254 < KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 PTUJSKI HISTORIOGRAF SIMON POVODEN 1753—1841 KRISTINA ŠAMPERL-PURG V letošnjem letu se spominjamo 140-letnice smrti zaslužnega delavca tudi s področja zgo- dovinopisja. Dr. Fran Sijanec ugotavlja, da je bilo preučevanje krajevne zgodovine nad- vse važna komponenta dela, ki so ga častno opravili v Ptuju domačini in priseljeni zgo- dovinarji ter arheologi. Ptujska historiogra- fija zavzema v Sloveniji eno najpomembnej- ših mest v lokalnem zgodovinopisju. Zraven zgodovinopisja je nadvse pomembno tudi zbiranje in skrb za zavarovanje spomenikov. Na področju zgodovinopisja in zbiranja ima neprecenljive zasluge ravno Simon Povoden. Naj navedem nekaj drobnih biografskih po- datkov. Simon Povoden se je rodil leta 1753 v Vrhovcih, takrat v lučanski, danes v župniji Sv. Jurija ob Pesnici (Jurski vrh). Vrhovci, z izjemo ene hiše, danes pripadajo Avstriji. Simon Povoden se je rodil v Vrhovcih, ki so onstran meje. V ljudsko šolo je hodil v Zgor- nji Kungoti. Gimnazijo in filozofijo je končal v Gradcu. Po dovršenih teoloških študijih je služboval kot kaplan pri Sv. Janžu v Ca- kavski dolini (Avstrija). Leta 1784 je kot ka- plan služboval v Juršincih. Se istega leta pa je nameščen kot bolniški kaplan v Ptuju, kjer je leta 1793 postal beneficiant Golobo- vega beneficija. To službo je opravljal vse do leta 1837, ko je stopil s 84 leti v pokoj. Leta 1841 je umrl v hiši v Muršičevi ulici (brez številke) v Ptuju in je pokopan na mestnem pokopališču. Kot civilni kaplan je opravljal svojo duhovniško službo v bolnišnici in In- validskem domu. Radodaren in socialno ču- teč je dobršen del sredstev, ki jih je dobival kot upravljalec Golobovega beneficija, in v obliki raznih nagrad (za 52-letno delo pri Invalidskem domu je prejel nagrado v zne- sku 150 zlatnikov) podaril v razne namene. Dodal je sredstva za dograditev bolnice, po- kril stroške za novi portal prosti j ske cerkve (1840), daroval tabernakelj šentlovrenški cerk- vi in za glavni oltar proštijske cerkve. Ob ve- likem požaru leta 1805 je izvedel uspelo akci- jo za zbiranje sredstev prizadetim. Bil je tudi soustanovitelj Kmetijske družbe v Gradcu. Njegovo delo in življenje označuje misel sodobnika p. Ludvika Pečka (1804—1873), av- torja zgodovine minoritskega samostana v Ptuju, ki pravi, da si mora vsak posameznik in vsak narod sam pisati svojo zgodovino, če hoče kaj veljati. Ta misel je karakteristika in razlaga dela Simona Povodna, svojevrstnega in samosvojega ustvarjalca, ki je delal v duhu romantike in razsvetljenstva. V svojih delih ni obravnaval le Ptuja, ampak je po- segal tudi v širši prostor. Prepotoval je skoraj vse mariborsko okrožje, zbiral gradivo po cerkvah, samostanih, graščinah, arhivih, čr- pal iz tiskanih del, obenem pa kot kronist skrbno beležil sodobne dogodke. Vse to je de- lal, ker mu je dediščina naših prednikov ve- liko pomenila in ker so ga k temu pripravili takratni državni ukazi in predlogi. Kaj je tisto, kar Simona Povodna še vedno ohranja živega? To so knjige, ki jih je na- pisal in njegove človeške odlike. Napisal je preko 30 del, od katerih na žalost ni nič tiskanega, vsa so ostala v rokopisu. Velika KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1931 255 1 Portret Simona Povodna (V. Skrabar je našel oljno i sliko v sejni dvorani štajerske deželne vlade v Grad- ; cu, objavljena je v CZN 1933) J veČina se jih hrani v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, kateremu je avtor leta 1827 precej del sam podaril. Živega ga ohranja raznovrstna in bogata vsebina, natančnost in doslednost pa dajeta težo, kajti avtor je upo- rabljal, oz. jemal podatke iz originalnih listin in drugih aktov, pri katerih je navajal (ne vedno) kraj takratnega hranjenja, npr. Magi- strat Ptuj. Podatki, ki jih je jemal iz raznih kronik in literature, pa so toliko točni, koli- kor so natančne kronike in literatura. Vsebina njegovih del se nanaša na zgodo- vino Ptuja od rimskih časov do njegove dobe, na zgodovino župnij, samostanov, ubožnega špitala, plemiških rodbin, kulturne zgodovi- ne, arheologije, genealogije, varstva spome- nikov, šolstva itd. Mnogo je tudi pisal o gospodarskem položaju, pri čemer se je v duhu fiziokratizma zavzemal za racionaliza- cijo in zanimivo poročal o našem vinograd- ništvu, sadjarstvu, gozdovih, o možnostih za rudarstvo, o uvedbi krompirja pri nas. Simon Povoden je vsa dela napisal v nem- ščini. Njegovi biografi ugotavljajo, da ni bil usmerjen protislovensko, temveč bolj evrop- sko. Niso mu bile tuje ideje razsvetljenstva in tudi ne ideje slovenskega preroda. Ver- jetno ima zasluge za slednje tudi Volkmer, o katerem je Povoden napisal biografijo v Meščanski čitanki (Bürgerliches Lesebuch). Razmišljal je o slovenskem jeziku, ki bi mu po njegovem mnenju bilo treba posvetiti več pozornosti. V svojih delih navaja Trubarja, Dalmatina, Gutsmana, Smigoca in druge. Po- javlja se vprašanje, zakaj ni dal nič tiskati. Nekateri pravijo, da se je bal cenzure ali kritike, ker namreč sam ni bil nikoli zado- voljen s tem, kar je napisal. Dela, ki jih je zapustil, jemljemo danes kot zaključena dela, čeprav so to po njegovem koncepti. Oglejmo si nekaj originalnih naslovov knjig, ki se da- nes hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Podatki so posneti po Skrabar j evi razpravi, ki jo je leta 1933 objavil v CZN. — Merkwürdigkeiten der einstigen und jet- zigen Stadt Pettau-Versuch einer alten und neuen Geschichte von der Gegend und Stadt Pettau nebst anderen Denkwürdig- keiten in Untersteyermark. — Ein AUerly von Geschichten, Genealogien und mehr anderen Denkwürdigkeiten der Stadt Pettau. — Brauchbare Anzüglichkeiten aus Welt- und Kirchengeschichte entlehnt. — Denkwürdigkeiten der Pfarre Ehrenhau- sen. — Kurze Darstellung geschichtlicher Denk- würdigkeiten von der Stadt Pettovio in Untersteyermark, auch von Pannonien und Ungarn, seither selbes ein Königthum ist. — Beytrag zu einer steyermärkischen Kir- chengeschichte von allen Stiftern und Klöstern, welche in unsrer Steyermark annoch bestehen oder schon aufgelassen sind. II. Band. — Antiquitaeten Poetoviens. Abbildungen der römischen Votiv- und Begrabungssteine sammt einer Erklärung; Aufschriften aller Häuser und Grabstätten des bürgerlichen Friedhofes; auch Urkunden und Begeben- heiten, welche das Schloss und die Stadt Pettau seit altersher betreffen. — Notizen von dem bürgerlichen Armenspi- tale in Pettau, wie auch von der dortigen Krankenanstalt. — Abbildungen aller in Pettau und dessen Umgegend befindlichen Denksteine nebst einer gewagten Erklärung ihrer Aufschrif- ten. — Notaten aus Urkunden des Frauenstiftes Studenitz. — Das einstige Pettau, wie es war, auch das jetzige, wie es ist. — Beschreibung der Stadt Pettau, so sich im Archive des dasigen Minoritenconvents auffand. 256 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 — Geschichtlicher Entwurf von dem Schul- wesen in der Stadt Pettau. — Geschichte der Türken seit selber Zeit, in welcher sie zuerst in die Erbländer Oesterreichs eingebrochen sind, aus ächter Quelle gesammelt. — Geschichtliche Notizen von der steyer- märkischen Kreisstadt Cilli. Čeprav je Povoden malo objavljal, so čr- pali iz zgoraj omenjenih del in iz tukaj ne- omenjenih npr. Schmutz, Murko, Mommsen (Corpus inscriptiorum latinarum, III.), Conze, Pečko, Saria, Pirchegger, ki tudi ugotavlja, da je danes izgubljenega mnogo gradiva, ki ga je Povoden uporabljal in se je ohranilo le v njegovih prepisih. Prav tako ga omenjajo in so deloma zajemali iz njega A. Krempel, F. Raisp, J. Orožen, M. Slekovec, s prizna- njem se ga v svojem »Poetovio« spominja tu- di Abramič. Zanimivo je, da ga pri pisanju Zgodovine lavantinske škofije F. Kovačič ni uporabljal, vsaj omenja ga ne. Kdo je pozneje jemal iz Povodnovih del, mi ni znano, v no- vejšem času so to: J. Emeršič, J. Slodnjak, P. Klasinc, B. Jevremov, V. Bračič, K. Sam- perl... V Zgodovinskem arhivu v Ptuju hranimo tri Povodnova dela, in sicer v fondu Roko- pisna zbirka. Osnovni podatki o teh delih so posneti po regestih prof. A. Klasinca. Pod signature R-40 in R-41 je arhivirana Zgodovina mesta Ptuja v dveh delih, tako imenovano Bürgerliches Lesebuch (Meščan- ska čitanka) 1821, 1825. Zanjo pravi Skrabar, da je Povodnovo najboljše in najvažnejše delo. V našem arhivu hranimo sodobni prepis (transkripcija iz gotice) originala, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu pod št. 177. Okrajšani rokopis istega dela (original) hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Prepis v našem arhivu je iz leta 1931; nastal je po naročilu Muzejskega društva v Ptuju (Smo- dič). Prva knjiga rokopisa vsebuje 508, druga Zgodovina župnij mariborskega olcrožja m sekavske škofije pa 358 popisanih in oštevilčenih strani. De- jansko sta ti dve knjigi neizčrpen vir za zgo- dovino mesta Ptuja od najstarejših časov do 19. stol. V prvi knjigi sledimo gospodarjem in gospodom mesta Ptuja, seznanja nas z raz- nimi elementarnimi pojavi in nesrečami, go- vori o nastanku krščanstva in cerkveni ure- ditvi skozi čas, o rimskih in drugih spomeni- kih v mestu Ptuju. V drugi knjigi nas sezna- nja z naravnimi posebnostmi Ptuja in okolice, o značaju tukajšnjih ljudi, o narodopisnih za- nimivostih Slovencev v ptujski okolici, o na- pisih v mestu Ptuju, o podeželskih dvorcih, o najpomembnejših gradivih mariborskega in celjskega okrožja, o napisih na nagrobnikih, ki so na mestni župnijski cerkvi. Pri listanju po drugi knjigi zasledimo na strani 20 zapis o čarovniških procesih. V našem arhivu tudi hranimo nekaj originalnili dokumentov, nekaj fotokopij in mikrofilmov v zvezi s to problematiko. Povoden je opisal proces proti »čarovnici« Marjeti Kraljic (Mar- gareth Kralitschinn), 60-letni vdovi iz Haloz, ki so jo 18. avgusta 1673 zasliševali štirje možje, in sicer: Wolf Zauner, Mathias Schar- nibel, Tobias Starser in Bartholomi Novak. 25. avgusta istega leta so jo sežgali v bližini Podlehnika (Lichtenegg). O taistem procesu (ime, priimek, datum, kraj, imena zasliševal- cev, obsodba se ujemajo) hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju 15 mikrofilmskih posnetkov gradiva, ki se danes hrani v Štajerskem de- želnem arhivu v Gradcu v fondu: Arhiv me- sta Ptuja in sicer gre za akte dominantnega deželskega sodišča. Torej je Povoden imel v rokah originalno gradivo, mi pa danes le mikrofilme. Povoden ne navaja, kje je prejel to gradivo v uporabo, temveč omenja samo »Criminalprozess des Unterklosters zu Pet- tau«. Morda bo koga motil Povodno v po- datek, da gre za kriminalni proces pri spod- njem samostanu (minoritski samostan), naši mikrofilmski posnetki pa so iz fonda domi- nikanskega (Gornjega) samostana. Kako je prišlo do te zamenjave in ali obstaja morda dvojnik tega gradiva mi ni znano. Določena povezava tiči v dejstvu, da je bila obsodba opravljena na ozemlju minoritskega konven- ta, ženska pa je stanovala na področju, ki je bilo podložno dominikanskemu samostanu. Krvavo rihto, torej obsodbo na smrt, je izre- kel deželski sodnik. Mikrofilmski posnetek zadnje strani zapisnika pove, da je bil to »Panrichter Paul Schatz«, sodnik in notar »in viertl Cilli«. Pod signaturo R-42 hrani Zgodovinski ar- hiv v Ptuju tako imenovano Hauptpfarrliches Geschichtenbuch (Zgodovina župnij maribor- skega okrožja in sekavske škofije) 1833. V našem arhivu je to edino originalno (po pi- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 257! savi) rokopisno zgodovinsko delo ptujskega lokalnega zgodovinopisca Simona Povodna. Delo je nastalo v poznejši dobi njegovega us- tvarjanja in je precej nesistematično, saj je bil avtor star že 80 let. Obdelal je župnije ptujsko-ormoškega okoliša, gradove, gospo- stva, radgonski okoliš, župnije v nemškem delu mariborskega okrožja, župnije v zahod- nem delu Slovenskih goric in mariborskega okoliša. Pod signaturo R-60 hrani Zgodovinski ar- hiv Cerkveno zgodovino v dveh delih iz let 1823 in 1824. Originalni naslov: Beytrag zu einer steyermärkischen Kirchengeschichte, von allen Slovenen wie auch von den deut- schen Pfarreyen, und Klöstern, welche in unserer Steyermark noch bestehen oder schon aufgelassen sind (Zweiter Band). Rokopis je osnutek za dva rokopisa, ki ju hrani Štajer- ski deželni arhiv v Gradcu pod št. 481 in 471. Rokopis je bil leta 1924 podarjen Muzejske- mu društvu in je leta 1954 prešel v Zgodovin- ski arhiv. Cerkvena zgodovina vsebuje po- datke o cerkvi sv. Jurija v Ptuju, sv. Nikolaja v Lovrencu, sv. Trojice pri Veliki Nedelji, sv. Janeza v Ljutomeru, sv. Janeza v Mari- Prva stran cerkvene kronike iz leta 1833 z avtorjevim ; podpisom boru, sv. Mihaela v Radljah, sv. Jurija v Ho- čah, sv. Marije v Slivnici, sv. Lenarta v Slo- venskih goricah in sv. Marije v Jarenini. Simon Povoden ni bil samo historiograf, ampak tudi opisovalec in predstavitelj kul- turnih spomenikov. Leta 1830 je dal posta- viti okoli stolpa arheološke preostanke anti- čnega Poetovia. Res je, da je dunajska dvorna pisarna s posebnim dekretom (30. III. 1828) predpisala, da se morajo antične najdbe in zgodovinsko pomembni kamni vzidati v zu- nanjščine bližnjih cerkva. Res pa je tudi, da je Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju poskrbela za prve varnostne ukre- pe pri dominikanskem križnem hodniku na Ptuju in v cerkvi na Ptujski gori ravno na podlagi opozoril in poročil svojih dopisnikov in domačih zgodovinarjev, med katerimi Si- mon Povoden zavzema vidno mesto. Simon Povoden je bil vesten in natančen pri opravljanju svojega poklica in pri histo- riograf ski dejavnosti. Glavne pobude za ohra- nitev, skrb in zbiranje kulturnih spomenikov so v njegovem času prihajale za področje Štajerske z Dunaja ali Gradca. Zato se tudi ni čuditi, če je marsikateri preostanek romal v Gradec ali pa na Dunaj, včasih tudi zaradi prevelike zbirateljske vneme ali pa zaradi načrtnega odtujevanja naše kulturne dedišči- ne. Tudi sam Povoden je večino del podaril graškemu arhivu. Na ostalem delu slovenskega ozemlja so v tem času razmišljali in delali za Zedinjeno Slovenijo, za slovenski jezik, za slovensko kulturo nasploh, za slovenske zavode, ki bi hranili našo kulturno dediščino. Na Štajer- skem so te akcije vodili v glavnem entuziasti s skromnimi ekonomskimi in družbenimi mož- nostmi in se je pravi prerod začel šele v 50 letih 19. stol. Viktor Skrabar je leta 1933 zapisal, da bi ta skromni in preveč samokritični zgodovinar zaslužil, da bi se po njem imenoval kak trg ali ulica. Ta mali dolg je že poravnan. V krajevni skupnosti Ivan Spolenjak v Ptuju je ulica z njegovim imenom. Zal pa ni mogoče namestiti spominske plošče na hišo, kjer je umrl. Hiša je nenaseljena in brez ometa. Ve- lika pridobitev ne le za naše mesto, ampak tudi za širše področje bi bil prevod in tisk ene izmed njegovih knjig, npr. Meščanske čitanke. LITERATURA 1. Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1980, 4. knjiga, str. 231. — 2. Slovenski biograf- ski leksikon, Ljubljana 1933, IV. zvezek, str. 465—466. — 3. Časopis za zgodvino in narodopis- je, Maribor 1933, snopič 2-4, str. 213—229; Viktor Skrabar: Simon Povoden. — 4. Ptujski zbornik 258 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1893—1953, Ptuj 1953, str. 8—15; Fran Alič: Stir- \ je ptujski lokalni zgodovinarji, ki so priprav-1 Ijali, ustanovili in vodili naš muzej. — 5. Ptuj-i ski zbornik II., Ptuj 1962, str. 282—297; Dr. Frani Sijanec: Ptujski okoliš v luči spomeniškega var-^ stva.