n I List 11. Tečaj L r I ne I Izhaj pošti sak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld kr za pol leta 1 gld. 75 kr, in za četrt leta 90 kr po prejemane pa za celo leto 4 gld za p leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema pravništvo v Blasnikovi tiskar vrsto za enkrat 8 ki ki 12 kr., za trikrat Ogl 5 kr. (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic u v Ljubljani 11. marca 1892 M.........................................................i".....................'' 7 "' '" Deželna avtonomija in Slovenci. Zadnjič smo mi v svojem članku spi o tej stvari. Povedali smo svoje nazore, ne da bi koga hoteli Danes jih tukaj ne bodemo prerešetavali, ker take stvari sedaj nimajo nobene vrednosti več, in so taki nasveti bili sploh mogoči le ob začetku parlamentarizma, ko še nikdo ni vedel, kako se bodo stvari razvile. Mi smo to omenili, da vsakdo lahko spozna, da je pokojni Bleiweis ravnal svojo politiko po razmerah in da ni torej neumestno trditi, da bi on še dandanes bil federalist. Sv žaliti je pr došel je Niti nobenega z imenom imenovali nismo politiko bil gotovo uravnal tako, kakor bi bile za tem gotovo vodila najboljša misel Na naš članek htevale politične razmere. odg od str od katei smo pač naj Pokojni Bleiweis je tudi bil prvi, ki se izrekel manj pričakovali. Najstareji dnevnik se je spravil cez nas. Danes, ko to pišemo, imamo pred seboj pi za zjedinjeno Slovenijo. To je pač vse kaj druzega, nego so sedanje dežele. Temvečja avtonomija se sedaj da po- članek pa pi pr katerega je ponatisnil Radi pristavek počakali našemu članku, sameznim deželam, tembolj se ločimo Slovenci v posa-da bi imeli ves meznih kronovinah in tembolj se oddalimo od zjedinjene odgovor pred seboj Iz telmičnih okov pa ne moremo Slovenije. povekšanjem deželne avtonomije koroške, ker bi sicer naš odgovor ne mogel priti še v to številko kranjske in štajerske Slovence zopet naredimo le za Ko- in bi se apoznil za cel teden ker naš list izhaj rošce, Kranjce in Štajerce. Bleiweisu je bilo geslo, jeden pot na teden. Ta čas bi se pa st morda že našemu narodu zagotoviti pravice, nekoliko pozabila pravega pomena. odgo bi zator ne mu gredo, ali fede-mel več ralizem mu je bil le sredstvo, po katerem se je nadejal n Narod trdi da bi se pokojni Bleiweis v grobu to doseči. Tedaj ko tem obrnil, ko bi bil čital naš članek očitati, da se ne držimo več programa pokoj slovenskega naroda. kakor g nam mere precej drugačne, nego pokojni Bleiweis deloval, bile so raz- so dandanes. Vsi prijatelji ospodom Nam je ravno tako dobre ednikom „Slovenskega Naroda očeta Slovencem so tedaj bili federalisti, vsi naši nasprotniki Centralizem je tedaj da so se pa strogo držali centralizma, bil jednacega pomena s sovraštvom do Slovanov Cehi pokoj Bleiweis bil federalist. Toda tedanji federalizem so tedaj se tako strogo držali federalizma, da še na se nikakor ni popolnoma skladal z deželno avtonomij To ve vsakdo'kdor je pazno čital „^ od 18G0 do Dunaj v državni zbor priti niso hoteli. Posebno pomen da tedaj štajarski Nemci niso bili tako na je pa 1870 leta Tedaj se je v našem listu marsikaj pripo- sprotni Slovanom, nego so pa sedaj Ko so se sno ročalo, kar se ne str tudi dandanes iz n^ ija z deželno avtonomijo in kar bi odnih ozirov nikdo ne priporočal. Tako se Ö ilo ob osnovi nekake notranje Avstrije kateri bi pripadale Primorska, Kranjska, Koroška in Sta ierska. Taka deželna skupina bi bila pač vse kaj druzega vale prve čitalnice na Štajerskem, so Nemci radi prihajali v slovenske kroge, ali vsaj nobenega posebnega sovraštva še niso kazali: iJajvečji nasprotniki Slovencev na Štajerskem in Koroškem so tedaj bili birokratje. Naravno je, da tedaj marsikdo se nadejal, da bode mogoče z dežele in bi že zaradi njene velikosti Nemci v prijateljstvu živeti. Sedaj je pa nasprotstvo proti nego so posamične morala imeti večjo samoupravo. Da bi pa osnova take skupine sedaj ne bila več umestna, to je še lani ali predlanskim, dobro ne vemo . kdaj, dokazoval „Narod" sam. Slovencem zašlo že v:vse sloje štajerskih koroških Nemcev. Naravno je torej, da je sedaj deželna avtonomija nejša nas Slovence. Poprejšnje čase so češki Pa še več druzih tacih tov je bilo tedaj v „Novicah in dunajski Nemci veljali za nespravljive centraliste, ali <_j M \ • I 1 k §6 dandanes so pa koroški in štajerski Nemci še mnogo ne-strpljivejši in zatorej imamo po pravici večji strah pred Gradcem in Celovcem, nego pred Dunajem. sam in to ne jedenkrat zagovarjal baš iste nazore, kakor smo jih mi razvili in torej pobij v pi vrsti sebe ako se ra še marsikaj druzega se je s tistega časa poteguje za deželno avtonomijo. Mi dosedaj menilo Mnogi Nemci so zapustili centralizem ali pre-vsaj nismo imeli časa, „Slovenskega Nai 9 pregledali vse poslednje letnike niso tako navdušeni zanj, nego so bili nekdaj. Velik del št. 4 letnik zjedinjene levice, ves nekdanji nemški klub se drži lizem popolnoma nemškonarodnih načel in zmati sedaj člank pise Narod v vodnem centi govoreč o Lichtensteinovem načrtu novega šol- bolj za postransko stvar ril elementi dobivaj prejšnji vedno večji vpliv in zatorej centralizem zgublj pomen. Na Dunaju samem pa stopajo na dan življ niso več tako sovražni Slovanom. skega zakona: „Največja napaka tega načrta je pa, da se Mi d a j e Slov ki Mnogi protisemitje so i k a k a k odi blast deželnim z bobrom ne moremo želeti, e v a 1 i v G r a d c i. Trst o Pi se že izjavili, da žele prijateljstvo s Slovani. Važna mena se je pa zgodila tudi na Češkem. Češki poslanci obeh strank n v Celovci. Mi vemo, da so se dotične določbe zategadel t da zanj Dunaj To pustili so pasivno politiko in prišli na je dogodek, ki ni mogel ostati brez vpliva na vso avstrijsko notranjo politiko. Najboljši zagovorniki federalizma so bili dolgo let raje glasovali Čehi nli Poljaki, •vi si žele večje avtonomije, da prej pridejo do svojih prav, poslednji bi pa potem ložje zatirali vzele v Prvi Rusine. Po Galic latinstvo. bi ložj ili poljst k in k t z njim se vtem kaže, navdu konservativni veleposestniki, da baš pri konservativnih ;enje za federalizem in star Ali o žiru ne vjemajo s slovenskimi." sedaj se pa že št 9 eleposeštnikih pojema zgodovinske pr omenjenega letnika piše pa 6 pet o šolski predlogi: „Mi mislimo Nar lih Grof Clam-Martinic in somišljeniki so pomrli ali mlaj rod pa ni več tako navdušen za prejšnje nazore. kdor ljubi bode glasoval res s m narod slovensk ne zakon, kater naše brat na povedanega se vidi, da se v notranji avstrijski politiki vrši neki prevrat, s katerim moramo tudi mi Slovenci računati. Centralisti in federalist! zginjajo s pozorišča in na njih mesto stopajo čisto nove stranke, osnovane na čisto rodnih, narodno-gospodarskih ali pa socijalnih načelih škem. Štajerskem, v Istri in Trst 1 milosti dež ugodna zborov za Čeh 1 zb o povek Ravno tako oblast dežel n e - na- za Italij na Moravskem in Šlezkem n a T i 1- o 1 s k e m To bi se posebno Dokler ralci skoro Auerspergov Zatorei je živel pokojni Bleiw ves čas imeli večino v državnem zbor čutilo, ko bi prišla na krmilo kedaj nam nasprotna vlada, so nemški libe- Vsakdo se še spominja, da smo celo na Kranjskem imeli Za vlade so imeli celo dvetretjinsko večino. nam nasprotno večino. Se celo na Češkem se lahko godi ej se ne čudimo, če bivši vodja Slover zaupanja v državni zbor. Ali od tedaj so se ni imel da si Nemci zopet večino pribor pr Malo nižje pa azmer že zopet: „Deželni volilni redi so tudi taki d se ne da lah k b precej premenile. S spremembo volilnega reda za češko veleposestvo se je za zmiraj vzelo nemškim liberalcem C e m IZ Zat t i ' n j i h m precej poslancev Sedaj so azmere v državnem zbor se mi zak eklo p a m e t n e j s e m ne dajo večje p z no To take da naši. nasprotniki brez podpore kake slovanske stranke skoro pa gotovo ne. želnem zboru predlagali podpirati liberalizem. Da so nemški liberalci kaj tace več večine dobiti ne morejo, trdne večine bi si, ker se pr nic ne čudili, mislili so v štajerskem, koroškem in isterskem de h oče j državnem zboru zgubili večino, šole na darijo trdil. pa naši nasprotniki lahko neomejeno gospo- rokah sak način, kolikor se pa da so SI Vsak nepristranski sodeč človek bode sedaj Da bi da so razmer pr za nas Slovence v državnem zbor konservativce izmislili ta predlog, pa nalašč vsprejeli v načrt nekaj konser obdržati v svojih preslepili odnejše, nego v deželnih zborih vativnih določeb. k at bodo v deželnih zb dil Očita nam „Slovenski Narod," da smo razvili čisto Da hoče nam zdi kar pa konservativci kaj taceg nov program. To je pač laskavo za nas. čudno Ker Ker SI pa lažiliberalizem ne želimo da vendar ne maramo prisvajati tujih zaslug, tudi tukaj na- blagostanje ki spodkopa tudi odno-gospodarsko m neti ravnost povemo, da ideje, katere smo razvili niso izključno naše. Podobne misli bi našli v slovenskih listih prepir mei odnostmi še prišel do veljave, ne moremo dovolit kedaj že od 1870. do 1875 leta ej krenit s p o m v • deželnih zb Pr nam bodemo navajali in to iz dveh uzrokov ne. niso pri rokah listi iz tedanjih časov in jih torej .do slovno navajati ne moremo, potem so pa tedanje razmen Ali mi dotičnih glasov ne po naših mislih za nov šolski zakon bod v • je p dežel borom n e Zato dajal mejo bile vse dr tedanje glasove in zatorej ne gre sklicevati se na glasovati naši poslanci ne z narodnega, ne z verskega stališča." Sploh se je Liechtensteinov predlog v „Narodu" Rekli smo, da smo najmanj pričakovali ugovora od ffom, da se njim azširi n Slovenskega Naroda m zakaj? Zato ker je baš ta list Tako v neštevilnokrat pobijal z razlc deželna avtonomija, kar bi bilo pogubno za nas Slovane .108 in 109 omenjenega letnika in več druzih \ mnogobrojni članki gotovo niso prihajali od Bili srno se namenili o tej stvari obširno'govoriti, jednega samega pisatelja zanje dobro vedelo tudi temveč od več in odločilno vodstvo gotovo je omenjenega ali ko se „Narodov" odgovor ni posebno posrečil, tudi mi hočemo stvar hitro dokončati. « Slov. Narod" nam očita, da smo pojme pomešali. To očitanje pač zadeva zaradi tega bil nasprotoval razširjenju de- prej njega, nego nas, ko je federalizem, za katerega so lista. Tega si tudi ne moremo misliti, da bi „Slovenski Narod" želne avstonomije, da je mogla pobijati versko šolo. Mi se potegovali v začetku parlamentarne dobe naši zastop- imamo voditelja tega lista za dovolj moškega, da bi ne iskali niki, vrgel v eden koš s sedanjo deželno avtonomijo. Kako ska šola ne ugajala, je bil v zadregi s svojim odgovorom, najbolj dokazuje to, nas vitez Schmerling s cen- takih izgovorov; ko bi jim samo bi naravnost povedali svoje mnenje. Vseh teh glasov pa da se sklicuje na to, da ne bodemo navajali kei naš list nima toliko prostora, tralizmom zatiral. Ni treba praviti, da so sedanje razmen vse druge nego so pa bile pod Schmerlingom. Leta 1867 v kakor kak dnevnik. Le to naj še omenima, da se „Narodu" trdilo, da slovenski poslanci za Liechtensteinov predlog ne smejo glasovati, če bi se tudi v njem dolo- so se temeljito premenile, dobili smo novo ustavo z znanim XIX. članom. To je gotovo važen faktum, ki bi čilo, da je materinščina učni jezik v šoli, ker bi žftlni zbori utegnili s svojimi ukrepi d e- se ne smel prezreti in ljudmi, ki take dogodbe pi se zirajo, je seveda vsaka polemika težavna N vendar vse spriditi. Deželna avtonomija weisa, Goste in Tomana bi bil pač tudi z mir I Blei- vestjo vendar ne more tako dobra biti, če se „Slov. lahko opustili, ker tedanji časi so bili sedanjim pač Narod" nj enega razširjenja tako boji, kakor malo podobni. Sicer je peklenšček križa. 99 tudi gor omenjenega letnika „Narod avnost piše, da so Poljaki n a tališ postavljali preprečili i z v r š e n j nosti, zopet torej ra Čehi S tem deželne a so se ton o mij d j e d n a k o p to, kar smo mi pisal samo z drugimi besedami. Ves tisti članek le naperjen proti deželni avtonomiji in laša da jedina ešitev za avstrijske Slov če popustimo vse druge težnje in zlasti one, ki se tičejo deželnih pravic in se postavimo strogo na stališče ustave. 294 št. omenjenega letnika nahajamo zopet iste nazore in zopet se dolži državno- zborska večina, da je zakrivila, da se ni iz vela ustava, ker je stvar potiskala v deželne zbore. 246. številki XXIIL letnika zopet, da se mi Slovenci z a deželno avtonomijo ogreti n e moremo in ne smemo. Še lepo število druzih člankov se dalo navesti, v katerih je slovenski najstarši dnevnik pisal proti deželni avtonomiji, pa tudi na druzih mestih se še nedavno dosledno boril proti njej Slovenski Narod članek, jeli dotičnik star želi ali vedeti, kdo je pisal nas mlad Navedli smo več člankov, v katerih je „Narod" pobijal tudi deželno avto Mi ne vprašamo dotičnika, ali bolje rečeno do nomijo. tičnikov, ki so pisali te članke mladi ali pa sivolasi ä; mozje za to ojstn list je nam vse naj bodo jedno. Zadostuje nam da so dotični članki bili v n Narodu in proti n im da Nam dosedaj niso njegovi vodje se za Peter ali Pavel vsako stvar Mi ne vsebino spadamo mej po piscu Zato pa naj tiste tudi Slov. :rekli piše ki sodimo danes potem ne ime storimo veselja „Narodovcem", da bi jim povedali piščevo, če tudi lahko rečemo, da je marsikak „Narodov" člankar mlajši in neskušenejši, nego je pisec naših člankov, kajti tudi za „Narod" pišejo ljudje, ki še niso videli Abrahama. pa na vsaj pokojni Toman glasoval posebno federalistična in tudi za nam je tako znano, Dunaju za ustavo, ki ni član XIX.. s katerim so se odna vprašanja tako rekoč odtegnila deželnim zastopom in edila za državno zadevo. Kar pa „Narod pise o pa pravičnem federalizmu" so pa pač le lepe besede nič druzeg Povedati bil vendar moral, kako bi kakim lepim govorom v se tak federalizem dosegel, deželnem zboili gotovo ne. Da od koroških in štajerskih Nemcev in isterskih in tržaških Lahov v deželnih zborih pravice nimamo pričakovati, je, mislimo, pač slednjemu znano. Preverjeni smo, da bi vodji „SI. Naroda" tako ne govorili, da zastopajo Slovence v koroškem ali pa štajer-sk*em deželnem zboru. Pričakovali smo, da bode Narod" nam naštel, kaj so za Slovence storili Slov. koroški, isterski in deželni zbor To gla stvar, kateri bi se najstarši dnevnik ne bil imel izogniti vse dr 8 je pr slama Dokler „Narod" tega ne stor mor a vsak nepristranski človek priznati, da smo trdeč, da deželna avtonomija za Slovence ni ugodna, imeli popolnoma prav. Predbacivanja, da mi zagovarjamo mi v tej stvar to kar Nemci in vlada žele, se mi ne ustrašimo. Menda je že pri Slovencih v navado prišlo, da stranke druga drugi očitajo bratenje z Nemci, kadar Da Nemci iz de- za svoje trditve nimajo druzih razlogov, posebno želeli, da se politična vprašanja izklj želnih zborov, ni tako verjetno. Vsaj nekatere obravnave štajarskega deželnega zbora so nas baš v nasprotnem prepričale. Da bi vlada se posebno bala hudih debat v deželnem zboru, pa tudi ne bode nikdo jel zbor nimajo dovoljevati državnega budgeta Deželni druzih ne morejo državnih potrebščin in zatorej tudi vladi dosti škodovati Ministrom je pač še ugodneje, če se vlada napada v deželnih zborih, nego bi se v državnem. Tukaj imajo neprijetnosti le načelniki deželnih vlad, na Dunaji bi jih pa imeli ministri sami kožo temveč ie treba še kaj druze m se Sicer pa ima vlada precej debelo z besedami lahko ne pride do živega. 6 zboru se je že zastran odpr kranjskem deželnem kranjske gimnazije marsi- / 88 s redstv katera izrekla, ki ni bila laskava ministru Gautschu tem se stvar niti za ped ni naprej pomaknila. Italijanski I^^lij dela kralj na to da držav spravi iz denarnih zadreg ni poslušal, ta pa ga je odslovil z semi poslanci pa za gimnazijo v Roveredu niso toliko govorili, ministri in pozv^al Konstantopulosa, da sestavi novo temveč so v državnem zboru porabili pravi trenotek, ne z besedami, ampak nekako dr so želeli. Ö pa in dosegli so, kar mmisterstvo, kar je ta tudi berž storil niča jako p roti vila temu kralj početka se je zbor- pirala grško, taro ministerstvo. Jednako Toda stv misli vsaj Mi smo še vedno vzlic „Narodovemu" odgovoru teh da je za avstrijske Slovane najbolje, če popustimo se je pred koraku in je odločno pod-storilo je tudi časopisje L in novo ministerstvo za- dobilo si je kmalu toliko vpliva, da so ponehala vsa nasprot v se sedaj avtonomistične težnje, se zjedinimo v dr stva progi jn da zdaj v ze celo Delij žavnem zboru s tem, da se postavimo vsi br izjeme Rusij ega ministerstv Slav prijatelji odobravaj na člen XIX. osnovnih zakonov in sicer br vsacih pr kakor znano veliko storil za stradaj pisatelj grof Lev Tolstoj 1 držkov. Ko bi Slovani bili pred dvajsetimi leti to storili bili bi danes v drugačnem položaju. Nenavadno blagega srca so pa postali gospodje pri „Narodu." Spodtikajo se nad nedolžno šalo, ki smo jo storili o nekem koroškem politiku. to od lade plačilo prepovedala; mu je, da Toda kaj je ]e dobil sme zapu stiti svoje graščine Jasnaja Poljana.^ Tolstoj je namreč nered nosti, katere je zapazil pri uradnikih', opisal v nekem angleškem listu To je un störst) v o razjarilo in ga je tako kaznovalo Nedavno so bili vsi drugih mislij. Ni veliko mesecev, ko so sami bas onega ' ločen in delav Tolstega soproga j ega soproga. — finančnega ministra, Višnjegradskega. Witte je baje jako od šla je sama v Petrograd, da prosi za svo-ovi komunicijski minister je Witte, sorodnik mož Gov se, da bo več visokih oseb gospoda vse drugače smešili, anderes. Ja, Bauer, dass ist was odstranil v železniški upravi in jih nadomestil z drugimi. Go tovo pametno tako ker Sedaj smo s svojim odgovorom pri koncu ker o železniške komunikacij na ta način mogoče je zbolj Rusiji. tem se mi ne bodemo z nikomur prepirali, kdo več politike razume in če je naš članek komu v čast ali ne. Obrtnija. Politični pregled. Deželni zbori še niso dobro začeli del(tl^ati Stružnica. Češk hovni deželni maršal v otvorilnem gov ni omenil • v nic nemške sprave. Vlada je predložila tri spravne predlog i vr- v VI cesko- nov (Dalje.) Vre t en o je važen del stružnice. Teči mora gladko red, zakon o kurijah nostih. Te predloge se pa ne bodo rešile, ker so se tudi veleposestniki izrekli, da naj se s spravo počaka pa razdelitev okrajev po narod- in ob jednem solidno na svojih ležiščih • ar ne sme —' Gališki deželni maršal je letos v obeh deželnih jezikih pri otvorjenju nagovoril zbor, kar pa šlezijski, koroški, štajerski in isterski niso storili. V tirolski deželni zbor letos niso prišh Italijani in je zatorej 25 sedežev praznih. Štajerski deželni zbor bode se posvetoval o spremembi šolske tijske družbe v kulturni s) ohlapno ležati, a kljub temu naj se brez napora suče. Priložena kaže nam akon in preosnov kme et, kakeršnega imajo na Češkem Nemčija. Državni kancler Caprivi se baje z intere- monopol slika tako vreteno, narejeno firme, od iste Podoba sovanimi kro^i zopet posvetuje o tem, da bi se uvel na žganje. Poročila pravijo, da se Caprivi nikakor ne upira kakor vsa stružnica Vreteno leži spredaj v štirovoglatem stebr novosti. Kakor smo poročali, govoril je nemški cesar pa teče v posebni špici ki je vdelana v zatilku zadaj Tako pri otvoritvi braniborskega zbora prav čudno o sedanjih raz- eteno je dol m ' 225 260 milimetr merah na Nemškem. Listi so skoro brez izjeme obsojali ta in stebričem vred 9-75 govor. Jednako sta storila lista: „Kölnische Zeitung" in „Frank- do 10-50 gld in stane s špico turter Journal'', a ker sta govor preostro obsojala, sta bila Oblike na sta ve (Auf- konfiskovana in pričela se je proti njima pravda zaradi raz- l^ge) vidimo na naslednji sliki. žaljenja veličanstva. Francija. — zbornici in ji razvilo svoj program. Na precej močni deski stoji Novo ministertvo se )e Izreklo že predstavilo pokončen lesen stebrič. v se je, da ni za razdelitev cerkve od države, da bo varovalo vse republikanske zakone in da se bo držalo v cerkveni pohtiki konkordata. V katerega se vtika železni križ (Aufiagkreuz) ter pri-terjuje s primernim vijakom. kratkem rečeno, novo ministerstv^o se je s svojo izjavo izreklo, da hoče tirati politiko prejšnjega ministerstva. Zbornica je no- Deska sama je z jednakim vemu ministerstvu izrekla z veliko večino zaupanje. Tako je vijakom priterjena na obeh francoska kriza do cela končana in 1. v • • shsijo se se njeni odmevi, ker nekateri listi ne morejo pozabiti, zakaj da Oonstans licih. ni prišel veČ v ministerstvo m na vse mogoče načine o Freycineta, ker se ga je baje ta najbolj branil. f Opisana nastava z železnim križem velja pri tvrdki Grško. Na Grškem dobili so novo ministerstvo. Kralj Jurij bal se je namreč denarne krize in je naročal mi- nisterskemu predsedniku Delijanis-u, da naj z radikalnimi Weiss k Sohn 5 gld. Pri močnejših stružnicah Podoba 2. % ♦ jemljemo radi več železa; potem postane ves stroj solid 80 r r' « nejši, vztrajnejši in zmožnejši za razna dela. Tretja slika nam predocuje v tem smislu zboljšano vre-teno, stoječe in tekoče v železnih ste- skorej sam glicerin, k v\ečleiim3 oe- mu prideiiemo še 2 do kapljice špirita. Na ta naciin ostane kamen cist in dalje časa rabljiv, nego pri samem oJjj. Srebru podobna- prevlada lito železo. Zelo ceno in jako trpežno lito že&zo pobai p e tr o i ej Naj prvo je treba železo z; bričih, vlitih iz jed- dobro zmiti in pa nega kosa. vrši na železa do dobrega sidia, jo Višina ležišča l^P^ obdelamo in zdrgnemo-. licama meri riy nad 240 milimetrov. Teče zelo gladko in lahko. priprava velja konečno z navadnim Ko- solno kislino (Salzsäure) posušiti. Ko je popa drateno krtačo železo prevlečemo amo to se posus! Podoba 20-50 gld. Zadnja slika je železni konjič (Reitstock). Konjič je pri stružnici, opi- priterjuje sani v prejsni številki lesen ter se med licama s klinom. Šapici nasproti je vvita vanj že- lezna špica, v kateri teče struženi predmet. Pri nasi sliki pa je stebrič železen ter se dokaj pripravnejše pri-terjujejo z železnim vijakom, podobnim onemu pri nastavi. ico potiskamo v stebriči tja in sem z vijakom, kateri nosi na konci železno kolesce in ročico. Opisani železni konjič stane 20 gld. se tiče kolesa zamašnjaka (Schwungrad), Kar naj ne bode pretežko in teče naj v dveh špicah kakor vidimo na sliki v zadnjih „Novicah." Na obodu ima vrezane vtore, v katerih leži struna, ki veže zamašnjak z vretenom. Strune naj bodo 5 do mili- metrov močne in jednako-merne. Prodaja jih tudi Weissova tirma in ■Podoba 4. sicer stane par 1 gld. Zraven se dobe posebne jeklene zap o n e (Saitenkapseln), s katerimi zvežemo na priprost način oba konca strune. Da je treba pri stružnici — kakor tudi pri vsakem drugem stroju — pridno z oljem mazati vse sukajoče • - se dele, nam menda ni treba omenjati. Kdor v tem oziru \ ne skrbi za svojo mašino, kaže, da nima nikakega razuma # za potrebe in napredke svojega stanu. Obrtnijske raznoterosti Brušenje orodja. Za fino brušenje rabimo navadno olje, s katerim namakamo oslico A olje se kmalo strdi in kamen postane umazan in nerabljiv. Mesto olja priporočajo čim večje je orodje, toliko brusimo nož, 'vzamemo zmes glicerina in špirita, več se pridene špirita glicerinu. Ce v se dva- ali trikrat po ad ni ein. ščetinasto krtačo zdrgnem;o, da lejeva prevlaka je silno v pa površino zopet lepo zravna in zlika Petro ua mokrem in na vročini. s ^ Srebrnino čistimo najložje in najbolje z žvepleno- sokislim natrijem topino te cene soli pomočimo Natron). V vodeno raz-cunjo in ž njo zdrgnemo dotično srebernino, ki se takoj lepo .posveti. Imenovano sol rabijo v velikih množinah tudi tbtoi^rati in dobiva se po vseh v C " ^ prodajalnicah. Kilo stane kake 20 krajcarjev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^^ - Kmetijstvo. m ^ Gnojenje sadnemu drevju. Klimatične razmere v naših krajih se za sadjarstvo nikakor ne boljšajo, temveč le hujšajo. Gozde izsekavajo in vsled tega imamo vedno manjkrat zmeren dež, ki je poživel zemljo. Hude plohe in nevihte pa zemlje tako ne osvežijo, ker voda hitreje odteče. Zrak je manj vlažen, nego je bil, dokler so bile naše gore z lepimi gozdi po-rasene. Ljudje so pa vedno bolj razvajeni in zahtevajo vedno finejšega sadja. Ker se naravni pogoji za sadjarstvo slabšajo, je treba, da umetnim potom pomoremo našemu sadnemu drevju. Da se mora gnojiti žitnim in drugem poljskim rastlinam, je že vsem dobro znano. Le od drevesa se zahteva, da bi leto za letom rodiilo, ne da bi mu kdo kaj po- gnojil. Po štirideset. petdeset let stoji vedno na isti zemlji in ni čudo, če je drevo že izsrkalo iz nje vse najboljše snovi. Naši kmetje se sicer pritožujejo, da zlasti na starih vrtih sadje tako dobro ne raste in ne rodi, nego je prejšnje čase. Slišal sem govoriti, če kak no-vohišar okrog svoje hiše zasadi sadje, še hitro raste in rodi, ali na starih vrtih pa več sadje ne uspeva. Od kod to prihaja, za to navadno nikdo ne vpraša. Pa kmetu ne moremo zameriti vsaj so še učeni možje do nedavno bili kaj čudnih mislij o oskrbovanju sadnih dreves. Mislili so, da drevo že dobi dovolj re-dilnih snovij iz zemlje, da mu ni treba gnojiti. Posebno o potrebi dovažanja rudninskih snovi, se dolgo niso mogli prepričati. Se novejši poskusi in kemične preiskave, so jih poučile, da je treba sadnim drevesam gnojiti ravno » tako kakor drugim rastlinam, če hočemo imeti od njih pridelek. kakšnim gnojem naj se gnoji sadnemu drevju in kako? Preiskave in poskušnje so pokazale, da je najboljši gnoj za sadno drevje pepel in pa kostna moka, ker* 4 je v nji največ tistih snovij, katere potrebuje drevo. V dele glicerina in 1 del špirita, pri ozkem dletu pa zadošča prst se nameša pepela in kostne moke. Jeden .meter »o okrog drevesa se zemlja do korenin odkoplje se pazi, da se ne poškodujejo ko! pi čemer so začeli v Par Potem se nasuje zdravniške premišljati kako mogli kavčuk za okrog s pepelom in kostno moko namešane prsti in po krije s prejšnjo prstjo. Še bolje je pripi upotrebljati in res so kmalu začeli pa če deneš dobr od njega napravljati ovoje ete obrta brizgice vodo gnojnice v kako jamo ali posodo pa mogla nikakor napredovati Ta Y Se sta 181 potem pa namešaš pepela in kostne moke JO stanšaš z so se odprla kavčuku vrata v obrt da dni naj ta mešanica stoji, mešaj vode in jo lahko rabiš Nekaj pi potem jej pa pi Anglež Hancock žveplam ali Tega leta je izumil ulkanizovanje kavčuka > a s tem so se zgubila zla svojstva kavčukova. Do tedaj je Okrog drevesa, jeden m od debla globoke po 30—40 centimeti ede se jamice bila jedina južna Amerika od koder so kavčuk dobivali tekočine Tako vanje vlije priprav- katei a sedaj so osledili v drugih zemljah še druga drevesa hruške in jablane. Cešpljam sme zelo na ta način gnojiti smola in mladike i gnojenje se posebno pripor imajo dosti kavčuka za cesnjam in slivam se pa ne kavčuk ker potem rada iz njih teče Roxburgh 1710. 1. jedno smokvenico vzhodnej Indiji je našel katera daje izvrsten razne ajše po zimi vzebejo Važno je pa tudi vprašanje vesom bode ( Ce se Kdaj naj se gnoji dre Tu so ljudje od starih časov izdelavali od kavčuk pa tudi košare so znali s kavčukom tako in čudo je, da so Evropejci eci hiti gnoji po zimi ali pomladi s tekočim gnojem astlo drevo tisto in še dr se pa gnoji julij bode začno 6 leto dobro obrodilo Ta ejati cvetni popki za drugo leto pa ] že lesa omazati, da so vodo držale, preje našli kavčuk v Ameriki nego v Indij druge polovice 19. stoletja so izumili raztaplja, gnjete in meči. početkoo) kako se kavčuk kako se strja, da je trji od po tem izumu se je kavčuku neizmerno vrednost Mnenj osuši nego Važno je tudi tistih ki da se drevesom dovaja dovolj vode povzdignila. vrsto rastlin Po mislijo od hu so zasledili v toplih krajih celo da se Ijana zemlja hitrej ahljana je napačna ahljana tla katerih se Po hitreje hu boljše more kavčuk dobivati in res zrah- ste so začeli nasajati tudi po drugih zemljah m osuši. vlažna vrhu dalje odteče in tega se pa rahljanj ahljano zemljo so moi globočini pa ostane dolgo tako se je mogel obrt s kavčukom voda, tem po evesom nič ne ne koristi. Zaradi zemlje okrog dr ahljanjem se pa tudi to doseže jako pripor čuka čuka Danes poznamo do 30 dreves, no mej njimi je komaj tretjina, da se trud izplača. Vsa ta dr vse bolje širiti, v katerih ima zemljo, kar tudi da zrak mor in gredo je dobr dokler evju koristi v Pr drevesih v bregovih ce se napravijo jamice v katerih se voda zbir vročih krajih poprejšnih člankih kot mlečne pridružuje še jedna rastlina iz ima toliko kav-ia rasto samo v v one iste vrste katei astline popisali familij lobelij 'e smo v njim se Brazilija, je ne použije zemlja, pokrijejo z listjem ali mahom Po zimi naj se te jamice Gujana, Kolumbija, Mehika, vzhodna Indija, Madagask da v njih ne zmrzne voda in neka ter pokrajine afriške so gla se kavčuk dobi kraji v katerih ^^»^odna Indija. Ka Poučni in zabavni del. e'IÄII „gummi elastikum" se dobiva iz mlečnih sokov ■m'*".........................................................................; : vrniti ^......se v nmpnipnih Hrpu^cili ,3...... , Br No mej vsemi temi zemljami zavzemate vzhodna Indij Kavčuk ali Zemljepisni in narodopisni obrazi kater se v omenjenih drevesih nahaja. Kedar drevo cvete se deblo N'al>ral F ob tem nareže času dr pa ne priteče nič mleka iz rane, zato se na mir 249 času dr pusti iko nareže se ob drugem teče iz njega mlečna tekočina tako Povest kavčuka. Drevesa Kedar Kavčuk v Braziliji iz katerih se kavčuk dobiva da jo človek more naloviti To nasta tekočina astlinsko mleko je vode v katerej plava neizmerna množina zelo so dotiko z Indijanci opski doseljeniki v Braziliji prišli v časa postojf, vzdi drobnih zrnc, katera mleku bojo dado. Ko mleko ekaj našli so pr se zrnca na površje te kr tudi cevi, obutalo od neke nenavadne tvai njih razno posodje, pa so ono, od česar je kavčuk. Popreje so kavčuk dobivali takrat nodeden v Evropi ni poznaval Brazilijanci „cauchu," katei do To tvar so nazivali prav mleko na razbojniški način 1 posekali so drevo iu polo in od te no dandanes več ne ime n kavčuk je avnajo tako. Sedaj deblo Doseljniki niso takrat slutili istalo pozneje naše samo narežejo in to traje po več let. Sok v vsakem tvar kedaj poseči po vejah našega obrta da hoče ta kr po nekoliko drugače podelujejo v kavčuk ozirali Se s početkom 18 m se niso nanjo sta dva glavna načina v navadi stoletja so pr pr pot v Evropo posode in vrečice od kavčuka ali nobeden vedel, od česa se ta kavčuk napravlja. Francoski mate- na to, da mlečni sok br vendar pri enem načinu gledajo posuše, a pri drugem gledaj da kavčukova zrnca v tekočini v jedno maso zbei matik La Condamine je pr popisal kinov je bil 173 Braziliji sta vzlasti dve dr prinesel je prvi v Evropo glas v Brazilji in ki familijo mlečnic kater katerih se kavčuk dobi este v Prvo dreva da je kavčuk posušen mlečni sok nekega drevesa 1751 je našel to dr Fr upoznal z dobivanjem kavčuka so začeli kavčuk kot robo Leta v Kaj en u ter nas tudi Pod konec prešlega stoletja (Siphonia elastica) raste v silnej množini po ogromnih dolinah okoli Amaconske drevo se potegne do 24 m višine eke in njenih pritokov To v Evropo dovažati, a 1790 premeru. Ako se deblo in meri po metr v mleko v katerem eže, teče gosto in rumena je do 30 postotkov kavčuka 91 Drugo dl (Sipho brasiliensis) aste po gostih vol 1 za 1. 1892 Predaslje močvirnih gozdih okoli Orinoka in po vzhodnjej Braziliji. Okoli Amaoonske reke so to drevo skoro zatrli. Od njega se dobiva najboljši kavčuk z imenom „para-kavčuk." Iz korenin tega drevesa teče belo mleko, katero se v zemlji Brezuica 500 ^id., Dol 100 gLi. Šmartino v kaiimiškem okraju pore: Eetece 200 gld , Pred vor 400 vas 400 gld., llotedersiea 300 zaklada naslednjim občiuam pod- Soriea 100 gld., Kovor 400 gld.. Dr-ižgoše 100 gld., Iška- Cerknici Sv. Trojica 100 gld., Rateče 200 glld., Zasep 400 gld., 1 300 gld., strdi ter napravlja luknjast in umazan kavčuk. Humboldt 200 gld., Homec je prvi ta kavčuk našel in meni, da začne teči iz korenin še 100 gld: kamniškem okraju 200 gld., Dolenja Fodgora 100 gld.. Radence 100 gld., Sv. Trojjca v Čeplje potem, ko začne deblo od znotraj trohneti. upotrebljajo ta kavčuk za čepove. Ljudje 100 gld., Tribiiče pod Ljubljano 400 Dalje nasvetu j 100 gld.. Stari Breg gld., ie: Dež^ 4U0 gld., Smarije npe torej 5 7 0 0 gld. nemu oboru se naroča, da opozarja Kakor drugej tako se tudi tu mleko ne nabira ob Miovič c. kr. deželni šolski svet na silma bremena, katera si cvetju. Braziliji love mleko od junija do decembra, a nalagajo mnoge majhne občine s sklepom". da hočejo zidati na gorenjem Orinoku in na Rio Negru od februvarija do oktobra. Mleko ne sme dolgo stati, da ne bi se kavčuk iz tekočine izločil, nego se mora kmalu na ognju pariti. Jemljo prstene lonce brez dna z dolgim vratom. nova šolska poslopja ali neprimerno drago raz^^iijevati že obstoječa šolska poslopja, kar pa vsled svojih prepičlih dohodkov in z ozirom na dni«e doklade nikakor ne zmorejo. Slavni C. kr. deželni šolski svet naj torej vpljiva na to, da načrti za presegajo sredstev, katere zmorejo občine. šolske stavbe ne pa jih namažejo znotraj z mlekom in potem drže nad Deželni zbor vsprejel je ta dva nasveta J n tud^ poti-dil zgoraj slabim ognjem. Kedar se je lonca prijela prva skorja kavčuka, namažejo ga z novega in dr5e nad ognjem, in imenovane račune in proračune. 7. Poslanep Suklje poroča o knjigah za slovenske ljudske, obrtne in srednje šole in iiasvetuje: f to ponove do desetkrat, dbklei' je na^posled skorja kav- ^ Deželni odbor se čukova debela 2 do 5 centimetrov. Kedar je to gotovo, učnih^knjig za 5., 6., 7. in lonec in to Mesto azbijejo, in iz njega pade kavčuk v obliki lonca najboljša vrsta kavčuka, ki v trgovino prihajii prstenih loncev jemljo tudi lesene kalupe ali tu morajo kavčuk izrezati. Pločasti kavčuk napravlj tako da založnikom potrebnih razred slovenskih ljudskih šol, oziroma za meščanske šole, potem za obrtno-strokovne in obrtne nadaljevalne ter za srednje šole in učiteljišča dovoljuje primerne podpore ; 2 z;i izdajo učnih knjig za leto 1891 dovoljena svota sme se, v kolikor se v to svrho ni že porabila v dovoljenem da mleko mažejo na desko in potem na dimu suše, roku, porabiti 1892. leta; dokler se na deski ne nabere dovoljna skorja kavčuka. o. za leto 1892 se dovoli v isto svrho 2000 goldi- Dober in okreten delavec mor enei do 3 kü, trdega narjev iz deželnega zaklada. kavčuka napraviti. Vrednost kavčukova se ravna po tem kakor je trd in čimmanj je luknjast Pi kupovanju dovolj adi Lvajo kavčuk, da se prepričajo, ali Razen teh dreves raste v Braziliji še jedno di gost in Ti nasveti se vsprejmo po daljši debati, katere so se poslanci: dr. Tavčar, dr. Vošnjak, Murnik, Hribar, Stegnar in poročevalec. 8. Poslanec dr. Vošnjak poroča o prošnji vdove vojaškega zdravnika Bavlofsky-ja za miliščino. čist. katero ima dovelj kavčuka Prošnja se odbije. Poslanec Hribar poroča o proracunir ali je puste na miru adi plodov., kateri jim v slast gredo deželnega posojilnega zaklada za 1. 1892. Potrebščina znaša 213.315 gld., pokritje 127.331 gld. Primankljej je pokriti Proračun se odobri. 10. Isti poslanec . 1890. iz deželnega zaklada. poroča o računu deželno - kulturnega zaklada za Novice. Dohodki znašali so 3922 g Id., stroški 2793 gld. 90 kr. Eačun se odobri. 11. Isti poslanec poroča o proračunu dežflno- Deželni zbor kranjski. kulturnega zaklada za 1892. Potrebščina znaša 3910 gld. in pokritje tudi toliko. Proračun se odobri. 12. Isti poslanec poroča o računu gledališkega zaklada za 1. 1890. Vsi dohodki so znašah 60.040 gld. 14 ^ Deželni zbor kranjski imel je dne 8. m vojo dru kr. Stroški pa 75.106 dd. f) C? sejo. Pi deželnega zaklada in pa mnogo došlili prošenj 92 kr. Račun se potrdi. Prihodnja seja je danes. se je odsekom v poročanje oddalo Nato s ede poročila finan -enega odseka 1 Posl Klun poroča o gospod s Kranj Njeno Veličanstvo presvetla skim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto dohodkov ]e imel zaklad 55.984 gld '>3 890. strošl Vseh ^ pa peljala se je preteč ramare. Danes zjuti nedelj zjutraj preko Ljublj Elizabeta ine v Mi- ob lin peljal se je pa preko 3 890 gli. 971/2 kr ek 32.093 gld 25 ačunskem sklepu normalno-šolskega ostane torej koncem leta v blagajnici o V Ljublj tudi V. p res vitli cesar. kr 2 Isti poslanec poroča zaklada za 1. 1890. Presvitli cesar podaril je gasilnemu društvu na primeri s proračunom prihranilo se je 17.891 t- bili dohodki večji, stroški pa manji, kakor v p ker so 1. Vsi Dovjem svoto 80 gld. dohodki so znašali 180.141 gld 61 kr. Stroški pa 286.656 gld 84 kr., iz deželnega zaklada pa se je dodalo 107.627 gld ^3 prisilne delav Poslanec Luckmann por o računu zaklada — Osobne vesti. Kranjski deželni odbor imenoval je g. dr. Ivana Portika provizoričnim okrožnim zdravnikom v Železnikih. — Stavbinski podjetnik Oskar baron Lazarini odli- — Vlada pozvala kovan je z naslovom stavbinskega svetnika. Dohodki so znašali 93.286 gld 96 1 kr je našega rojaka g'- Frana Hubada, profesorja v Giadci, v -stroški prorači pa 90.886 gld. 47 kr. m zaklada prisilne delavnice Isti poslanec poroča o sa potrebščina znaša ministerstvo za uk in bogočastje. G. dr. M. Hudnik otvoril 84.485 gld. in pokritje 84.948 gld o prošnji paznikov prisilne delavnice za ki so se zvišali za 360 gld. 6 poroča o 5 je v Ljubljani svojo odvetniško pisarno. — Umetniku Ganglu, o katerem smo poročali, da so Isti poslanec poroča — editev njih dohodkov, ga zaradi umobolnosti odvedli na Studenec, se zdravje očividna Poslanec dr. vitez Bleiw boljša in upati je, da se bo mogel zopet kmalu posvetiti podporah za šolske zgradbe in etuje da se do- parstvu. 92 želne bolnice ■ starosti. Umrl je pretečeno sobot*» v oes. Ljubljani primarij de etnik g. dr. ft.an Fuchs v 70. letu svoje Najdeno truplo. Dne 2 t m šli so v Eadom- Ijiškem potoku truplo 57 letne umobolne posestnice Neže Pi- hovni skem Umrl je dn^ etnik in župnik pri t. m. Sv $)reč g V. Grlobocnik dull ob Taboru na Šta- V m stotnik iz Blago\ — Nesreča. sestnik ogledava! sv Ne pogr so že par dnij Danjali je preteceni teden neki po P ojf puško. Nesreča je hotela, da se je Občinske volitve. Obeiua Laže puška sprožila in da je nekega zraven stoj Frančiška Žitko zvolila za Markov iz Laž županom Hinko svetovalca pa Luko Žitko-ta in G Občinski odbor v Hrenovicah izvolü upanom tako nevarno zadela mladeni da je ta drugi dan umrl i lip Kav z Eazdrteg je Dunaj Konference škofov na Dunaji. Te dni vrše se na- škofovske konferencij zborov in za svetovalce pa knezoškof odšel je tiidi naš z Razdrtega, Josipa Jurco iz Bukovj MiDiarčiča iz Hruševja, Jakoba Turka iz Hrenovi Počkaj denca Hruševja IZ Velikega .Ubeljskega, Frančiška Mulavc , Mat Jernej J V Kamniku umrl špektor, g. J Steska m J ondotni c. kr. davkarski nad iz Stu Ivana Slejko IZ Predjaine m Antona Skrj V Škofovega namestnika in IZ ebške nadškofi) v (iasp edanj upravitelj zadel je te dni med v. 8 Kolo v Častnim članom imenovalo v Zagrebu ]e nagega rojaka in skladatelj pevsko društv maso mertvoud. Stanje njegovo je opasno. Vodstvo nadškofijske pisarne prevzel je kanonik Eački. g I C kr da se bodo žavne trtnice v Kostanj okrajno glavarstvo v Krškem naznanja očnikom ameriških! trt oddajali rezniki Koroškem neki besnem Mater in brata umoril je v Slovenjem Pliberku na Franc Ogris. Morilec stanu zgrabil nož, to je znorel in je v svojem iz dr Konkurz je oba zaklal napovedala je tržaška vinska tvrdk ministerstva za poljedelstvo z dne 4 na podlogi nakaza visokega c. kr. ^^^^onio in Griiiseppe^Aite. Basiv'a znašajo 230.000 ^Id. akti št di; 1893 od 8 februvarija 1892 v 1 Kostanjeviškem gradu od 14. do 28. marcij 1, ak pa 100.000 gld od 28 mai do ure dopoludne in od 1V2 api 6 ure popohidne IZ Zagreba in adzorniku trtnice Janezu Kal pa Mlad morilec. Sedemnajstletni Hrvat Payer doma njegov tovariš Srb Kneževič, oba učenca na v po prejšnjem oglasiiu pri realui gimnaziji v Karlovcu sta se te dni na svojem skupnem Kostanj pa ne več. Eeznike je pri prejemu takoj plačati po prilu stanovanji sprla zaradi narodnosti. Pav v sosedno sobo, v kateri je ves azjarjen skoči Družbi sv. vodstva, potrebam posamični do 1891 prec Cirila in Metoda je podaril ud njene g kan Andrej Zamej o* c\ ÜJ našim šolskim stanoval neki gozdar, po puško, treli skozi okno na Kneževiča, in ga tako zadene, daje ta er še samega sebe cez par ur umrl. Na to hotel je Pa\ aduo umesten dar, namreč 14 Vrtčevih letnikov ustreliti, pa puška se ni hotela ezka od 1873. in 1878 leta pa letnike 1880 / ljudj so mu odvzeli puško ga prožiti in v tem prileteli so izročili sodniji. s pripomnjo dobri volji podari podružnicam naj je upravništvo po svoji v Kauf v Istri v C I Cot pni k konj Po zadnji živinski štetvi je v Avstriji 1.539.38rS 57.828 oslov. 8,606.540 goved 3,179.892 ovac, sedaj 1 bil težak zaboj ajobilnejo zbirko knjig družbe pa nam je v isti namen poslal do 1,017.567 koz in 3,518.619 prašičev; čebelnih panjev naštelo sv. Mohora, 10 kil na zelenem Stirskem v prijaznem O jinlaja, druga ženska podi le se je 914.190 Nagrada za pokončavanje hroščev elila s 100 t kar lep loljiibkinj prič nas je že razve- pokončalo so je 6285 mernikov ali 66,000.000 hroščev Tudi domači pozrtvovalaosti vrlih ( lobrotno spominjaj K m e t s k okolice'' in pa ona na V P k O gld., „Notranjsk okraj posoj okl sodi • v v v Zat a posojili v Kamnik I čin i nam v rodni zavodi so nas 1 n i C a 1 j u b 1 j a lista nam poslali po Postojiiii 10 gld., 1891 in je deželni odbor zato plačal 115 občinam znesek 1198 gld. 69 kr. kmetijska družba 10 gld. dal i je v ta namen učencem ljudske šole v Smariji tudi C. kr Požar. Y Trstu pogorela je Desepp pa 5 gld Slav d ]e sled svoje iz Yrhpolja plačnik onili 5 tidnj volj apustila M je vasi. klonil 5 Dr-agi uam neim veseli družbi v V i p gld., vrli domorodec, g. E. P iznanilo, da je J % gld., ki nam jil a M r i b a r iz iz Istre nam je na- usnje. Škode je nad 100.000 kože, vredne nad pol milij bila je zavarovana pri banki „Slav jeva tovarna za Shramba, v kateri so bile oldinarjev, se je rešila. Tovarna Črna Gora V tej knj Pripovedna pesem, spisal J. T. Turku i? nam nabral v 2 gld. ^ 06 kr. in slavno d r u š t v Nabi nru z bo 2 2 Id i ^ 20 kr je P» banketu 1 „bral zložilo proti ljutim Turkom. Knj ter se naroči pi opeva pesnik hrabrost starih junaških Slov Prof na dom poslana stane 20 kr Turkuš Lessingstrasse 2 za Za vse te dai skill pokrafin, ki pn čaj o o meznikov, ter sF fl 1 # požrtvov t. m. iz raznih sloven- tekmov P zahvalo v korist slovenskega šolst\ namreč: na Češkem 219 r Zgornji Avstrij eka Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda K - Dekliška šola v Kranji. Okrajni šolski svet v je z ozirom na to, da je Kranj središče velikega okraja in razun samostanske šole v Škofji Loki ni nobene druge štiri- edne dekliške šole na celem Gorenjskem, sklenil dosedanjo 425, ravskem \ na Štajerskem skem s Predarlsko na K r a n i s k e m . Meščanskih šol je bilo leta v in 1888 Avstriji po v Avstrij 92 na M o v v , v Sleziji 7 Dalmaciji 5, na Primorskem 4, na Tirol 3 v , na Solnograškem in Koroškem Graliciji in Bukovini po 1. po 2 Visoka starost. Y Dr govini ZIVI neki Anton Jurič, ki ie že 130 let star pri Mostaru v Herce- Jurič še- dvorazredno dekliško šolo v • iti v šolski stirirazredno. Deželni cerkev jako pridno dela ter gre vsako nedeljo v dve uri oddalj et je oziraje se na veliko izgubo sled odprave ondotne gimnazije, sklenil ukrepu okrajnega šol- je zopet posluh. Nj službi božji. Pred desetimi leti zgubil je posluh, je zadela Kranj pred dvema leti pa, ko mu je jel novi zob rasti, vrnil se mu s k eg a sveta ugoditi mati bila je stara 112 let, ko je umrla, oče mu je pa še mlad umrl Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki