UDK 821.163.6.09-3(94)
Miran Stuhec
Pedagoska fakulteta Maribor
MOTIVNO-TEMATSKA RAVEN PRIPOVEDNE PROZE SLOVENSKIH
IZSELJENCEV V AVSTRALIJI (RAZVOJNIPREMIKI)
V pripovedni prozi avstralskih Slovencev je opazna teznja po oblikovanju
motivno-tematskega kompleksa izseljenstva, ki je v svoji osnovni izkusnji le nekoliko moten
s sicer vzporednimi, a drugovrstnimi problemi, s problemi ideoloskega in politicnega
znacaja. Osnovni motivi so: tujstvo oz. brezdomovinskost, nova, avstralska izkusnja,
politicno-ideoloske napetosti in spori v casu med II. svetovno vojno in po njej ter univerzalna
zivljenjska empirija. Razvojni lok motivno-tematske ravni pripovedi iz korpusa kaze opazen
premik k obcecloveskim motivom in temam, ki so povezani s tudi pozitivno avstralsko
izkusnjo.
In narrative prose by Australian Slovenes there is a noticeable tendency towards the
formation of the emigrational motif-topical complex, which is in its basic experience only
slightly disturbed by parallel, yet different kind of problems, i.e., the problems of ideological
and political nature. The basic motifs are: the fact of being a foreigner or, rather, without a
homeland; the new, Australian experience; political-ideological tensions and conflicts during
and after World War II; and universal empirical problems of life. The developmental span of
the motif-topical level of the narrative from the corpus shows a considerable shift towards the
common human motifs and topics, related to the Australian experience, which was also a
positive one.
0 Literatura slovenskih izseljencev v Avstraliji je stevilcno in literarnoumetnisko
omejen korpus. Se posebej to velja za pripovedno prozo, nastalo v tem prostoru.
Ugotovitev izhaja iz primerjav, izvedenih znotraj samega »avstralskega« opusa,
seveda pa prav tako tistih, ki v svoje interesno podrocje uvrscajo tudi kompleks li-
terarnih del Slovencev, izseljenih v Severno in Juzno Ameriko. Vzrokov za to si-
tuacijo je vec, med njimi je najrelevantnejsi tisti, ki je vezan na sam vzrok
izseljevanja. Pomemben je iz dveh razlogov. Prvega lahko povezujemo z duhovno
strukturo izseljencev, z globino njihove zivljenjske izkusnje in s spoznanjem o za
mnoge skrajno krivicnem razlogu za izselitev, kar pride v postev predvsem za
pisoco slovensko emigracijo v obeh Amerikah, drugega pa z razlikami v interesni
sferi izseljenih slovenskih prebivalcev npr. Argentine in Avstralije ter usmerjenostjo
njihovega intelektualnega potenciala.
O duhovnem, umetniskem in literamem zivljenju Slovencev, izseljenih v obe
Ameriki, je bilo napisanih ze vec tehtnih razprav. Manj je bilo tovrstnega razisko-
valnega napora namenjenega izseljencem v Avstraliji, se posebej njihovi pripovedni
prozi. Opozoriti pa je potrebno, da prav v tem casu nastaja v okviru SAZU obsezna
raziskava slovenskega izseljenskega problema, ki bo zajela seveda tudi avstralske
Slovence.
Slovenci so se v Avstralijo izseljevali ze v letih 1947 do 1950, najvecji val pa so
ti tokovi dosegli po 1. 1950, nekako do 1. 1960. Nadaljevalo se je izseljevanje tudi se
kasneje, a v manjsi meri (Cebulj-Sajko 1995: 53). Vzroki za emigracijo so bili razlicni,
134 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
v prvih povojnih letih je slo za politicno, po letu 1950 pa za ekonomsko emigracijo.
Zaradi relativno velike razseljenosti je tezko ugotoviti natancno stevilo Slovencev,
stalno naseljenih v Avstraliji. Nekatere ocene govorijo, da jih je priblizno 40000. B.
Cebulj-Sajko navaja, da je najpomembnejsi vzrok izseljevanja ekonomski, ob njem
pa tudi neurejene druzinske razmere, verizno emigriranje, poroka itn. (58).
1.0 Zaradi vsebine vzrokov izseljevanja je mogoce hipoteticno trditi, da
dozivljajo slovenski izseljenci v Avstraliji najbolj precisceno varianto izseljenstva,
in to zato, ker je njihova zaznamovanost s politicno-vojaskimi, verskimi in
ideoloskimi spori med Slovenci manj pomembna. Taksno stanje v globalni zavesti
izseljencev pa bi moralo imeti posledice tudi v duhovni sferi njihovega zivljenja in
koncno tudi v literarni praksi.
To pa bi pomenilo, da je njihova literatura manj trdno vezana na protosistemsko
izhodisce, v katerem kot temeljna struktura utripa politicno-ideoloski kod, ki je
zaznamoval zivljenje Slovencev med II. svetovno vojno in po njej.
1.1 V nadaljevanju bo moj interes namenjen dvema, med seboj povezanima
vprasanjema. Prvo je: ali je pripovedna proza avstralskih Slovencev zaradi pretezno
ekonomskih vzrokov emigriranja podrocje, kjer travma ogrozenega krscanstva, po¬
vojnih pobojev ter politicno-vojaske odlocitve in opredelitve v casu II. svetovne vo-
jne ni pustila vidnejsih posledic, in drugo: ali kaze motivno-tematska raven te proze
razvoj od tipicno izseljenskih problemov k splosno bivanjskim.
2 Celoten motivno-tematski kompleks literarnih del iz korpusa je pravzaprav
tezko zajeti. Zaradi velike oddaljenosti, zaradi slabse medsebojne povezanosti,
predvsem pa zaradi specificnih interesov ekonomske emigracije v Sloveniji niso
dostopne vse publikacije, v katerih avstralski Slovenci objavljajo svoje prozne pris-
pevke. A zanesti se je mogoce na to, da so besedila, ki jih hranijo NUK, SAZU in
Izseljenska matica reprezentativna in zato dovolj pomemben vzorec za oblikovanja
relevantnih zakljuckov.
Med avstralskimi Slovenci je nastalo relativno malo pripovedne proze. V
opaznem delu le-te, mislimo predvsem na zgodnejsa dela, je mogoce ugotoviti mo-
horjansko paradigmo, princip torej, na katerem so nastale pripovedi, prilagojene
okusu in receptivnim sposobnostim preprostega bralca. Njena podoba doloca vse
aspekte paradigmaticnosti in sintagmaticnosti posameznih besedil in se v svoji
povrsinski strukturi kaze predvsem v preglednosti in jasnosti. Mogoce pa je v
»avstralskem« pripovednem opusu najti tudi pripovedi, katerih literarnoumetniska
vrednost presega navedeni model.
Ob tem bi veljalo opozoriti na to, da je literatura v »nematicnem« prostoru, ce
mislimo na tisto v obeh Amerikah in v Avstraliji, zaradi razlicnih vzrokov nastajala
izolirano od literarnega dogajanja v domovini. Natancnejsi pregled pripovedne
proze avstralskih Slovencev pokaze, da literarno-umetniskega in duhovnega stika
med posameznimi ustvarjalci prav tako ni bilo, kar pomeni, da je ta literarna pro-
dukcija v glavnem brez enotnih literarnih, estetskih in stilnih dolocnic in zato brez
znacilnosti stilne formacije.
Miran Stuhec, Motivno-tematska raven pripovedne proze slovenskih izseljencev ... 135
3 Poseben problem predstavlja sintagma tipicna izseljenska problematika.
Problem zato, ker pricujoce besedilo zahteva njeno pomensko zozitev in preciznost
do stopnje, ki bo imela konkretno funkcionalno vrednost. Razlicni avtorji, med
njimi nekateri iz emigracije, razumejo namrec pod tem pojmom cel splet s sloven-
skim izseljenstvom sicer povezanih, a za problem izseljenstva kot takega v bistvu
manj pomembnih sestavin. Naj kot primer navedem nekaj del planinske, potopisne
in vojne literature, nastalih med slovenskimi izseljenci. Gre za besedila (V. Arko,
Cerro Shaihueque, 1987; D. Bertoncelj, Moj zadnji planinski pohod s Tonckom
Pangercem, 1955; J. Skvarca, Vzpon na Cerro Norte, 1967; T. Kovacic, Srecanje na
Koreji, 1990 itn.), katerih poetika ne izhaja iz vnaprej predvidenih retrospektivnih
zastranitev, v katerih bi naj bil pripovedni tok ustavljen in z njim dinamika zgodbe
umirjena, in katerih »vsebina« bi bila od samega dogajanja pravzaprav mocno od-
daljena. Prav taksne miselne zastranitve npr. v povojne poboje na Slovenskem,
uvedene v tok planinsko-alpinisticnega dogajanja, zato opozarjajo na ze kar travma-
ticno obremenjenost dela izseljenske literature z ideoloskimi, vojaskimi, verskimi
in se kaksnimi spori in na res specificno razumevanje izseljenske problematike:
»Pogrelo me je.«
»Bezi, bezi. Tukaj ni bilo nobenih mnozicnih pobojev ne kraSkih jam.
Premagance so odpeljali v vojaska taborisca in kasneje, ko so se razmere ustalile, so
jih spuscali spet nazaj v Patagonijo. Ko so pripeljali Sajneka v Buenos Aires, ga je
sprejel sam predsednik republike general Roca. Vmjeni domobranci bi bili veseli, ce
bi zmagovalec z njimi tako clovekoljubno ravnal« (Arko 1992: 23)
Tovrstno preigravanje politicno-ideoloskega koda oz. tovrsta kontaminacija s
protosistemskim izhodiscem v pripovedih, ki zaradi svoje specificne poetike
diskurzu pravzaprav niso naklonjene, njihova pripovedna sklenjenost in kompozici-
jska cvrstost izhajata namrec iz koncepta akcije, dokazujejo, da izseljenska travma
in z njo »tipicna izseljenska problematika« implicirata tudi preziveto kalvarijo
medvojnega in povojnega casa.
Toda refleksija neposrednih udelezencev spora je le en vidik problema. Drugi je
ta, ki loci izseljensko travmo na raven prvega in drugega razreda. Raven prvega
razreda zapolnjujejo problem brezdomovinskosti in tujstva, problem nepoznavanja
jezika, kulturnih, eticnih in duhovnih posebnosti novega okolja, spoznanje odtr-
ganosti iz naravnega okolja in utecenega zivljenja ter obcutek vrzenosti v neznano
in nepoznano. Raven drugega razreda pa tvorijo izkusnje politicnega, ideoloskega
in verskega znacaja. Gre torej za dvoplastnost, ki pride do posebnega izraza sele
takrat, ko mislimo na globalne razlike med slovenskimi izseljenci in ob tem
upostevamo predvsem strukturo izselitvenih vzrokov.
Navedeno lahko povzamemo z naslednjim: v pripovedni prozi slovenskih
izseljencev je osnovni tematski kompleks izseljenstvo, opremljen z ustreznim in
pricakovanim izseljenskim motivnim sklopom ter kontaminiran z motiviko, pri-
padajoco protosistemskemu izhodiscu.
Podobno je tudi tematsko izhodisce pripovedne proze avstralskih Slovencev.
Izhaja iz prvobitne emigrantske izkusnje in po vecini ostaja v njenih mejah, kar
pomeni, da je manj opazno obremenjeno z motiviko, vezano na slovensko pol-
136 Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij
preteklo zgodovino. Vzroki z tako stanje se nahajajo predvsem v ze navedenih
razlogih in pogojih izseljevanja ter socialni in duhovni strukturi izseljencev.
3.1 Preglednost pricujocega referata narekuje upostevanje teoreticne resitve, ki
je v slovenskem prostoru manj uporabljana. Mislim na t. i. dvoravninski koncept
naratoloske strukture, iz katerega se da izvesti tudi dihotomno locevanje med mo-
tivom in funkcijo, sestavinama globalno sicer iste literarnoteoreticne kategorije.
Motiv razumemo kot prvino, ki deluje na visji ravni in pomeni nespremenljivko.
Zaradi svoje narave je sestavina posebne sheme motivov, ki v dani obliki v nobenem
od besedil ni udejanjena, a je kljub temu v vsakem od njih prisotna kot abstraktna
kategorija, kot zgolj teoreticna osnova za nastanek konkretnega pripovednega dela.
Funkcija je konkretizacija motiva skozi izbrani subjekt ali objekt. Kot taka je
spremenljivka, ki dano moznost, skladno z vsakokratnimi potrebami besedila in
specificnim pripovedovalcevim konceptom, uresnici. Funkcija je zato opravljanje
in izpolnjevanje dolocene naloge glede na vnaprej postavljen namen. Shema mo¬
tivov je torej temeljna struktura motivno-tematske ravni literarnega(-ih) dela(-0), ki
dobi svoj konkretni izraz in svojo materialnost na ravni zgodbe v t. i. funkcijski sin-
taksi.
Motiv je npr. politicno-ideoloski spor, iz njega izhajajoce funkcije pa povojni
poboji, domobranstvo, pobeg v Avstrijo, zatocisce pri sorodnikih v Italiji itn.
Shemo motivov je potrebno lociti od teme literarnega dela, kerje le-ta visja kate¬
gorija, spoznana veckrat pretezno intuitivno. Predstavlja v celoto oblikovano vsoto
pomenov literarnega dela, grajeno in izgrajeno prav s pomocjo funkcijske sintakse
in preko motivne sheme.
4.1 Motivno shemo v pripovedih iz korpusa oblikujejo predvsem stirje motivi:
izkljucenost (brezdomovinskost), dozivljanje Avstralije, politicno-ideoloski spor v
casu med II. svetovno vojno in po njej ter vkljucenost v novo okolje. Gre za pose-
ben, slovenski izseljenski model, ki povezuje univerzalno z avtenticnim dozivetjem
stare in nove domovine skozi prizmo narodne in nacionalne, politicne in ideoloske
pa tudi obce cloveske odtujenosti in vkljucenosti. Taksnaje globinska struktura mo¬
tivno tematske ravni besedil in izhodisce za rast njihove teme, za nastanek posebne
oblikovanosti idejno-racionalnih in afektivno-emocionalnih sestavin, zdruzenih v
vsebini literarnega dela in preko njegove semanticne ravni posredovanih bralcu.
Percepcija izseljenca, usmerjena k novemu svetu in vezana na staro izkusnjo ter
posredovana skozi motivno konfiguracijo pripovedne proze avstralskih Slovencev,
poteka v treh stopnjah, in sicer:
- izkljucenost iz Slovenije in brezdomovinskost,
- dozivljanje Avstralije,
- ideoloski in politicni spor,
- vkljucenost v nove materialne moznosti in novo duhovno-zgodovinsko
paradigmo
ter pomeni hkrati tudi razvojni premik na motivno-tematski ravni.
Miran Stuhec, Motivno-tematska raven pripovedne proze slovenskih izseljencev ... 137
Tematika te proze je sinkreticna. V njej namrec obstajajo sestavine domoljubne,
ljubezenske, politicne, ideoloske in moralno-eticne narave, pa tudi tiste, ki izhajajo
iz problema neprilagojenosti novemu nacinu zivljenja, novim delovnim navadam,
novim delovnim in zivljenjskim pogojem itn. Vecina pripovedi je zato prostor svo-
jevrstnega odsevanja vseh nastetih tem in le redke med njimi oblikujejo en sam in
preciscen pomen.
Ena takih je kratka pripoved Ivanke Skof Visoko v bregu, v kateri je pripove-
dovalceva optika usmerjena k izseljencu, ki potem, ko se po petintridesetih letih
vrne domov, spozna, da domovina ni, kar si je ves cas svojega izseljenstva pred-
stavljal, ki spozna, da se je odtujil tistemu, kar ga je kot bivanjska kategorija
napolnjevalo z voljo in mocjo ves cas njegovega izseljenstva. Vrnitev, opremljena s
spomini na mamo in oceta, na pies s Toncko itn., je v pripovedi poglobljena v temo
totalne brezdomovinskosti in odtujenosti.
Sicer pa je ta pripoved zgled za del »avstralske« pripovedne proze. Po svoji
kratkosti, kompozicijski enostavnosti in fabulativni neizdelanosti pomeni namrec
enega mnogih »pisateljskih« poskusov, ki svoje vrednosti niso dosegli na literar-
noumetniskem in estetskem podrocju, pac pa so predvsem avtenticen in prepricljiv
dokaz izseljenceve samorefleksije.
Zaradi obsega in odprtosti v sirsi prostor izseljenskega vprasanja, ki omogocata
tudi rast epske sirine, sta zanimivi pripovedi Barbara, Cilke Zagar in Mozje s Sno-
wyja, Ivana Kobala.
Zagarjeva je za zunajliterarno izhodisce svoje, v 30 poglavij razdeljene pri¬
povedi, uporabila Slovence v Lindenu. V to osnovo je skladno s potrebami zgodbe
vkljucevala tudi dogodke iz drugih krajev Avstralije pa tudi Slovenije.
Motivna shema izhaja iz navedene »avstralske« paradigme in kaze na ravni
svoje uresnicitve presenetljivo pestro podobo. Funkcijski kompleks pa omogoca
siroko in poglobljeno temo pripovedi. Obsega zivljenje avstralskih Slovencev in
uposteva pri tem njihovo vrascenost v novo okolje na eni strani pa zaznamovanost
s tujstvom na drugi ter njihovo vpetost v tradicionalne, a tudi sodobne zivljenjske
okoliscine. Te so razpete med se konvencionalno pojmovanje druzine, ljubezni, vere
itn. ter v ze sodobno in svobodno razumevanje spolnosti, otrokovih pravic, novega
sveta in lastnega polozaja v njem. Predvsem to zadnje je zanimiva lastnost, ki pri¬
poved ob se nekaterih drugih loci od »klasicnega« pojmovanja tujstva. Seveda gre
tudi v tem primeru za avtenticno dozivetje tujine, vendar loceno od pozicije odtu¬
jenosti, kot jo je izrazala starejsa generacija (Detela 1991: 487).
Podoben oziroma se mocneje izrazen nov odnos do tujstva je znacilen za Ko-
balovo pripovedMozje s Snowyja. Njeno izhodsce je gradnja velikega energetske-
ga sistema v avstralskih Sneznih gorah. Gre za delo, katerega avtor se je osredotocil
na cas, ko je Avstralija tudi s pomocjo priseljencev postala moderna drzava, na cas,
ko se je dalo dobiti dobro placano delo, a ko so bile pomembne vrednote tudi soli-
darnost, prijateljstvo ter ohranjanje slovenske narodne in kultume samobitnosti.
Vidna ustvarjalka je prav tako Neva Rudolf, avtorica kratkih pripovedi, zbranih
v knjigi Cisto malo ljubezni. Razlocevalno znamenje njenega pisateljskega pristopa
138 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
je predvsem uporaba lirskih stilnih postopkov, s katerimi se na posebno senzibilen
in subtilen nacin priblizuje problemu izseljenstva. Razume, se bolj pa cuti ga kot
razpetost med idilicnim domacijskim svetom in brezosebno tujino, s katero pa je
mogoce kljub vsemu in za ceno hudega bivanjskega napora navezati stik, ki pomeni
znosnost v prezivljanju vsakdanjosti novega sveta.
4.2 Najbolj izrazito podobo dobi motivno-tematska raven z izlocitvijo osnovnih
sestavin, tj. s konkretizacijo posameznih motivov skozi izbrani subjekt in objekt.
Nas nadaljnji interes naj bo zato namenjen k registru funkcij. Med njimi so za
potrebe pricujocega besedila izbrane seveda le nekatere najzanimivejse oziroma
tiste, ki so glede na opus slovenske izseljenske literature tipoloska znacilnost.
Motiv izkljucenost (brezdomovinskost) je v besedilih iz korpusa posredovan
skozi funkcijo (zenske) rate, slovenskega kluba, solskega, verskega in kulturnega
dela, skozi funkcijo spoznati dekle/nevesto Slovenko, prihoda v Avstralijo, kraske
pokrajine, matere, marelice, osebnih imen, skrinje, osamljenosti, odtujenosti med
najbljizjimi, Cankarja itn.
Mocno produktiven je motiv dozivljanje Avstralije, in sicer kot funkcija
pogreba, ukrocene reke, vrascenosti v okolje, mesta Linden, odnosov med Slovenci
in Jugoslovani, volitev, avstralskega drzavljanstva, odnosa med priseljenci in
Avstralci, veckulturnosti, prepirov znotraj slovenskih klubov, landroverja, am-
basade, avstralskega domoljubja, evkaliptusa itd.
Motiv ideoloski in politicni spor je posredovan predvsem skozi naslednje funk-
cije: student teologije in partizansko gibanje, sestra, ki je ljubica nemskega oficirja,
povojni poboji, odnos partizani: domobranci, »cerkev«, ki dela tudi napake, sprava
v Rogu, dachauski procesi, Gotenica, iz ucbenika iztrgana Titova slika, skof
Rozman itn.
Pomemben je tudi motiv vkljucenosti, funkcijsko izrazen kot smrt, spostovanje
do mrtvih, obiskovanje grobov, molitev, otrokove pravice, minljivost zivljenja, tra-
dicionalno pojmovanje starsevstva, pedofilija, nedolznost, zenska, kontracepcija,
splav, nezakonska hcerka, bivanjska sreca itd. Znotraj tega kompleksa je potrebno
zaradi pogostosti pojavljanja izlociti funkcijsko plast ljubezen, konkretno obliko-
vano v funkcije: neizziveta ljubezenska izkusnja, prva ljubezen, »ljubezen« iz
hvaleznosti, locitev, poroka brez ljubezni itd.
Iz kvantitativnega merila izhajajoca medsebojna primerjava navedenega registra
dokazuje dvoje: prvic, da sta vidno zastopana motiva vkljucenost v nove zivljenjske
pogoje ter dozivljanje specificno avstralskega sveta, in drugic, da je motiv
ideolosko-politicen spor sicer opazen, a manj pogost, kot ostali trije. Njegovo po-
javljanje v besedilih navadno tudi ne povzroca pretresov, katerih nujna posledica bi
bil premik v tendencioznost.
Posamezne funkcije delujejo v vec besedilih. Tako je funkcijo spoznati dekle/
nevesto Slovenko moc najti v Barbari C. Zagar in v pripovedi I. Kobala Mozje s
Snowyja. Pripovedovalec v drugem besedilu npr. ugotavlja, kako so slovenska dek-
leta iz prve skupine priseljencev posla kakor »redki kovanci« in kako caka na drago
skupino dolga vrsta mladih moz. Funkcijo slovensko prijateljstvo najdemo v Bar-
Miran Stuhec, Motivno-tematska raven pripovedne proze slovenskih izseljencev ... 139
ban in v zbirki Cisto malo ljubezni N. Rudolf, funkcijo evkaliptus v Mozje s Snow-
yja in pripovedih N. Rudolf, prav tako tudi funkcijo veckulturnost, povojni poboji
itn. Tako n. pr. so partizani v Kocevskem Rogu pobili Mihovo druzino (Zagar 1995:
31), »pripadniki zmagovite osvobodilne fronte« pa vmjene domobrance in »na
tisoce jih je izginilo v mnozicnih grobovih in jamah, ki so znacilne za Slovenijo.«
(Kobal 1993: 27)
5.0 Za slovensko izseljensko literaturo moramo ugotoviti, da je veckrat vezana
na protosistemsko izhodisce. Zato je za opazno stevilo besedil znacilno namerno
razgaljanje politicnega, ideoloskega in moralnega koda, komuniciranje s povojnim
politicnim sistemom in njegovo prenasanje v lastno motivno in tematsko konfigu-
racijo. Ob tem se zdi vredno opozoriti, da nekateri pripovedniki svojo percepcijo
selekcionirajo, skladno s svojo preteklo zivljenjsko izkusnjo. Negativna kritika po-
vojnega zivljenja v Jugoslaviji in Sloveniji dobi tako tudi ontolosko razseznost.
Po analizi pripovednega opusa Slovencev v Avstraliji pa je mogoce reci troje:
a) Prenasanje pretekle izkusnje v »sodobni cas« je v slovenski izseljenski litera-
turi zanimiv, cetudi obremenjen dialog, ki pravzaprav odlicno razkriva predvsem
obcutek strahotne, za nekatere celo pogubne krivice. Nekaj podobnega lahko ugo-
tovimo tudi upostevaje zgolj »avstralsko« pripovedno prozo, vendar v opazno ome-
jenem obsegu. To pa pomeni, da je ta segment toposa slovenske izseljenske litera¬
ture v pripovedih, nastalih med avstralskimi Slovenci, manj obsezen. Belogard-
isticna povojna izkusnja, prenesena iz protosistema v sodobnost, je namrec manj
izrazita sestavina novega literarnega sistema. Pripovedna proza avstralskh
Slovencev sicer je zaznamovana s politicno-ideoloskimi in verskimi spori med
Slovenci, vendar ne do stopnje, ki bi primaren izseljenski polozaj obremenjevala do
njegove tezje prepoznavnosti.
b) Motivno-tematska raven pripovedi kaze, ce upostevamo razvojni lok od
zbirke Cisto malo ljubezni, ki je izsla 1. 1958 do pripovedi Barbara (1995), premik
k nekoliko splosnejsi tematiki, povezani s mdi pozitivno avstralsko izkusnjo. Tovr-
stne motivno-tematske posege najdemo sicer ze pri N. Rudolf, npr. v kratki prozi
Bush, vendar se ne toliko izrazito, da bi jih mogli razumeti kot tipolosko oznako.
c) Analizirana literarna dela so literarnoumetnisko, stilno in estetsko omejen
korpus, vendar vreden premisleka. V njih je namrec oblikovan relativno dovolj
preciscen motivno-tematski kompleks izseljenstva, v svoji osnovni izkusnji manj
moten s sicer vzporednimi, a drugovrstnimi problemi. Seveda pa bo dokoncno
sodbo o tem dala analiza motivno-tematske ravni celotnega literarnega opusa, nas-
talega med slovenskimi izseljenci.
VlRI IN LITERATURA
Avstralski Slovenec.
Cebul Sajko, Breda, 1995: Vzroki za izselitev. Dve domoviniVI.
Detela, Lev, 1991: Pregled slovenske zdomske knjizevnosti. Dialogi XXVII/7.
— 1991: Pregled slovenske zdomske knjizevnosti. NR 17.
140 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
Hlis Thirion, Danijela, 1985: Zbezati v preteklost. Zbornik avstralskih Slovencev. Sidney:
SALUK.
Kobal, Ivan, 1993: Mozje s Snowyja. Gorica: Mohorjeva druzba.
Kos, Janko, 1983: Ocrt literame teorije. Ljubljana: DZS.
Maver, Igor, 1992: Slovene Immigrant Literature in the Postmodern World: The Rise of
Multiculturality ans Multi-ethnicity in Australia, the United States ofAmerica and
Canada. Dve domovini. Razprave o izseljenstvu 2-3. Ljubljana: Institutza izseljen-
stvo ZRC SAZU.
POGACNIK, Joze, 1972: Zgodovina slovenskega slovstva VIII. Maribor: Obzorja.
RUDOLF, Neva, 1958: Cisto malo ljubezni. Avstralske crtice. Buenos Aires: Slovenska ka-
toliska akcija.
Susa, Barbara, 1990: Knjizevnost Slovencev vAvstraliji (mag. naloga). Ljubljana.
Skof, Ivanka, 1985: Visoko v bregu. Zbornik avstralskih Slovencev. Sidney: SALUK.
Podjuznim krizem, 1992. Ur. Zora Tavcar. Celje: Mohorjeva druzba.
URBANCIC, Ljenko, 1991: Srecanja, portreti, dejanja. Ljubljana: Zalozba M&M.
ZAGAR, Cilka, 1995: Barbara. Celje: Mohorjeva druzba.
Zitnik, lanja, 1993: Literamozgodovinske raziskave slovenske izseljenske knjizevnosti. Dve
domovini IV.
Zohar, loze, 1991: Mati. Dialogi XXVII/7.
— 1991: Zemlja. Dialogi XXVII/7.
— 1991: Valovanje. Dialogi XXVII/7.
Summary
The motif outline of the narratives written by Slovene emigrants in Australia consists
mainly of four motifs: the fact of being a foreigner or, rather, without a homeland; the new,
Australian experience; political-ideological tensions and conflicts during and after World
War II; and universal empirical problems of life. This involves a special, Slovene emigrant
model, determining the authentic experience of the new and old homelands through the
prism of national, political, and ideological, as well as general human problems. The
developmental span of the motif-topical level of the narrative from the corpus shows a
considerable shift towards common human motifs and topics, related to the Australian
experience, which was also a positive one. These kinds of motif-topical forays can be found
in Neva Rudolf’s work, e.g., in her short prose »Bush« (Just a Tiny Bit ofLove, 1958), but
not to the extent that they could be considered a typological feature of her narrative. They
became more prominent in the narratives The Men from Snowy (1993) by Ivan Kobal and
Barbara (1995) by Cilka Zagar.
Although narrative prose by Australian Slovenes is marked by political and ideological
conflicts among Slovenes, this is not to the extent that would burden the primary emigrant
experience to the point beyond recognition. The literary works that have been analysed
represent an artistically, stylistically, aesthetically, and spiritually limited, but nevertheless
interesting opus, primarily because in its basic experience it is disturbed to a lesser extent by
parallel, yet different, i.e., ideological and political, problems.