je “zakrpati”. Vsak dober
politik bi moral znati “zašiti”
odnose, ne pa samo izzivati na-
sprotnike, kot vidimo vsepov-
sod. Drugi glagol je “poslušati”.
Danes velja pravilo, da se je tre-
ba na vse načine vsiljevati in bo-
riti, če hočemo priti do cilja, in
ni pomembno, kar bo drugi po-
vedal,. Pomembno je, kaj bomo
mi pridobili in do kod se bomo
mi povzpeli. V resnici je po-
membno le, da ostanemo sku-
paj, čeprav vsak misli drugače.
Da pridemo do tega, moramo
pa znati poslušati sogovorca. Ra-
zličnost je bogastvo, a le, če osta-
nemo v povezavi. Pomislimo na
športno ekipo. Vsak igralec ima
lahko čisto drugačno mišljenje
in drugačne talente. Ekipa pa bo
zmagala le, če ostanejo vsi sku-
paj in sodelujejo, tako da bo po-
kazal svoje talente tudi igralec,
ki je drugačen. Tretji glagol je
“zbrati skupaj”. Le če smo
zmožni spraviti za isto omizje
različne stranke, tudi nasprotni-
ke, bomo lahko dosegli cilj. Tudi
v družini, ne samo v športu ali
v politiki, velja isto pravilo. Le
če se družinski člani zberejo
okoli mize, bodo dosegli cilj.
Srečanju je sledilo skupno kosi-
lo v župnišču pri Sv. Ani. Popol-
dne pa je bil na programu še
ogled Pokrajinskih muzejev o
prvi svetovni vojni.
Karlo Nanut
Kristjani in družba 16. novembra 2017 5
Hvaležnica slovenskih vernikov v stolnici sv. Justa v Trstu
“Dušo moramo negovati in
jo čuvati pred grehom!”
  valežnica je cerkveni praznik, pri ka-
terem se verniki zahvalijo za vse da-
rove, ki so jih prejeli od Najvišjega.
Tradicionalna slovenska hvaležnica je bila po
dolgoletni tradiciji v stolni cerkvi svetega Ju-
sta mučenca v Trstu. Slovesno zahvalno bo-
goslužje je ob somaševanju slovenskih du-
hovnikov vodil tržaški škof, nadškof msgr.
Giampaolo Crepaldi.
Škofovski vikar za slovenske vernike msgr.
Anton Bedenčič je izjavil, da je “Hvaležnica
dan zahvale, to pomeni, da tudi mi, ki smo
del tržaške Cerkve, čutimo pri sv. Justu svojo
pripadnost in da smo res aktivni in avtohtoni
del tržaške Cerkve”.
Medtem ko se je iz stolnega zvonika oglašala
harmonija zvonov, na katere so pritrkovali
izurjeni pritrkovalci skupine “Turn” iz
Mačkolj, so bogoslužje obogatili z ubranim
slovenskim petjem pevci Zveze cerkvenih
pevskih zborov in pevska skupina Slovenske
zamejske skavtske organizacije. Zbor zveze
cerkvenih pevskih zborov je vodil Edi Race,
na orgle je igral prof. Tomaž Simčič. Prisotni
so bili tudi verniki v slovenskih narodnih
nošah, ki so s slikovitostjo dodatno poudar-
jali neomajno prisotnost Slovencev.
Kot že po ustaljeni navadi so domači kmeto-
valci polnoštevilno prinesli svoje pridelke, da
bi se s tem zahvalili Bogu. Med obredom da-
rovanja so kmetje predali darove tržaškemu
škofu, ki jih je nato poklonil škofijskemu za-
vetišču Karitas la Madre. Verniki so k oltarju
prinesli vino, olje, kruh, sadje in poljščine.
Gospod nadškof msgr. Crepaldi je v svoji ho-
miliji povedal, da je hvaležnica odraz verni-
kov do božje dobrote. Izhajajoč iz prve Moj-
zesove knjige, je msgr. Crepaldi razglabljal o
moralnem imperativu, po katerem moramo
zemljo gojiti in braniti pred izkoriščanjem.
Nadškof je vernike posvaril, da moramo na
isti način negovati našo dušo in jo čuvati
pred grehom.
Polno zasedena stolna cerkev sv. Justa je do-
kaz, da je zahvalna maša v tej cerkvi med slo-
venskimi verniki še zelo doživeta.
Marko Manin
H
V Sovodnjah ob Soči so počastili sv. Martina
Občuteno in dobro
pripravljeno slavje
  nedeljo, 12. novembra
2017, so v Sovodnjah
ob Soči slovesno praz-
novali vaškega zavetnika sv.
Martina. Priprave so stekle že
med tednom, ko so po vasi na-
birali razne pridelke in pripra-
vljali voz. Otroci, ki obiskujejo
verouk v sovodenjskem žup-
nišču, so zbirali hrano za men-
zo, ki jo v Gorici upravljajo ka-
pucini. Pred kakšnim tednom
so namreč obiskali to menzo
in se seznanili s tem, kako rev-
nim ponudijo
obroke.
Nedeljsko slavje
sv. Martina se je
začelo z zahval-
no sv. mašo, ki
jo je daroval
župnik msgr.
Renato Podber-
sič, stregle so
mu narodne
noše, otroci in
mladi pa so bra-
li berila, prošnje
in zahvale. V
pridigi je msgr.
Podbersič orisal
lik sv. Martina,
ki se je spreo-
brnil v krščan-
sko vero in nato
deloval pretežno na področju
severozahodne Italije in južne
Francije. Njegovo delo je oz-
načevalo služenje drugim, po-
sebno tistim, ki so bili na robu
V tedanje družbe. In ravno to jesvetel zgled za sedanje čase. Sv.mašo sta obogatila še petje
otrok iz veroučnih skupin in
sovodenjski ženski cerkveni
zbor pod vodstvom Marinke
Lasič.
Po zahvalni sv. maši se je praz-
novanje sv. Martina preselilo v
zunanje prostore Kulturnega
doma “Jožef Česčut”; tu je na-
stopil otroški pevski zbor pod
vodstvom Valentine Nanut.
Sledila sta nagovora predsed-
nice društva KD Sovodnje Ali-
de Passon in županje Alenke
Florenin, msgr. Podbersič je
blagoslovil kmečke pridelke in
stroje. Posebnost letošnjega
Zahvalna nedelja in martinovanje v Štandrežu
Zahvala Bogu v lepem
vzdušju
  zahvalno pesmijo, ki je
zadonela s kora štan-
dreške cerkve, se je v ne-
deljo, 12. novembra 2017,
končalo slovesno bogoslužje
zahvalne nedelje. Župnik Ka-
rel Bolčina se je med mašo
zahvalil vsem, ki ljubijo zem-
ljo in jo skrbno obdelujejo.
Pravih kmetov je sicer v Štan-
drežu malo, vedno več je pa
takih, ki po drugem delu gre-
do na vrt in ga skrbno obde-
lujejo. Zahvalil se je tudi
vsem, ki so prispevali hrano
za potrebne in s tem izkazali
veliko solidarnost
z ljudmi, ki potre-
bujejo našo po-
moč. Otroci so
prebrali besede
zahvale za vse, ki
so jim blizu in
spremljajo njihovo
življenjsko pot. Tu-
di otroci so med
darovanjem prine-
sli darila in tako
pokazali, da jim ni
vseeno, kako se
drugi njihovi
vrstniki počutijo,
ko jim primanjku-
je najnujnejših po-
trebščin za
preživetje. Sveti
maši je na trgu sle-
dil blagoslov
kmečkih pridel-
kov, kruha, vina in traktorjev.
Blagoslovljen koruzni kruh in
vino so nato razdelili med šte-
vilnimi prisotnimi. Za lepo
okrašen in z zelenjavo
Z obložen voz so poskrbelimlajši sinovi kmetov. Dolgo-letni predsednik štandreškega
društva Viljem Zavadlav se je
pohvalil, da že 50 let vozi na
trg svoj traktor, ki je bil de-
ležen že 50 krat božjega bla-
goslova.
Na Martinov dan je Prosvetno
društvo Štandrež pripravilo v
spodnjih prostorih župnijske-
ga doma Anton Gregorčič pri-
jetno družabno srečanje, ki se
ga je udeležilo veliko ljudi. Ti
so dobesedno napolnili pro-
store. Prisotnih je bilo tudi ve-
liko mladih. Izkušeni kuharji
so poskrbeli, da so skuhali ti-
pično ajdovo polento in druge
dobrote. Mladi člani pa so po-
gostili udeležence. K vesele-
mu razpoloženju je prispeval
mladi harmonikar Lorenzo
Marussi, ki je zaigral venček
narodnih. Melodije je pospre-
milo petje. Večer sta obogatila
tudi Viktor Selva in Marko
Brajnik, ki sta prikazala zani-
mive fotografske posnetke,
predvsem iz narave.
Martinovo razpoloženje se je
nadaljevalo tudi v nedeljo v
večernih urah, ko sta Majda
Zavadlav in Božidar Tabaj zai-
grala vedro igro Gremo v tea-
ter. Prisotni so bili nato de-
ležni pečenega kostanja, ki ga
je darovala Agraria Zavadlav,
in novega vina, ki ga je ponu-
dil Silvan Primožič, ter drugih
dobrot.
DP
praznovanja sv. Martina v So-
vodnjah ob Soči je bilo odkrit-
je dveh skulptur, ki sta nastali
v okviru pobud društva sKul-
tura 2001 in so jih postavili v
občinski park. Gre za kamniti
skulpturi, ki sta nastali leta
2009 in 2011. Eno je izdelal ki-
par Sisto Lombardo in nosi na-
slov V slogi je moč, drugo pa
Robin Soave in je poimenova-
na Objem. Pri odkritju sta se ji-
ma zahvalila županja Alenka
Florenin in predsednik društva
sKultura 2001 Mario Brescia.
Kulturnemu programu je sle-
dilo veselo druženje ob golažu
iz divjačine in polenti, za kar
je poskrbelo lovsko društvo.
Obiskovalcem so bile na voljo
tudi stojnice z različnimi izdel-
ki, v prostorih Kulturnega do-
ma pa so si lahko ogledali fo-
tografsko razstavo Sovodenjski
zaselki pod zvezdami, ki jo je
pripravilo KD Sovodnje.
JČ
Tudi v Jamljah so v nedeljo, 12. novembra, župljani imeli zahvalno nedeljo. Praznik zahvale
je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava,
ampak tudi za druge darove, kot so čas, dom, svoboda, vera in dobrota. Župnik Ambrož
Kodelja je poudaril, da je zahvalna nedelja dan, ko želimo izreči iskreno zahvalo vsem, s
katerimi delimo življenjske trenutke, veselje in žalost, uspehe in načrtovanja. / Emanuela
Trampuz
Foto DP
Foto DP
Človek, oj človek,
kje tvoja je človečnost,
da z bratom ti tako ravnaš.
Življenja vir
mu vodo jemlješ,
pravico mu teptaš.
In gledaš nemo lačna, ta telesca izsušena,
z žico ograjena,
ki tavajo tam v blatu naokrog.
Ruševine, ruševine življenja
in domov,
odgovor terjajo človeka!
Globoko vdrte žalostne oči,
v praznoto duševno nemo zro človeštva.
Človek, oj človek,
kje tvoja je človečnost,
ko otroka v maternem objemu puščaš,
da umira.
Zakaj vsa ta grozota, zakaj?!
Kakšna vera tvoja je, da človeku to gorje deliš?!
Pavel Vidau
ČLOVEČNOST
Foto damj@n
Goriška16. novembra 20176
  četrtek, 9. novembra
2017, sta Kulturni center
Lojze Bratuž in Krožek
Anton Gregorčič priredila
Srečanje pod lipami ob 40-let-
nici delovanja Ljudskega radia,
goriške oddaje za čezmejni pro-
stor. Na večeru 40 let na valo-
vih Ljudskega radia, ki ga je po-
vezovala Stefania Beretta, so
spregovorili dolgoletni sodelav-
ci Danijel Čotar, Niko
Klanjšček, Matjaž Pintar, An-
drej Bavcon in nova članica eki-
pe Ilaria Bergnach.
Pred začetkom srečanja se je
želel Danijel Čotar zahvaliti v
imenu vseh sodelavcev Sergiu
Pellegriniju, ki je ustanovitelj
Ljudskega radia. Že od vsega
začetka je pogumno predlagal
oddaje tudi v slovenskem jezi-
ku in v tistih letih to ni bilo
enostavno. Zmenil se je z dr.
Humarjem in res so se oddaje
začele 5. decembra leta 1977.
“Oddaja je potekala v prepro-
stem studiu v semeniški palači,
pred mikrofonom so se vrstili
dr. Kazimir Humar, Viktor
Prašnik in Niko Klanjšček. Že
na polovici naslednjega leta pa
je k radiu pristopila nova mlada
V
povedal, kako se je tehnologija
v letih spremenila. “Na začetku
sploh nismo snemali, oddajali
smo v živo z vsemi napakami,
ki so se vrivale. Mešalne mize
so bile zelo stare, oddajnik in
antene domače izdelave in na
neugodnih lokacijah. Zdaj so se
časi spremenili in počasi posta-
ja vse digitalno. Oddaje snema-
mo in pošiljamo v Videm na se-
dež Radia Spazio po internetu”.
Nekaj svojih spominov je
naštel tudi Andrej Bavcon, ki je
na radiu začel sodelovati leta
1995. Vedno je pripravljal gla-
sbene oddaje in je med sode-
lavci tisti, ki zelo skrbi za obve-
stila.
V mlajšo generacijo sodelavcev
spada Matjaž Pintar, ki je začel
sodelovati, ko je obiskoval višjo
srednjo šolo. Anka Černic ga je
takrat povabila, da bi na radiu
z nekaterimi drugimi dijaki
prebirali pravljice. Od takrat je
na radiu tudi ostal in ima zdaj
torkovo oddajo, pri kateri bere
pomembnejše članke iz Nove-
ga glasa in drugih časnikov.
Najmlajša sodelavka na večeru
je bila Ilaria Bergnach, ki se je
pridružila ekipi pred enim le-
tom. Na začetku ni vedela, ali
bi se pridružila radijskim so-
trudnikom, toda Stefania Beret-
ta, ki je tudi sodelavka radia, jo
je prepričala. Enourne oddaje
se ni čutila pripravljati sama,
zato je poklicala na pomoč na-
jljubšo prijateljico, Carlotto Na-
nut, in z njo zasnovala oddajo
Prazne buče močno donijo.
Med novimi sodelavkami je tu-
di Sanja Vogrič.
Danijel Čotar je še razložil, ka-
ko je prišlo do oddaje Okno v
Benečijo. Po smrti sodelavke
Anke Černic leta 2003 so sobot-
ne oddaje odpadle in ta prosti
dan je izkoristil beneški rojak
Ezio Gosgnach, ki je bil takrat
tudi ravnatelj Radia Spazio in
začel pripravljati novo oddajo s
sodelavci iz Benečije, Rezije,
Terske in Kanalske doline.
Moderatorko je še zanimalo,
kako je oddaja kljub vsem
težavam in zapletenim trenut-
kom preživela. Sodelavci so raz-
krili, da so bili večkrat na tem,
da delovanje prekinejo, predv-
sem ko je zadruga prenehala
obstajati in je upravo radia
prevzela nova ekipa z imenom
Radio Voce. Nova uprava ni bi-
la več naklonjena slovenskim
oddajam in jih je za nekaj časa
celo ukinila. Z zadoščenjem
zdaj lahko ugotavljajo, da je bi-
lo pametno vztrajati, kajti Ra-
dio Spazio je slovenske oddaje
z veseljem sprejel in se je zdaj
ekipa okrepila s štirimi mladi-
mi sodelavkami.
Na koncu večera se je v imenu
Zveze slovenske katoliške pro-
svete zahvalil sodelavcem za
dolgoletno ustvarjalno delo
Ljudskega radia podpredsednik
ZSKP Miloš Čotar in jim izročil
spominsko plaketo za 40-letno
uspešno delovanje. Prav tako se
zahvaljujejo tedniku Novi glas,
da jim redno objavlja radijski
program.
MČ
ekipa, tako da nam je dr. Hu-
mar kar prepustil vso odgovor-
nost. Poleg mene in Nikota
Klanjščka so bili še Lidija Jarc,
Alenka Černic, Harjet Dornik,
Barbara Rustja, Anka Černic,
Jožica Žnidarčič in Karlo
Bolčina ter nekateri zunanji so-
delavci, ki niso prihajali v stu-
dio, a so nam pripravljali odda-
je: Viktor Prašnik, Ambrož Ko-
delja, Janez Povše, Lojzka Bra-
tuž, Mirko Špacapan, Mariza
Perat in Marijan Markežič”, je
povedal Čotar. Razkril je tudi,
da so se od vsega začetka zave-
deli, da je večina poslušalcev iz
Jugoslavije, ker je od tam pri-
hajala večina telefonskih klicev
in pisem. “Takrat v Jugoslaviji
ni bilo še svobode govora in
svobodnih radijskih postaj, za-
to so ljudje sprejeli z navdušen-
jem naš glas. Po radiu smo lah-
ko povedali, kar smo želeli, in
nihče nas ni nikoli cenzuriral”.
Prav v zvezi s tem je nastal
skupni naslov oddaj Vrata proti
vzhodu. V osemdesetih letih so
se ljudje želeli otresti režimov
in ta želja je zajela vse narode,
od Slovenije do Sibirije. Na ra-
diu so podpirali te ljudi in nji-
hove napore za
svobodo. Danijel
Čotar je tudi pre-
bral nekaj ganlji-
vih odlomkov iz
pisem poslušal-
cev.
Prisotni so nato
prisluhnili po-
snetku, ki je na-
stal leta 1979 na ronškem
letališču, ko sta se ansam-
bel Lojzeta Hledeta in
dramska skupina iz Štan-
dreža vračala z gostovanja
po Severni Ameriki. Ljud-
ski radio je bil tam, snemal
je prihod letala in srečanje
z vračajočimi. Na posnet-
ku smo slišali tudi glasove
nekaterih ljudi in sodelav-
cev, ki jih žal ni več. V
prvih desetih letih je žel Ljud-
ski radio veliko zanimanja in
uspehov. Leta 1983 je radijska
ekipa prejela Nagrado iz Černe-
tovega sklada, leta 1989 pa priz-
nanje ZSKP ob njeni 30-letnici.
V nadaljevanju je Niko
Klanjšček povedal, da so oddaje
začeli snemati v goriškem se-
menišču, v neprimerni sobici,
ki so jo na hitro prilagodili v
studio. Po enem letu so se pre-
selili v kletne prostore stavbe
na ulici Brigata Casale in poz-
neje zopet v prenovljene pro-
store semenišča, nazadnje pa v
Kulturni center Lojze Bratuž,
kateremu so sodelavci radia
hvaležni, da lahko tam nemo-
teno delajo še danes. Klanjšček,
ki je po poklicu tehnik, je tudi
KCLB / Krožek A. Gregorčič -Srečanje pod lipami
40 ustvarjalnih let
Ljudskega radia
V samozaložbi je izšla publikacija 
Z Mirkom v srcu
  samozaložbi je izšla
zajetna publikacija, v
kateri je dr. Manuela
Quaranta Špacapan, vdova po
dr. Mirku Špacapanu,
vnetemu pevcu in glasbeniku,
zbrala skladbe, ki jih je Mirko
Špacapan uglasbil ai priredil
za zbore, ki jih je sam
ustanovil ali vodil v svojem
žal kratkem življenju. Poleg
tega so v brošuri tudi pesmi,
beležke, razmišljanja. Knjiga
je nastala, ker je dr. Quaranta
obljubila Mirku, ki je vse to
gradivo ljubosumno hranil v
knjižni omari, da ga bosta
kdaj skupaj katalogizirala,
uredila, da ne bi šlo v pozabo.
Sama pravi, da si takrat ni
nikoli mislila, da bi morala to
sama narediti. Knjiga je
dvojezična, in kot pravi
urednica, ima morda tudi
kakšno vrzel in napako, a
spisana je “z Mirkom v srcu”.
Knjiga ni v prodaji. Kdor bi jo
želel imeti, jo lahko dobi pri
V predsednici ustanove OnlusCure palliative MirkoŠpacapan - Amore per sempre.
Prostovoljni prispevki bodo šli
prav za to ustanovo, ki skrbi
za onkološke bolnike.
Dr. Manuela Quaranta
Špacapan: tel. 0432547058
Mail: mirko. spacapan@alice.
it
Web: www. mirkospacapan. it
S. Beretta, D. Čotar, A. Bavcon, I. Bergnach, N. Klanjšček in M. Pintar (foto dd)
Goriška 16. novembra 2017 7
Ob tridesetletnici smrti Viktorja Prašnika   
Bil je resnično
skupni prijatelj!
   rijatelju Viktorju
Prašniku v spomin”,
tako sta dr. Kazimir
Humar +J. K. naslovila dolg čla-
nek (Katoliški glas 26. novembra
1987) ob nenadni smrti Viktorja
Prašnika. Da je bil prijatelj vseh,
“je namreč menil vsakdo, ki ga je
poznal od blizu. In teh nas je bilo
veliko, tako na Goriškem kot na
Tržaškem, Koroškem kakor tudi v
raznih deželah Evrope in Ameri-
ke, saj so Viktorja poznali in cenili
kot malokoga med nami. Pridobil
si je prijatelje s svojo dobroto, po-
strežljivostjo, vljudnostjo. /... /
Bog mu je dal mnogo talentov,
vse je uporabil za čast božjo in za
bližnjega”. Piše v omenjenem
članku.
Viktor Prašnik se je rodil v Cer-
knem l. 1919. Njegova mati Kata-
rina je bila dninarica. Življenje ji-
ma ni bilo lahko in zato ni mogel
študirati. Njegova skrita, neure-
sničena želja je bila, da bi postal
duhovnik. “Že kot otrok se je na-
vezal na Cerkev in na duhovnike
in ostal njihov prijatelj do sobote,
21. novembra 1987, ko ga je ne-
pričakovano Gospodar življenja
poklical k sebi. Na Placuti na
upravi Katoliškega glasa je v pe-
tek, 20. novembra, že zaprl okna,
da gre v Katoliško knjigarno na
predstavitev Bratuževih pesmaric,
ko ga je zadela možganska kap,
zaradi katere je malo po polnoči
21. novembra odpotoval iz te
zemske domovine. Onemogel je
“P sredi dela”. Tako sta zapisalaomenjena pisca. Gospod ViktorPrašnik, ki se je po drugi svetovni
vojni, v kateri je doživel marsikaj
- streljal pa ni nikoli! Kot je sam
dejal - ustavil v Gorici, je bil še po-
sebno vezan na prof. Mirka Fileja,
saj je bil med prvimi pevci zbora,
ki ga je ustanovil prof. Filej. Nato
je bil član MoPZ Mirko Filej in tu-
di njegov predsednik. Njegov lepi
tenor se je oglašal na raznih korih
goriških cerkva. Kot zavzet kultur-
ni delavec je bil predsednik Slo-
venskega katoliškega društva Mir-
ko Filej in odbornik že od ustano-
vitve dalje. Po poklicu je bil kro-
jač, a njegova krojaška delavnica
je bila tudi zatočišče vseh, ki so
potrebovali pomoč ali le zgolj
prisrčno prijateljsko besedo. Bil je
član odbora Katoliškega doma in
sodelavec v upravi Katoliškega
glasa.
Gospod Viktor je bil tudi odličen
igralec. V Marijini kongregaciji v
50. in 60. letih prejšnjega stoletja,
nato pa v sklopu delovanja SKPD
Mirko Filej je nastala marsikatera
komična ali resnejša igra, v kateri
je bil sam briljanten protagonist.
Njegovi pustni skeči - največkrat
si jih je sam zamislil - so bili vsa-
kič deležni salve smeha. Nepoza-
ben je bil tudi, ko je na mi-
klavževanjih prav svetniško upo-
dabljal sv. Miklavža. Nihče se ni
znal in se ne zna tako prepričljivo
poistovetiti s tem svetnikom, kot
se je on.
Njegov odhod je bil za vse zelo
boleč in za njim je zazijala praz-
nina. Kako je bil zelo priljubljen,
je pričala prepolna travniška cer-
kev ob njegovem pogrebu. Tomaž
Pavšič je v spominskem zapisu v
Novem glasu, 10. decembra 1987,
zapisal med drugim: “Z Viktor-
jem je izgubila blago dušo tudi
slovenska Gorica in ta nam poslej
ne bo več tako bogata, saj na nje-
nih ulicah ne bomo več srečevali
umirjeno nasmejanega, preudar-
nega in tudi šaljivega ter duhovi-
tega prijatelja, ki bi nas med enim
in drugim svojim važnim oprav-
kom za službo ali za narod, vedno
še utegnil popeljati na kozarček k
Romanu. To, da je bil Viktor
Prašnik tudi zgleden goriški kul-
turni delavec, pa je že drugo sve-
tlo poglavje njegovega življenja,
ki samo še potrjuje, da je bil prav
tako kot za svoje prijatelje in roja-
ke delaven in požrtvovalen tudi
za širše okolje, za svojo ogroženo
narodno skupnost; vse te
vrline so izhajale iz njego-
vega izjemno plemenitega
značaja”.
Pesnica Ljubka Šorli je pri
spominski maši pri sv. Iva-
nu in na glasbenem poklo-
nu gojencev Glasbene šole
na Placuti, potem ko sta
pretekla že dva meseca od
njegove smrti, povedala tu-
di tole: “Njegov veličastni
pogreb je izpričal, kdo je bil
in kaj je pomenil za nas go-
riške Slovence. Včasih kdo
pravi: noben človek ni ne-
nadomestljiv. Mislim pa, da
pri Viktorju to ne drži. On
je res nenadomestljiv. Bil je
vse. Skozi njegove misli se
je pretakalo naše kulturno in pro-
svetno življenje, podnevi in po-
noči. Da, tudi ponoči. Marsikdaj
je bilo to čutiti iz njegovih besed.
Preveč je bilo dela, da bi se ga dalo
urediti čez dan. Zato je tudi po-
noči snoval, urejal, reševal. Pa nje-
gova natančnost in tankove-
stnost! Če mu kaj ni uspelo, kot
bi bil rad, je vedno iskal krivdo v
sebi, češ da se je za stvar premalo
zavzel. Viktor ni bil človek besed,
bil je človek dejanj. Nikoli ni silil
v ospredje, kaj šele, da bi se bil
  oriški vrtiljak, ki ga pri-
reja Kulturni center Loj-
ze Bratuž letos že 21. leto
v sodelovanju z goriškim in do-
berdobskim ravnateljstvom
večstopenjskih šol in ob pomoči
SNG Nova Gorica ter finančni
podpori Fundacije Goriške hra-
nilnice, je v torek, 31. oktobra
2017, povabil abonente Velikega
polžka, učence od tretjega do pe-
tega razreda, na prvo predstavo v
letošnji sezoni. Veliko dvorano
KCLB so na dveh jutranjih pono-
vitvah popolnoma napolnili
šolarji in navdušeno spremljali
vsebinsko in uprizoritveno zani-
mivo predstavo. V goste je prišla
Gledališka družina Pinklec iz
Čakovca na Hrvaškem, ki je v ko-
produkciji z Zavodom Federacija
Ljubljana uprizorila Volčje srce.
Tekst sta po motivih resnične
zgodbe napisala Nana Milčinski,
ki je poskrbela tudi za dramatiza-
cijo, in Peter Kus, ki je predstavo
zrežiral in zelo posrečeno opre-
mil z glasbo, zaigrano v živo z ra-
zličnimi glasbili. V raznih vlo-
gah, še posebno dognanih
volčjih, so nastopili Igor Baksa,
Davor Dokleja, Karolina Horvat
in Bruno Kontrec. V predstavi
Volčje srce gledalci spremljajo
življenje volčje družine, v kateri
so trije mladi volki, enemu iz-
med njih je ime Slavec. Volčji
mladiči se kot človeški otroci na-
jraje igrajo, lovijo, si nagajajo, ra-
ziskujejo okolico in si pridobiva-
jo izkušnje v toplem krogu svo-
jega tropa. Ko dorastejo, pa mo-
rajo v svet, vsak na svoj konec.
Takrat se morajo spopasti z re-
G sničnostjo, z novim okoljem, kini vselej prijazno. Saj je v njemmnogo nevarnosti. Na volkove
preži marsikaj, tudi lovci. Nevar-
ne so tudi ceste z drvečimi avto-
mobili, kamioni... Vse to mora s
srčnostjo in pogumom spoznati
in se s tem spopasti tudi volk Sla-
vec, dokler na svoji poti, zelo da-
leč od rojstnega kraja, ne sreča
volkulje, ki mu “ukrade srce” in
s katero si ustvari nov dom v no-
vem brlogu. Tako se krog življen-
ja nadaljuje. Kot je pred predsta-
vo pojasnil Peter Kus, je vsebina
povzeta po resnični zgodbi volka
Slavca, ki so ga biologi Univerze
v Ljubljani, v sklopu projekta Slo-
wolf, zasledovali s telematično
ovratnico med julijem 2011 in
avgustom 2012 ter tako lahko
spremljali njegovo potovanje s
hriba Slavnik v Sloveniji - tam
živi kar velik trop volkov - do po-
gorja parka Lessinia v Severni Ita-
Obvestila
Javni razpis - 14. priznanje Kazimir
Humar. Predloge za priznanje je
treba oddati do 31. decembra
2017 na naslov:  Zveza
slovenske katoliške prosvete –
34170 Gorica-Goriz ia,
Drevored 20. septembra, 85, s
pripisom na ovojnici: “Predlog
za priznanje”.
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv.
Ivana, dajemo v najem
trisobno stanovanje.  Za
informacije tel.  (+39) 347
6921591.
“Male oglase” najdete na našem
novem portalu www. noviglas.
eu.
Darovi
Ob 11. obletnici  smr ti
predragega brata inž. Janeza
Kacina darujeta Marija in Metka
100 evrov za Kulturni center
Lojze Bratuž.
Ob tridesetletnici smrti (21.
november 1987 – 2017)
dragega moža Viktorja Prašnika
daruje žena Mirjam Obljubek:
po 300 evrov za: MoPZ Mirko
Filej, Zavod Svete Družine,
kočo sv. Jožefa in Fundacijo
Gorica; po 250 evrov za: Novi
glas in misi jonarja Pedra
Opeko; po 200 evrov za: SCGV
Emil Komel, revijo Pastirček,
Goriško Mohorjevo družbo; po
150 evrov za: cerkev sv. Ivana
v Gorici in nove orgle v cerkvi
na Jazbinah; 400 evrov za
družine v stiski.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 17. 11. 2017 do 23. 11. 2017)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dol ino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz;
na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 17. novembra (v studiu
Niko Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 18. novembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezi janskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 19. novembra Ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 20. novembra (v
studiu I lar ia Bergnach in
Carlotta Nanut): Prazne buče
močno donijo.
Torek, 21. novembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 22. novembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in
svet: Pridelki zemlje in duha -
Izbor melodij.
Četrtek, 23. novembra (v studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer
z glasbo - Zanimivosti, obvestila
in humor.
ZVEZA 
SLOVENSKE 
KATOLIŠKE 
PROSVETE – GORICA
CECILIJANKA 2017
59. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske 
pokrajine ter Koroške in Slovenije
posvečena je skladatelju in zborovodji 
STANKU JERICIJU ob 10-letnici smrti
v nedeljo podelitev 2. nagrade “Mirko Špacapan”
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
sobota, 18. novembra 2017, ob 20.30
nedelja, 19. novembra 2017, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine, 
ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije 
in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice 
v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij
liji. Volk je pretekel
dolgo pot čez Slo-
venijo, preko Kara-
vank je šel v Avstri-
jo, nato na Južno
Tirolsko in dalje do
Verone. Tu je srečal
volkuljo Julijo, ki
so jo preučevali italijanski biolo-
gi, in z njo ustvaril “družinico”,
trop, v okolici Gardskega jezera.
Gotovo še zdaj živita skupaj, saj,
kot je poudaril Kus, volčji pari so
zvesti drug drugemu vse življen-
je. Predstava, v kateri igra veliko
vlogo glasba, je uprizorjena kot
gledališče v sencah. To ustvarja
nekatere zelo sugestivne trenutke
(oblikovanje luči Borut Bučinel),
ki so sicer prisotni tudi v igranem
delu, ko se npr. mladiči igrajo
(kostumi Patrik Dolenc) ali ko se
Slavec spopada z nevarnostmi,
na katere naleti na svoji poti.
Volčje srce je predstava, ki pri-
kaže podobo volka, to divjo žival,
ki jo navadno poznamo kot hu-
dobno in strašljivo, z drugačnega
zornega kota. Gledalec pobliže
spozna značilnosti volka, pa tudi
njegov odnos do človeka. Tudi od
volka se lahko marsikaj naučimo
in po predstavi nanj gledamo z
manj sovražnimi čustvi.
Po že ustaljeni navadi je Tamara
Kosič za uvod v imenu organiza-
torjev pozdravila mlado publiko
in predstavila letošnjo novost:
vsak abonent Velikega polžka bo
(oz. je) prejel ličen Gledališki
dnevnik, ki vsebuje šestnajst stra-
ni. Vanj bo vsak zabeležil, kaj, kje
in kdaj si je ogledal predstavo Go-
riškega vrtiljaka, napisal obnovo
ali pa vtise, ki jih je imel ob gle-
danju. V dnevniku ostaja še nekaj
prostora tudi za kakšno drugo
predstavo, ki si jo bodo otroci
morda ogledali s starši. Ob koncu
je priložen tudi droben slovarček.
V njem so besede, povezane z gle-
dališčem. Na zadnji platnici pa je
nekaj misli o čarobnem gleda-
liškem prostoru, ki nam dopušča
z vsemi čuti doživeti marsikaj.
Dodano pa je tudi opozorilo, da
se moramo v gledališču primer-
no vesti. Podrobno so pravila le-
pega obnašanja navedena na tret-
ji strani tega ličnega Gledališkega
dnevnika, ki ga je s svojim zveda-
vim, nerodnim, a simpatičnim
Packom opremil in v tople barve
odel Walter Grudina - ostalo bo-
do otroci sami pobarvali po la-
stnih vzgibih. Vsako stran je otro-
kom dobro poznani ilustrator
olepšal s polžki. Na vsaki drugi
pa je Packo s hudomušnimi, vsa-
kič drugačnimi izrazi na pored-
nem obrazku. Na platnici je si-
gnet Goriškega vrtiljaka, na
hrbtni strani pa sta še signeta
Kulturnega centra Lojze Bratuž in
revije Pastirček, saj je Packo v Pa-
stirčku doma. Knjižica, katere za-
misel se je porodila v KCLB in se
uresničila s sodelovanjem Pa-
stirčka oz. Packa - ker otroci, žal,
govorijo kot on! -, je izšla s po-
močjo Fundacije Goriške hranil-
nice in Dežele FJK.
Mali gledalci jo bodo gotovo zna-
li dobro uporabiti!
IK
Goriški vrtiljak / Abonma Veliki polžek 
Z opazovanjem narave bolje
spoznavamo tudi sebe
kdaj pohvalil. To ni bilo v njegovi
naravi. Pa je kljub temu njegova
prisotnost vse ublažila, vse urav-
nala. Kako velik je bil v svoji
skromnosti, smo se zavedeli ko-
maj potem, ko smo ga izgubili.
Velik kot Slovenec in kot kristjan.
Na pikro besedo je odgovoril z
molkom in nasmehom, na žali-
tev z odpuščanjem. V srcu ga je
bolelo, a je bolečino skril, pa naj
je še tako glodala v njem. Brez vi-
sokih šol je Viktor veliko znal.
Predvsem pa je znal razumeti in
spoštovati sočloveka. S svojim
življenjem bi bil lahko učitelj vsa-
kemu izmed nas”.
Prav tak spomin na gospoda Vik-
torja Prašnika nosimo v srcu vsi,
ki smo ga osebno poznali. Pre-
pričani smo, da se zdaj že veseli v
Božji slavi in je naš dobri pri-
prošnjik v nebesih, medtem ko
njegovo zemeljsko telo mirno
počiva ob ljubljeni mami na go-
riškem pokopališču. Za njegov
grob zgledno skrbi Mirjam Oblju-
bek, ki je z njim kot njegova so-
proga prepotovala zadnjih deset
let njegovega življenja in mu je tu-
di v zakonu dopustila, da je svo-
bodno delal in se nesebično raz-
dajal za “narodov blagor”.
Gospod Viktor, iz srca hvala za
vse, kar ste nam dali na svoji
življenjski poti, obžarjeni s pleme-
nitostjo, velikodušnostjo, dobro-
to, požrtvovalnostjo in še marsi-
katero vrlino! Hvaležni smo Bo-
gu, da smo vas imeli v svoji skup-
nosti.
Iva Koršič
V ozadju Viktor Prašnik v družbi msgr. Ivana
Trinka, Pevline Komel in prof. Emila Komela
Kultura16. novembra 20178
  eset fotografij svojih nev-
sakdanjih izvirnih avtor-
skih del je na ogled v
izolsko mestno knjižnico posta-
vila vsestranska ustvarjalka Špela
Pahor. Genialnost njene zamisli
se skriva v enostavnosti. Špela je
ob morju pobirala kamenčke ra-
zličnih barv, oblik in velikosti,
stekelca, koščke naplavljenega le-
sa, lubje, vejice, stebelca, borove
iglice, trave, listje ruja, fig in dru-
gega grmovja, galebja peresa,
polžje in školjčne lupinice, na-
plavljene morske spužve in še kaj,
potem pa iz nabranega po skalah
začela sestavljati enostavne po-
dobe. Vsako je večkrat posnela,
tudi z različnih zornih kotov, in
tako je nastalo preko tisoč foto-
grafij.
Ko jo vprašam, od kod črpa nav-
D dih, odgovori: “Nagovarjajo mebesedila iz Svetega pisma. Takolahko ustvarjam, čeprav ne znam
risati. Tudi ilustracije za mojo na-
slednjo kamišibaj zgodbo bom
naredila na ta način. Rada bi pri-
pravila tudi manjšo knjižico s fo-
tografijami in citati iz Svetega pi-
sma”. Na vprašanje, od kod ji pri-
de ideja, pa prostodušno prizna,
da “nima pojma”. Kamenčki so
jo enostavno nagovorili, da jih je
začela pobirati in jih zatem na
skali sestavljati v motiv, pravi.
Navdihujejo jo prizori iz narave,
vsakdanje življenjske zgodbe in
zgodbe iz Svetega pisma. Podoba,
sestavljena zgolj iz dveh ka-
menčkov in kosa stekla, imenit-
no prikazuje angelov profil in tu-
di na preostalih lahko opazovalec
zaradi enostavne stilizacije pre-
pozna arhetipske
podobe dreves,
bark, ljudi, otrok,
liste, sadeže, cve-
tlice, snežinke in
luno, oblake,
sonce in dežne
kaplje. Špela je v
tej tehniki ustvarila tudi niz ad-
ventnih zgodb: od Jožefovih sanj
in Marijinega obiska tete Elizabe-
te do Jezusovega rojstva.
Za tokratno razstavo je pripravila
“jagodni izbor”. Videno me je
prijetno osupnilo in pomislila
sem, kako imenitno bi bilo, če bi
si vsak od nas kdaj pa kdaj pri-
voščil nekaj časa in se tudi sam
preizkusil v tem zelo enostavnem
in hkrati sproščujoče navdihu-
jočem delu. Najbolj presunljivo
pa je dejstvo, da je vsaka nastala
podoba, enako kot vse v življen-
ju, zelo nestalna, saj kamenčki
niso prilepljeni, ampak le posta-
vljeni, zato jih narava (ali človek)
zlahka premeša in ustvari nov
motiv … Vsekakor vredno ogle-
da!
Kristina Menih
Ljubljana / Muzej novejše zgodovine Slovenije 
Simpozij o prof. Ivanu Rudolfu
  uzej novejše
zgodovine Slovenije
v Ljubljani je 7.
novembra posvetil simpozij
prof. Ivanu Rudolfu (Vrabče,
1898 – Trst, 1962). V Viteški
dvorani Cekinovega gradu v
Tivoliju se je po pozdravu
direktorice Kaje Širok zvrstilo
kar 12 referatov. Trajali so po
20 minut, a vsi nastopajoči
so morali svoja besedila
krajšati, toliko zanimivega bi
imeli povedati o razgibanem
Rudolfovem življenju in
hudih časih, v katerih je
živel. Kot je napovedala višja
kustosinja Irena Uršič, ki je
pripravila seminar in ga
vodila z Blažem Torkarjem iz
Vojaškega muzeja Slovenske
vojske, še pred tem pa
posvetila Rudolfu veliko
M pozornost pri nekaterihprejšnjih pobudah muzeja inuredila njegovo zapuščino, ki
jo je muzeju daroval
Rudolfov sin Saša, bo celotno
gradivo prihodnje leto izšlo v
posebnem zborniku.
Prvi sklop referatov, v
katerem so nastopili Jurij
Rosa, Marko Štepec, Blaž
Torkar in Mira Cencič, je bil
posvečen Rudolfovi družini
in odraščanju v sedanjem
Podnanosu, šolanju v Idriji,
aretaciji zaradi odločnega
izražanja nacionalnih čustev,
vojaški službi med prvo
svetovno vojno, vključitvi
med 'narodne straže' in
Maistrove borce ter
narodnoobrambnemu delu v
Tigru in drugih
organizacijah prej na
Goriškem, nato v emigraciji v
Ljubljani, kjer je delal kot
profesor in časnikar, ilegalno
pa vodil tudi akcije proti
fašistični Italiji in nacistični
Nemčiji.
V drugem sklopu so nastopili
Gorazd Bajc, Jože Pirjevec,
Jera Vodušek Starič in Ivo
Jevnikar. Obdelali so najbolj
vznemirljivo področje
Rudolfovega dela:
sodelovanje z britanskimi
tajnimi službami v boju proti
nacifašizmu in za priključitev
Primorske, umik z Ivanom
Marijo Čokom na Bližnji
vzhod, tajniško delo pri
Jugoslovanskem odboru iz
Italije v Kairu, izdajanje
tednika Bazovica in revije
Šotorska knjižnica, zbiranje
primorskih prostovoljcev v
taboriščih za italijanske
vojne ujetnike za
Jugoslovanski kraljevi gardni
bataljon, priprava
primorskih padalcev, za tem
pa selitev v Trst in vključitev
v zamejsko šolsko, prosvetno,
časnikarsko in politično
delo, zlasti pri Slovenski
demokratski zvezi in tedniku
Demokracija.
V zadnjem sklopu je Marija
Stanonik predstavila zasluge
Ivana Rudolfa za slovensko
besedo med slovenskimi
vojaki v Afriki, medtem ko je
Damir Globočnik analiziral
likovno opremo časopisa
Bazovica. Irena Uršič je
ponudila vpogled v bogat
Rudolfov arhiv, Saša Rudolf
pa je obudil spomine na
očeta, in sicer ne le na
družinsko življenje, temveč
tudi na povojno delo za
narod v težavnih tržaških
razmerah.
Poseg Gorazda Bajca v Viteški dvorani Cekinovega grada v Ljubljani (foto: Sarah Poženel, MNZS)
Del udeležencev posveta o prof. Ivanu Rudolfu
v Ljubljani (foto: Sarah Poženel, MNZS)
  avnega leta 1933 je pri za-
ložbi Hram v Ljubljani
izšla knjiga Lev. N. Tolstoj
- Smrt Ivana Iljiča. Knjiga me je
pritegnila predvsem zato, ker jo je
prevedel Josip Vidmar. Prevajalec,
ki mi ni bil nikoli simpatičen, kot
politik, kot človek in književnik pa
me je vedno zanimal.
Kot človek zato, ker sem se z njim
samo enkrat srečal. Bil je do mene,
tedaj navadnega študenta – bogo-
slovca, izredno prijazen in sva ob
čaju, ki ga je prinesla služkinja,
kramljala dobro uro. Pa tudi zato,
ker vem, da je v tistem nenavad-
nem slovenskem času, ki ga je
požiral ateizem, rad pomagal ti-
stim kulturnikom, ki jih je tedanji
režim zavračal, če ne celo sovražil.
Kot prevajalca pa ga ne bi ocenje-
val, ker ni to moj namen, čeprav
vedno rad segam po njegovih pre-
vodih kot tudi po njegovih knji-
gah. V omenjeni Tolstojevi knjigi
me je nagovorilo spoznanje, s ka-
terim se je moral končno sprijaz-
D niti s svojim žalostnim koncemTolstojev Ivan Iljič. Ko je Ivan spoz-nal svoje žalostno zavoženo
življenje in se je celo lahko pre-
maknil skozi smrt, je ob svojem
velikem spoznanju radostno
vzkliknil: “Kje je smrt? … Ni je
več”. Pri evangelistu Luki najde-
mo nekaj podobnega: “Le eno je
potrebno.  (Lk 10,42) To spoznan-
je lahko odkrije vsakdo od nas v
svojem življenju. Lahko pa tudi gre
to spoznanje mimo njega?!
Ljudje med drugimi nagoni, tega
nima samo žival, ampak tudi člo-
vek – torej; pri našem nagonu po
vračanju domov, nas ne usmerja
samo v dom, kjer bivamo, ampak
tudi k Bogu, čeprav se tega veliko-
krat sploh ne zavedamo.
Ste se zamislili kdaj nad vrtnar-
jem? Ta sploh ne vzgaja rastlin.
Vrtnar samo uporablja določene
vrtnarske veščine, ki spodbujajo
rastlinam rast. Sama rast rastlin pa
je izven vrtnarjevega nadzora.
Nekaj podobnega sem opazoval
jesenskega dne pri
naših jadralcih Čupe.
Noben jadralec si ne
more sam zagotoviti
primernega vetra, da
bi ta veter po njegovi
volji premikal jadrni-
co. Jadralec samo upo-
rablja jadralske veščine, s katerimi
ujame podarjeni veter, da ga pri-
pelje na cilj ali domov. Jadralec
sam ne more narediti ničesar, da
bi pripravil veter do tega, da zapi-
ha.
Pri obeh primerih, pri vrtnarju in
jadralcu, je v ospredju tehnika, ki
jima služi pri njunem delu.
Veščino, ki smo jo zapazili v obeh
primerih – vrtnar, jadralec – rabi
vsakdo od nas. Ta se za nas ime-
nuje notranja tišina. Kako vsakdo
od nas poskuša biti tiho? Polni
smo notranjega kaosa, ki so ga pol-
ne naše glave. Ta kaos je podoben
divji zabavi, ne glede kje. Velikorat
se sploh ne zavedamo, kako ta naš
notranji kaos prevladuje v nas. Ko
pa vstopimo skozi vrata osebne
tišine, pa se to stanje umiri in tedaj
lahko spoznamo, da vez z Bogom
ni nekaj, kar naj bi se prizadevali,
da imamo, ampak je Bog temelj
našega obstoja, torej, tudi poti do
Njega, ker smo že v njegovi bližini.
Ambrož Kodelja
Špela Pahor ponovno preseneča 
Nenavadno enostavna
tehnika za ustvarjalne lenuhe
Razmišljanje
Odleteti moramo v svojo
ljubljeno domovino. (Sv. Avguštin)
Kultura 16. novembra 2017 9
V poklon Raoulu Casadeiu
V nedeljo, 19. novembra 2017, ob 17.30, bo drugi večer 2.
Koncertne sezone Iz domače zakladnice. S področja
slovenske narodno-zabavne glasbe se bomo tokrat
preselili v Romagno, kjer je pred skoraj devetdesetimi leti
vzklila glasbena zvrst, ki jo splošno poznamo pod imenom
liscio.
V Domu glasbe – Casa della Musica, v ulici Capitelli 3 v
Trstu, bomo imeli v gosteh enega najboljših italijanskih
orkestrov, in sicer Moreno il Biondo & Orchestra Grande
Evento. Gre za 9-člansko zasedbo, pri kateri polovica
glasbenikov izhaja iz nekdanjega orkestra živeče legende
tega žanra, Raoula Casadeia, ki je prav letos slavil 80 let.
Pevec in klarinetist Moreno Conficconi (nekdanji frontman
orkestra Casadei), pevec Mauro Ferrara (ki je pel največje
uspešnice Raoula in Seconda Casadeia), saksofonist
Fiorenzo Tassinari, harmonikar Walter Giannarelli in
bobnar Roberto Forti so pravi virtuozi na svojih glasbilih.
Njim so se v orkestru Grande Evento pridružili še pevka
Anna Maria Allegretti, trobentar Enrico Milli, kitarist
Simone Oliva in basist Valter D'Angelo. Na tržaškem
večeru bo kot gost nastopil Mirco Mariani, vodja projekta
eXtraLiscio, s katerim sodelujejo tudi nekateri člani
orkestra Grande Evento. Skupaj nam bodo predstavili
spored z naslovom Secondo Casadei – od začetkov do
Extraliscia, s katerim se bodo poklonili prenovitelju
tradicionalne glasbe iz Romagne Secondu Casadeiu
(1906-1971). Njegove poskočne polke, valčke in mazurke
bomo poslušali bodisi iz originalnih partitur bodisi v
sodobnih priredbah.
Koncert, ki je nastal v sodelovanju z založbo Casadei
Sonora, bosta pod taktirko asistentke programa Nataše
Ferletič vodila glasbeni urednik Aleksi Jercog in sodelavka
Maruška Gustin.
Interesenti si lahko zagotovijo brezplačen vstop na
koncert, tako da pokličejo na telefonski številki +39 040
7784358 ali +39 040 7784281 ali da napišejo email na
naslov elektronske pošte programi. slo@rai. it ali da
napišejo  sporoči lo  na facebook stran Iz  domače
zakladnice. Poslušalci pa bodo lahko koncertu prisluhnili
neposredno na valu Radia Trst A ali prek streaming radia
na spletni strani www. sedezfjk. rai. it/.
Toplo vabljeni!
Drugi večer Koncertne sezone Iz domače
zakladnice 2017/2018
59. Revija pevskih zborov Cecilijanka 2017
Posvečena bo 
prof. Stanku Jericiju
  etošnja Cecilijanka, ki bo
v Gorici, v Kulturnem
centru Lojze Bratuž, in si-
cer v soboto, 18. novembra, ob
20.30 in v nedeljo, 19. novem-
bra, ob 17. uri, je posvečena
skladatelju in zborovodji Stanku
Jericiju ob 10. obletnici smrti.
Stanko Jericijo se je rodil 20. ju-
lija 1928 v Avčah nad Kanalom.
Osnovno šolo je obiskoval v do-
mačem kraju, nato se je šolal v
Malem semenišču v Gorici in v
Vidmu. Bogoslovne študije je
končal v Gorici, kjer je bil leta
1951 posvečen v duhovnika.
Študij glasbe je začel pri prof.
Mirku Fileju in prof. Ersilii Rus-
sian. Na konservatoriju Giusep-
pe Tartini v Trstu je leta 1968 di-
plomiral iz klavirja pri prof.
Aleksandru Costantinidesu. Pri
prof. Guidu Pipolu pa je na kon-
servatoriju v Benetkah opravil
diplomo iz zborovske kompozi-
cije. Poučeval je glasbeno vzgo-
L jo na nižji srednji šoli Ivan Trin-ko v Gorici. V letih 1971-1978pa je poučeval petje na sloven-
skem učiteljišču Simon Gre-
gorčič v Gorici. Na obeh šolah
je pripravljal in vodil zbore in z
njimi uspešno nastopal na raz-
nih zborovskih prireditvah v
Gorici. Večkrat se je udeleževal
tekmovanj šolskih zborov v raz-
nih krajih Italije in vedno od-
nesel najvišja priznanja in prva
mesta. Za šolske zbore je prire-
dil in komponiral več zborov-
skih skladb. Leta 1964 je prevzel
vodstvo mešanega pevskega
zbora Lojze Bratuž iz Gorice.
Stanko Jericijo je več let vodil
tudi italijanski mešani zbor
Sant' Ignazio. Veliko energij je
posvetil skladateljevanju, pri ka-
terem je segal na različna po-
dročja. Pisal je zborovske sklad-
be, verske in narodne vsebine,
na slovenska, latinska in itali-
janska besedila. Zveza slovenske
katoliške prosvete je leta 1982
razpisala natečaj za zborovske
skladbe. Jericijo se je predstavil
s tremi skladbami. Vse so bile
nagrajene in objavljene leta
1983 pod naslovom Tri pesmi.
Zveza je tudi poskrbela, da so le-
ta 1998 izšle njegove priredbe
slovenskih ljudskih pesmi. V
zbirki, z naslovom Priredbe slo-
venskih ljudskih pesmi, je
šestnajst priredb za mešane zbo-
re. Njegov obsežni opus obsega
več maš in obsežno oratorijsko
delo Pasijon po sv. Marku za
zbor, soliste, recitatorje in orgle.
Več je tudi njegovih instrumen-
talnih kompozicij. Leta 1995 sta
izšli zbirki Mottetti in Sacrae
cantiones. Veliko je delal z mla-
dino in zanjo tudi uglasbil več
del. Leta 1989 je pri Cerkvenem
glasbeniku v Ljubljani izšla nje-
gova pesmarica Mladinske pe-
smi. Pri založbi Humar pa je leta
2002 objavil dela za mladinske
zbore na besedila Zore Sakside
pod naslovom Psst! Mladi pojo.
Združenje cerkvenih pevskih
zborov je leta 2010 izdalo zbirko
njegovih sklad Opera omnia, ki
sta jih izbrala prof. Ivan Flor-
janc in zborovodja David Ban-
delj. Za posebne zasluge na zbo-
rovskem in skladateljskem po-
dročju je prejel visoko priznanje
Zveze kulturnih organizacij Slo-
venije. V letih 1962-1977 je bil
duhovni asistent ZSKP. Umrl je
v Gorici, 25. januarja 2007.
Zborov, ki bodo letos nastopili
na reviji, bo skupno sedemnajst
in prihajajo iz Goriške, Tržaške,
Kanalske doline, Koroške in Slo-
JEZIKOVNICA
Vladka Tucovič
V devetdesetih letih
Med elektronsko pošto profesorice slovenščine se pogo-
sto znajde vprašanje, kakršno je tole: “Zdravo, Vladka,
ravno nekaj prevajam in se
mi pogosto pojavlja izraz in
the 1990s ali pa in the 1560s;
ponavadi to prevajam z v 90.
letih 20. stoletja, kar pa je
dolgo in nekoliko okorno,
zato me zanima, ali bi bilo
ustrezno uporabiti v 1990-
tih, po analogiji v 90-tih? ”
Prijateljica prevajalka, ki mi
je pisala, razmišlja ustvarjal-
no, sporočilo pa želi napravi-
ti čim bolj ekonomično, to-
rej kratko in jedrnato. Pa
vendar zmeraj ne gre tako
preprosto. Treba se je ravnati
tudi po že uveljavljenem
vzorcu, novosti ne moremo
uvajati kar na pamet, seveda
pa je prvi korak, da se prepričamo, kaj piše v Sloven-
skem pravopisu. Na tem področju je namreč pravopis
kar širokogruden, marsikatero rabo dovoljuje, nekatere
odsvetuje in samo eno prepoveduje, zato sem ji odgovo-
rila takole: »Oj, ne! Najbolj se priporoča, da se izpiše v
devetdesetih (lahko tudi izpustiš: v 20. stoletju, lahko je
kar brez ali pa kdaj zamenjaš z besedno zvezo prejšnjega
stoletja), kar je še najboljše, praktično pa je tudi v 90. le-
tih. Raba v 90-ih je tudi odsveto-
vana (tako pišejo tisti, ki ne vedo,
kako bi napisali v devetdesetih (v
90.), s piko ali brez, ali ki ne znajo
prebrati vrstilnega števnika s pi-
ko), narobe je v 90-tih (torej s
črko t); če že, potem v 90-ih (brez
črke t), vendar opazuj npr. v časo-
pisu, tega se pravzaprav sploh ne
rabi. «
Najustrezneje je torej: v devetde-
setih letih 20. stoletja ali v devet-
desetih letih prejšnjega stoletja,
ustrezno je tudi v 90. letih. Od-
svetovano je: v 90-ih letih. Na-
pačno pa v 90-tih in 1990-ih letih. 
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddel-
ku za slovenistiko Fakultete za hu-
manistične študije Univerze na
Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje.
Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici,
ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si
ali na uredništvo Novega glasu.
28
venije. Občinstvo bo deležno
pisane palete slovenskih umet-
nih in ljudskih pesmi kot tudi
repertoarjev iz svetovne zaklad-
nice zborovske literature.
V soboto bodo nastopili: MePZ
Lojze Bratuž iz Gorice, MePZ
Rupa-Peč, Pevska skupina Svrž –
Na Gori (Koroška), MlMePZ
Emil Komel – Gorica, DVS Bo-
deča Neža – Vrh Sv. Mihaela,
Pevska skupina Vocal Cocktail
iz Štarancana, ŽeVS Danica z
Vrha Sv. Mihaela, MePZ F. B. Se-
dej – Števerjan. V nedeljo: MePZ
Mirko Špacapan Podgora,
MoPZ Fantje izpod Grmade -
Devin, ŽePZ Rože iz Nove Gori-
ce, MoPZ Štmaver, MePZ Lipa
Šempas, Pevska skupina
Ukovški fantje iz Ukev, MePZ
Štandrež, MoPZ Mirko Filej iz
Gorice, MePZ Hrast iz Doberdo-
ba.
V soboto bo pred začetkom pro-
grama spregovorila domača gla-
sbenica in pevka Martina Gere-
on, v nedeljo pa predsednica
Zveze slovenske katoliške pro-
svete Franca Padovan.
Vstop je prost.
V nedeljo bo ob reviji podelitev
2. Nagrade “Mirko Špacapan”,
ki jo razpisujeta Društvo/Asso-
ciazione Onlus Cure Palliative
“Mirko Špacapan” Amore per
sempre in Kulturni center Lojze
Bratuž.
Zveza slovenske katoliške pro-
svete se zahvaljuje goriški
občini za pokroviteljstvo, Javne-
mu skladu za kulturne dejavno-
sti Republike Slovenije in Fun-
daciji Cassa di Risparmio iz Go-
rice za finančno podporo. Zah-
vala za sodelovanje gre Svetu
slovenskih organizacij. Posebno
se še zahvaljuje vsem dirigen-
tom in pevcem, ki vsako leto
oblikujejo revijo, društvom Zve-
ze ter njihovim članom, ki pro-
stovoljno sodelujejo in s svojim
delom pripomorejo, da se revija
vsako leto lahko dobro izteče.
In memoriam
Nepozabna 
Lelja Rehar Sancin
Minuli teden je našo narodno
skupnost v Italiji pretresla
vest, da je v starosti 95 let um-
rla Lelja Rehar Sancin,
znana publicistka, pre-
vajalka in velika pozna-
valka slovenskega jezi-
ka, predvsem pa
odločna gospa, ki je ne-
prizanesljivo bičala
naše napake pri pisan-
ju, vrsto let je namreč v
Primorskem dnevniku
imela brano rubriko Je-
zik na obrobju. Ljubitel-
ji gledališča pa se je spo-
minjajo kot neutrudne
gledališke delavke, za
Radio Trst A je namreč
pripravila več kot osem-
deset dramskih del, pri-
pravljala je tako drama-
tizacije pripovednih
del, kot je tudi prevajala
in prirejala dramska dela, za
naš radio je tako naredila iz-
jemno število dramskih nizov.
Lelja Rehar se je rodila 11. ma-
ja leta 1922 v Mariboru, umrla
pa je v Trstu 9. novembra le-
tos. V Trstu se je namreč po-
ročila z igralcem in režiserjem
Modestom Sancinom, s kate-
rim sta imela tri otroke. Njen
mož je nenadoma umrl leta
1964, ostala je sama s tremi
nedoraslimi sinovi, kljub soli-
darnosti kolegov iz gledališča
se je morala zaposliti, hono-
rarno je delala na Odseku za
zgodovino Narodne in študij-
ske knjižnice v Trstu, začela pa
je tudi izjemno plodno
sodelovati z radijci, za
Radio Trst je naredila
ogromno dramatizacij.
Sama je rada priznala, da
je slučaj nanesel, da je
začela poučevati slo-
venščino na zasebnih
tečajih za italijansko go-
voreče, kasneje pa tudi
na Visoki šoli za tolmače
in prevajalce v Trstu. Dr.
Bogomila Kravos je v
spominskem zapisu
prof. Lelji Rehar Sancin
v Primorskem dnevniku
zapisala, da je pokojna
sama razvila svojo meto-
do poučevanja slo-
venščine in prav iz te je
tudi izvajala specifično
obravnavo jezikovnih zakoni-
tosti.
Gospo Leljo Rehar Sancin smo
srečevali povsod tam, kjer se
je govorilo o jeziku, ude-
leževala se je vseh knjižnih
predstavitev, vsakega od nas je
tudi opozorjala na napake, ki
jih je delal, zaradi tega so se je
nekateri kolegi otepali, sam pa
lahko iskreno povem, da sem
ji vedno prisluhnil, zaznala je
vpliv italijanščine tudi tam,
kjer ga sam nisem (več). Opo-
zarjala je na naše napake, rada
je govorila o slovenskem jezi-
ku, odločna je bila v svojih
sodbah, bičala in izpostavljala
je naše kalke in skladnje, ki so
odražale jezik večinskega na-
roda, ne pa slovenščine, znala
je biti kristalno jasna, ni se ba-
la neposredne kritike, kar je
marsikoga odvrnilo od nje. Če
pa si ji znal prisluhniti, si ved-
no kaj novega odnesel, iskre-
no ji je namreč šlo vedno za
čisto slovenščino. Pohvala za
jezik iz njenih ust je bila red-
ka, a ko si jo prejel, si si jo lah-
ko sam pripel kot medaljo na
prsi.
Naj počiva v miru. Večni naj
ji bo dober plačnik! Radi priz-
namo, da jo bomo pogrešali!
Jurij Paljk
Foto dd
Tržaška16. novembra 201710
   ilozofija je potres, ki
spreminja življenje.
Čeprav dojemamo
filozofiranje kot brezpredmetno
početje, imamo do filozofije
strahospoštovanje – spoštujemo jo,
a se je bojimo”. Tako je svoje
predavanje v Društvu slovenskih
izobražencev začel Jernej Šček,
mlad filozof, profesor filozofije in
zgodovine na tržaškem liceju
Franceta Prešerna. Filozofija in
humanistika nam spodnašata tla
pod nogami, ne moreta ne vplivati
na človeka. To ni abstraktna veda,
temveč način življenja. Beseda
filozofija izhaja iz ljubezni do
modrosti, kar pomeni imeti rad
modrost, radovednost, želeti si
nekaj vedeti. Spoznavanje pa ne
more biti ločeno od etike. Filozof
je nekdo, ki se pogumno odloči,
čeprav je to nepopularna izbira.
Povzeto po Karlu Jaspersu je
filozofija prebujenje iz
navezanosti na človeške potrebe
na to, kar nas oddaljuje od živalske
preteklosti. Humanistika pa nam
ponuja miselno širino. Današnja
digitalna, sodobna družba
investira svojo energijo v
vzpostavljanje stikov z drugimi,
težje pa je biti sam s sabo. V
zgodovini je le redkim uspelo
spoznati samega sebe.
Jernej Šček je večer začrtal med
izpovedjo in zagovorom. Prva je
lahko kot priznanje zmotnih
življenjskih navad ali grehov,
zagovor ali apologija pa je
tisočletna tradicija mislecev, ki so
danes postavljeni ob rob.
Predavatelj sluti, da je
humanistika podcenjevana, da je
zgolj odlagališče razuma in je naše
tisočletje ne potrebuje.
Ob knjigi Koristnost nekoristnega
se je spraševal, ali znanja, ki so
nekoristna, ne moremo unovčiti?
Okakura Kakuzo v knjigi o obredu
priprave čaja razlaga zahodnemu
človeku pomen obreda, s katerim
si v petih urah skuhaš deciliter
napitka, kako gradiš človeškost, ki
je v tebi. S tem da se ukvarja z
“nekoristnostjo”, se oddaljuje od
drugih. Šček se je pomudil še
pri stoikih in njihovi poti do
srečnega življenja, saj jim
sreča predstavlja odsotnost
vznemirjenja. Epikurejci so
trdili, da ugodje v življenju ni
dodajanje vznemirjenosti,
temveč odsotnost neugodja.
Današnja družba nas
prepričuje o obratnem: kako
bomo potovali v vznemirljive
kraje in dodajali trenutke svojemu
življenju. Resnici na ljubo pa
moramo početi obratno,
odstranjevati in luščiti.
Kot se je sam opisal, je po razumu
pesimist, po duši pa optimist.
Moramo si želeti se izboljšati. V
roke je vzel Giovannija Pica della
Mirandolo, ki je napisal to, kar je
za kristjana fantazija, in sicer kako
se lahko človeško
prerodimo, a ohranimo
odnos s svetom. Bog je
moral ustvariti nekoga, ki bo
znal vzdrževati in ceniti
“palačo sveta”, saj vsaka
zgradba začne prej ali slej
puščati. Diagnoza situacije je
prav tale: manjka nam
utopija. Kjer ni idej, utopije
ali vere, je nemogoče
kritizirati. Največji problem
je pomanjkanje vizije.
Vlagati bi morali v dobro, ne
pa v bližnjice, koristoljubje
in lenarjenje. Kar pa je
najpomembnejše, je vzor –
kar vidimo in slišimo, mora
težiti k dobremu.
Rešitev slovenske manjšine
je po mnenju mladega
filozofa dolgoročna, a trajna
in boljša. Vlagati moramo v
vzgojo mladega človeka, v
pravičnost in učinkovitost.
Nimamo človeškega kapitala, da bi
eksperimentirali oz. manevrskega
prostora za poizkušanje. Kdo je
dober in pošten? Kdor prizna svoje
meje. V našem okolju manjka
poznavanje referenc.
Vera v humanizem je edini lek, ki
lahko reši našo narodno skupnost.
Vzgajati moramo mlade s
humanističnimi vrednotami, kot
so poštenost, volja, krepost,
razum, kritičnost, odprtost,
celovitost in dostojanstvo.
Izkoristiti moramo kapital in
pogoje, ki jih imamo.
Metka Šinigoj
“F
  etos poteka natanko 100. obletni-
ca Majniške deklaracije, sloven-
skega oz. južnoslovanskega nacio-
nalnega programa, ki ga je dr. Anton
Korošec 30. maja 1917 predstavil v po-
novno zbranem dunajskem parlamentu
in s tem na neki način začrtal pot, ki se
je končala z osamosvojitvijo Slovenije.
Večer je potekal v prostorih Tržaškega
knjižnega središča v organizaciji
Knjižnega središča TS-360, Celjske Mo-
horjeve družbe in Srednjeevropskega
inštituta za zgodovino in kulturo “Josip
Pangerc” iz Trsta.
Uvodoma je navzoče pozdravil general-
ni konzul Republike Slovenija gospod
Vojko Volk. Generalni konzul je z bese-
dami hvaležnosti izrazil, da je ta publi-
kacija napolnila neko praznino v etno-
genezi slovenskega naroda.
Novonastala knjiga dr. Andreja Rahtena,
ki nosi pomenljiv naslov Od Majniške
deklaracije do habsburške detronizacije,
predstavlja izredno dragocen doprinos
za razumevanje prelomnih časov slo-
venske zgodovine ob koncu prve sve-
tovne vojne in razpadu avstro-ogrske
monarhije, pa tudi za priključitev Slo-
vencev v novonastalo državo, kraljevino
SHS.
Avtor knjige, ki ima zelo visoke medna-
rodne diplomatske in znanstvene refe-
rence, je pri pisanju zelo uspešno pose-
gal po zgodovinskih virih raznih avstrij-
skih in slovenskih državnih arhivov.
Zgodovinar dr. Rahten je v knjigi skušal
odgovoriti na nekatere ključne dileme,
ki jih je zgodovi-
nopisje skozi ce-
lotno obdobje ju-
goslovanske
države različno
vrednotilo. Histo-
riografija je dolgo
časa slonela na ne-
katerih virih, ki so
povezovali Maj-
niško deklaracijo
po eni strani kot
neke vrste začetek
jugoslovanske
državnosti, po
drugi strani je bila
ta deklaracija kot
neke vrste odraz
nekakšne enotno-
sti slovenske poli-
tike v prelomnem
obdobju slovenske
narodne zgodovi-
ne. Z omenjeno
knjigo je dr. Rahten dokazal, da ne ena
ne druga trditev ne držita popolnoma.
Pogostoma beremo, da je deklaracija
vsebovala precej taktičnih elementov,
med katerimi omembo t. i. habsburške
klauzule in omembo hrvaškega držav-
nega prava.
Po letu 1918 je v zgodovinopisju težnja,
da oba elementa relativizirajo ali celo
ignorirajo in jih skušajo opravičiti, da
je šlo le za taktičen instrument, ki pa
vsebinsko nima nobenega pomena.
Po Rahtenovem pogledu ni možno eno-
stavno spregledati vsebinski element v
teh dveh določilih, ki so v sami dekla-
raciji. Rahten pravi, da slovenski in
hrvaški politiki niso mislili ustanoviti
nove države izven habsburškega okrilja.
Tisto, kar so zahtevali ob branju dekla-
racije slovenski in tudi hrvaški poslanci,
je bila neka jugoslovanska državna eno-
ta, ki bi povezala vsa južnoslovanska
ozemlja v habsburški monarhiji v neko
močno avtonomno enoto in ki bi ob-
vezala dinastijo, da bi Slovencem, Hrva-
tom in vsem južnim Slovanom v mo-
narhiji dala neke dodatne avtonomne
pravice. O tem obstaja kar nekaj zapisov
slovenskih in hrvaških poslancev iz ti-
stega časa. Takratni hrvaški politik in
pravnik Josip Smodlaka je v svojem
dnevniku zapisal: “Slovenci so za Jugo-
slavijo, ampak
za Jugoslavijo v
habsburški mo-
narhiji”.
Andrej Rahten
izhaja iz ugoto-
vitve, da je tre-
ba Majniško de-
klaracijo dobe-
sedno prebirati
in ne zgolj
ocenjevati tega,
kar je ostalo po
1. decembru
1918.
Enotnost slo-
venske politike
v letu 1918 je
neki mit, ki se
je kasneje uvel-
javil; spregledu-
jejo pa, da je bil
proti tej radikal-
ni jugloslovan-
ski rešitvi izven habsburške monarhije
kranjski deželni glavar Ivan Šušterčič, ki
je do prve svetovne vojne veljal za naj-
mogočnejšega slovenskega politika
vseh časov, ki je vzdrževal v svojih ro-
kah izjemno moč.
Štajerski zgodovinar sodi med največje
poznavalce zgodovine habsburške mo-
narhije in je o tej temi izdal že več pu-
blikacij in znanstvenih študij.
Dr. Andrej Rahten, zgodovinar, diplo-
mat, do pred kratkim še slovenski vele-
poslanik na Dunaju, redni profesor so-
dobne zgodovine na Univerzi v Maribo-
ru, se je rodil leta 1973 v Celju. Večkrat
predava na uglednih fakultetah stare ce-
line. V Strasbourgu je bil leta 2001 ime-
novan za člana predsedstva Mednarod-
ne panevropske unije, ki je bila takrat
še pod vodstvom prestolonaslednika
Otona Habsburškega, in zasedal mesto
podpredsednika slovenskega panevrop-
skega gibanja. Rahten je bil leta 2004
tudi svetovalec za zunanjo politiko v Ka-
binetu predsednika vlade, medtem ko
je aprila 2012 postal predsednik Stra-
teškega sveta za zunanje zadeve pri MZZ
RS. Od leta 2001 je zaposlen na Inštitu-
tu za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Obdobje vladanja cesarja Karla je bilo
res kratkotrajno, a zelo dinamično, kar
je razvidno tudi iz evolucije slovenske
politike v omenjenem času.
Zgodovinar in diplomat Dr. Andrej Rah-
ten je v knjigi podrobno predstavil, ka-
ko se je ob koncu prve svetovne vojne
slovenska politika znašla v spopadu
dveh kron – avstrijske cesarske in srbske
kraljeve. Ali so bile takratne politične
težnje izraz resničnih pričakovanj ali le
zgolj politične taktike, bo jasno tistim,
ki bodo knjigo prebrali.
man
L
Ponedeljkovo srečanje Društva slovenskih izobražencev
Jernej Šček o filozofiji
in humanistikiV spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana Slovensko dobrodelnodruštvo v Trstu tudi letos, 31. leto zapored, razpisuje natečaj za študijske nagrade,
namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz
Furlanije Julijske krajine.
Redni razpis za nagrado “Mihael Flajban”:
Maturantu ali maturantki, ki se je letos vpisal oz. vpisala v prvi letnik univerze, bo
SDD podelilo nagrado, ki se bo ponavljala vsa leta študija, če bo dobitnik redno
študiral. Komisija bo o tem odločala na podlagi potrdila o zahtevanih in opravljenih
izpitih.
Prosilci morajo do 15. januarja 2018 poslati po navadni pošti ali predložiti na sedežu
Slovenskega dobrodelnega društva (uradne ure so ob četrtkih od 16.00 do 18.00)
naslednje dokumente:
a) prošnjo, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo, ki naj vsebuje osebne
podatke,
število družinskih članov, izčrpno sliko o opravljenem študiju, o kulturnem in
športnem udejstvovanju ipd.;
b) potrdilo ISEE;
c) potrdilo o vpisu na univerzo;
č) potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu z oceno;
d) navedbo lastne telefonske številke in elektronskega naslova.
Prejemniki nagrade iz prejšnjih let morajo do 15. januarja 2018 predložiti potrdilo
o predpisanih in opravljenih izpitih ter fotokopiji prve strani univerzitetne knjižice
(indeksa) in potrdila o plačilu univerzitetnih pristojbin za leto 2017-2018.
Enkratne nagrade:
Poleg glavne nagrade bo SDD v mejah svojih možnosti podelilo eno ali več
enkratnih nagrad (“una tantum”) tudi drugim prosilcem vseh letnikov, pri čemer
bo upoštevalo njihove zasluge in potrebe. Prosilci za enkratne nagrade, ki niso
vpisani v prvi letnik univerze, naj prošnji, ki jo morajo oddati do 15. januarja
2018, priložijo potrdilo o predpisanih in opravljenih izpitih, potrdilo ISEE, fotokopiji
prve strani univerzitetne knjižice (indeksa) in potrdila o plačilu univerzitetnih
pristojbin za leto 2017-2018.
Nagrada “Irena Srebotnjak”:
V spomin na svojo dolgoletno odbornico Slovensko dobrodelno društvo ponovno
razpisuje natečaj za enkratno študijsko nagrado “Irena Srebotnjak”, ki bo
prednostno namenjena študentom ali študentkam likovne ali glasbene umetnosti.
Maturantu, ki se je letos vpisal v prvi letnik takega študija na univerzitetni stopnji,
bo SDD podelilo nagrado, ki se bo ponavljala vsa leta študija (največ pet), če bo
dobitnik redno študiral.
Prosilci morajo do 15. januarja 2018 poslati po navadni pošti ali predložiti na sedežu
Slovenskega dobrodelnega društva (uradne ure so ob četrtkih od 16.00 do 18.00)
naslednje dokumente:
a) prošnjo, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo, ki naj vsebuje osebne
podatke, število družinskih članov, izčrpno sliko o opravljenem študiju, o
kulturnem in športnem udejstvovanju ipd.;
b) potrdilo ISEE;
c) potrdilo o vpisu;
č) potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu z oceno;
d) navedbo lastne telefonske številke in elektronskega naslova.
Upravni odbor SDD bo imenoval ocenjevalno komisijo, ki bo pregledala vse
predložene prošnje ter na podlagi dokumentov in notranjega pravilnika sestavila
prednostno lestvico. Upravni odbor bo na podlagi prednostne lestvice določil
dobitnike nagrad. Odločitve upravnega odbora so dokončne in brezprizivne.
Za akademsko leto 2017/2018 znašata glavna nagrada in nagrada “Irena
Srebotnjak” po 1500 evrov za prvi letnik in 1500 evrov za vsak poznejši redni
letnik. Enkratne nagrade “una tantum” znašajo 500 evrov.
31. razpis natečaja za študijske nagrade 
“Mihael Flajban”
in razpis za nagrado “Irena Srebotnjak”
za akademsko leto 2017-18
Zanimiv večer v Tržaškem knjižnem središču
Predstavitev knjige 
Andreja Rahtena
Foto Walter Corva
Foto damj@n
Tržaška 16. novembra 2017 11
Obvestila
Gledališki vrtiljak vabi v nedeljo,
19. novembra, na predstavo
Motovilčica v izvedbi Gledališča
iz desnega žepka. Prva
predstava bo na sporedu ob 16.
uri, druga ob 17.30. Za animacijo
bo poskrbelo društvo Melanie
Klein. Dvorana Marijinega doma
pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27.
Hospice Adria Onlus in Vincencijeva
konferenca vabita na srečanje z
g. Tonetom Bedenčičem, ki bo
spregovoril o temi Bolniško
maziljenje - še vedno tabu'? v
sredo, 29. 11., ob 16. uri v
Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti
3, IV. nad.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za lačne otroke v Etiopiji daruje
N. N. 100 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29, 34135 Trst
  red stodesetimi leti se je Do-
lina pri Trstu lahko po-
našala kot družbeno na-
predna vas istrske mejne grofije.
To je bilo obdobje kulturne, go-
spodarske, izobraževalne in poli-
tične rasti, ki je bilo zaznamovano
z županovanjem nadžupana,
deželnega poslanca in odbornika
Josipa Pangerca.
Kaj pa imata skupnega Dolina pri
Trstu in bavarski prelat msgr. Se-
bastian Kneipp? Ob omembi ime-
na Sebastian Kneipp v glavnem
pomislimo na “knajpanje”, kar
naj bi pomenilo izmenično obli-
vanje telesa z mrzlo in toplo vodo;
to pa je le kamenček mozaika iz-
jemno bogatega in plodnega
Kneippovega zdravilstva. Seba-
stian Kneipp je bil katoliški du-
hovnik, doma iz Bavarske, in
hkrati izjemen zdravilec, eden od
utemeljiteljev naravnega zdra-
vljenja z vodo, zelišči, gibanjem
telesa, redno prehrano in ureje-
nim življenjem. Kneipp je ozdra-
vil na stotine ljudi, ki so zboleli za
kolero, pomagal pa je še mnogim
drugim z različnimi težavami, kot
npr. tuberkulozo. S tem si je pri-
dobil velik ugled in spoštovanje
pri ljudeh, a je hkrati prišel navz-
križ s cerkvenimi in posvetnimi
oblastmi. Vatikan sprva ni prizna-
val njegovega zdravljenja, proti
koncu življenja pa so ga poklicali
v Rim, kjer je ozdravil celo papeža
Leona XIII. Osrednji del življenja
in delovanja Sebastiana Kneippa
je povezan z Bad Wörishofnom,
majhno bavarsko vasico, krajem,
v katerem je danes eno najbolj
uglednih in znanih zdravilišč v
Nemčiji, katerih uspeh in sloves
sloni na Kneippovih načelih. Po-
P dobno zdravilišče je nastalo tudiv Dolini pri Trstu.Josip Pangerc je želel, da bi se tudi
v Dolini razvil organiziran zdrav-
stveni turizem. Tako je kot pionir
leta 1906 dal sezidati veliko stavbo
s takrat najmodernejšimi kopa-
liškimi napravami ob vznožju va-
si, kjer je veliko vodnih izvirov. Ob
glavnem vhodu v stavbo je bila
sprejemna dvorana, blizu katere
so bile opremljena pisarna, blagaj-
na in soba kopališkega zdravnika.
Ostali del stavbe so zasedali tera-
pevtski prostori, in sicer kabine za
tople kopeli, polivališče, antirev-
matične kabine z infrardečimi žar-
ki, bazen, kabine za moške, kabi-
ne za ženske, prostori za segrevan-
je vode, sprehajališče in velika
dvorana. Pritličje stavbe je obse-
galo prib. 400 kvadratnih metrov.
Stene kopaliških sob so bile pre-
krite z marmornatimi ploščami,
stropi pa okrašeni s freskami. Taka
zgradba je bila za tiste čase prava
novost. V isti stavbi je tudi stano-
vanje za zdravnika. Okrog zdravi-
lišča, ki je bilo zgrajeno v slogu
dunajske secesije, se je razprostiral
obsežen vrt, velik tri hektarje, ki
je bil namenjen rekreaciji, sončen-
ju in zračni terapiji. V veliki kopa-
liščni dvorani so večkrat prirejali
kulturne prireditve in plese. Ne-
kateri zdravniki so ugotovili, da so
bili položaj, okolje in predvsem
dolinsko podnebje zelo primerni
za zdravstveni turizem. Po urad-
nem odprtju kopališča leta 1907
je Josip Pangerc istega leta ustano-
vil prvo delniško družbo v dolin-
ski občini: “Kopališno društvo po
Kneippovem načinu v Dolini pri
Trstu”.
Da je šlo res za izvirno terapijo “po
Kneippovem načinu”, je Josip
Pangerc upravičil z imenovanjem
direktorja zdravilišča samega prof.
dr. Josipa Okiča, ki je bil prvi in
najstarejši učenec ter osebni sode-
lavec Sebastiana Kneippa v zdra-
vilišču v Bad Wörishof-
nu na Bavarskem vse
do Kneippove smrti.
Josip Okič je bil več kot
trinajst let tudi urednik
Kneippovega glasila
Kneipp Blätter, ki je
redno izhajalo v več je-
zikih in bilo razširjeno
po Evropi. Okič se je po
prihodu v Dolino takoj
lotil izdajanja dveh re-
vij o zdravstveni temi,
in sicer slovenskega
časopisa Domači zdrav-
nik ter nemškega časo-
pisa Gottes Güte in den
Heilkräutern (Božja do-
brota v zdravilnih ze-
liščih), ki je že prej
izhajal v Avstriji in
Nemčiji.
Novica o ustanovitvi Kneippovega
zdravilišča in kopališča v Dolini je
odmevala v znanih slovenskih,
avstrijskih in nemških časopisih
in revijah. Za dolinske terme je bi-
lo veliko povpraševanja. Že v
prvem mesecu se je prijavilo nad
300 gostov.
Glasilo avstrijskega jugoslovanske-
ga učiteljstva s sedežem v Ljublja-
ni je 24. januarja 1908 objavilo za-
nimiv prispevek:
Pri zborovanju “Društva sloven-
skih učiteljic” 31. decembra 1907
se je izprožila ideja, da bi se usta-
novil nekak sanatorij ali hospic za
slabotne ali obolele učiteljice. Za
čas, dokler nima učiteljstvo svoje-
ga lastnega sanatorija, svetuje pi-
sec, da bi se vse obolelo in oslabe-
lo učiteljstvo posluževalo kopa-
lišča po Knajpovem načinu
v Dolini pri Trstu, in sicer
iz teh vzrokov:
1. Vas Dolina je pod hri-
bom in iz vasi se vidi na
krasni zaliv Jadranskega
morja, zaradi česar je v Do-
lini gorski in morski zrak;
2. V Dolini se je ustanovilo
kopališko društvo, ki ima
svoje lastno kopališče in
svojega zdravnika. Prvi red-
ni občni zbor bo prve dni
meseca marca t. l., a v usta-
novnem odboru sta dva
učitelja in gotovo bo zasto-
pano učiteljstvo tudi v stal-
nem odboru.
3. Dolina in bližnje vasi
tvorijo tako imenovani
Breg, ki tvori ves skupaj
krasen panorama. Tu vidiš
hribe, ravnino in odpira se
ti pogled na morje, ki je od-
daljeno komaj pol ure ho-
da.
4. Zima in mraz obstojita tu le v
tem, če v zimskem času piha kate-
ri dan burja, a če te ni, je skoraj
vso zimo 8 —10° C toplote, tako
da se lahko reče: mraza tukaj ni.
Sneg, če se pokaže kdaj, se ne
obdrži skoraj nikdar nad 24 ur. To
  aja dela mojstra, pravi-
jo. To vedo tudi dekle-
ta mladinskega pev-
skega zbora Vesela pomlad,
ki so prejšnji vikend prežive-
le na Debelem rtiču na in-
tenzivnih pevskih vajah.
Skupaj z zborovodkinjo An-
drejo Štucin Cergol so se od-
pravile na Debeli rtič, kjer so
tri dni intenzivno vadile nov
repertoar, ki ga pripravljajo
za letošnjo sezono.
Na intenzivnih vajah so ime-
le možnost, da se še boljše
povežejo med sabo, ker so se
jim letos pridružile tudi ne-
V katere nove pevke. Poleg na-pornih pevskih vaj so del po-poldneva preživele tudi v ba-
zenu, tako da ni manjkalo
časa za malo sprostitve.
V nedeljo se je pevkam pri-
družila tudi nova dirigentka
otroškega pevskega zbora Ve-
sela pomlad, Federica Lo
Pinto, ki je prevzela korepe-
titorski del nedeljskih vaj.
Dekleta pa so imela po sku-
pinicah vokalno tehniko z
zborovodkinjo Andrejo Štu-
cin Cergol.
V prihodnjem sončnem letu
načrtujejo pri zboru novo
zimo ga še nismo videli.
5. Ako bi se oglašalo več učiteljstva
za zdravljenje v Dolini, bi kopa-
liško društvo gotovo napravilo za
učiteljstvo ugodnejše cene nego
za druge.
6. Vse podjetje je v narodnih ro-
kah in vsa okolica je slovenska.
Dolinska županija je že od nekdaj
prvoboriteljka za slovenske in slo-
vanske pravice v Istri. V njej je 5
ljudskih šol z 9 učiteljskimi oseba-
mi, ki niso nad pol ure hoda od-
daljene druga od druge, saj bi do-
ber hodeč lahko prišel iz Doline v
pet četrt ure v Boljunec, Boršt, Ric-
manje in zopet nazaj v Dolino.
7. Ker ima kraj tako milo podneb-
je, rodi tukaj razno sadje od najra-
nejih črešenj do poznih zimskih
oškuržev. Tudi je tukaj vinorodni
kraj in zato prav primeren za ta-
kozvano grozdno kuro, saj zorijo
nekatere vrste grozdja tu že v av-
gustu in potem ne manjka do poz-
ne jeseni grozdja, ki delajo iz njega
vino, imenovano “Brežanka”.
To je navelo pisca teh vrst, da se
predrzne svetovati učiteljstvu, ki
išče zdravja in okrepila po raznih
zdraviliščih, naj se obrne v Doli-
no. Kopališče je čisto novo in se
odpre prvič 15. marca t. l. Kasneje
napravi društvo tudi morsko ko-
pališče ob morju. Kdor želi na-
tančnejših informacij, naj se
obrne na “Kopališko društvo”, a
učiteljstvu rado ustreže tudi “Slo-
vensko učiteljsko društvo za ko-
prski okraj”, ki ima svoj sedež v
Dolini.
Dolinsko zdravilišče je uspešno
delovalo do začetka prve svetovne
vojne, nato je dejavnost doživela
zamrznitev. Žalostno usodo pa je
skoraj 100 let kasneje doživelo tu-
di poslopje nekdanjega Kneippo-
vega zdravilišča. Po občinski
odredbi so poslopje v secesijskem
slogu, ki je bilo še v dobrem struk-
turalnem in zunanjem stanju, v
celoti porušili, tako da ni ostalo
niti sledi zgodovinskega objekta.
Na vrtu pred stavbo, kjer je bilo
sprehajališče za goste, so že prej
zgradili občinska stanovanja.
Kneippove metode zdravljenja pa
še vedno ostajajo v območju Sred-
nje Evrope aktualne in koristne.
Zgovorni dokaz tega je vedno
večje število Kneippovih zdravilišč
v turistično zelo plodni južnoti-
rolski deželi.
Marko Manin
gostovanje, kma-
lu pa se bodo
začele tudi inten-
zivne priprave na
štiridesetletnico,
ki jo bo društvo Vesela pom-
lad praznovalo leta 2018, saj
je bil zbor ustanovljen de-
cembra 1978.
Nekaj pevk se je udeležilo tu-
di intenzivnih pevskih vaj
na Klancu, ki ga je organizi-
rala Zveza cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta. Tam so vadi-
le skupaj z dekliškim pev-
skim zborom Igo Gruden in
fantovskim pevskim zborom
Devin-Nabrežina za koncert
mladinskih pevskih zborov,
ki ga organizira ZCPZ in bo
na sporedu 24. novembra.
Urška Petaros
Vračanje v preteklost: stališče
stranke Slovenska skupnost
Slovenska skupnost izraža najglobljo ogorčenost
in zgroženost ob nameri tržaške občinske uprave,
da poimenuje ulico po fašističnem veljaku Giorgiu
Almiranteju.
V času, ki terja od vseh nas izjemno demokratično
naravnanost in pripravljenost na sprejemanje
drugačnosti, sta tako javno priznanje in poklon
predstavniku skrajno desničarske stranke še toliko
bolj nerazumljiva. Zgodovinski spomin na čas, ko
je gorel Narodni dom, simbol tržaških in primorskih
Slovencev, na čas izničenja najbolj osnovnih
narodnih in človečanskih pravic, na nasilno in
kruto teptanje človekovega dostojanstva, je še živ
in boleč. Politična aktivnost stranke Giorgia
Almiranteja je dolga desetletja po vojni pravzaprav
netila sovraštvo med tu živečima narodoma, do
Slovencev je bila diskriminantna in nam ni
priznavala osnovnih pravic, predvidenih v ustavi.
Prepričani smo, da je ta predlog poimenovanja
ulice z vidika demokratičnega dialoga in
zgodovinskega spomina nepojmljivo dejanje.
Občinska uprava bi morala stremeti po tem, da v
duhu medkulturnega dialoga še dodatno zbližuje
in utrjuje različne narodne skupnosti, ki živijo in
delujejo v našem mestu. Taki nameni pa nas, žal,
vračajo v mračno preteklost, kar najodločneje
obsojamo in zavračamo.
Končno so uresničene želje
domačinov!
Podpisana občinska svetnika izražava veliko
zadovoljstvo ob koncu obnovitvenih del na
proseškem trgu pred župnijsko cerkvijo sv.
Martina. Še posebno bi se rada zahvalila
levosredinski upravi župana Cosolinija, predvsem
odborniku Andrei Daprettu in direktorju Walterju
Cossutti, ki sta dela načrtovala in poskrbela za
finančno kritje. Saj gre za sklep občinskega odbora
št. 270 z dne 3. junija 2016 in je rezultat popravka,
ki ga je prejšnja uprava osvojila ob rebalansu
proračuna za leto 2015. Sedanji upravi pa gre
nedvomno zasluga, da je dela z manjšimi popravki
dokončala.
Končno so dolgoletne želje domačinov
uresničene, ovrednoten je del Proseka, ki je v
neposredni bližini Doma Prosekarja, ki bo v še bolj
prijetni preobleki zaživel kot prijazen prostor
srečanj in druženj.
Valentina Repini – Demokratska stranka
Igor Svab – SSk v skupini Demokratske stranke
Kratke
Dekliški pevski zbor Vesela pomlad na intenzivnih vajah 
Vedro v novo sezono!
Za njim so izginile vse sledi
110. obletnica odprtja Kneippovega
zdravilišča v Dolini pri Trstu
Aktualno16. novembra 201712
Priimek Bratuž ima več različic, kar malce otežuje
raziskovanje. Za isti priimek so se namreč uveljavile
različne pisne oblike, na podlagi katerih je prišlo
tudi do majhnih razlik v izreki: Bratuž, Bratuš, Bra-
tož, Bratoš.
Pomen priimka je v besedi brat. Jezikoslovec Pavle
Merku' trdi, da gre verjetno za “družino bratovega
sina” ali “bratovo družino”.
Bratov je bilo od Adama naprej na
svetu ogromno. Zato je tudi to-
vrstnih priimkov danes precej.
Bratuževi priimkovni “bratje” so:
Bratina, Bratovič, Bratkič, Bratko-
vič, Bratolič in Bratužničič. Na Šta-
jerskem najdemo tudi priimek s
pogosto tamkajšnjo končnico
priimka Bratovšek, ki ga nosi nek-
danja predsednica slovenske vlade.
Na Primorskem imamo dve veliki
gnezdi Bratužev. Vipavska dolina
in Banjška planota. Na Vipavskem
imamo več različic priimka, v Po-
sočju pa le eno. V Sloveniji živi 192 Bratužev, od
tega na Goriškem kar 143. Leta 2010 je bilo Bra-
tužev še 215. Izven Republike Slovenije živi okoli
15 Bratužev, še več pa je verjetno takih, ki so si prii-
mek malce prilagodili španskemu ali an-
gleškemu pravopisu.
Najbolj znani Bratuž je, kakopak, Lojze
(1902-1937). Skladatelja in narodnega ju-
naka, ki so mu fašisti vsilili pitje strojnega
olja, ni treba posebej predstavljati. Pomu-
dimo pa se pri njegovi družini. S soprogo,
pesnico Ljubko Šorli (1910-1993), sta
imela dva otroka, Lojzko in Andreja, ki
sta tudi pomembno zaznamovala kultur-
no in družbeno življenje na Goriškem.
Andrej Bratuž (1936-2011) je bil sklada-
telj, publicist in glasbeni kritik. Leta 1996
je postal glavni urednik Novega glasa. O
raznovrstnosti njegovega dela pove tudi
to, da je doktoriral v Trstu iz slovenščine
in književnosti, v Firencah pa iz filozofije,
psihologije in zgodovine. Lojzka Bratuž
(1934) je doktorica literarnih ved, ki je na videmski
univerzi poučevala slovensko književnost. O jezi-
koslovki, ki italijanski prostor seznanja s slovensko
kulturo, pove veliko že seznam priznanj: častno
članstvo Slavističnega društva Slovenije, Pro Eccle-
sia et Pontifice, red za zasluge Republike Slovenije,
naziv commenda-
tore.
Od kod pa so Bra-
tuži? Franc Bratuž,
oče Lojzeta Bratuža,
je v Gorico prišel iz
Lokovca pri Čepo-
vanu. S soprogo Marijo Simčič sta imela tudi Jožka
Bratuža (1896-1944), ki ga enciklopedije poznajo
kot teologa, vzgojitelja, profesorja grščine in slo-
venščine ter pomembnega sloven-
skega kulturnega delavca. Bil je tudi
odbornik Goriške Mohorjeve od nje-
ne ustanovitve dalje.
Franc Bratuž je bil delavec, ki se je ro-
dil l. 1865 v Lokovcu. Bil je osmi od
desetih otrok. Družina je bila že ta-
krat tesno povezana z Gorico. Najprej
so živeli v hiši številka 86, kjer se je
po domače reklo Pocuti, nato so se
preselili na številko 184. V prvi hiši
sledimo rodbini Bratuž vsaj do srede
18. stoletja. Frančev oče je bil Andrej
(1824-1899), Andrejev Jožef (1798-
1882), Jožefov pa Janez (1766-1817).
Janez Bratuž je bil torej pra-praded
Lojzeta Bratuža.
Ni le Franc odšel s trebuhom za kru-
hom v Gorico, ampak tudi njegova
starejša sestra Katarina, ki se je tu po-
ročila. Sledil mu je tudi mlajši brat
Jakob (1870), ki je v Gorici služil
kruh kot pek. Trije znani Bratuži iz-
virajo iz te veje. Jakobov sin Rudi (Ru-
dolf) Bratuž je bil znani lastnik slo-
venske kavarne v Gorici. V času fašiz-
ma je bil interniran in zaprt. Priimek
so mu poitalijančili v Bertossi. Po voj-
ni je bil aktiven politik SDZ, večkrat
izvoljen v občinski svet. S soprogo Marijo Forna-
zarič sta se leta 1968 izselila v Kanado. V poslovil-
nem govoru je opisal tudi mesto Gorico, ki je bila
v njegovi mladosti povsem drugačna od sedanje.
Njuni hčeri Da-
mijana in Bog-
dana sta tudi za-
pisani umetno-
sti. Damijana
(1927) kot med-
narodno priz-
nana pianistka
in glasbena pe-
dagoginja, Bog-
dana (1934) pa
kot gledališka
igralka.
V Primorskem
slovenskem bio-
grafskem leksi-
konu najdemo
še eno omembo
Bratužev. V Trstu je bila rojena sopranistka in kon-
certantka Ileana Bratuž Kacjan (1932). Wikipedija
pa navaja še filatelista, grafika in slikarja Borisa Bra-
tuža (1950-2006), policista Ivana Bratuža, učiteljico
Martino Bratuž (Davorino Bevk) in Vladimiro Bra-
tuž (1923-2006).
PRIMORSKI PRIIMKI (52)
BRATUŽ
Tino
 M
a
m
ić
TAKI SMO (16)Katja Ferletič
Pokukajmo v prihodnost skozi vintage sončna
očala!
Izraz vintage v slovenščini nima pravega prevo-
da, zato se bomo raje držali originalnega an-
gleškega poimenovanja, ki pa izhaja iz stare fran-
coske besede “vedenge” - odlično vino. Tako kot
samo kakovostna vina, ki s staranjem pridobijo
kakovost, barvne in okusne odtenke in postanejo
s časom nekaj edinstvenega, pojmujemo z bese-
do vintage kvalitetne, rabljene, unikatne izdelke,
in sicer take, ki imajo vsaj dvajset let in so bili
narejeni med letoma 1920 in 1990, predmete iz-
pred leta 1920 pa imamo za “antique”. Besedo
vintage uporabljamo tako za oblačila in modne
dodatke kot tudi za različne predmete: glasbene
plošče, preproge, pohištvo, dekor, avtomobile …
Ko govorimo o modi, so bila rabljena unikatna
oblačila vedno iskana, danes pa je povpraševanje
po njih še bolj razširjeno. K temu so pripomogle
tudi manekenke in filmske igralke, ki so v svojo
garderobo vnesle vintage kose. Cenijo jih osebe
vseh starosti: mlada dekleta segajo po mamini
garderobi, starejše gospe pa iz naftalina poberejo
plašč ali oble-
ko, ki sta tam
leta čakala na
boljše čase.
Iskanje vintage
izdelkov se je
začelo že v se-
demdesetih le-
tih, ko je veliko
mladih nosilo
stara, rabljena
oblačila kot
simbol upora
proti po-
trošništvu in
kapitalizmu, a
svet mode se
takrat še ni
zmenil zanje. Šele v devetdesetih letih se je pov-
praševanje po vintage drastično povečalo: na dan
so prišli modni kosi živahnih barv iz šestdesetih
let, vojaške srajce in škornji, a tudi bogato vezene
srajčke in volnene kape, velika sončna očala, fu-
larji, pasovi, torbice, nakit, stare kavbojke Levi’s.
Odkar sta vintage izdelke priporočili tudi mane-
kenka Kate Moss in modna ustvarjalka Stella
McCartney, je vintage slog postal zelo moden in
privlačen za mnoge oblikovalce ter modne lju-
bitelje. Ker se vsem verjetno najbolj vtisnejo v
spomin čudoviti kosi z rdečih preprog, so tedaj
tudi modni ustvarjalci začeli predstavljati na svo-
jih defilejih nova oblačila, ki so nekako posne-
mala vintage kose - takim oblekam pravimo “re-
tro”. Retro je nekaj, kar je narejeno nalašč za lju-
bitelje stila in vzdušja iz prejšnjih obdobij, vendar
ne more biti ekskluzivno, saj so to predmeti, ki
imajo v nasprotju s stilom vintage le pridih an-
tičnega in jih lahko množično kupimo v velikem
razponu velikosti in barv in so dober kompromis
za ljubitelje preteklega stila v sodobni interpre-
taciji.
Originalni vintage je bil vedno idealna rešitev za
tiste ljubitelje mode, ki se hočejo razlikovati od
drugih in si želijo dragocenih, izbranih in kvali-
tetnih modnih kosov, ne da bi za to trosili velikih
vsot denarja, saj te pogosto prodajajo po precej
nižji ceni od podobnih modernih. Vintage
oblačila imajo poleg nižje cene nešteto drugih
dobrih lastnosti. Med temi je na prvem mestu
dobra kakovost, saj so bila nekoč oblačila zasno-
vana z namenom, da bi se lahko nosila dolga leta
in se celo prenašala iz roda v rod. Uporabljali so
materiale izredne kakovosti in vzdržljivosti; žal
veliko takih starih vrst tkanin danes ne proizva-
jajo več ali pa imajo nedosegljivo ceno. Modni
kosi so bili dobro krojeni in sešiti na način, ki je
omogočal kasnejše prekrojitve. Sešiti so bili
obrtniško in z veliko pozornostjo do detajlov:
krojači so uporabljali dragocene, nenavadne
gumbe, ročno vezenje, čipke, kvačkanje, vezenje
z biseri in druge podobne tehnike.
Danes so ljubitelji vintage mode po navadi ljudje,
ki imajo veliko spoštovanje do preteklega: so
kreativci, ki s kombiniranjem unikatnih oblačil
si izbirajo svoj, povsem izvirni stil. Večkrat so tu-
di zbiratelji, ki
raje kupijo
modni kos za v
svojo zbirko
kot za nošenje
in se nikakor
nočejo prila-
goditi pravi-
lom sodobne-
ga pojava fast
fashion.
Če govorimo o
luksuznem
vintageu, je na
prvem mestu
znamka Cha-
nel, katere tor-
bice zo že dol-
ga leta med najbolj zaželenimi vintage kosi. Sle-
dijo ji pomembna imena, kot so Hermes, Gucci,
Versace, Moschino, Christian Dior in Yves Saint
Laurent. Vemo pa, da se zgodovina ponavlja in
moda iz tega ni izvzeta: v vseh novih kolekcijah
se najdeta kakšna ideja ali stil, ki se je pojavil že
v preteklih obdobjih. Slavni modni ustvarjalci
ponujajo nove, retro izdelke z vintage navdihom,
predelujejo in modernizirajo svoje ikonične
modne kose in jih spet tržijo. Pomembna ni več
inovacija za vsako silo, ampak tudi gledanje nazaj
in ovrednotenje preteklosti. Tudi modne hiše, ki
delujejo na tržišču fast fashion, jih posnemajo
in ustvarjajo retro izdelke za nižje cene, vendar
samo v vintage oblačilih in modnih dodatkih
najdemo originalno verzijo stila iz preteklega ob-
dobja, ki ga v teh trgovinah gotovo ni.
Stil, ki si ga izberemo, vpliva na našo samopo-
dobo in komunikacijo: ljudje, ki nosijo vintage
oblačila, so ljubitelji, s svojim stilom sporočajo,
da imajo nostalgijo po starih časih in seveda
občutek za lepo. Prepričani so, da tako kot
odlično vino, dobi tudi modni okus iz preteklosti
novo moč s pridihom sedanjosti.
V drugi polovici 18. stoletja je v Lokovcu pri Čepovanu živela družina Janeza
Bratuža (1766) in Marije Renko (1773). Njun prvorojenec Jožef (1798) je prednik
goriških Bratužev.
Rudolf Bratuž s hčerko. Fotografija je objavljena
na spletnih straneh dr. Damjane Bratuž, kjer je
ogromno zanimivih podatkov tudi o rodbini
Bratuž (www. damjanabratuz. ca).
  evetnajst
let je minilo, od kar
smo se poslovili od
našega dragega
Ivana Sirka.
Žalost, ki nas je
spremljala prva
leta po njegovi
smrti, se je izcedi-
la …, toda ostali so
spomini, močni
spomini, saj je bil
človek, ki je pustil
v tebi sled in je
znal ustvarjati
med ljudmi pozi-
tivne in iskrene
vezi, ki te je naučil
ljubiti naravo in
stopiti v stik z njo.
Njegovo zavedan-
je je širilo notran-
je meje človeka.
Ob njem se je
D večala notranja svoboda, širilose je spoznanje … Peprosto, bilje unikat, kot smo malo vsi, a
on je bil še ma-
lo bolj poseben
v svoji edin-
stvenosti.
Vsako leto z ve-
seljem pričaku-
jem zadnjo ne-
deljo v mesecu
oktobru, saj se
zberemo vsi ti-
sti, ki smo ga imeli radi.
Srečamo se vedno ob 10. uri pri
Vitotu, v gostilni Primožič, ma-
lo pokramljamo in potem se
odpeljemo do solkanskega mo-
stu. Od tam krenemo peš proti
Sv. Valentinu in potem po gre-
benski poti na vrh Sabotina.
Tudi letos je bila udeležba šte-
vilna in izjemoma se nam je
pridružil tudi brat Andrej s svo-
jima dvema sinovoma.
Sproščeno in veselo vzdušje je
prebujalo v nas spomine, ki
privrejo na dan le ob posebnih
priložnostih. Veliko je bilo pri-
stnega smeha in izmenjav be-
sed, pogledov, misli, prijatel-
jstva, sploh, ko smo se po vzpo-
nu ustavili v slovenski koči,
kjer smo bili prijazno po-
streženi s pristno domačo hra-
no. Zanimivo je to, da privre
na dan vedno kakšna nova
anekdota, ker se druščina iz le-
ta v leto malo drugače izobli-
kuje in se nam vedno pridruži
še kakšen nov, čeprav stari zna-
nec, in tako nas Ivan na svoj
način še vedno preseneča in
zbližuje. Iskal je dobro za vse,
za vsakogar, morda le zase ne-
koliko premalo.
SG
Ivanu Sirku v spomin 
Lepo vzdušje ob
vzponu na Sabotin
Lojze Bratuž
  Štandreška dekanija
Prvič duhovne vaje z
goriškim nadškofom
S 1. STRANI 
  etos bodo torej take
duhovne vaje - po
dekanijah - potekale
drugič; prvič pa se dogaja,
da jih vodi nadškof.
Tema letošnjih duhovnih
vaj bo Petrova (ne) vera. “Pri
tem se bo najbrž navezal na
pastirsko pismo in odrasle
spodbudil, kako naj bolj ra-
zumemo mlade”.
Duhovne vaje, ki bodo pote-
kale od 20. do 23. novem-
bra, se bodo začele z večer-
no mašo - za vse župnije
štandreške dekanije! - v
štandreški cerkvi ob 19.30.
Somaševali bodo vsi naši
župniki, zato v omenjenih
dneh drugod ne bo maš (ra-
zen pri sestrah v Zavodu Sv.
Družine). Od 20. do 22. ure
bo čas za nadškofov nago-
L vor, molitev in pogovor. Kjebodo potekala ta srečanja,bo odvisno od števila ude-
ležencev. “Upamo, da bo
prišlo veliko ljudi, da pojde-
mo v veliko dvorano”. K
tem duhovnim vajam so se-
veda toplo vabljeni verniki
iz vseh župnij štandreške de-
kanije, “naj pride, kdor mo-
re in kolikor more”, je toplo
spodbudil g. Marijan. Tema
bo Petrova “in moja” vera in
nevera: “V njem, njegovih
pozitivnih in manj pozitiv-
nih trenutkih se lahko znaj-
demo prav vsi”!
Po vseh župnijah naše deka-
nije so na razpolago listki
oz. plakat z osnovnimi in-
formacijami in molitvijo
Svetemu Duhu za uspeh du-
hovnih vaj.
Slovenija 16. novembra 2017 13
V SNG Nova Gorica četrta
premiera letošnje sezone
V Slovenskem narodnem gledališču Nova
Gorica bo v četrtek, 16. novembra 2017, ob
20. uri na velikem odru četrta premiera v
letošnji bogati in raznoliki gledališki sezoni,
ki vsebuje tudi plesne predstave. Prav ON/A,
ki bo doživela odrski krst, je plesno dramska
uprizoritev. Z mednarodno skupino plesalcev,
dvema igralcema ansambla novogoriškega
gledališča in gostujočo glasbeno skupino sta
jo ustvarila koreografa Michal Rynia in Nastja
Bremec Rynia. Koproducent je MN Dance
Company, katerega ustanovitelja sta prav
omenjena plesalca. V koprodukciji SNG Nova
Gorica sta plesalca že uspešno postavila na
oder dve odmevni celovečerni uprizoritvi,
plesno Urbane zgodbe – Soba z razgledom
in Kravata (2014) ter plesno-dramsko Zarota
tišine (2016). Tokrat so se mednarodni
zasedbi plesalcev in igralcema iz
novogoriškega ansambla, Juretu Kopušarju
in Maji Nemec, pridružili še glasbeniki, ki z
živo glasbo spremljajo pare v strastnem
iskanju formule ljubezni in osebne izpolnitve.
Koreografa sta Michal Rynia in Nastja
Bremec Rynia, avtorji koncepta in izbora
besedil Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia,
Ana Kržišnik Blažica in Maja Nemec, avtorji
parafraziranih besedil pa Bertolt Brecht,
Franz Kafka, John O'Donohue, Platon, Rumi,
Visoka pesem in Dane Zajc. / IK
MePZ Motiv iz Nove Gorice
se je vrnil z nadvse uspešne
turneje po Kanadi
Mešani pevski zbor Motiv iz Nove Gorice, ki
ga vodi zborovodja Miran Rustja in ga
sestavljajo izkušeni pevci in pevke iz Nove
Gorice in okolice, je konec meseca oktobra
obiskal Kanado in pripravil za tam živeče
Slovence vrsto nepozabnih koncer tov
slovenskih pesmi.
Že drugi dan po prihodu v Toronto so se
odpravili v mesto Hamilton, kjer so v cerkvi
Sv. Gregorija Velikega peli pri slovenski maši
in po njej imeli celovečerni koncert. Drugi
dan so v isti cerkvi še enkrat ponovili petje
pri sveti maši in imeli koncert slovenskih
pesmi.
Iz Toronta so se odpravili v glavno mesto
Kanade Otawa, kjer so na povabi lo
slovenskega veleposlanika Marjana
Cencena v avli veleposlaništva odpeli
koncert za veleposlanike več držav in njihovo
osebje. Bilo je nepozabno, saj so drugi narodi
lepo sprejeli slovenske domoljubne pesmi.
Iz Otawe so se preselili v Montreal, kjer so
imeli nastop v slovenski cerkvi. Po vrnitvi v
Toronto so v petek peli pri sv. maši v
slovenski cerkvi Brezmadežne Marije s
čudodelno svetinjo. Sv. maši je sledil koncert
slovenskih domoljubnih pesmi. Pri sv. maši
in na koncertu se je zbralo okrog 300 ljudi.
Drugi  dan, v soboto,  so se udeleži l i
dobrodelnega koncer ta v pomoč
slovenskemu radiu v Torontu.
Sledila je nedelja, kjer so zopet dopoldan
peli pri sv. maši v cerkvi Brezmadežne Marije
s čudodelno svetinjo v Torontu. Od tam so
šli pet v slovensko cerkev župnije Marije
pomagaj in nato še v dom Lipa. Omeniti velja
še sprejem pri Joeu Mihevcu v mestni hiši v
Torontu. Gospod Joe Mihevc je svetnik in je
slovenskega rodu. Pri vseh svetih mašah je
na orgle spremljala pevski zbor gospa Milena
Prinčič. Zahvala za sprejem in ureditev
turneje gre zagotovo v Torontu živečemu
Slovencu, gospodu Marjanu Kolariču.
Skratka, turneja MePZ Motiv iz Nove Gorice
je bila nepozabna. Pevci so že dobili vabilo,
da se čez dve leti vrnejo na turnejo po
Ameriki in Kanadi.
Kratke
  ot so v slovenski politiki
in javnosti predvidevali
in mnogi napovedovali,
se je zgodilo. V šestem pred-
sedniškem mandatu v
samostojni Sloveniji je
zmagal, drugič v svoji
karieri, Borut Pahor.
Prejel je okoli 53 od-
stotkov glasov. Toda
bolj preseneča uspeh
njegovega protikandi-
data, Marjana Šarca,
župana občine Kam-
nik, ki je bil do teh vo-
litev bolj kot politik
znan kot nekdanji hu-
morist. Zbral je kar
okoli 47 odstotkov gla-
sov. To ga seveda opo-
gumlja za njegovo na-
daljnjo pot in usmeri-
tev, ki jo bo začrtal na
bližnjih parlamentar-
nih volitvah. Pri obeh
politikih pa se je po-
večalo breme nastopanja in
delovanja zaradi majhne volil-
ne udeležbe, ki bo pač ovirala
njuno delovanje in uspešnost.
V prvem krogu volitev novega
državnega poglavarja je volil-
na udeležba dosegla okoli 44
odstotkov upravičencev, v
zdajšnjem drugem krogu gla-
sovanja pa je na volišča prišlo
samo okoli slabih 42 % upra-
vičencev. Več kot milijon Slo-
vencev je ostalo doma. To dej-
stvo povzroča dvome o legi-
K timnosti novega predsednikaSlovenije in seveda tudi dru-gih izvoljenih funkcionarjev.
Po izvolitvi novega predsedni-
ka države, če upoštevamo po-
litične in družbene razmere,
najbrž ni veliko upanja, da se
bo stanje izboljšalo, demokra-
cija pa utrdila. Oba kandidata
za položaj najvišjega poli-
tičnega funkcionarja sta
takšno mnenje potrdila že s
tem, da sta se izognila obrav-
navi večine od bistvenih za-
dev, ki vzburjajo in vzbujajo
skrb volivcev in nasploh jav-
nost, denimo korupcije, in za-
radi nizke volilne udeležbe,
mogočega drsenja naše parla-
mentarne demokracije v ne-
kakšno prosvetljeno diktaturo.
Dr. Milan Zver, evropski posla-
nec iz stranke SDS, zatrjuje,
“da Borut Pahor ni človek, ki
bi spreminjal zgodovino. Ne
premika velikih kamnov ali
gora. Je ljudski človek, ki nas
Slovence prepričuje, da je vse
v redu. In točno to hoče
večina ljudi slišati. Ne marajo
slišati, da so (smo) nekakšne
ovce, ki jih oblastniki vlečejo
za nos, ko moramo plačevati
njihove grehe, npr. v Novi Lju-
bljanski banki, in vemo za jah-
te in podjetja tajkunov v tuji-
ni.
Svoja predvide-
vanja o tem,
kakšno državo po-
trebujemo, je v
komentarju, obja-
vljenem v sloven-
skem katoliškem
tedniku Družina,
pojasnil in obra-
zložil pater Tadej Strehovec.
Po njegovem naj bi bile volitve
praznik življenja, vizija pa Slo-
venija srečnih državljanov. Za-
trjuje, “da smo kristjani
(morali pa bi biti tudi
vsi drugi, mnenje av-
torja tega pisanja) zave-
zani Sloveniji, ki v ime-
nu Boga spoštuje vsake-
ga človeka, ne glede na
njegov položaj. V tem
okviru so slovenski po-
litiki in vlada prvi, ki
morajo v ospredje po-
staviti družino, ki je
'skladna zveza razlik
med moškim in žen-
sko” in ustvarja novo
življenje”.
Janez Janša, predsednik
opozicijske stranke
SDS, je na spletu zapi-
sal, da je za precejšnje
število desnih volivcev
“spravni Borut Pahor
Občina Ankaran je vložila drugo tožbo proti italijanski državi
Za zaščito okolja in 
slovenskega morja!
  nkaran, 9. november 2017 –
Občina Ankaran je 26. okto-
bra 2017 na Deželno uprav-
no sodišče dežele Lazio v Rimu
vložila tožbo zoper italijansko mini-
strstvo za varstvo okolja in morja ter
ministrstvo za kulturo in turizem, ki
sta izdali okoljevarstveno soglasje za
plinovod Trst–Gradež. Plinovod je
sestavni del projekta izgradnje plin-
skega terminala v Žavljah pri Trstu.
Z odločitvijo obeh ministrstev je bila
odpravljena še zadnja formalna ovi-
ra za izdajo gradbenega dovoljenja.
Postopki pred italijanskimi oblastmi
po mnenju Občine Ankaran doka-
zujejo, da je drobljenje projekta v
praksi izničilo preventivno vlogo ce-
lovite presoje vplivov na okolje. Ter-
minal in plinovod sta bila namreč
obravnavana kot ločena projekta, za
katera sta bili izdani dve ločeni po-
A zitivni mnenji o skladnosti z okol-jskimi zahtevami. Presoji obeh pro-jektov naj bi se uskladili šele v izved-
beni fazi. S tem so bile iz presoje
izločene občine na obeh straneh
meje, kot tudi sosednja država Slo-
venija.
”Zaskrbljeni smo zaradi dolgo-
ročnih posledic takega ravnanja ita-
lijanske države, saj tako plinski ter-
minal kot plinovod predstavljata vi-
soko varnostno in okoljsko tveganje
v prvi vrsti za občane Ankarana, pa
tudi za slovensko morje nasploh.
Italijanske sodne organe zato pozi-
vamo, naj zaščitijo prebivalstvo in
življenjski prostor na obeh straneh
meje ter pretehtajo in razveljavijo so-
glasje”, je dejal župan Gregor
Strmčnik.
“Menimo, da so se investitorji in mi-
nistrstvi z drobljenjem tega obsežne-
ga projekta načrtno izognili celoviti
presoji njegovih vplivov na okolje,
kar je po mnenju Občine Ankaran
očitna kršitev evropskega prava, za-
radi česar bi morala posredovati tudi
Evropska komisija”, dodaja
Strmčnik.
Pred točno enim letom je Občina
Ankaran že vložila tožbo pred Dežel-
no-upravnim
sodiščem
dežele Lazio v
Rimu, ko sta
omenjeni mini-
strstvi najprej
potrdili okol-
jsko sprejemlji-
vost plinskega
terminala v
Žavljah.
Občina Anka-
ran tako z dru-
go tožbo zoper
plinski termi-
nal in plinovod
v Žavljah do-
sledno izvaja
svojo politiko
in načelno
opredelitev va-
rovanja obale in
morja pred okoljsko nesprejemljivi-
mi posegi, tako v Koprskem zalivu
kot tudi na italijanski strani Tržaške-
ga zaliva.
Kontakt: odvetnik Peter Močnik, tel:
0039040 365 943, email: pmoc-
nik@libero. it
Občina Ankaran
Podžupanja:
Barbara Švagelj
Občina Ankaran
Župan:
Gregor Strmčnik
bolj sprejemljiv od ideološko
zadrtega Marjana Šarca”. Po
njegovem pa gre pri obeh ose-
bah “za dva odtenka rdeče”.
Med drugimi pomembnimi
dogodki v Sloveniji odmeva
sporočilo Apostolske nuncia-
ture, da je nuncij Juliusz Ja-
nusz zasebno obiskal papeža
Frančiška. Objavljeno je bilo v
slovenskem katoliškem tedni-
ku Družina pod pomenljivim
naslovom Papež ima rad Slo-
venijo. Beremo, da je sv. oče
izrazil veliko simpatijo do slo-
venskega naroda, še zlasti ko
se je spomnil trpljenja našega
naroda pod komunističnim
režimom. Nuncij je svetemu
očetu zagotovil, da je katoliška
Cerkev po nedavnih imeno-
vanjih škofov in končanju
gradnje sedeža Apostolske
nunciature opogumljena, da
se loti novih pobud za obvaro-
vanje vere in zdrave tradicije
slovenskega naroda. Opozoril
pa je, da ta proces skupaj z na-
pori Cerkve za narodno spravo
ne dobi vedno posluha pri
državnih organih. Kljub zago-
tavljanju, da ima Slovenija do-
bre odnose s Svetim sedežem,
je dejavnost Cerkve v praksi
ovirana zaradi nerazložljive
enostranskosti vlade in parla-
menta. Tako le-ta pogosto na
svoj način tolmačita dolžnosti
države do Cerkve, ki so bile
določene s slovensko ustavo in
sporazumom med Svetim se-
dežem in Slovenijo, podpisa-
nim leta 200l. Gre za aktualno
in znano vprašanje poman-
jkljivosti države, da bi v celoti
prispevala k delovanju zaseb-
nih šol, tistih, ki jih upravlja
Cerkev. Parlament celo želi
spremeniti 57. člen ustave z
namenom, da zasebnih šol ne
bi bilo potrebno obravnavati
tako kot javnih, ne da bi o tem
obvestili partnerja sporazuma,
ki je Sveti sedež. Prav tako je
potrebno spomniti, da po ra-
tifikaciji sporazuma med Sve-
tim sedežem in Slovenijo ni
nikakršnega napredka na po-
dročju verske svobode, vo-
jaške, zaporniške, bol-
nišnične, pastoralne dejavno-
sti in na drugih področjih, kot
to predvideva 14. člen spora-
zuma.
Apostolski nuncij Juliusz Ja-
nusz je svetega očeta povabil
na obisk v Slovenijo, “da bi se
tako Cerkev okrepila v veri in
bi Slovence opogumil, da bi
živeli spravljeni znotraj države
in s sosedi”.
Marijan Drobež
Nuncij Juliusz Janusz je papeža obvestil o ovirah pri delovanju Cerkve v Sloveniji 
Borut Pahor ponovno izvoljen
za predsednika Slovenije!
Aktualno16. novembra 201714
NATUROPATSKI NASVETI (176)Erika Brajnik
Anksioznost in stres - naturopatska pomoč (6)
Obema gospema sem svetovala pitje čaja iz
njivske preslice, 1 liter na dan; omenjeni čaj
krepi energijo ledvic in nadledvične žleze. In
seveda izvajanje presličine sedeče kopeli, ko
teža ni previsoka. Kopel se izvaja 1-krat teden-
sko. Kdor je predebel in v toplo vodo ne more,
pa naj postavi na trtico grelno vrečko, kajti
brez nje ne bo shujšal!
Za uravnavanje energije
nadledvične žleze zelo po-
magata tudi oligoelement
zlato-srebro in baker, ki od-
pravlja črne misli in krepi
energijo telesa. Po jemanju
oligoelementa se telo spre-
meni, ni več utrujenosti,
misli na samomor, izolira-
nost izginejo. Oligoele-
ment povrne voljo do sek-
sualnosti in libida. Oligoe-
lement zelo krepi urogeni-
talni del.
Tkivni soli, ki krepita ledvice, sta 6 in 4.
Po končani celostni naturopatski dvomesečni
kuri mi je mož prve gospe rekel: “Hvala, gospa
Erika, vrnili ste mi mojo ženo”!
Druga gospa je shujšala 12 kg v dveh mesecih,
si okrepila samozavest, našla službo in zbrala
pogum, da je zapustila moža, ki jo je poniževal
in ustrahoval vrsto let.
K meni prihaja veliko žensk, ki jemljejo anti-
depresive, predvsem zaradi notranjega nemira,
nepravilnega spanja in posledično utrujenosti.
S pravilno prehrano in celostnim naturopat-
skim nasvetom si lahko človek veliko sam po-
maga. Hrana mora postati naše zdravilo, naše
krepčilo, naša telesna in duševna pomoč. Za-
vedati se mora-
mo, da ni vseeno,
kaj in kdaj jemo. S
hrano lahko hra-
nimo depresijo,
lahko pa jo odpra-
vljamo. Naturopat
ne zdravi, samo
hrana nas pozdra-
vi, naturopat sve-
tuje človeku celo-
stno in indivi-
dualno glede na
njegovo situacijo, saj se depresija pri vsakem
posamezniku kaže na drugačen način in z dru-
gačnimi vzroki. Vendar: vse se da, potrebna sta
samo volja in pravi nasvet!
Za vašo mešanico Bachovih cvetnih esenc mi
pišite na info@saeka. si
/ dalje
  tednu pred začetkom je-
senskih počitnic, ki v
Sloveniji razveseljujejo
otroke in srednješolce ob praz-
novanju dneva reformacije in
Vseh svetih, je bilo na Glasbeni
šoli Nova Gorica pestro doga-
janje. Med številnimi nastopi je
bil poseben dogo-
dek, ki je potekal v
duhu čezmejnega
sodelovanja. To je
bil koncert, na ka-
terem so nastopili
kitaristi Glasbene
šole Nova Gorica
in Slovenskega
centra za glasbeno
vzgojo Emil Komel
iz Gorice. Tovrstne
čezmejne pobude
so za mlade dobro-
došle iz več razlo-
gov, poleg tistih
prijateljskih, seve-
da tudi pedagoški
in kulturni.
Na srečanju kitari-
stov, ki je potekalo
v organizaciji in na pobudo
Glasbene šole Nova Gorica, so
se na nastopu družili mladi gla-
sbeniki z obeh goriških glasbe-
nih šol. 16 solističnih nastopov,
duo in ansambel kitar je obli-
kovalo glasbeno druženje, na
katerem so se pobliže spoznali
V vrstniki šol dveh sosednjihmest. Nastopili so kitaristke inkitaristi iz razredov Barbare
Gorkič, Eve Slokar, Matjaža
Remca (vsi iz GŠ Nova Gorica)
ter Marca Fantinija, Marje Fenig
in Martine Gereon iz SCGV
Emil Komel Gorica. Kitaristi so
tako lahko svoje nastope pri-
merjali z nastopi drugih mladih
glasbenikov, jim prisluhnili in
spoznali, kaj in kako ustvarjajo
glasbo drugod, in primerjali, na
kakšni stopnji je njihovo znan-
je. Zagotovo pa nam vsem, in
ne samo mladim, takšni dogod-
ki znova in znova potrjuje-
jo, da je prostor, v katerem
živimo, poseben, saj se v
njem prepletata dve ra-
zlični kulturi. Z glasbo pa
spoznavamo, da ni po-
membno, kateri jezik go-
vorimo, pomembno je biti
odprtega duha in odprtih
misli, potem se nam zgodi
veliko lepih, zanimivih in pri-
jetnih pripetljajev, ki bogatijo
naša življenja.
Čestitke za dobre nastope gredo
vsem nastopajočim. Slišali smo
drobne skladbice v izvedbah
najmlajših učencev, starih se-
dem let, pa vse do kompleksnih
del, ki so jih zaigrali učenci naj-
višjih razredov in so tako s svo-
jimi dobro pripravljenimi na-
stopi spodbudili mlajše k vadbi
in pokazali, da bodo lahko tudi
oni nekoč tako suvereno zaigra-
li tudi zahtevno glasbo.
Metka Sulič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 14. novembra, ob 13. uri
Arhiv Glasbene šole Nova Gorica
S 1. strani
Borut Pahor ponovno
predsednik
  orut Pahor je po ponov-
ni izvolitvi napovedal,
da bo predsednik vseh,
a se bo po kritikah v kampanji
potrudil, da bo
njegov glas bolj
slišan, zato se bo
bolj pogosto
oglašal, ko bo šlo
za pomembne za-
deve. Hkrati je ob
tem poudaril, da
se bo oglašal na
način, da bo “slo-
venski politiki
pomagal reševati
probleme in ne
poglabljati ra-
zlik”. Najpo-
membnejše spo-
ročilo teh volitev pa je po nje-
govem mnenju, da zmagujejo
B tiste politične sile, ki povezu-jejo.Ljubljanski nadškof metropo-
lit in predsednik Slovenske
škofovske konference Stani-
slav Zore je v imenu katoliške
Cerkve v Sloveniji Borutu Pa-
horju čestital ob ponovni iz-
volitvi za predsednika republi-
ke. Slovenski škofje predsed-
niku Pahorju želijo, da bi ved-
no delal za mir in skupno do-
bro ter se zavzemal za vse
državljane, še posebej za ubo-
ge in izključene.
Nov petletni mandat bo no-
voizvoljeni predsednik Borut
Pahor nastopil 23. decembra,
dan prej pa bo zapri-
segel pred državnim
zborom.
Predsednik Borut Pa-
hor je četrti predsed-
nik v zgodovini sa-
mostojne slovenske
države in drugi, ki je
bil še drugič izvoljen
na to funkcijo. Dva
mandata jo je opra-
vljal Milan Kučan, za
njim pa po en man-
dat Janez Drnovšek
in Danilo Türk. Tega
je Borut Pahor pre-
pričljivo premagal na volitvah
leta 2012.
Pestro dogajanje na Glasbeni šoli Nova Gorica
Tudi čezmejni večer
mladih kitaristov
Goriška klasična liceja ob 2000-letnici smrti latinskega pesnika Ovidija
Veličastna predstava oblik
  glasbo, branjem poezij in
s predavanji so v petek, 3.
novembra 2017, v dvora-
ni Verdi palače De Bassa v Gorici
proslavili 2000-letnico Ovidije-
ve smrti. Goriška klasična liceja
D. Alighieri in P. Trubar sta in
bosta tudi v letošnjem letu so-
delovala pri pripravah kultur-
nih prireditev in dogodkov, ki
se tičejo antične oz. klasične
kulture. Večer se je začel z začet-
nima pozdravoma ravnateljic li-
cejev: obe sta v svojem pozdravu
obrazložili pomen klasične kul-
ture v današnjem svetu in prire-
ditev, ki se je tičejo, ter o po-
membnosti medlicejskega sode-
lovanja v Gorici. Profesorja la-
tinščine in grščine obeh licejev,
Alessio Sokol in Nadja Marinčič,
sta v polni dvorani uvedla glav-
no temo večera, metamorfoze,
in predavatelje. Marko Marinčič
Z
z ljubljanske univerze je prvič
prišel v Gorico kot predavatelj;
govoril je o Ovidijevih Ljubez-
nih kakor o komediji ter o vlogi
same recitacije pesmi v an-
tičnem svetu. Chiara Battistella,
nekdanja dijakinja italijanskega
klasičnega liceja Alighieri, je
predavala o Kiklopovih preo-
brazbah med epiko in elegijo,
torej o stopnjah razvoja Polife-
movega lika v klasični tradiciji.
Zadnji na vrsti je bil Marco Fu-
cecchi z videmske univerze, ki
je sintetično obravnaval temo
razmerja med pesnikom in vla-
darjem oz. pesnikom in politiko
nasploh. Zanimiv večer so med
predavanji dodatno popestrili
dijaki zadnjih dveh letnikov
obeh klasičnih licejev z glasbe-
nimi točkami, recitacijo in z
branjem Ovidijevih poezij.
Luka Paljk
Goriški dijaki Ž. Zois na ekskurziji v Ljubljani 
Zmagali so na
tekmovanju Slomejci
  ne 10. novem-
bra 2017 smo se
zmagovalci tek-
movanja Slomejci z avto-
busom odpravili v Lju-
bljano. Projekt, ki smo se
ga udeležili, nosi naslov
Čezmejni dialog Slomej-
ci in tokrat posebej izpo-
stavlja evropsko sodelo-
vanje med manjšinami
in njihovo problematiko
na ravni Evropske unije.
Namenjen je osemdese-
tim mladim iz devetih
srednjih šol na Go-
riškem, Tržaškem in avstrijskem
Koroškem, ki smo se na svojih
matičnih šolah najprej udeležili
selekcijskega tekmovanja iz znan-
ja o Evropski uniji in njenih insti-
tucijah. Projekt tokrat posebej iz-
postavlja evropsko sodelovanje
med manjšinami in njihovo pro-
blematiko na ravni Evropske uni-
je.
V Ljubljani smo obiskali Hišo
Evropske unije. Omenjeno infor-
macijsko središče je namenjeno
D
vsem državljanom. Tam imata se-
dež Informacijska pisarna Evrop-
skega parlamenta v Sloveniji, ki
seznanja državljane EU z delom
in vplivom odločitev Evropskega
parlamenta na njihovo življenje,
in Predstavništvo Evropske komi-
sije v Sloveniji. V konferenčni
dvorani smo se predstavniki šol z
Goriškega, s Tržaškega in Koroške-
ga srečali z evropskima poslance-
ma Francem Bogovičem in Tanjo
Fajon. Po prijaznem sprejemu so
nam na kratko obrazložili, kako
bo potekala naša nagradna ek-
skurzija, in nas razdelili v čezmej-
ne skupine. Nato smo imeli čas za
prigrizek in druženje. Ob 12.00 so
se začele dejavnosti za dijake, in-
teraktivni kviz Doživi Evropo in
čezmejne delavnice. De-
javnosti smo končali s
skupinsko fotografijo in
se odpravili v Državni
zbor Republike Sloveni-
je. Tam smo se srečali z
g. Jožetom Hrovatom,
predsednikom Odbora
Državnega zbora za zu-
nanjo politiko. V
sproščenem vzdušju je
tekla beseda o najra-
zličnejših vprašanjih v
zvezi z Evropsko unijo in
z njeno vlogo. Po vode-
nem ogledu Državnega
zbora pa smo se odpravi-
li proti domu. Ekskurzija je bila
nadvse koristna, uspešna in zani-
miva. Seznanili smo se z evrop-
skimi poslanci in z vrstniki iz dru-
gih obmejnih krajev in z njimi de-
lili svoje izkušnje ter spoznanja.
Februarja nas čaka še nagradna
ekskurzija z obiskom vseh treh se-
dežev Evropskega parlamenta - v
Luksemburgu, Strasbourgu in
Bruslju.
Pia Prijon,
3. r. Žige Zoisa - Gorica
Foto Luka Paljk
Aktualno 16. novembra 2017 15
Škoda, da življenje ugaša ... 
Ljudje iz doline
  onec avgusta je nastal moj
zadnji zapis o Idrski dolini
in o žalostni lepoti pobočij,
ki jih golta zelenje in zaraščata ro-
bida in bršljan. Dolina pod Kora-
do, ki je pred leti uklenila moje ne-
mirno srce. Zdaj pa lebdim med
lepoto narave in samoto dolgih,
vetrovnih zim, ko si zaman želim,
da bi med razpadajočimi kamniti-
mi zidovi srečala vsaj enega same-
ga popotnika in se z njim razgovo-
rila.
Ko sem pisala, si sploh nisem pred-
stavljala, da bo kdo od krajanov
bral moja papirnata razmišljanja.
Tako malo ljudi je ostalo v samot-
nih nedrjih strmin pod Staro Go-
ro, še manj je tistih, ki še govorijo
slovensko narečje. Poleg tega vem,
da pišem največkrat zato, ker po-
trebujem besedo, izpoved. Ker se
občutki rojevajo in morajo na pla-
no. Morda vsi, ki pišemo, ustvar-
jamo največ zaradi sebe, zaradi nu-
je. Zaradi neke nepotešene potrebe
po izpovedi. Ne zato, ker pričaku-
jemo odziv. V moje veliko prese-
nečenje pa zapiski o Idrijski dolini
niso izzveneli v prazno. Nekateri
so sem privabili bralce iz Slovenije,
s katerimi nas je nato povezalo traj-
no prijateljstvo, drugi so bili pobu-
da za kolesarske in avtobusne izle-
te, zadnji pa je spet prebudil tisto
bolečino ob nemočnem občutku,
da ta naša prelepa dolina počasi
umira in izgublja vsak stik s prete-
klostjo.
Bralec Giovanni Bradassin, ki se že
nekaj časa oglaša v našem uded-
ništvu, z njim pa še nekaj krajanov,
so me s pismom opozorili, kako
hudo je, da se nihče ne zmeni za
propadanje prelepih vasi, ki se iz-
pod Stare Gore in Korade vijejo vse
tja do vznožja Kolovrata. Idrska do-
lina. Dva bregova, vmes meja, ki je
dolga leta ločevala ljudi in počasi,
a neustavljivo ubijala življenje na
K teh zelenih pobočjih. Vasi, ki sonekdaj štele tudi nad sto prebival-cev, zdaj samevajo, med grmov-
jem in robido ostaja le kak prile-
ten, vztrajen samotar. Dolina, ki je
pravzprav še vedno del Benečije in
kjer je bilo beneško narečje, pred
vdorom furlanščine, glavni pogo-
vorni jezik.
Na slovenskem bregu so vasi še do-
kaj žive in premorejo celo nekaj
kulturnega in prosvetnega življen-
ja. Poleti je nekaj veselic, pohodov,
na Ligu imajo tudi prosvetni dom
in dvorano. Ko ni bilo meje, je bil
tudi ta breg tesno povezan z Be-
nečijo in Čedadom. Ravno te dni
sem v novi knjigi spominov, ki je
izšla izpod peresa Jakončičevih,
očeta in sina, brala, kako so na le-
vem bregu Idrije, Judrio v itali-
janščini, redno brali Novi Matajur,
Dom in celo italijanski dnevnik
Messagero Veneto. Ni čudno, da so
se novi upravitelji gostilne v Brito-
fu, ki so doma iz Brd, čudili, da na
njihov naslov po pošti redno pri-
haja beneški tednik Matajur. Pre-
bivalci Idrske doline pa so radi tudi
zahajali v Benečijo. Jakončičeva
pišeta, kako so se poleti odpravljali
na šagro na Kamenici, pa se potem
niso mogli vrniti domov, kajti za-
radi žebljev, s katerimi so italijanski
nacionalisti prekrili cesto, so se
znašli z vsemi štirimi gumami na
tleh.
Na desnem bregu reke Idrije je
življenje skoraj v celoti zamrlo,
predvsem v zgornjem delu doline.
Živa je še vas Praprotno, Prepotto,
to pa največ zaradi vinogradništva
in turizma, ki je povezan z njim.
Tu govorijo pretežno italijansko in
furlansko. Vasi na obronkih,
Košoni (Cossoni), Seuce (Cladre-
cis), Prapotišče (Prepotischis), Po-
darskije (Podresca), Oborče (Obor-
za), Kodermaci (Codromaz), Sala-
manti (Salamant) in druge, štejejo
le nekaj prebivalcev.
Dva, tri posameznike,
ki nočejo zapustiti
očetnjave ali so se celo
iz izseljenstva vrnili
pod domači krov.
Nekdaj je bilo tu živo.
Vsaka vas je imela svo-
je mojstre, župnika,
ljudje so si sami pride-
lovali hrano, saj so
skrbeli za rodovitne te-
rase in na njih pride-
lali vrtnine, krompir,
fižol in celo žitarice.
Živinoreja je bila le
obrobnega značaja,
nekaj ovac so po nava-
di redili le zaradi vol-
ne. Težnja teh samot-
nih, od sveta oddalje-
nih vasi je bila skoraj
popolna samostoj-
nost. Tako pri prehra-
ni kot pri raznih
obrtniških delih.
Pomembno vlogo pri
ohranjanju majhnih podeželskih
skupnosti je imela tudi Cerkev. Sa-
mo v Idrski dolini, mi je pojasnil
Giovanni, je bilo kakih petnajst
majhnih cerkva, ki so služile več
kot tridesetim vasem in so bile
zgrajene zaradi požrtvovalnosti in
truda domačinov. V njih so
maševali vsako nedeljo, veliko je
bilo tudi verskih praznovanj, pro-
cesij, pritrkavanja in prazničnih
obredov. Če vzamemo za primer
samo vas Kodermaci (Codromaz),
je tam še pred sedemdesetimi leti
živelo 15 družin, več kot sto ljudi,
imeli pa so “fajmoštra”, šolo, go-
stilno, kovača in mizarja. V drugi
polovici prejšnjega stoletja se je vas
začela neizprosno prazniti, ljudje
so odšli s trebuhom za kruhom,
skrb za cerkev pa so prevzeli meni-
hi s Stare Gore. Ti so že prej večkrat
priskočili na pomoč ob vaškem
senjamu, saj tukajšnji duhovnik ni
znal slovensko in je imel težave
predvsem pri opravljanju spovedi.
Ko sem se pred nekaj dnevi peš
povzpela do Kodermacev, na asfal-
tni poti, ki se vijuga navkreber iz
objema Idrije, nisem srečala niti
enega samega avtomobila. Samo
listje, ki daje barvo jeseni, raztrese-
ne vasi na slovenskem bregu, ki se
bele in preproste smejijo soncu.
Od njih prihaja lajanje psov in
slišati je nekoga, ki z motorko žaga
drevje. Tu na pobočjih pod Staro
Goro je vse tiho. Niti psov ni slišati,
samo srni prečkata cesto in me pri
tem sploh ne opazita. Izgineta
med robido, nekam, kjer je bila ne-
koč po vsej verjetnosti njiva. Vas je
kljub vsemu lepa. Kamnite hiše, le-
po grajene, pričajo, da se je tu ne-
koč dalo dostojno živeti. Dostojno,
ker se zdijo celo bogate. Razkošne
so in velike. A zdaj so prazne. Praz-
ne in tihe, da zaboli globoko v
srcu. Tudi cerkev, posvečena
sv. Tomažu, govori o bogati
preteklosti. Freske so kot dru-
god po Benečiji delo škofje-
loške šole. Cerkev je bila zgra-
jena v petnajstem stoletju,
zvonik je popolnoma ločen
od nje, prostor, v katerem vi-
sijo zvonovi, pa je v celoti iz
kamna z okenci v gotskem
slogu. Giovanni mi je pove-
dal, da so bili ravno v vasi Ko-
dermaci še v petdesetih letih
minulega stoletja vsi moški
prebivalci vešči pritrkavanja.
Don Attilio, ki je bil v tistih le-
tih župnik v Kodermacih, je
bil tako močne postave, da je
lahko sam pritrkaval na vse tri
zvonove. Dva je upravljal z ro-
kama, tretjega pa z nogo.
Kaže, da je ravno on navdušil
vaščane, da so se še sami
naučili te dragocene umetno-
sti. Danes se sicer zvonovi v
Kodermacih še oglašajo, za
kar se je treba zahvaliti prilet-
nemu Antonu, po priimku Codro-
maz seveda, ki zanje skrbi. Pritrko-
valcev pa je žal v Idrski dolini vse
manj. Le tu pa tam se na kakem
vaškem prazniku še oglasijo melo-
dije zvonov. Tudi v Seucu, kjer pre-
bivam, sem jih avgusta poslušala.
Prelepa navada, za katero bi bilo
treba poskrbeti, da ne izgine. In
predvsem za mlade, kar jih je še
ostalo, pravi Giovanni, organizirati
tečaje pritrkavanja.
Idrska dolina. Prelepa. Skrivno-
stna, ko se po neurju nebo zjasni
in Idrija, Judrio, glasno pripovedu-
je o ozkih dolinah pod Korado.
Prelestna jeseni, ko se barve preli-
vajo v sonce in je nebo modro, na
pobočjih, kamor še sega slutnja
Mediterana, pa je še toplo. Škoda,
da Idrska dolina umira. Predvsem,
ker so nanjo vsi pozabili, tako
država, ki ima itak mačehovski od-
nos do ljudi, ki živijo v goratih pre-
delih, kot občinska uprava, ki se
veliko bolj posveča tistim nižin-
skim področjem, ki so zaradi vino-
gradništva bogati in privlačni za
turizem. Trideset majhnih vasic na
zelenih pobočjih in petnajst cer-
kva pod mogočnim svetiščem na
Stari Gori pa sameva in je pre-
puščenih gozdu in robidi. Popol-
noma se strinjam z gospodom
Giovannijem Bertossinom, ki pri-
poveduje, kako je bil v preteklosti
v teh krajih živ romarski turizem,
ki je poleg vsega povezoval in
združeval ljudi z obeh strani meje.
Številne cerkvice bi lahko ob
skromni obnovi in oskrbi spet od-
prli in vanje s tematskimi pohodi
in zgodovinskimi romarskimi pot-
mi spet privabili tuje in domače tu-
riste. Med drugim se po teh za-
raščenih pobočjih vije tudi romar-
ska pot Treh svetišč, ki se sem
spušča z Marijinega Celja in gre mi-
mo zanimive cerkve sv. Kancijana
v Britofu. Ravno ta pot bi lahko po-
stala dobra priložnost za čezmejne
pobude, ki bi lahko z mašami in
senjami ponovno pripomogle k te-
snejšemu povezovanju ljudi z
obeh bregov. In morda bi kak na-
ključni obiskovalec vendarle pri-
sluhnil pripovedi Idrije, sprejel nje-
no tiho vabilo in si ustvaril dom
na njenh bregovih. Škoda je nam-
reč tišine, ki neusmiljeno požira in
briše preteklost. Škoda je življenja,
ki počasi ugaša.
Suzi Pertot
Na praznovanju sv. Martina 
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž 
je gostoval v Trbovljah
  ešani pevski zbor Loj-
ze Bratuž iz Gorice je
v petek, 10. novem-
bra, bil v gosteh v Trbovljah.
Na povabilo tamkajšnje župni-
je sv. Martina je zbor imel sa-
mostojni koncert v sklopu
praznovanj farnega zavetnika.
Goriški pevci so koncertni pro-
gram v celoti posvetili sklada-
teljem, ki so ustvarjali na ob-
močju goriške in tržaške po-
krajine in so močneje vezani
na 20. stoletje. Pod vodstvom
dirigenta Davida Bandlja se je
zbor predstavil z dvema sklad-
bama Lojzeta Bratuža Križ za-
puščeni in Raj je zapravljen, z
M orgelsko spremljavo MirjamFurlan. Tema sta sledili Opo-min k veselju Emila Komela in
Jadral bom preč skladateljice
Brede Šček.
Program seveda ni mogel mi-
mo Stanka Jericija, ki je bil več
desetletij duša in zborovodja
zbora in čigar letos beležimo
10. obletnico smrti. Ob tej pri-
ložnosti je zbor naštudiral nje-
govo skladbo Čakanje na bese-
dilo Erne Pecko in jo ponudil
v prvi izvedbi. Skladba sodi v
skladateljevo zrelo obdobje in
nakazuje njegovo željo po so-
dobni zvočnosti, ki bi čim bol-
je ponazorila besedno podob-
je. Zadnji del koncerta je bil
posvečen priredbam ljudskih
pesmi. Zvrstili sta se dve sklad-
bi izpod peresa Hilarija La-
vrenčiča, Kje so tiste stezice in
beneška Petelinček je zapjeu,
za konec pa je zadonela rezi-
janska Jnjen čeua jti gna Pavle-
ta Merkuja, čigar poteka letos
90. obletnica rojstva. Po iskre-
nem in navdušenem aplavzu
številnih poslušalcev so za do-
datek zadoneli še Kraguljčki, ki
so marsikomu orosili oči.
Martinov večer se je nato ve-
selo nadaljeval v župnijskih
prostorih in kleti, kjer zori no-
vo vino.
Aktualno16. novembra 201716
  soboto, 4. novembra
2017, je bila v središču
Konver ob Prelosnem je-
zeru v Tržiču posebna prireditev z
zgodovinskim pridihom. Priredila
sta jo društvo Fogolar iz Tržiča in
ŽePZ iz Ronk pod pokrovitel-
jstvom občine Tržič in Kmečke
zveze.
V avgustu daljnega l. 1759 je iz vo-
dometa Celin blizu občine v Trstu
priteklo belo in rdeče vino, v veli-
ko veselje vsega prebivalstva. Ta
nenavadni dogodek je bil pove-
zan s praznovanji ob odprtju no-
vega Lazareta ali Svete Tereze v Ro-
janu. Vrstili so se ple-
si, gostije, regate, po-
stavili so mlaje, ljudje
so se veselili tudi po-
darjenih srebrnih ko-
vancev. Kot omenje-
no, pa je bil višek vse-
ga dogajanja vino, ki
je pritekalo iz vodo-
meta, tako kot je bilo
na Dunaju ob rojstvu
Jožefa II., prvorojenca
Marije Terezije. Prav
tristoletnica rojstva te
slavne cesarice je bila
priložnost, da so z
anekdotami, citati in
pesmijo v duhovitem slogu prika-
zali zgodovino vina, ki je imelo v
18. stoletju zelo pomembno me-
sto v tedanjem gospodarstvu v
Trstu. Nedeljski popoldan so na
dvojezični prireditvi, ki je že v
Trstu doživela uspeh v režiji Lu-
ciana Santina, popestrili zbor
Kraški dom pod vodstvom Vesne
Guštin, med drugim velike poz-
navalke kraške kulinarike, ki se je
za priložnost prelevila v gostil-
ničarko in pevcem nalivala pri-
stno domačo kapljico, gledališka
igralca Daniel Dan Malalan in
Marzia Postogna z igrivim nasto-
pom, pa še glasbenik, prof. har-
monike na Glasbeni matici Fulvi-
V jo Jurinčič.Udeleženci so lahko marsikaj iz-vedeli o rimski cesarici Livii, ki je
rada pila rebulo, o dokumentu iz
leta 1382, ki je določal carinske
dajatve za vse dobrine, ki so prišle
v pristanišče. Vino, seveda tudi re-
bula, pa ni bilo obdavčeno, v za-
meno pa je moralo na dan sv. Ju-
sta, zavetnika Trsta, 100 sodov naj-
boljše rujne kapljice odpotovati
proti habsburškemu dvoru. To se
je nadaljevalo do leta 1754, ko je
Marija Terezija spremenila pravi-
la.
Tem podatkom je sledila še zgod-
ba o kmetih, ki so morali delati
tlako. Kako je bilo razposajeno v
osmicah, pa so na tržiškem večeru
pričale pesmi v slovenščini,
nemščini in tržaškem narečju. Za-
slišale so se hudomušne Trink,
trink, brüderlein trink, Bratje, Kod
s'pa hodil, Kdor noče žaba bit,
Lindenwirtin, Ancora un litro de
quel bon in druge. Na platnu za
pevci so se ob fotografijah zvrščali
tudi prevodi slovenskih in
nemških pesmi. Poslušalci so po-
slušali citate in anekdote o tem,
ali vino škoduje ali zdravi razne
bolezni, pa še marsikaj hudo-
mušnega o njegovem izvoru na
tem območju. Večer je prehitro
minil ob obujanju preteklih
časov. Med pesmimi so bili tudi
Prešernovi, Košutovi in stihi dru-
gih pesnikov, tudi nemškega av-
torja Rudolfa Baumbacha.
V uvodnem delu sta spregovorila
v italijanščini predsednik
društva Fogolar, Furlan iz Tržiča,
Franco Braida, v slovenščini pa
predsednik ŽePZ iz Ronk Karlo
Mucci.
V svojem nagovoru je Mucci ori-
sal lik Marije Terezije, ki je bila
priljubljena ne samo na Tržaškem,
ampak tudi na Goriškem, predv-
sem, ker si je prizadevala za usta-
novitev goriške nadškofije l. 1752,
za katero je darovala marsikaj. Ce-
sarica, ki sicer ni nikdar obiskala
naših krajev, je edina ženska, ki je
vladala habsburškim deželam v
650-letni zgodovini te dinastije. S
cesarskim kronanjem svojega
moža Franca I. je postala tudi ce-
sarica Svetega rimskega cesarstva
in tako je bila tudi začetnica hab-
sburško-lotarinške
dinastije. Vladala je
štirideset let, na
prestol pa je stopila,
ko ji je bilo šele 23
let. V zakonu je
imela šestnajst
otrok, od teh je bilo
11 deklet. Slovenci
smo ji hvaležni
predvsem zato, ker
je ta “babica Sred-
nje Evrope”, kot so
jo poimenovali,
uvedla obvezno
osnovno šolanje in
je seveda s tem
spodbudila izobraževanje ter iz-
boljšala položaj kmetov. Marija
Terezija je v 18. stoletju spremeni-
la tudi usodo Trsta in pripomogla
k njegovemu urbanističnemu, go-
spodarskemu in kulturnemu raz-
voju. Nastalo je pomembno pri-
stanišče, kar je vplivalo na gradnjo
drugega mestnega lazareta v Ro-
janu, kajti z ladijskimi posadkami
bi v Trst lahko prispele tudi
kakšne nevarne nalezljive bolez-
ni.
Prireditev v poklon Mariji Tereziji
je tudi v Tržiču zelo lepo uspela,
saj so bili gledalci z njo zelo zado-
voljni.
Iva Koršič
  Zahvalna nedelja pri sv. Ivanu
Za uspehe se moramo
truditi in tudi zahvaljevati
GORICA 
  ahvalna nedelja nam kaže
na to, kako se je potrebno
za uspehe na vseh po-
dročjih truditi, na koncu pa se zan-
je tudi zahvaljevati. To je 12. no-
vembra pri jutranji nedeljski maši
pri sv. Ivanu v Gorici dejal g. Mari-
jan Markežič. V homiliji je poko-
mentiral poziv k budnosti iz evan-
gelija in dejal, da moder človek gle-
da na cilj; ve, da je bistveno slediti
Jezusu. Svetilke, ki jih nosijo de-
kleta, so naša vera, olje pa dobra
dela. “Svetilke brez olja ne veljajo
veliko”, saj “vera brez del je
mrtva”. Vse na svetu mora rasti in
dozorevati: da zrasejo sadovi, je
potrebo zorati njivo, posejati, po-
saditi, čakati, zalivati in šele jeseni
pobrati sadove. Potrebni so po-
trpljenje, sposobnost čakanja, mo-
drost vztrajanja. Krotiti je treba ne-
strpnost. Evangeljski opomin nam
pomaga razumeti, “da je večno
vedno skrito v vsakem trenutku
našega življanja”. Zato ne zapra-
vljajmo časa in se raje trudimo, da
bo dobrota odprla nebeška vrata
in naše življenje bo doseglo svoj
cilj v osebnem srečanju z Bogom.
Smo res že tako neodvisni, da se
nam ni treba zahvaljevati Bogu, se
je vprašal g. Marijan. “Ne dajmo se
zaslepiti visoko razviti civilizaciji,
Z redkordnim številkam in statisti-kam v spletu”. Zemlje in njenih silnimamo v oblasti, odvisni smo od
Stvarnika, delati in ustvarjati mo-
remo le v mejah, ki nam jih je dal
v naravi. Kar iznajdemo, konec
koncev ni nič drugega kot odkritje,
uporaba zakonov, ki jih je Bog po-
stavil v naravo. Zato je prav, da te
zakone spoštujemo, drugače se
nam narava obrne proti. Naše zah-
vale naj vključijo tudi našo pripra-
vljenost, da bomo sodelovali z Bo-
gom, da bi bilo v tem svetu še več
vere in dobrote, je sklenil homilijo
g. Marijan.
Zahvalno mašo so pod vodstvom
skrbnih katehistinj Mirjam, Ane,
Ani, Erike in Marije pomagali obli-
kovati tudi otroci in mladi iz sku-
pin, ki se pripravljajo na prvo spo-
ved, prvo obhajilo in birmo. Za da-
rovanje so prinesli na oltar kelih
in pateno, kruh in vino kot dar na-
rave in delo naših rok, vodo, ki je
vir življenja in simbol krsta, štolo,
ki simbolizira dar spovedi in spra-
ve, Sveto pismo, ki vsebuje besede
ljubezni, nahrbtnik s šolskimi po-
trebščinami, odejico kot simbol za
dar življenja. Katehistinja je v nji-
hovem imenu prebrala nekaj po-
menljivih misli o sodobnem člo-
veku, ki meni, da je vse, kar ima,
samo po sebi umevno. Zato se ne
zna zahvaliti niti človeku niti Bo-
gu. Pri maši največkrat Boga pro-
simo, mu prinašamo težave in
skrbi, od Njega vedno kaj pričaku-
jemo. Zahvalna nedelja je zato pri-
ložnost, da se iskreno zahvalimo
za vse, kar nam daje.
Potem ko je mogočno zadonela
Zahvalna pesem, je ob koncu slav-
ja g. Marijan še prosil, da bi vsi čim
bolj pogosto uporabljali “tri
čudežne besede: prosim, oprosti,
hvala” in tako gradili Božje kralje-
stvo ter drug drugega pripravljali
na vstop v nebesa. / DD
Tržaški poklon 300. obletnici Marije Terezije Habsburške
Razsvetljena reformatorka pomembna
za razvoj tržaškega mesta
  ed cesarji, ki so več
kot šesto let vodili
habsburški imperij,
je razsvetljena reformatorka in
mati šestnajstih otrok, vladari-
ca Marija Terezija, zapustila v
naši kulturi najgloblje zakore-
ninjene sledi.
Kljub temu da je maja letos od
njenega rojstva minilo že 300
let, so njeni načrti in ideje še
vedno aktualni, tudi v “dobi
računalnikov”.
Cesarica Marija Terezija je bila
med drugim edina ženska na
prestolu z vladarsko funkcijo v
zgodovini habsburške hiše.
Marija Terezija Walburga Ama-
lija Kristina se je rodila 13. ma-
ja leta 1717 v Hofburgu na Du-
naju. Njeno rojstvo je očetu ce-
sarju Karlu VI. sprožilo kar ne-
kaj razočaranja, kajti ni dobil
moškega potomca. Na podlagi
pragmatične sankcije, ki jo je
leta 1713 izdal Karel VI., so lah-
ko tudi ženske potomke hab-
sburške hiše prevzele vladanje.
Marija Terezija se je leta 1736
iz ljubezni poročila z vojvodo
Francem Štefanom Lota-
rinškim. To je bila prva poroka
iz resnične ljubezni v zgodovi-
M
ni vladarskih rodbin. Po
prevzetju prestola se je
vnela vojna za avstrijsko
nasledstvo v Evropi, ki je
trajala kar sedem let in
povzročila milijon pa-
dlih. Marija Terezija je
tudi v tistih kočljivih tre-
nutkih znala odlično vo-
diti državo. V načrtnem
gospodarstvu avstrijske
vladarske rodbine je me-
sto Trst imelo poseben
položaj; in res, v nekaj desetlet-
jih so se v mestu že kazale veli-
ke spremembe.
Pred koncem terezijanskega ju-
bilejnega leta so želeli tudi v
Trstu primerno počastiti po-
membno žensko, ki je verjela
v mesto Trst. Poleg simpozijev,
posvetov, publikacij in podob-
nega so cesarici posvetili tudi
zgodovinsko razstavo v organi-
zaciji deželnega inštituta za
kulturno dediščino FJK (ER-
PaC) v sodelovanju s tržaško
univerzo in z muzejskim po-
lom Furlanije Julijske krajine.
Razstava, ki so jo odprli okto-
bra v Skladišču idej, obravnava
napredne spremembe takrat-
nega načina življena, ki so jih
povzročile cesaričine reforme
v celotni monarhiji s poseb-
nim fokusom na spremembe,
ki sta ju doživela mesto Trst in
njegova okolica. Danes je vsem
znano, da je bila cesaričina vlo-
ga ključnega pomena pri mo-
dernizaciji in razcvetu hab-
sburškega Trsta, ki je ravno v
obdobju njenega vladanja
doživel radikalno prostorsko in
demografsko povečavo.
Spremembe so se kazale na po-
dročju uprave, uradništva, sod-
stva, šolstva, poleg teh pa so bi-
le še davčno-finančne, denar-
ne, vojaške, kmetijske in še
druge reforme. Nekatere spre-
membe in cesaričini posegi so
zelo zaznamovali mesto Trst.
Cesarica Marija Terezija je v 40
letih vladanja spremenila tudi
podobo pristaniškega mesta.
Leta 1749 je v Trstu dala po-
rušiti stare srednjeveške
obrambne zidove in tako po-
večala podobo mesta. Novi
mestni predel je kmalu zatem
dobil ime “Terezijanska četrt”.
Cesarica je na območju mesta
razširila davčne oaze, kar je se-
veda povzročilo velik pritok
ljudi v pristaniško mesto. Izda-
la je tudi odredbo, s katero je
razglašala svobodo vere, trgo-
vanja in posestvovanja.
Na upravnem področju je
v Trstu uvedla še Pomorski
konzulat, terezijanski ka-
taster, terezijanski kazen-
ski zakonik in popis prebi-
valstva.
Tudi šolstvo je razglasila za
državno stvar. Poleg tega,
da je na šolskem področju
vpeljala obvezno šolanje v
materinščini posameznih
jezikovnih skupnosti, je v
Trstu ustanovila Pomor-
sko in trgovsko akademi-
jo, ki je do leta 1918 veljala
za univerzo. V Trstu je
ustanovila tudi prvo po-
morsko zavarovalno
družbo. Slovenski kmetje
so jo imeli zelo radi, saj jim je
dodelila določene ugodnosti
in dovolila, da so lahko osem
dni na leto prodajali lastne pri-
delke; od tu izraz “osmica”. V
Trstu in okolici je dala preure-
diti nekatere vodovodne napel-
jave.
Na tržaški razstavi o Mariji Te-
reziji si lahko na začetku ogle-
damo rodovnik Habsburžanov,
kjer ponosno visita tudi dve ve-
liki sliki v olju na platnu, ki
upodabljata rosno mlado nad-
vojvodinjo Marijo Terezijo in
bodočega soproga Franca I.
Štefana Lotarinškega. Marija
Terezija se je rada portretirala
že kot dekle, kasneje s svojimi
otroki in nazadnje kot vdova;
tako je zaobjela svoje celotno
življenje. S slikami, ki niso vi-
sele le v palačah, ampak tudi
na javnih mestih, je želela spo-
ročiti, da je tudi v tem blizu lju-
dem. Platna, ki so razstavljena
na razstavi, prihajajo iz Mira-
marskega gradu, Tržaških me-
stnih muzejev in muzeja
kneževine Liechtenstein na
Dunaju. Razstavni načrt daje
večji pomen pripovedi kot
zgolj razstavi dragocenih pred-
metov in dokumentov. Razsta-
vi dajejo dodano vrednost av-
diovizualne aplikacije, ki želijo
s tehnologijo biti pripomoček
pri razumevanju zgodovine.
Razstava Marija Terezija in Trst
- Zgodovina in kultura mesta
in njegovega pristanišča bo od-
prta do 18. februarja 2018.
Marko Manin
V Laškem prireditev v poklon avstrijski cesarici 
“Prosit Kaiserin
Marija Terezija!”
Foto damj@n
Foto damj@n
Mladinska in poklicna pastorala goriške nadškofije vabi mlade
med 18. in 35. letom v petek, 24. novembra, na pot od Prevala do
Subide. Srečanje bo posvečeno skupni hoji, poslušanju Božje
besede, molitvi, pogovoru. Zbiranje ob 18.30 pri cerkvici na Prevalu
(Moš), konec na Subidi okrog 22. ure. Pohod bo potekal ob vsakem
vremenu. Koristno je vzeti s sabo svetilko, jopič visoke vidljivosti,
udobne čevlje, primerne obleke za mraz in vlago.6
Mladi na poti od Prevala do Subide
foto dd
Igralca Daniel Dan Malalan in Marzia Postogna