Poltnlna plačana v gotovini
Maribor, sreda 29. aprila 1936
Štev. 98. Leto X. (KV!!.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
ItraMitvo m uprava; Maribor, Gosposka ul. 11 • leleion -ircdniitva 2440, uprav« 246t Utaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 14. uri Velja meseCno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijan na dom 12 Din > Oglasi po ceniku > Oglase sorefema tud) oglasni oddelek .Jutra" v Liubljani / Poitni čekovni račun it 11.409
99
JUTRA
99
hatMootu m masjovijaVehib &aša ie temeliito
beograjska revija »Javnost« poroča o knjigi »Paroles nationalistes«, ki jo je napisal lienry Coston in ki je nedavno Jzšla v klerikalni francoski založbi »Nou-velles editions nationales«. Značilno je, ^ uvodno poglavje te knjige vsebuje obtožbo proti jugoslovanskim masonom, «8 da so preko francoskih masonov leta ^17 preprečili sklep separatnega miru z Avstrijo ter s tem zakrivili, da je šla vojna do kraja, da je bila razrušena Avstrija da so bili osvobojeni avstrijski Srbi, Hrvati in Slovenci. Pisatelj najprej ponavlja že davno izpodbite trditve, da So masonj naročili umor Franca Ferdinanda in da je bil Gavrilo Princip žid in Uason. Nato pa piše izrecno:
»L. 1917 nam je novi avstrijski cesar •'ari ponudil separatni mir preko svojih sorodnikov Ksavera in Siksta Burbonskega. Ta mir bi nam bil omogočil, da «ončamo vojno zmagovito v nekaj medili. Toda srbska masonerija, ki je že f^žgala Evropo, ni hotela sprejeti prehitrega miru, ki bi bil znatno zmešal ra-Cune njene in njenih tajnih gospodarjev.«
Nato pisec citira »pismo« srbske ma-|®nerije, podpisano od Gj. Vajferta in “era Šrepioviča, poslano voditeljem Trancoske masonerije V imenu Srbov, Hrvatov in Slovencev ^ v imenu vseh ostalih podjarmljenih narodov, zasužnjenih od Nemcev, Mad *arov, Turkov in Bolgarov, pošiljamo najnujnejši in najbolj bratski poziv paci-istični francoski masoneriji, da se ne bi r^di pacifistične propagande m radi ak-za čim skorajšnji mir protiviia osvo-°j^nju vseh podjarmljenih narodov, ki s° že toliko stoletij zasužnjeni ' .*••'. In mason Ribot, predsednik teda-nie francoske vlade, je seveda slušal jjv°ie tajne gospodarje in odbil pogajanja j-esarjem Karlom.
Koncem svojega pripovedovanja pravi °ston, da so masoni takoj pt> tem pozi-s u sklicali kongres v Parizu, katerega n°‘Se udeležili predstavniki vseli zavez-: k.ili in nevtralnih držav in na katerem bilo sklenjeno, da se mir ne sme skle-j j J>,dokler ne bo dosežena svoboda ma-narodov in dokler ne bo' osnovana |^eza narodov, tp »tipična masonska ^acija. kakor jo imenuje g. Coston. jr. kakor zanimivo in značilno je, da da'p05^'111 klerikalcem še danes ni prav Francija 1. 1917 ni malih narodov pre-^ stila na milost in nemilost habsburgov-2iji oblasti bi bili ostali že naprej o *nji vsi Slovenci in Hrvati in velik del il0 °y* Celioslovakov, velik del Rornu-Osn Sarno xato- da bi Francija na 'nir 2el° dvomljivega separatnega a. u 'f- Avstrijo dobila — na papirju — re ?c|j° in Loreno. Značilno je, da ti sori> 0nar°i danes obtožujejo »ma-Dosf*« V ^rancosk> vladi iz 1- 1917, da so So utšal‘ jugoslovanske »masone« in ni-Dar-t sramotnega, izdajalskega se-tnega miru, ampak so vztrajali v
rodov t'° OSvobo^enja Podjarmljenih na-
v^n*° zagovorniki masonov, a mirne Zaslu u'So^avliamo: če so imeli le količkaj Z]as,,ge P|-i osvoboditvi malih narodov in J‘*n 6 25 Ustau°vitev Jugoslaviji, bodi »gr ,ast in hvala, pa imeli sicer še taksno se n!^ na sv°i* vesti! Upamo tudi, da
postona Vrtijo!
zmikastil Lahe na iužni fronti
LONDON, 29. aprila. Po najnovejših informacijah Reuterjeve agenture so doživeli motorizirani odredi generala Grazianija na levem krilu na prostoru Dagabur—Dagameda pred Sasabanehom strahovit poraz in so se Lahi v paničnem pobegu moraij umakniti. Abesinci, ki jim poveljuje bivši turški general Vehib paša, so prizadjali Lahom težke izgube. Bitka, ki se je udeležujejo Lahi z uporabo najmodernejših vojnih sredstev, še vedno ni končana ter traja že več dni. Dotične motorizriane manjše skupine, ki se jim je posrečilo, da so prebile abesinske položaje, so bile strahovito poražene in pokončane, v kolikor se niso rešile s paničnim begom. Abesinci so takoj prešli v protiofenzivo in podijo Lahe nevdržno nazaj. Tudi desno laško krilo na ogadenski fronti so, Abesinci ustavili in deloma popolnoma potlačili. Laški načrt, da bi zasedli Da-gabur in Sasabaneh, so Abesinci z junaškim odporom in brezprimerno hra- • brostjo temeljito prekrižali.
NA 43. ROJSTNI DAN KNEZA NAMESTNIKA PAVLA.
je bila včeraj v dvorni cerkvi na Dedinju slovesna služba božja, ki so ji prisostvovali tudi Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle ter drugi člani visokega kraljevskega doma. Službeni »Vojni list« je objavil včeraj velik vojni ukaz, v smislu katerega je na predlog vojnega ministra dobil 7. konjeniški polk ime kneza Pavla.
^^CTaaraaaB
na§i jugoslovanski somišljeniki gosp.
vsaj v tej stvari 7. njim ne tsto-
Ne
pozabi naročnine!
Atce&c fe&a se $c ftošktta skupM
RIM, 29. aprila. Maršal Badoglio poroča v komunikeju št. 197: Na severni fronti so motorizirane kolone iz Dessieja napredovale za 140 km vzdolž ceste, ki vodi v Addis Abebo.
RIM, 29. aprila. Po vesteh iz Džibutija se neguš nahaja v Kenyu„ kamor je prispel z nekim britanskim letalom.
ASMARA, 29. aprila. Poveljnik eritrejskega armadnega zbora general Bi-roli je izjavil novinarjem, da so Azebo Gala, ki so se borili proti Abesincem južno jezera Ašangi, imeli 2000 mrtvih la ranjenih. To dokazuje, s koliko odločnostjo so se Abesinci maščevali proti tem »izdajalcem črnega plemena«.
ADDIS ABEBA, 29. aprila. Kolikor se tiče položaja na južni fronti, so se Abesincem zbudili novj upi na podlagi poročil, ki so jih prinesli beguni z laške fronte, ki so pripovedovali, da trpijo Grazionove čete silovito pomanjkanje vode in je dovoz sveže vode radi transporta preko puščave izredno težek in pomanjkljiv. Maloštevilni izvirki ne zadoščajo niti najmanj, da bi se čete oskrbovale z vodo.
Untrt ie uai&ofaieiši metutek vsega sveta
KAIRO, 29. aprila. Havas poroča: Včeraj ob 13.30 je umrl kralj Fuad. Učakal je 68 let. Egipt izgublja z njegovo smrtjo svojega prvega ustavnega vladarja. Pogreb bo v četrtek v džamiji Elfiraj, ki jo je zgradil sam kralj Fuad. Do polnoletnosti prestolonaslednika Faruka bo skozi dve leti vodil vladarske posle regentski svet. V zadnjem času se je princ Faruk vzgajal v angleški vojaški akademiji v Wolwichu. Poleg hajderabadskega maharadže so smatrali pokonjega kralja Fuada za najbogatejšega monarha vsega sveta.
KAIRO, 29. aprila. Ker še ni izvoljen novi egiptovski parlament ker bi se regentski svet moral v smislu ustave imenovati deset dni po vladarjevi smrti, se sedaj išče izhod iz kompliciranega položaja. Nacionalna stranka Wafd zahteva sklicanje prejšnjega senata ter uveljavljanje določb ustave iz leta 1923.
timski odtneui: foetut# gospedatsid diktatom, Scluuhta ža^a
BERLIN, 29. aprila. Senzačno je vplivala včerajšnja vest, v smislu katere je kancler Hitler imenoval generala Goringa za nekakšnega diktatorja v vseh vprašanjih, ki se tičejo deviznega gospodarstva in razdelitve sirovln. Ta vest ni prišla iznenada, ker so zadnje dni uporno krožile govorice, da bo v kratkem Goring imenovan najpreje za podkanclerja, pozneje pa za kanclerja s širšim polnomočjem. Doslej je bila skrb glede problema sirovin in deviz razdeljena na več državnih inštitucij, kar bo tudi za naprej, dokončna odločitev pa bo v Goringovih rokah. Ker general Goring ni nacionalni ekonom, ampak stran-kar in vojak, je jasno, da bodo odslej pri nabavkah in razdelovanju sirovi« ter deviz v prvi vrsti merodajni strankarski in vojaški interesi. SHčno službo vojnega diktatorja je med vojno vršil general Ludendorf. Gospodarski minister dr. Schacht je s tem postal zgolj izvršni organ.
HaspauskiU avatuluk vilttaja edete&asiaue
SLVILLA, 29. aprila. V Pueblo de Rio in Corii so vdrli komunisti v tamošnjc cerkve, pobili ves inventar in razobesili na cerkvenih stolpih rdeče zastave.
Odideta „ke" luaM-oftiške unije
JOHANNESBURG, 29. aprila. Vlada Južnoafriške unije je izdala službeno sporočilo, v katerem se povdarja, da ne bo nikdar dala svojega pristanka za vrnitev nemške Vzhodne Afrike in Tanganjike Nemčiji. Južnoafriška unija se temeljito oborožujc. predvideva se gradnja 1000 novih letal, 12 bombarderskih eskadril ter tankovski obrambni bataljon.
MIŠA V ZAGREBU.
Včeraj popoldne je prispel v Zagrmi bivši minister g. Miša Trifunovič, da nadaljuje pogajanja z dr. Mačkoni v \ vrli o formacije' izven parlamentarnega bloka.
MAKSIMOVIČ OTVARJA POLITIČNO KANCELARIJO.
Bivši minister Božo Maksimovič je oivoril svojo politično kancelarijo v Beogradu na Prestolonaslednikovem trgu 28. V beograjskih političnih krogih se ta otvoritev tolmači kot ponovno stopanp B. Maksimoviča v politično življenje.
OBČINSKE PREUREDITVE.
Notranji minster je podpisal uredbo >< ustanovitvi občin Sv. Jurij ob Besnici in Svečina. \z občine Zgornja Kungota, srez Maribor levi breg, se izločijo kraji Jurski vrh,-Grušena, Jedlovnik, Pesnica in Vrh-•nik ter se iz njih ustanovi občina Sv. Jurij ob Pesnici s sedežem istotam. Iz krajev Plač, Podigrac, Slatina. Slatinski dol. Svečina, Ciringa. Špičnik in Vrtiče od hišne številke 1 do 23 se osnuje nova občina Svečina s .‘sedežem v Svečini.
BANOVO POTOVANJE.
Ban Dravske banovine dr. Marko Na-tlačan je bil na svojem službenem potovanju v Ptuju, kjer je bilo slovesno kosilo pri Partliču. Nato se je odpeljal k Sv. Lovrencu v Slov. gor. in odtod v Ormož, Središče in Vel. Nedeljo. Nat'1 sledi obisk šmarskega sreza.
ZANESLJIVI — NEZANESLJIVI.
V »Delavski politiki« z dne 29. t. m. beremo: »Najbolj zanesljivi postajajo nezanesljivi. Gorenjska, na čelu ji kamniški okraj, je bila vedno najbolj trdna za SLS. Iz raznih razumljivih vzrokov ti pristaši niso več tako navdušeni za JRZ. Zato so sklicali v nedeljo dva sboda. na katerih so govorili Krek, Smole, dr. Žvokelj, niso pa nastopili nekateri znani domači agitatorji bivše SLS. Ljudje so pač naveličani obljub od lanske kresne noči.«
SAMO DVA IZHODA.
V nedeljo je bil v Splitu v kinu »Eden« shod Ljotičevega pok reta »Zbor«. Na shodu je govoril tudi Ljotič, ki je dejal, da sta iz dosedanje situacije samo dva izhoda, in sicer graditeljski in rušiteljski. »Zbor« stoji na stališču narodnega edin-stva tako, da obsega jugoslovanstvo tu<li Bolgare.
BUREN SHOD.
V Zabarih v Srbiji je bil shod srbijan-ske izvenparlamentarnc opozicije, na katerem sta govorila dr. Dragoljub Jovanovič in Jovan Zdravkovič. Najpreje je govoril Zdravkovič, nato pa Jovanovič. Na zborovanje so prišli tudi nekateri bor-baši, ki so pričeli delati medklice. Prišlo je do prepira in tudi do bunk. ki so padale na levo in desno.
„0(1 danes ste moj osebni zdravnik, kapetane"!
S temi besedami je imenoval Neguš za svojega osebnega zdravnika dr. Širokova, ki bo drevi predaval v Ljudski univerzi — Kaj je dr. Širokov zanimivega o negušu, ne* gušinji, dvoru in Abesincih povedal v razgovoru uredniku „Večernika"
pita večje število abesinskih visokošol-cev na raznih univerzah v Angliji, Fran-
V Maribor je dopotoval g. dr. Jordan širokov, zdravnik, publicist in novinar iz Sofije. Dr. širokov je bil štiri leta osebni zdravnik ' abesinskega cesarja Haile Selasia in je prepotoval njegovo zemljo in dobro spoznal abesinski narod in njegovo življenje. V Mariboru je g. dr. Širokov gost tukajšnje Jugoslovansko-bolgarske lige in bo drevi predaval v Ljudski univerzi o Abesiniji. Pri »Orlu«, kjer ložira, ga je obiskal naš urednik, ki ga je odlični gost ljubeznivo sprejel in mu drage volje odgovoril na nekatera vprašanja, ki utegnejo zanimati tudi širšo javnost.
— Kaj vas je privedlo do odločitve, da ste se kot zdravnik v Kairu priključili ameriški sanitetni misiji, ki je šla leta 1929 v Abesinijo?
— Predvsem vam moram povedati, da sem kot dijak študiral v Rusiji, medicino pa v Chicagu. Po povratku v svojo domovino Bolgarijo sem posta! odločen pristaš in osebni prijatelj našega velikega Jugoslovana Stambolijskega. Po njegovi smrti sem moral z mnogimi v emigracijo in sem se kot zdravnik naselil v Kairu, šem je prispela ameriška sanitetna misi-Ja, namenjena pod vodstvom mojega sošolca in dobrega prijatelja v Abesinijo. Brez pomislekov sem se odzval povabilu in se odločil s sanitetno misijo v Abesinijo. ki mi je bila popolnoma neznana dežela.
Iz Džibutija stno potovali z železnico, ki je v rokah franoosko-etiopske družbe, v Adis-Abebo. Vlaki so vozili samo podnevi in smo morali ponoči prenočevati na večjih postajah. V Modžl. kj je popolnoma evropsko mesto, smo sc mudili radi defekta ves dan. Modža je krasen le-toviščarski kraj. Tu uspevajo bogato limone, banane, kokosov oreh in razne druge tropične rastline. Ob 17. uri smo drugi dan po več dnevnem potovanju pri speli v Adis-Abebo.
— Kakšni so bili vaši prvi vtisi o prestolnici črnega cesarstva in njenem prebivalstvu?
— Najboljši. Abesinci so našo sanitetno misijo lepo sprejeli. Dober vtis pa je napravilo na nas tudi mesto. Adis-Abeba — v našem jeziku pomeni »novi cvet«
je v eentrumu popolnoma evropska. Ulice so skoro vse asfaltirane, hiše pa zidane v sodobnem slogu. V eentrumu bivajo v pretežni večini evropski trgovci, tu so moderne bolnišnice in drugi poslovni lokali. Na ulici lahko srečate vse narodnosti. Življenje pred vojno je bilo tu zelo pestro. Adis Abebo je zgradil pred 40 leti cesar Mcnelik. Poprej je bila prestolnica Abesinije Adua. Periferija ima popolnoma abesinski značaj. Hiše so zgra jene iz blata in trstja. V najbližji okolici pa so bogati mineralni vrelci. Adis Abe-ba šteje okrog 100.000 prebivalcev.
DR. JORDAN N. ŠIROKOV.
—Kje in kako ste se seznanili z abesinskim cesarjem Haile Selasijem?
— Ameriška sanitetna misija se je morala predstaviti vsem ministrom. Sprejela jo je tudi cesarica Zaodita, hčerka Me-•nelika. Ob tej priliki sem se seznanil s sedanjim cesarjem Haile Selasijem, ki je bil takrat še regent Ras Tatari. Leta 1930 je cesarica umrla in za cesarja je bil svečano kronan regent Ras Tafari.
Ko je novemu cesarju umrl osebni zdravnik, je doletela mene ta čast, da sem bil poklica« na dvor. Cesar namreč ni zaupal nobenemu francoskemu in ne angleškemu zdravniku že iz političnih razlogov.
Priporočal me je sam vojni minister in cesar me je instaliral za svojega zdravnika z besedami:	Od	danes ste moj o-
sebni zdravnik, kapetane!«
Kaj pravite o sposobnostih abesinskega cesarja, gospod doktor?
— Štiri leta sem stalno živel na dvoru.
Imel sem prilike dovolj spoznati njegove sposobnosti. Haile Selasie je učen mož.
Filozofijo in literaturo je študiral v Cam-bridgeju v Angliji, vojaške' vede pa v Franciji, S svojimi ministri je prepotoval skoro vso Fvropo. Govori perfektno več evropskih jezikov. Sila je delaven človek. Vstaja rano in čepi ves dan pri načrtih z bojišč. Prežet .L narodne zavesti in ponosa, napram svojim ministrom in vojaškim poveljnikom pa je zelo nezaupljiv. Kot človek je zelo dober, skromen v zahtevah, svoji ženi pa zelo vdan in zvest. Še pred vojno sem bil na mnogih dvorskih zabavah in nikdar nisem opazil, da bi se ogrel za katero drugo damo.
Rad obleče abesinsko nošo. Pri srcu pa mu ;L njegova dežela, ki si jo je prizadeval evropsko civilizirati. Haile Selasie je ________________     .
odločen pristaš mlajše generacije in pod- dite me poslušat!
ciji, Ameriki in na Japonskem. Celo v Sarajevu študira na cesarjeve stroške neki dijak semitski semenarij. Abesinski cesar rad mnogo piše. Sam izdaja dva lista »Svetost in mir« in »Modrost«. V narodu uživa popolno zaupanje in je zelo priljubljen.
— Kako pa živi abesinska cesarica, njene prineezinje in princi?
— Abesinska cesarica Ojzero Manen je stara 38 let in je čudovito lepa žena. Vsa abesinska diplomacija s cesarjem vred je močno pod njenim vplivom. Ce sarica je zelo temperamentne narave in ljubi zabave in šport. Govori in piše perfektno nemški. Oblači se silno razkošno in so ji najljubše temne toalete. Svoje tri hčerke in dva sinova je vzgojila v popolnoma aristokratskem duhu. Princ Asfao je vojak z dušo in telesom, najmlajši princ Makeuen pa je zelo nadarjen in priljubljen dečko.
— Kaj mi poveste zanimivega o življenju Abesincev?
— Abesinci so čudovito dobrosrčni ljudje. Odporni po naravi, so poštenjaki skoz in skoz. Živijo pa zelo primitivno življenje, čeprav je Abesmija bogata in rodovitna dežela. Bogati rudniki zlata, srebra, premoga, bogati vrelci nafte m petroleja in neštete druge naravne dobrote Italijanom zelo dišijo. V notranjosti države, je življenje fantastično poceni. Abesinke morajo delati jn so pridne, možje pa lenuharijo. Najljubši je Abesincu lov na divje zveri. Močno pa so vdani mnogim šegam in navadam. Mladenič, ki ustreli s puščico alj pa ubije s kopjem leva, si natakne levjo kožo in mladenka, katerokoli si poželi, mora biti njegova. V splošnem pa so Abesinci zelo zgodaj zreli. Devet letne deklice se že može in rodijo otroke.
— Kakšne pa so lrigijenske prilike v Abesiniji?
— Higijeuska služba še dolgo ne bo po potrebah organizirana. Naša ameriška misija je osnovala več bolnišnic in ambiir latorijev po raznih provincah. Leto dni sem potreboval predno sem očistil cesarjev dvor. Ro nekaterih krajih razsajajo razne epidemije, kožne bolezni in malarija. V splošnem pa je abesinski narod zdrav. Vztrajnost in potrpežljivost Abesincev je naravnost legendarna. — Abesinec se zadovolji s sadjem in če je žejen, z vodo iz mlake. Kvropejei se kaj kmalu privadimo abesinski klimi. Mnogo se jih je že popolnoma aklimatiziralo in se oženilo z Abesiukami. Pravijo da so srečni. Narod je miroljuben in gostoljuben tudi do tujcev, če ne prihajajo v Abesinijo s slabimi nameni. Več pa vam bom o Abesiniji povedal na predavanju drevi ob 20. uri v Ljudski univerzi. Pri-
Tujski promet je naša zlata lama
Občni zbor mariborske Tujsko-prometne zveze — Uspešno delo za razvoj in napredek tujskega prometa
Včeraj popoldne je imela v lovski sobi | ni poslanec g. dr. Jančič. Prikazal je tri-pri »Orlu« mariborska Tujsko-prometna zveza svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je bil dobro obiskan in so se ga udeležili tudi predstavniki oblastev iti korporacij. Navzoč je bil med drugimi zastopnik ljubljanske Tujsko-prometne zveze ravnatelj Pintar, oba sreska načelnika, predstojnik policije, predsednik mestnega Olepševalnega društva dr. Lipold, zastopnik mestne občine podpredsednik Žebot, narodna poslanca Janžekovič in Gajšek, zastopnik železniške direkcije inšpektor Kovačič, podnačelnik glavnega kolodvora Gajšek, predstavnik celjske mestne občine ravnatelj Šubic in zastopnik SPD Franjo Majer. Občni zbor sta brzojavno pozdravila trgovinski minister in banska uprava.
Predsedstvom) poročilo je podal narod-
letno delovanje in uspehe sedanje uprave. ki je zastavila vse svoje moči za čim lepši razvoj tujskega prometa v naših obmejnih krajih, omenjal je realizirane načrte in načrte, ki jih bo morala nova uprava nujno uresničiti, med njimi načrt za carinarno in tretji železniški tir v Št. liju, kakor tudi načrt za nove poslovne -prostore Tujsko-prometne zveze v Mariboru. Tudi je v svojem poročilu naglasil, da se je zvezino premoženje pomnožilo skoro za 60%. tako. da znaša danes 661.000 dinarjev.
Sledilo je poročilo o zvezinem delovanju v pretekli poslovni dobi, ki ga je podal ravnatelj g. Loos. Iz njegovega obširnega poročila posnemamo razveseljiv napredek tujskega prometa v naših kra
romantičnosti ter gostoljubnosti in cenenosti pred drugimi domačimi in tujimi letovišči. Uredba o pospeševanju turizma, ki postavlja nove temelje za sistematično delo v prospeh tujskega prometa v polni meri priznava tujsko-prometnim zvezam pristojnost za propagando in razmah v okviru njihovih dosedanjih krogov ter jim v delovanju zagotavlja podporo in sodelovanje turističnih odborov pri mestnih občinah, banovinah in pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Izredno ugodne vremenske prilike pretekle glavne sezone in ugodna konstelacija cen na naših tržiščih je pripomogla, da je razveseljivo napredoval poleg tujega tudi naš notranji turizem. Tako je obiskalo naš obmejni Maribor lani 28.015 gostov, in sicer 20.381 Jugoslovanov in 763-1 tujcev, Celje 13.129 gostov Ptuj 2031, Rogaško Slatino 6751, Dobrno 3316. Slatino-Radenci 1103, Laško 1959, Rimske Toplice 4,10, Ribnico na Pohorju 1075. Logarsko dolino 845, planinske postojanke SPD pa 40.023 gostov, in sicer 38.320 Jugoslovanov in 1703 tujci. Skupno število prenočnin v območju zveze je znašalo
r ‘	*	v*	t	/	1	I	|	14	/,	Vb/yU	Jv	//lUlbdJU
jih, ki prednačijo po svoji privlačnosti in 294.053, kar znaci, da so samo prenočni-
ne, če jih računamo povprečno po 30 dinarjev, vrgle našemu narodnemu gospodarstvu okroglo 9 milijonov dinarjev.
Mariborska Tujsko-prometna zveza se je lani na vso moč zavzemala za popravila naših cest. Posredovala je večkrat pri kreditu za modernizacijo državne ceste Št. Ilj—Maribor. V območju sreskih cestnih odborov Maribor, Celje. Laško, Gornji grad in Ljutomer je bilo lani zgrajenih in popravljenih več banovinskih cest in odcepov. Omembe vreden je tudi načrt za preložitev Koroške ceste, ki bo vodila ob bregu Drave mimo Mariborskega otoka. Otvorjen je bil lani nov planinski hotel »Lobnica«, v Mariboru pa je privatna inicijativa povzročila modernizacijo starejših hotelov in gostinskih obratov.
Bolj kakor prejšnja leta je lani zveza razvila intenzivnejšo propagando s pomočjo prospektov in propagandnih brošur, s predavanji in z objavo propagandnih potopisov v domačih in tujih listih in revijah. Izdala je nov reprezentativni prospekt Maribora, opremile čakalnice n* železniških postajah z lepimi propagandnimi slikami, organizirala je sijajno'uspelo turistično razstavo na Mariborskem tednu in ni zamudila najmanjše prilike za uspešno in učinkovito reklamo za naše kraje, ki jih vselej in povsod propagira kot najlepše. Otvorila je lani novo ekspozituro v Št. liju in Dravogradu, organizirala razne izlete, veliko pozornost pa je posvetila tudi vremenski poročevalski službi. Veliko truda je zveza vložila v intervencijo za dosego voznih olajšav P* § 11. železniške tarife za vse kraje njenega območja, ki imajo za to dane pogoje. Brigala se je za izboljšanje prometa avtobusnih prog in železniških zvez.
Mariborska Tujsko-prometna zveza bo tudi v novem poslovnem letu posvetila vso svojo pozornost in vsa svoja sredstva še večjemu razvoju tujskega prometa. Izdati namerava reprezentativen prospekt vseh slovenskih zdravilišč, reprezentativen folderprospekt, pregled letovišč, kopališč in zdravilišč š cenami h’ najpotrebnejšimi obvestili, skupno z ljubljansko zvezo pa namerava izdati pregleden vodič po Sloveniji v nemškem jeziku. Prevzela bo akcijo za organizacijo kolektivne reklame v vodilnih domačih in tujih listih. V Ptuju bo otvorila novo propagandno in potovalno pisarno, v Celju na postaji pa namerava zgraditi kiosk za liste. Izdala bo tudi še smuške karte Pohorja in Savinjskih Alp v tujih jezikih.
Ravnatelj g. Looš je obenem poročal tudi o premoženjskem stanju mariborske Tujsko-prometne zveze. Skupni denarni promet je znašal v pretekli poslovni dobi približno milijon dinarjev. Za nadzorti' odbor je predlagal g. Rodošek razrešnico za celokupno upravo, razrešnico s pohvalo pa ravnateljstvu, kar je bilo soglasno sprejeto. Sprejet je bil s oglasi«* proračun za prihodnje poslovno leto v iznosu 595.100 Din. Prav tako soglasno i6 bila sprejeta tudi sprememba pravil, zaradi katere so bile izločene z dnevnega reda volitve nove uprave, ki bo izvoljen* na izrednem občnem zboru po novih P'’3' vilih.
V imenu mestne občine je nato pozdravil občni zbor podpredsednik g. Žebot-ki je obenem predlagal spomenico, ki naj pošlje zveza banski upravi v zadev* zavlačevanja modernizacije državne ceste Št. Ilj—Maribor. G. Valjak je predlagal, naj bi se zveza nujno pobrigala 23 nove poslovne prostore in apeliral 113 mestno občino, naj bi podprla to stremljenje Tujsko-prometne zveze. G. Lesi3* iz Ruš pa se je zavzemal za uvedbo Ranice na Pohorju med letoviške krajc^2 železniškimi ugodnostmi. Tudi je občn' zbor izrekel predsedniku narodnemu P°' slancu g. dr. Jančiču za njegovo t rile L0 nesebično, požrtvovalno in uspešno delovanje toplo zahvalo. Včerajšnji občo" zbor je dal novih pobud za uspešen r*z' voj in napredek tujskega prometa, ki ,e naša zlata jama.
DaUiiU za sPomenik blag°' mmmmmmmm Dokojnega viteškega kralja Aleksandra J Zedini telja r Mariboru. Pisarna? Mestno poglavarstvo, Poto? ški trg 1, soba št. 6 p
Mariborski »V e čer n Ilc« Jutra
’’	11	'	——i
HkuMmke m MuMke Morite
Konferenca zavarovancev OUZD
Pred tednom je mariborska ekspozitura Okrožnega urada za zavarovanje delavcev sklicala konferenco za delodajalce, o kteri smo že poročali. Sinoči pa je sklicala podobno konferenco zavarovancev Okrožnega urada v dvorani Ljudske univerze z namenom, da jih seznani s koristmi in pomembnostjo socialnega zavarovanja, kakor tudi z načinom uprave in Poslovanja Okrožnega urada. Sinočnja konferenca je bila izredno dobro obiskana so se je razen številnih zavarovancev udeležili tudi mnogi obratni zaupniki in Predstavniki delavskih strokovnih in stanovskih organizacij. Navzoč je bil tudi zastopnik SUZOR-ja bančni ravnatelj g. Lekan, zastopnik OUZD g. Vostnar in tajnik Delavske zbornice g. Čeh.
Obširno in stvarno poročilo o gospodarskem in finančnem ustroju, o socialnem zavarovanju in o poslovanju Okrožnega urada je podal upravitelj mariborske ekspoziture g. Stenovec. Predočil je delavstvu v nazornih izvajanjih pomembnost in koristi, bolniških blagajn ter med drugim naglasil, da delavstvo vse premalo upošteva socialno zavarovanje, ki ga izvajajo Okrožni uradi v prid in blagor delavskega, obenem narodnega zdravja. Nadalje je ugotovil, da iz nerazumljivih razlogov uživa Okrožni urad vse premalo ugleda in uvaževanja kot eminentno važna socialna ustanova. Debate, ki je sledila referatu, se je udeležilo več navzočih zavarovancev OUZD.
Studenške ofe£ nske zadeve
Novi brod pri Mariborskem otoku odseki
Novoizvoljeni studenški občinski svet ^ je sestal te dni k svoji redni seji. Na dnevnem redu je Milo predvsem vpraša-!'je ureditve prevoza preko Drave z bromom in sicer v bližini Mariborskega otoka.
Posestnik Martin Koblar je zadevno že navezal stik z prizadetimi posestniki, ki '^do dovolili prehod preko svojih parcel Pod gotovimi pogoji. Od ceste do pristanišča ob Dravi se bo uredila posebna dovozna cesta, ki bo uporabna za pešce,
Pa tudi za vozovni promet. Te dni bo Posebna komisija baltske 'uprave izvršila °£led na licu mesta.
Na Radvanjski cesti se bo električna napeljava prestavila na sosedne parcele, tar so dosedanji napeljavni drogovi ovi-rali promet. Posestnik Soji.č je dal k te-*nti svoj pristanek in se bodo ob cesti
Novi občinski
NAŠIM NAROČNIKOM!
Današnji številki »Večernika« smo pritožili poštne položnice za vse naše zuna-uje naročnike ter jih vljudno prosimo, da "am naročnino za mesec maj nakažejo takoj prve dni v mesecu, da s tem upravi °lajšajo delo in sebi zasfeurajo redno dobavo lista.
Uprava »Večernika«.
foto fufjdehta?
ležeče hiše oskrbele z električnim tokom.
Nato je sledila volitev posameznih odsekov. V cestni odsek so se izvolili Kreuh, Omulec. Kac, Sagadin, Pregl in Lorber.
V gradbeni odbor: Kaloh, Omulec, Kac in Pregl. Socialn<i in ubožni odsek: Brenčič. Kac. Vrane, Štuhec, Pavalec, Oblak, Kumperščak in Schreiber. Pokopališki odsek: Pušnik, Kac, Habjanič, Oblak in Papež. Odsek za električne zadeve: Spa-ner, Pregl, Sagadin, Pec in Papež. Poljedelski odsek:	Kolnik, Omulec, Pec in
Pezdišek. Sanitetni odsek: Omulec, Filipančič, Komisar in Schreiber. Gospodarski odsek: Pregl, Kac. Brenčič. Kreuh in Papež. Šolski odsek:	Kaloh, Pušnik,
Vrane, Brenčič, Kac in Spaner. Obrtni odsek: Kumperščak, Omulec, Pnpež. Pec in Filipančič.
»Drave« koncert v Rušah (Sokolski dom). Sodeluje .koncertni tenorist Avg. Živko. Dirigira Albin Horvat. Tudi za Mariborčane primerni izlet.
0 tem Ut oitiHi
mornarska sekcija jadranske
. TRAŽE v Mariboru vabi vse odbornike ln elane na važen sestanek, kateri se vrši i ® 3. maja 1936 ob pol 10. uri predpol-ne v restavraciji »Novi svet« v Jurči-Cevi ulici.
Poziv trgovstvu. Posetite v sredo dne “ • L m. predavanje g. prof. Rakuša o ^'»etnosti prodajanja«. Po predavanju Razgovor odnosno debata o predmetu ^°rnjegH referata v svrho eventualnih iz-'remiryjeva!nih oziroma dodatnih predlo-Združenje trgovcev za mesto
Maribor.
Kiuokavaroa, Kinobar od l. maja dalje 'Cjizaeionalen spored: Joe Jarsky, čudo-H It	fin, takten akrobat, Hilde
r uw>n, ekscentrična plesalka, Soaja Ja-^vskaja, Berti Mahi itd. Soildna po-d.^ka, zmerno cene. dnevno od S. ure a*ie koncert.
»Nanos«. Zastava, ki jo bo razvilo dru-
, dne 14. junija, je stara 71 let in
2o'iSn° r°č|K) delo. V četrtek .V), t. m. ob
. " uri si jo pri sestanku lahko vsak ogle-
v' • Razgovor o prireditvi 14. aprila in
d Zn° Poročilo predsednika. V nedeljo,
Vr,e 3- maja izlet k Sv. Djihu na Ojstrem
U'v ^hod 7- avtom ob pol 6. uri na
‘■°xki cesti pri Strmi ulici.
sk1),lK predavanje. Tukajšno augle-
r'ftv° priredi predavanje »Some
<>b >n Fslands« v č*-trtek dne 30. t. m.
ličitV|: ur' v rea'l<i, pritliče levo. Predava
ni« C ,lca an"'l- jezika Miss Oxley. Vstop-ni.
3. r'),lcert »Drave« v Rušah. V nedeljo 1aia ob 15. uri priredi pevski zbor
lz poštne službe. Na poštni urad Šmarje pri Jelšah je premeščena Leopoldina Gsel-man, doslej manipulantka 9. položajne skupine pri ptujski pošti.
Praktični učiteljski izpit na drž. učiteljski šoli v Mariboru, ki se je vršil v dneh od 20. aprila do 27. aprila 1936 pred izpitnim odborom pod predsedstvom direktorja Franca Kadunca, so položili sledeči učitelji-pripravniki:	Burja	Ljudmila iz
Strnkovcev, Cede Amalija iz Pristove, Gajšek Nada iz Tepanja, Hojer kina od Sv. .Ilirija ob Taboru, Kolšek Miran od Št. Janža na Dravskem polju, Kosi Anton iz Beltincev, Miku'ž Stanko od Sv. Pavla pri Preboldu, Novak Tatjana iz Martjancev, Pepehijak Ivan iz Nove Cer kve, Rottman Ervin od Sv. Jurija, Serajnik Ivan s Sladkega vrha, Strnad Ru dolf jz Tinja, Dve kandidatinji ter en kandidat so bili reprobirani.
Posestva gredo iz rok v roke. Posestnica Josipina Gerkman je prodala zasebnici Ivi Wigele parcelo in stanovanjsko hišo v Krempl}-vi ulici 1 za 250.000 di narjev. - Leopold Vehovar je prodal Francu Slavincu parcelo v magdalen skem predmestju za 11.600 dinarjev.
Prve črešnje! so $e danes pojavile na trgu. Prodajale so se po Din 24 za kilogram.
Današnji »mali trg« je bil še precej dobro založen. Kmetje so pripeljali osem voz krompirja in čebule, 3 voze kurilnih drv. 5 voz jabolk in 3 voze lesene in lončene robe. Pri perutnini so bile cene kakor pretečeni teden, kozliči so se pa prodajali po Din 30—60. domači zajci pa po 5—25 Din, drva pa po Din 3—3.50 za kolobar. Jajca po 0.40—0.30 za komad Seno po 50—55 za 100 kg.
Gledališke novice. Priljubljena članica zagrebške opere Erika Druzovičeva, mariborska rojakinja, gostuje v partiji M a delcine v opereti »Ples v Savoyu« v so boto, 2. maja ob 20. uri. Gostovanja te odlične pevke in igralke so vselej napol-
nila mariborsko gledališče ter bo gotovo tudi v soboto hiša popolnoma zasedena. Zato rezervirajte vstopnice! (Tel. 23-82.) — Premiera »Tujega deteta« bo v teku prihodnjega tedna. To delo sovjetskega pisatelja Škvarkina ' pomeni najmočnejši uspeh sodobne veseloigre ter ga igrajo pred vedno nabito polnimi hišami. »Tuje dete« je pisano z redko in blestečo duhovitostjo ter z vedrim in pristno ruskim humorjem. Vsekakor bo delo dostojen zaključek letošnje dramske sezone.
Največjj okultist in iluzionist g. Retta v Mariboru. V veliki Unionski dvorani bo jutri v četrtek zvečer nastopil svetov-noznani magik, iluzionist in jasnovidec g. Retta s svojo ženo go. Fatturo. G. Retta bo predvajal senzacionalen program okultnih in zabavnih točk naj večjega stila, s katerim se je proslavil po vsem svetu. Ker še nekaj podobnega naš Maribor ni videl in doživel, bo jutrišnji nastop g. Rette prav gotovo senzacija dneva, ki si jo bodo Mariborčani ogledali polnoštevilno. Vstopnice dobite pri blagajni v Unionski dvorani.
Lovski blagor. V lovišču Sv. Križ nad Mariborom je danes ustrelila gospa Trpin, soproga trgovca Ivana Trpina, krasnega divjega petelina. Čestitamo!
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Sirakova in Vidmarjeva lekarna, jutri v četrtek pa Minafikova in Savo-stova.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi:	Nobene bi-
stvene spremembe.
Včerajšnji mariborski sejem za živino ie potekel v najlepšem redu. Vsa živina na sejmu je bila razdeljena na kmetsko in trgovsko živino. Potreben red je vzorno vzdrževala policija in se ni pojavil na sejmišču niti najmanjši incident. Dogon živine je bil izredno dober. Kar je bilo prvovrstne kmetske živine, zlasti pitanih volov, so se vsi prodajali po 4.25 Din za kilogram žive teže. Cen na današnjem sejmu so se striktno držali tudi trgovci z živino. Le nekaj prekupčevalcev iz Slovenskih goric in okolice Ljutomera je bilo. ki so ponujali prekupčevalsko živino za nizko ceno.
Na podlagi razpisa plakata za letošnji »Mariborski teden« je prejela uprava preko 50 osnutkov iz vseh delov države, kakor tudi iz inozemstva. Osnutki bodo prihodnji teden v spodnji kazinski dvomili razstavljeni, nakar se že danes opozarja cenj. Občinstvo.
Ljudska samopomoč v Mariboru je imela minulo nedeljo svoj redni občni zbor za poslovno leto 1935 po delegatih v navzočnosti vladnega komisarja g. dr. Bano Milana iz Ljubljane. O delovanju minulega leta so poročali načelnik g. dr. Ivo Šorli, kakor tudi ostali funkcionarji, lz njihovih poročil posnemamo, da je imela Ljudska samopomoč v vseli oddelkih 8849 članov, ki so bili zavarovani skupno za Din 67,460.000. Blagajniško poročilo izkazuje na prometu čez 35 milijonov dinarjev; na pogrebninah in podporah se je izplačalo Din 5,718.949. Bilanca koncem leta 1935 izkazuje na aktivah Din 4.880.620.34, katerim stojijo nasproti pasiva v znesku Din 59.945.25. tako da je znašal nezervni fond Din 4,820.666.09. Zvišal se je torej za Din 1,273.904.33. Pravila so sc deloma spremenila, bistveno samo glede znižanja dajatev, ki se je določilo. začasno do prihodnjega občnega z tora po predlogu zavarovalno tehničnega strokovnjaka za vse člane enakomerno za 30%; s tem se je dosedanji način zni-ažnja pogrebnine povprečno omilil.
Obrtni tečaji. Rokodelski mojstri, pomočniki, izjemoma starejši vajenči, ki želijo obiskovati enega izmed tu navedenih učnih tečajev, naj to javijo takoj pisarni obrtnozadružnega nadzorništva na sre-skeni načelstvu. Avtogeni varilni tečaj v Mariboru se :bo vršil pod že znanimi pogoji skozi 10 dni z dnevnim štirinrnim teoretičnim in štiriurnim praktičnim poukom. Najmanjše število udeležencev 25. Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Mari boru se bo vršil v večernih urah. trikrat tedensko po dve uri, skupno skozi 40 učnih ur. Predavanja predvidevajo enostavno in dvostavno knjigovodstvo, spis-je. kalkulacijo in menično pravo. Zahteva se istotako najmanj 25 udeležencev. Učni tečaj za prikrojevanje damskih oblek v Mariboru se bo vršni skozi okroglo 100 ur, v poletnih mesecih, po izbiri udeleženk v dnevnem ali večernem času,
REPERTOAR.
Sreda, 29. aprila: Zaprto.
Četrtek, 30. aprila ob 20. uri: »Direktor Čampa«. Red A.
Petek, 1. maja: Zaprto.
GRAJSKI KINO. Samo še nekaj dni Hans Albersov velelihn
»HOTEL SAVOY«.
Od četrtka dalje tirace Moore v sijajnem nemškem velefilmu »Noč ljubezni«.
Kino Union. Danes sijajni velefilm zabave in petja, ljudska veseloigra »Marta« (Poslednja roža).
toda vsaki dan tri do štiri ure. Mojster-ska izpitna predavanja v Mariboru se začnejo v prvi polovici meseca maja in se vršijo v večernih urah. tako da se udeleženci iz pragerske smeri lahko po predavanju še isti večer z vlakom vrnejo. Tečaj je brezplačen za udeležence. Število učnih ur 40. Zahteva se najmanj .50 udeležencev. Učni tečaj za računstvo in geometrijsko risanje v Mariboru se bo vršil, če se prijavi zanj najkasneje do 10. maja najmanj 25 udeležencev.
Ljubezen in palica. Ko je včeraj popoldne šla iz neke tovarne na Teznem delavka Jožica K., jo je pri vratih počakala njena znanka 261etna delavka Katarina R. Katarina je udarila s palico Jožico tako močno po glavi, da se je reva zgrudila na tla in omedlela. Jožici je priskočil na pomoč neki delavec in jo prenesel v vratarjevo sobo, kjer je čez nekaj časa prišla k zavesti. Ko so se orožniki zvečer zglasili pri Katarini, jim je povedala, da je pretepla Jožico zato, ker ji je prevzela fanta. Jožica bo ljubosumno Katarino tožila.
Stojalo za kolesa so našli organi mestnega tržnega nadzorstva danes zjutraj na stranišču na Glavnem trgu. Bogve, kdo je bil tisti, ki je omenjeno stojalo, ki ga imajo pri mestnem tržnem nadzorstvu tjakaj odnesel.
Napaden, nato še oropan. Preteklo nedeljo je skupina fantov v Limbušu napadla 341etnega delavca Jurija Gobca, ko se je vračal iz nekega vinotoča. Napadalci so ga z noži pobili na tla. Nesrečnež je zdobil 7 zabodljajev. 4 v glavo, tri pa na obeh rokah. S koli pa so Gobcu prizadjali po vsem telesu zelo hude poškodbe. Ko je ležal nezavesten na tleh, so ga napadalci še izropali. Vzelj so mu uro. klobuk, nekaj denarja in vse, kar je imel v žepu. Napadalce so orožniki že prijeli. Poškodovanec se zdravi v tukajšnji bolnišnici.
Vino jima je dišalo. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil danes dopoldne 231etnega delavca Ferdinanda Slamerška na štiri mesece strogega zapora, 2Metnega viničarja Ernesta Janžekoviča pa na tri mesece strogega zapora, ker sta v noči na 12. februarja t. I. vlomila v klet posestnika Mirka Valentinčiča ter odnesla okoli 100 1 vina.
JUGOSLOVANSKI TOURING KLUB
nam javlja: Nemška carinska oblastva so z raznimi izjemnimi merami zelo olajšala carinske formalnosti in policijske predpise za mototuriste, ki nameravajo za časa olimpijade v Berlinu posetiti Nemčijo. V času od 25. julija do 16. avgusta motornim vozilom za začasen n voz v Nemčijo ni potreben niti triptik niti karnet. Mesto tega dobi inozemski mototurist na nemški meji ineko olimpijsko carinsko izkaznico, za katero plača RM 1.—. Ta olimpijska carinska izkaznica velja samo za enkratno potovanje, in sicer za uvoz v času od 25. julija do 16. avgusta, za- zopetni izvoz pa najdalje do 16. septembra 1936. Tudi glede mednarodnih policijskih dokumentov so vpeljane znatne olajšave. Inozemski mototuristi ne morajo imeti mednarodnih policijskih dokumentov, temveč se jim v 'Zgoraj omenjenem času priznavajo nacijonalni policijski dokumenti. t. j. nacijonalna prometna knjižica in nacijonalni vozni Ust. Sicer potrebni legalizirani nemški prevod teli dokumentov v navedenem času tudi ni potreben. Nacijonalna registerska plošča in označba domocilne države morajo biti seveda 1 dobro vidni na zadnjem delu motornega vozilu.
EVGENIJ SABA'NOV:
tkašcmutie	UaHama
ROMAN
»Končno,« je vzkliknil Gal in jo pritisnil k sebi. »Zdi se mi, da se bo vse srečno izteklo, bolj srečno, kakor smo pričakovali. Peljemo se v novo življe nje, ki ga ne bomo ustvarili samo sebi, ampak vsemu človeštvu. Morda je vendarle še čas, da preprečimo blazne naklepe dr. Evarista in tvojega očeta. Ako bo človeštvo spoznalo, da napad ne velja le eni sami državi, enemu samemu narodu, se bo nazadnje vendarle strnilo k skupnemu nastopu in obrambi. Zmaga bo potem gotova in lahka.«
»A kaj bo z njim?«
»S kom?«
»Z mojim očetom.«
»Treba ga bo rešiti, ako bo mogoče.«
»To morava storiti. Prepričana sem, da živi popolnoma pod diktatom doktorjeve volje in ni prav nič drugega kakor brezmočni medij.«
»Samo ako bodo hoteli tudi drugi to verjeti?«
Dokazala jim bova.«
»Razen tega je pa še neko vprašanje: Kako rešiti profesorja in doktorjevih krempljev?«
»Kako...«
»Da, to bo težje kakor vse drugo. Dr. Evarist se ne bo vdal. Sprejel bo boj, ako bo treba, tudi z vsem svetom.«
»Potem bodo Maklen napadli...« se je prestrašila Apolonija.
»Prav gotovo.«
»In ubili tudi njega?«
»To ne bo tako lahko, ako ga bo branil dr. Evarist. Maklen je trdnjava, kakršne na svetu še nikoli ni bilo in je druge še vedno ni. Z navadnimi bojnimi sredstvi mu nihče ne more do živega.«
Inženjer Gal se je ozrl v globino. Letalo je brzelo v veliki višini nad gozdovi. Maklenski grad je bil že daleč zadaj. V žaru solnca se je blestel v svoji časti belini kakor bel labod na vodni gladini. Njegova okna so živo žarela.
»Glej,« je dejal Apoloniji, »kako se vedno bolj oddaljuje to čudaško gnezdo, v katerem sem preživel lep kos svojega življenja.«
»Ti je hudo, ko ga zapuščaš?« »Nikakor, moja najdražja. Vendar bil je kotiček mojih mladeniških let in kraj, kjer sem našel tebe. Dasi bežim iz nje-
Iga, bo vendar vedno, do konca dni zapisan globoko v moji duši. Ljudje smo pač taki, da se težko poslovimo celo od ječe. Sčasoma zrastejo med nami in med njo neki tesnejši odnošaji, čeprav jih sprva niti opazili nismo. Prepričan sem, da je tudi zločincu hudo, ko ga pomiloste in mu nenadoma povedo, da bo moral izprazniti svojo celico, tisto celico, katero je prej sovražil in jo preklinjal.«
»Da, morda je res tako,« je pritrdila Apolonija. »Ljudje smo čudna bitja, ki se nikoli ne morejo prav do dna spoznati.«
So navdajale tudi pilota Bonifacija Urbana take misli? Kdo ve. Nazaj na Maklen se ni oziral. Vodil je letalo v smeri, ki si jo je bil izbral in hitel, da bi prišel čimpreje iz maklenskega območja, v svet, med ljudi...
Kmalu so se prikazale v globini pod letalom prve hiše selišč, nato vasi, trgi in manjša, podeželska mesta.
»Rešeni smo,« je vzkliknil pilot. »Rešeni smo,« sta ponovila Apolonija in Gal.
Kakšna čustva! Dolge mesece je bila misel na beg iz maklenske ječe samo sen, lep sicer, a skoraj popolnoma neverjeten. Apolonija in Gal sta ga sanjala ponoči in podnevu. Njuni mladi, izmučeni duši sta hrepeneli po tistih svobodnih daljah, ki so se širile tam za gozdovi in
gorami ... In sedaj leže te dalje v resnici pod njima. Gledata jih in nič več niso to samo sanje.
»Moj ljubi!« je vzkliknila Apolonija in se oklenila inženjerja.
»Moja najslajša!« je zajecljal in jo P°" ljubil.
»Tako sem srečna.«
»Tudi jaz.«
»In vendar, kaj bo z očetom?«
»In kaj bo z nami vsemi?«
»Hiteti bova morala. Rešiti nama h') velike in težke naloge.«
»človeštvo kot celoto.«
»Kakor dva nova odrešenika.«
»Da, zares.«
Znova ga je objela in poljubila, on Pa se je ozrl v globino in dejal:
»Na obzorju se že rišejo konture našega mesta.«
* Tudi pilot Bonifacij Urban jih je videl. Bližale so se in večale, kakor se je večala brzina motorja v letalu. Naposled so postale že čisto razločne. Še neka! minut, in letalo je že zakrožilo nad bučnim mestom in se nato brez hrupa, elegantno, kakor vitka ptica, spustilo na letališče skoraj tik pred poslopjem leta* liščne uprave. Nenavadni aparat je P‘rl' vabil k sebi vse, ki so bili v bližini. Šf preden so inženjer Gal, Apolonija in pilot Urban izstopili, so bili že obdani od kopice radovednežev, skozi katere seje preril poveljnik letališča.
(Hm v svet
A&esuai tu duut-duui
RIM, 28. aprila. Maršal Badoglio zbira material, da bi dokazal, da Abesinci še naprej uporabljajo naboje duni-dum, ki povzročajo strašne rane ranjenim laškim vojakom. Na severni fronti so doslej zbrali preko 2000 nabojev dum-dum, ki so deloma britanskega fabrikata. Tudi na južni fronti so se našli naboji dum-dum. Ranjenci, ki prihajajo v laške bolnišnice v Modagiscio, radi tega silno trpijo. Badoglio zbira ves ta material, ki se bo baje poslal s protestno noto v Ženevo.
ftUMGski uotittoi izidi
PARIZ, 28. aprila. Havas poroča o izidu nedeljskih volitev:	Levičarji:
radikalni socialisti (Herriot) 21 mandatov (—4), neodvisni socialisti (De Monzije) 3 (—3), socialistična zveza (Deat) 5 (+1), združeni socialisti (L. Blum) 23 (—4), komunisti in komunistični disidentje 10 mandatov (+4); centruin: republikanski levičarji (Flandin 23 mandatov, neodvisni radikali (Eynac) 19 (—2(; desničarji: republikanska zveza (Marin) 57 ( + 10), ljudski demokrati (de Ribes) 8 (—2) mandatov.
SkOtUui
Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo ob 15.30 bo prvenstvena tekma Hermes (Ljubljana):SK Železničar. Predtekma SK Železničar rez.:Slavija (Pobrežje). (Poskusna tekma).
Pričetek finalnega tekmovanja za pr. venstvo LNP. V nedeljo 3. maja se bo odigralo prvo kolo v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP, in sicer bo drugo-plasirani v mariborski skupini Čakovcčki SK nastopil v Ljubljani proti SK Ljubija na, SK Železničar pa bo meril svoje moči z drugoplasiranim ljubljanske skupine, to je z SK Hermesom. Dočim je izid ljubljanske tekme precej jasen, >2 rezultat mariborskega srečanja popolnoma negotov. Hermes je v zadnjem času dosegel nekaj lepih uspehov ter ined drugim proti ASK Primorju v prvenstveni tekmi igral neodločeno. Ali so Hermežani zares tako lepo napredovali, ali pa je ljubljanski nogomet nazadoval, to bomo imeli priliko videti v nedeljo 3. maja.
^/1
KONKURZI IN PRISILNE PORAVNAVE.
Društvo industrijcev In veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 15.
aprila 1936 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta):	Otvorjeni	konkurzi: v
Savski banovini I, v Primorski banovini 1, v Brinški banovini 1, v Zetski banovini 1, v Dunavski banovini L Razglašene prisilne poravnave Izven konkurza; v Dravski banovini 1, v Savski banovini 5, v Drinski banovini 1, v Dutiavski bano-
vini 1. Končana konkurzna postopanja: v
'Dravski banovini 4, v Drinski banovini 2, v Dunavski banovini 5, v Moravski banovini 1, v Vardarski banovini 2, Beograd, Zemun, Pančevo 5. Potrjene prisil ne poravnave: v Dravski banovini 5, v Savski banovini 1, v Vrbaski banovini 1, v Primorski banovini 1, v Zetski banovini 1, v Dunavski banovini 1, Beograd, Zemun, Pančevo 1.
Mesne cene na mariborskem trgu. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8 do 10 dinarjev, volovsko meso II. vrste 6 do 8, meso bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10. telečje meso II. vrste 5 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 12 dinarjev.
Mariborski živinski sejem. Na sejem dne 28. t. in. je bilo prignanih 569 glav živine, in sicer 15 konjev, 15 bikov, .126 volov, 394 krav in 19 telet. Prodanih je ‘bilo 310 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli od 3.50 do 4 Din, poldebeli voli 3 do 3.50, voli za rek) 3 do 3.50, biki za klanje 2.25 do 3, klavne krave debele 2.75 do 3, plemenske krave 2.55 do 3, krave za kiobasarje 1.75 do 2, molzne krave 3 do 3.80, breje krave 3 do 3.75, mlada živina 3.50 do 3.80, teleta 4.50 do 5.50 Din.
silci na slovesen način proslavili svojega patrona sv. Florijana. Ob 9. uri bo v cerkvi sv. Jožefa maša, ki se je udeležijo studenški gasilci.
Nad plakati se znaša. Te dni so se pojavili po studenških ulicah umetniško izdelani lepaki za sokolski pokrajinski zlet v Subotici. Očividno to ni bilo všeč nekemu ključavničarju drž. železnice, zato nh je pridno trgal. Kakor smo izvedeli, je dotični subotiški rojak, ki je bil nameščen v delavnicah drž. žel. v Subotici, pa so k-i premestili v Maribor. V zadevi bo spregovorilo še sodišče.
božično razstavo ročnih del in otroško maškerado.
tifivire
Človekoljubno delo ptujskih žena. Podružnica Kola jugoslov. sester v Ptuju je imela te dni svoj redni letni občni zbor. Iz poročil funkcijonark je posneti, da je društvo delovalo zelo marljivo in se je ravno v današnjih gospodarsko težkih časih zavedalo svoje naloge in posvečalo vso skrb v prvi vrsti ubogim šolskim otrokom in starim revnim ženicam. Za dobrodelne svrhe je izdalo tekom inini-lega poslovnega leta Din 29.688. Največje izdatke je imelo društvo ob božičnici, ko je dobilo 376 otrok obleko in obuvalo ier 75 starih ženic zavitke s špecerijo. Tudi med letom je ustreglo društvo raznim prošnjam ter pomagalo, kjer je bilo potrebno. — V kritje svojih stroškov je priredilo oljčni dan, tombolo, koncert malih harmonikarjev v parku, japonski večer,
tUufiee k HlaceuB&ga
Vojaška vest. Premeščen je iz Marefl-berga v Gospič vodnik 1. voda 66. P1"0' granične čete pešadfskj poručnik gospod Velko L j uš ti na. Obenem s premestitvijo je bil imenovan za komandirja čete-Gospod Ljuština, ki je bil tu zelo priljubljen, zapusti Marenberg po L maju. 2 njim odide tudi njegova soproga, ki ie bila uradnica na tukajšnji pošti. Gospodu Ljuštini želimo v rodnem mestu mnogo uspehov. — Za vodnika v Marenberg11 pa je imenovan poručnik gosp. B o m a-štar Vladimir, do sedaj pri 45. pešpolk11 v Mariboru.	'
Te dni so v Dravogradu pokopali starešino oddelka finančne kontrole pregRd nika gosp. K a p u n Hinka, ki je dolgo časa služboval kot preglednik v Marenbei'-gu. Gospod Kapun si je v duševni raztresenosti s strelom iz revolverja sam vzel življenje. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Ta vest je vzdramila ves trg, kajti vsi so poznali g. Kapunu kot vestnega uradnika.
Mali o
Razno
VINO LASTNEGA PRIDELKA
od 10 litrov naprej dobite v Vrazovi utici 9, pritličje, desno.	20S8
POZOR!
Izdelovanje srebrnih in zlatili predmetov, predelave in popravila vsakovrstnega nakita, kakor graviranje po najnižjih cenah. Nakup zlata In srebra po najvišjih cenah. — Aloj/, Bučar, Slovenska ul. 28. 2083
Službo
Ljudska univerza. Jutri v četrtek, dne .30. t. m. bo zadnje predavanje v tej sezoni v Ljudski univerzi. Predaval bo g. LIntner o čudežih narave. Predavanje bodo pojasnevale lepe »kioptične slike. Po predavanju bo občni zbor za leto 1936.
Prihodnjo nedeljo bodo studenški
MILOSTIVA!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje shrani krznar Semko, Gosposka ul. 37. Obenem ga za polovično ceno poprav) in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu.	1965
Službo dob!
Iščem sposobno in čedno NATAKARICO.
GOSPODIČNA
zmožna vseli pisarniških del, išče službo. Ponudbe na upravo »Večcrnika« pod »»Spretna strojepiska«.	>084
Sobo odda
Oddam opremljeno, siparira-no, solnčno SOBO.
Sodna 25. vrata 3.	?089
SOBO
z dvema posteljama oddam. Rotovški trs 8-1, nadstr. des-!!£L_______. 	2082
SOBO S HRANO
oddani. Vrbanova 28. pritličje. desno.	2077
Posest
STAVBENA PARCELA
_ naprodaj proti Ptujski cesti jua Teznem, nr Din 2.—. Vpra ša se pri gospodu Ješovniku,
Kupim
Kupim dve dobro ohranja' OMARI
in 2 postelji. Naslov v iU>iab
Večcrnika«.
Stanovanje
SPREJMEM GOSPODA
na stanovanje In hrano, svobode 1, nad mlekarno 2091
Trg
najboljše sredstvo z« rast ze ^ njav«. Pognojite toraj z n11 vrtove, travnike in polja-Glavna zaloga tvrdka
Andraschit*
Mari jor
gu- Vprašati v Grajski kleti. 2094 1 Brezje štev. 3, Pobrežje. 2086
Kupujta »vol« Pf trabKIne pri n«»,r inaarantll*1 _
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborsko tiei-irm d. d.. Pred'
stavnih STANKO DETELA, vsi v Mariboru.	‘