NO. 2(52 Ameriška Domovi m 1 n—, ii. m j »* r;»r m. n »i i ■ —— /1- IVI E RI e/l' Ul- H OME ONLY SLOVCNIAN MORNING NCWSPAMR CLEVELAND S, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 15, 1947 LETO XLIX-VOL. XT.TX DROBNE VESTI IZ SLOVENUE “i* Marshallov natri za malo Zvezo narodov torei na ka Marshalla za obnovo Evrope dsn, ko ne smemo jesti mesa. Še in zahtevala, naj Zveza narodov bolj značilno je pa to, da so ser-odpravi iz čarterja pravico veti- virali gostom, ki so poslušali go- ranja/ .vomika — prekajeno šunko. Konvencija ‘je odobrila tudi Morda Pašunka ni meso- kaJ “ predlog, da se odpravi 13 pod- ve' predsednikov, ki so dozdaj nosili naslov uradnika pri izvršnem odboru unije. Naslov uradnika bo nosil samo predsdeniktertajnik-blagajnik. Proti sprejetju tega IOVI GROBOVI Rose Košir Po par tedenski bolezni je v predloga se je silno boril' Johii ILakeaide bolnišnici umrla v to-L. Lewis, eden izmed podpred- rek zjutraj Mr* *0Sa Koslr- sednikov, ki je tudi predsednik i roj. Kostansek, 6709 Bonna unijskih premogarjev. Toda de- Ave. Stara je bila 37 let, roje- legacija 700 članov je predlog!na v C'evelandu.leta 1905/ ^ odobrila. Dosedanji podpredsed- m staf Anton m Ten®ja Kostansek so umrli leta 1930 od- niki bodo poslej samo člani glavnega odbora. John L. Lewis, ki se je pred leti sprl z AFL in nato organiziral CIO, se je po sporu v CIO Razne drobne novice Iz Clevelanda in to okolice V Jugoslavijo potujejo— Sinoči so se odpeljali v New York Frank Petrič, ki potuje v Borovnico, Jože Logar v Knežak, Frank Garvas v Velika Loko in Ivanž Barberič v Ribnik. V četrtek se bodo vkrcali na jugoslovanski parnik Radnik, ki jih odpelje v petek v Montreal, Kanada, kjer bo vzel še druge potnike in okrog 25. okt. jih bo odpeljal naravnost v Reko. Mr. Kol lander, s čigar posredovanjem potujejo, spremlja potnike do New Yorka in na parnik. Važna seja— V četrtek po pobožnosti v cerkvi bo seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Vse članice naj se gotovo udeležijo in tudi nove naj: bi prišle. Zaduinica— V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Lach. Poroka— Mrs. Julia Bokar »z 6615 Edna Ave. naznanja, da se bo v soboto ob 10 dop. poročila v cerkvi sv, Vida njena hčerka Dolores Gertrude z Mr. William-om Elkanick, sinom Mr. in Mrs. Geo. Elkanich iz 1399 Giddings Rd. Svetovanje bo zvečer v Ht- nosno 1942. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka in hčerko Dolores; dalje zapušča sestro Mary Meehan in tri bra- vaškem domu na St. Clair Ave. te: Anton, Joseph, m Paul. Za-ljn 63. cesta. Vse najboljše že- sekcijo j« načelnica Mrs. Johanna Mervar, ki bo organizirala v ta namen še druge žene in dekle-ta. Ker pa vsem ne bo mogoče obiskati vse hiše in trgovine, so podporniki naprošeni, da se z darovi sami priglasijo pri Mrs. Mervar, ali pa lahko tudi prinesejo v North American banko, kjer boste dobili uradno potrdilo za denar. V tej kampanji bosta pomagala tudi Anton Grdina in mestni odbornik Edward J. Kovačič. Vsak je naprošen, naj daruje po svoji moči za ta dobrodelni namen. poslužila vetiranja pri koncilu, zato tudi ni ničesar dosegel v preteklosti. Zato je jasno, zakaj je Višinski proti ameriškemu predlogu). Takoj za Višinskim je govoril avstralski delegat Evatt, ki je odgovarjal sovjetskemu delegatu rekoč, da mora Zveza narodov nekaj storiti v očigled tega, da varnostni koncil ni storil nič in da nudi ravno ameriški predlog to priliko. Debata o tem ameriškem predlogu se bo nadaljevala. zen treh. Te tri so pa majhne in bi bilo težavno zanje, če bi prenehale z obratom. To vlada v njih slučaju tudi upošteva. Število delavcev, ki bodo 60 dni brez dela je od. 2,600 do 7,-500. Distilerije pa ne bodo zaprle oddelkov, kjer natakajo žga- premogarsko unijo zopet izpeljal iz AFL, ker je dobil na konvenciji tako klofuto. Postaviti so morali močno stražo pri cigaretah Bremen. — V tem pristanišču so postavili posebno močno Stranje v steklenice in tudi oddelka1 žo, ko so začeli izlagati iz ladje za prodajo ne bodo zaprli. V Chicagu ne obetajo dobro grocerjem Chicago. — Joseph Wexman je predaval na čikaški univerzi, da bodo v prvem letu propadle 3 grocerije izmed vsakih 10 novih, in samo 4 izmed 10 bodo vztrajale več kot 4 leta. Jugoslovani so že drugič pognalfprelata čez mejo Trst. — Sem došla poročila zagotavljajo, da so jugoslovanske oblasti že drugič v enem mesecu pognale čez mejo v Italijo pre'ata Franca Močnika. Prelat je bil apostolski upravitelj gori-ške province, tudi onega dela, ki je zdaj pod Jugoslavijo po mirovni pogodbi. Katoliški prelat Močnik je bil imenovan za upravitelja te province radi tega, ker je Slovenec in ker so tukaj skoro sami Slovenci. Te dni so ga jugoslovanske oblasti prijele, ga pripeljale do meje in ga pri italijanski obmejni postojanki pahnile v Italijo. --------------o------ Iz raznih naselbin Mt. Olive, 111. — John Plesnik je bil 26. sept. ubit od avta v bližini svojega doma štiri milje od tukaj. Avto ga je zadel, ko je šel preko ceste 66 pogledat, v poštno bakso. Star je bil 73 let, doma iz Lašč na štajerskem, v Ameriki 40 let. V Milwaukeeju zapušča dva sinova, dva v starem, kraju-. Nekoč je bil vnet društvenik, zdaj pa je bil brez društva. Dražji avtomobili za leto 1948 Detroit. — General Motors naznanja, da bodo drugo leto avtomobili nekaj dražji. Za koliko bodo. cene poskočile, ta avtna družba ne pove. Saturday Evening Pott bo dražji New York. — Tedenska revija Saturday Evening Post bo zdaj 15 centov številka. Leta 1942 je bila 5 centov, potem 10 in zdaj bo 15c. Angleška vlada želi večjo produkcijo in pa večjo štedljivost London. — Angleška vlada je začela oglaševati v časopisih. Na vsaka dva tedna bodo prinesli listi po cele strani oglasov, ki jih plača vlada. V teh oglasih apelira vlada na narod, naj producira vsaj.za 10% več. Dalje bo vlada v teh oglasih pozivala narod, naj živi bolj skromno, kot je živel dozdaj. Minister za ekonomijo pravi namreč, da žive zdaj Angleži tako, kot družina, ki potroši 10 dolarjev na dan, dočim jih zasluži samo 6. 6,000,000 paketov cigaret in 50,-000 paketov tobaka. Straža pazi na to, da ta pošiljka tobaka in cigaret ne pride na črno borzo. Večinoma te pošiljke je namenjena za premogarje v Porurju, ki se pritožujejo, da ne dobe dovolj tobaka. Nekaj tobaka bo pa poslanega v taborišča beguncev. Ladja “Topa Topa,” ki je do-peljala tobak v Nemčijo, je priplula zdaj pod novim kapita- sv. Neže in društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb se bo vršil v petek ob 9 iz Grdina pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in na Kalvarijo pokopališče. Mary Kremžar V torek zjutraj ob 12:45 je umrla Mary Kremžar roj. Cu-fer, stanujoča na 684 E. 109. St. Bila je stara 74 let. Rojena je bila v Škofji Loki, odkoder je prišla v Ameriko leta 1901. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, ki je več let vodil trgovino s pohištvom v SND na St. Clair Ave.; dalje zapušča 5 Sinov: Adolf, Albin, Ladisla-irs, William in Carl, dve hčeri: Mrs. Mary Novak in Mrs. Jennie Petrick, šest vnukov in več drugih sorodnikov. Bila je članica društva sv. Sladko vince piti— Z dvorišč naših vinaren in drugod se že sliši nabijanje 0-bročev po sodih. Izpod stiskalnic se že cedi sladak mošt, ki bo dal dobro vinsko kapljico. V našem listu vidite oglase, kjer lahko naročite grozdje, mošt in dobre sode. Pokličite in pripeljali vam ga bodo na dom, da ga boste o sv. Martinu že lahko krstili. Na zdravje! Prestala operacijo— Mrs. Louise Graham, roj. Ko-min (iz Collinwooda) iz 10415 Barrett Ave., je srečno prestala operacijo v Mt. Sinai bolnišnici. iz Monreal pogrebnega zavoda, je prodajal cigarete za demante. ------------o------ Ogromno želvo so vlovili Nantes, Francija. — Na obrežju v Bretagni so vlovili želvo, ki je tehtala 1,324 funtov. HO. Sl Clair Ave. v cerkev sv. Alojzija in na Kalvarijo pokopališče. Argentina, Brazilija in čile bodo skupno proti komunistom Buenos, Aires. — Iz uradnih virov se doznava, da bosta Argentina in Čile v prihodnjih dneh podpisali pogodbo, da bosta skupno nastopali v boju proti komunistom in da se jima bo pridružila tudi Brazilija. Ta pakt je posledica propagande jugoslovanskih komunistov, ki so netili stavke v republiki čile po načrtu obnovljene Kominterne iz Belgrade, radi česar je Čile izgnala dva jugoslovanska diplomata. Že ko se je vršila konferenca ameriških republik v Braziliji, Vedno pride nazaj. — Kljub vsej inflaciji je tukaj kraj, kjer ne morete vreči svojega denarja stran. Na Blowing Rock, N. C., ti piha v obraz nekam čuden veter, ki ti ■prinese nazaj vsak lahak predmet, ki bi ga vrgel preko te skale v globočino. Poizvedovalni količek Selan Jožef bi rad zvedel za naslov svojih treh bratrancev, sinov Selana Antona iz vasi Češnjice št. 6, obč. Dobrunje pri Ljubljani, ki je še pred prvo svetovno vojno odšel v Ameriko. Naj mu pišejo na naslov: Selan Jožef bei Firma Ehrfeld, Stein-feld, Kaernten, Austria. Mihael Lavrič bi rad zvedel za naslov svoje tete Frančiške Kmet, doma iz Čateža na Dolenjskem. Ako to čita sama, ali če kdo ve za njen naslov, je prošen, naj piše na Mihaela Lavrič, Naklo št. 26 pri Kranju, Gorenjsko. TUDI PSI BODO OB TORKIH ZDAJ BREZ MESA Elizabeth, N. J. — Frank Thrall, predsednik Union County kluba lastnikov psov je priporočil svojim članom, naj bi sledili priporočilu predsednika Trumana in ne bi servirali svojim pasjim prijateljem mesa ob torkih. Ako se morajo gospodarji vzdr- je brazilski zunanji minister žati ob torkih mesa, zakaj bi se vprašal za mnenje o takem paktu ameriškega državnega tajnika Marshalla. Ta mu je rekel, da je to pač zadeva posamezne repu- pa psi ne, je rekel predsednik. Živinozdravnik dr. Zucker je že sugestiral pripravno “rihto” za pse ob torkih in sicer naj bi blike, da dela po svoji uvidevno- jim dajali mleko in ribe ali pa sti. skuhano zelenjavo. ^Ameriška Domovih »aeJaSfC-gg1- C V ououi” »47 • l J 4 j 6 7 8 9 10 n n i) 14 i) 16 17 18 19 10 u 11 tj 14 1) 16 17 18 19 )0 JI NAROČNINA: Za Amerlio na loto 81.00; za Cleveland r^o^^^^Clevelandln snstc £St >£•£»: Siota— fc po poiti Wrt Irti 14.76. BESEDA IZ NARODA ............... Pisma in resnica Objavlja Math Tekavec PQiamema ttavUta itm 6 wotov. SUBSCRIPTION RATES: united State« 8100 per sear; Cleveland and ŠTm.OO “a SintlS" cCdand and Oa- STs. lUOta'smimSi* Cleveland and Ca- —.11 *0 7K tnr St months. D 8. 62JW lor 3 moauw - SSSiS & air.ri. poplee 6 cent« each. 1 Bitand aa eeeond-elaei matter January 6tU 1808: at the Poet Office at filmland. Ohio, iinder the Act nf March Sid 1818 No. 202 Wed., Oct. 15,1947 Kampanja sovraštva Po vsej Sovjetski zvezi ter po vseh državah, ki so pod, njenim vplivom, se je pričela zdaj silna kampanja sovraštva, k! je ia dneva v dan bolj ra|zpihovana. v . . V t<* propagando se je vpreglo vse, kar ji more sluziti: ca-sopisje, karikature, radio in celo sodišča v prizadevam u da se prepriča 200 milijonov pribivalcev Sovjetske zveze ter 100 milijonov prebivalcev satelitskih držav, da so vlada in voditelji Zedinjenih držav odgovorni za vse križe m težave današnjega Vsem tem se dopoveduje ter se jih pita s trditvami, da hočejo Zedinjene države za vsako ceno vojno in, prizadevajo si, da bi dopovedali ljudstvu, da se naš predsednik Truman skoraj v ničemer ne razlikuje od Adolfa Hitlerja. Ta propaganda dopoveduje tem ljudem, da so Zedinjene države in ne Sovjetska zve-za odgovorne za vse neuspehe in izjalovitve na sejah Zdruze- Ta propaganda ne pozna nobenih mej dostoj nesti. Pretekli teden je, n. pr. neki komunistični časopis v Bukarešta obtožil ameriško vlado, da slednja Izvaja “strategijo izstradanja,” usmerjeno v namen ,da se dovoli, da polovica romunskega ljudstva umre od gladu, tako da se bo ostala polovica dvignila ter strmoglavila vlado komunističnega premierja Petru Groze. V tej kampanji sovraštva imenujejo Britanijo samo kot “mlajšega partnerja” Amerike, njeno delavsko vlado pa označujejo za perfidno, češ da je izdala socialistične ideale ter prodala deželo kot vatzalko “ameriškim imperialističnim intere- ”*Ta propaganda sovraštva ne bo nikogar presenetila potem, ko smo videli, da ji je Andrej Višinski s svojimi silnimi napadi na sejah Združenih narodov odprl zeleno luč. Kakšna bo ta propaganda v bodoče, si lahko predstavljamo, tudi iz starokraj-akih slovenskih listov, ki že sedaj nezaslišno smešijo, zaničujejo in žalijo Ameriko, kakor da je slednja gobavec med državami tiradah Višinskega ni ničesar novega. On ponavlja zdaj samo, to, kar že dolgo objavlja moskovska “Pravda” in za njim moskovski radio. Tudi njegov “Ne” na sejah Združenih narodov nam ni ničesar novega po tolikih “Ne—jih, ki smo jih že slišali iz ust Andreja Gromika. Njegovi kriki prav takšni kakor so bili Hitlerjevi večni kriki o “obkroženj.u,” in njegovo obtoževanje “vojnih hujskačev” je za las podobno Hitlerjevemu vpitju o vojnih hujskačih Churchillu in Rooseveltu, ki sta hotela obkrožiti in uničiti Rajh, kj vendar ni hotel ničesar drugega kot mir, samo- ljubi mir . . . Njegovo vpitje o “vojnih hujskačih in agresorjih nas nekam čudno spominja na histerično vpitje v nemški športni palači na predvečer vojne, ko je bila Poljska tista agresivna država, ki so jo “dekadentne” ali gnile demokracije nahujskale na vojno ... Ce pomislimo na vse to, se moramo čudoma čuditi in vprašati; Ali je to res govorica diktatur? Ali morajo slednje tako govoriti kot govore? v Višinski in njegovi sooblastniki eo sklenili zanesti živčno vojno v Zedinjene države, toda že danes lahko rečemo, da jim nameni ne bodo uspeli. Popolnoma odveč je, če nam Mr. Višinski zagotavlja, da hoče rusko ljudstvo mir. Mi sami vemo, da se rusko ljudstvo boji vojne prav tako, kakor se je boji vsako drugo, ljudstvo, prav tako, kakor se je bojimo mi. Prav tako je pa tudi odveč, če misli prepričati ameriško- ljudstvo, da mu bo verjelo, da je njegova (ameriška) vlada ali ameriško časopisje ali kdor koli vojni hujskač. Ta trditev se bo zdela ljudstvu Amerike tako bedasta in smešna, da bo smešno in bedasto vse, kar koli bo Mr. Višinski rekel. Sovjetska propaganda ne more ponavljati tukaj tega, kar pravi in zagotavlja v Moskvi, in to je sovjetskim oblastnikom prav dobro znano. Amerikanci se predobro zavedajo, da je vsaka naša gesta, vsako naše posojilo, vsak naš' dar in vsaka naša politična poteza sad strastnega prizadevanja po miru. Mr. Višinski ima vso pravilo kričati v zborovalni dvorani in razbijati s pestjo po mizi, ako tako želi. To je njegov privilegij, katerega v njegovi domovini nimajo tisti, ki se ne strinjajo z režimom. Tu smo v demokraciji/kjer ima vsak pravico iznesti svoje misli in nazore. Toda nikar naj ne pozabi, da tukaj ni prosekutor v moskovski sodni dvorani, kjer je bila njegova beseda zakon. (Konec) Ostala pisma dokazujejo resnico * ( Dotični, čigar brata so komunisti živega vrgli v ogenj, mi je poleg pisma, ki je bilo zadnjič priobčeno, izročil še pisma treh driigih oseb, ki so sicer vsak v drugem kraju, da eden ne ve za drugega; vendar vsak iz svoje strani potrjuje.,dejstvo: Kdo je krivec strašnih dejanj! želel bi, -da tudi v “E” to belodanijo.) Drugo pismo je datirano: Serviligiano, Italy, 30. januarja 1946. Spoštovana gospa • Na pismo, katerega sem prejel od Vas (poslano 12. januarja 1946) in v katerem poizvedujete o smrti moževega brata, Vam pojasnujem: Vašega moža brat je odšel na zdravniški pregled k dr. Pušenjaku. Protikomunistična postojanka je obstojala takrat v vasi , . . , kjer je bil tudi sin pokojnega. Pri tej postojanki je bilo 85 fantov in mož. Omenjenega dne se je pokojni vračal iz . . . nekako ob petih popoldne. Obiskal je sina in se pri njem zadržal v družbi... med katerimi so bili že takrat begunci. Partizani so napadli postojanko (kraj, dan in čas izpuščam radi varnosti. Op. priobčevalca) Možje in fantje, ki so bili takrat prostovoljno .oboroženi, so se protivili, da bi se vas odnosno postojanka predala partizanom-komunistom. Partizani so bili na postojanko zelo resni vsaj zato, ker so na vsak način hoteli pomriti vse, kar je njim—komunistom nasprotovalo. Pokoj, brat (mučenik) je mtti'Strašno napadanje mirno gledal ter nič hudega sluteč med vso borbo, med komunisti in protikomunisti, je bil v hiši na vasi v ... Pokojni (vsaj kolikor sem ga jaz poznal) je bil skrben pa varčen družinski oče. Pokojni brat Vašega moža je imel takrat pri sebi 25,000 lir denarja. In zato je moral tudi umreti. Partizani so ga izropali, obstrelili in vrgli v gorečo hišo. . . Tako je umrl. Njegovo zoglenelo truplo počiva v . . . žena pokojnega je vsa u-dana v božjo voljo, oskrbuje dom, v katerem so se rodili otroci zavednih katoliških staršev. Z. F. Tretje pismo: 6. februarja 1946/ Draga mi prijateljica! Oprostite mi, če Vas tako na-zivam, čeprav se osebno ne poznava. Z Vašim bratom sva bila v Ljubljani, kamor sva bežala pred komunisti. Nahajam se v begunstvu v Italiji. Vi ste slabo poučeni o naših razmerah. Vsa grozodejstva, ki so jih napravili Nemci, Italijani in komunisti, so vrgli na nas in Vi ste verjeli. Na kratko sledeče: H komunistom v gozd so šli delomr-zneži, preklinjivalci in barabe. Sem in tja so ujeli na limanice tudi kakega poštenega človeka, toda malo. Komunisti so pobijali in požigali le tiste ljudi, o že omenjenega vzroka izpustim). . . . napad od strani komunistov na te fante, katerih je bilo 52 (iz kraja, kjer je pisec tega pisma doma) med njimi tudi nečak Vašega moža, dalje moj sin in še trije sinovi, (katerih starše prejemnik tega pisma pozna). Napadlo je 700 komunistov okrog 11 ure ponoči. Fantje so se branili kljub premoči do tretje ure popoldne, ko so se morali podati. Kar se j®* U' ^u-dežno rešilo, so vse žive sežgali in vriskali okrog njih. Vašega moža bratov sjn se je rešil. Njegov oče je šef ravno od zdravnika in ga je noč dobila, da je prenočeval v • . ., ko 30 8a debili, so tudi njega živega vrgli v‘ogenj in še enega 70 let starega, moža. Samo ta slučaj naj vam zadostuje, da boste vedeli, kaj smo prestali. Italijane in Nemce so pa le od daleč dražili, ti so seveda pridrveli v vasi, pobirali fante, jih nekaj pobili, a druge pa odpeljali v internacijo. Tako je bil moj sin odpeljan na otok Rab, kjer je shujšal od 86 kg na 53 kg, Vašega moža bratov (ki je zgorel) sin pa je od gladu umrl. To je vse po zaslugi komunistov. Komunisti so pa potem razglasili, da Nemci preganjajo samo nje in mi da jim še pomagamo. Saj je vendar dokaz to, da če bi jim mi pomagali in delali z okupatorjem, ne bi ta pobral in mučil naših sinov. Krivica je zmagala nad pravico in laž nad resnico.* Prosim, ne verjemite več. — Komunisti še vedno lahko lažejo in kradejo. Naši sploh ne imej-o pisati resnice od doma. Prosim ps imena ne ----- boste kaj poročali o tem pismu, ker potem gorje našim in Vašim. G. R. Pripis: Radi varnosti tudi te osebe ne imenujem s polnim i-menom. V tretjem pismu, ki je z enako vsebino, pa. pripišem le to, kar je pripomba k sliki, ki kaže zoglenelo truplo nje sorodnika .... ki je zgorel v . . . Vidite ga strašno zmaličenega sežžganega. Ta je takrat zgorel kot Vašega moža brat. Tako so umirali naši fantje, ki so raje živi zgoreli, kakor bi se bili dali v roke komunističnim zverem. Jaz sem bil takrat drugi dan v . . . in videl trupla vseh teh sežganih ljudi, z vašim 35 sežgancev. Takrat so komunisti vrgli v ogenj dva čez 70 let stara moška starčka. Gospa, so to — ljudje? — A. S. Še en odlomek, ki obenem izmed vprašanj daje odgovor pismu omenjeni R. G. “Po napadu v ... se je zbralo več domobrancev in med njimi je bil tudi Vašega moža bratov sin in so šli na. :. Takrat so ga nazadnje videli. Ljudje so se valjali po tleh in jokali, ne samo tiste družine, ki so i» mele svojce sežgane, temveč vsa vas, saj je bilo tudi pet vaščanov zgorenih. Ponoči pa so partizani šli skozi vas s harmoniko pijanj z vlačugami in s Pogovori o ton in onem {'Sl temu zdrav razum? Le odložimo vse predsodke na stran, pa trezno razmišljajmo. Primerjajmo politične sisteme razpih deža-la in sodimo. Kakšne prilike imaš tu in kakšne bi imel tam? Chicago, IH. — V izredno razburjenih časih živimo. V dnevnem tisku nas razburjajo veliki debeli naslovi in napovedujejo pretresljive dogodke. Vse okrog nas rogovili komunizem, kakor sam parkelj. Tako šumi vse okrog nas. Tam na drugi ^ ^ strani zastora na vzhodu pa na- proaperiteto, ki pride iz preliva-vijajo svoje propagandne apara- j^rvi. prej kakor to. Si- A — XT A mneili IrOnltflllsti TTOŽl- . ; v i Amari. Lenardu Bogolinu, ki ga je nam preskrbel. Koncem zadnjega tedna je preminul rojak Urban štrohen, ki je bival na Coulter Street. Bil je malo časa bolan. Razvila se je baje pljučnica in ga položila v prerani grob. Star je bil nekaj Ameriki prosperiteto. Ne omenjam tega, da bi se ogreval za cer jo ni začela prelivati Amerika. Začel jo Mussolini in Hitler in so vojno usilili nam s zahrbtnim napadom in nato še z napovedjo. Toda dejstvo je, da se je vse zadnje desetletje 1930-1940 nekje skrivalo denar. Imeli smo takoimenovano gospodarsko de- Vojska in zmaga je prinesla nad petdeset let. Rodom je bil katerih so gotovo vedeli, da ne polnimi vozovi naropanega bla- . « «4i *7 7 n __ ta. • ... 1_!X»1< nlntTlll Mojstri so torej potegnili za vrvice, in njihove lutke so pričele migati kakor jim je odrejeno. Italijanski komunisti so že razkričali Saragata, voditelja irtlijanskih desničarskih socialistov, za izdajalca, ki se je prodal za ameriške dolarje . . . Češki komunisti pa sošlivše malo dlje ter so oznanili svetu, bodo nikdar z njimi. Da bi se branili, so kmetje prijeli za o-rožje, tako so nastale vaške straže in domobranci. Vsa mučenja in poboje so 'komunisti naslikali kot boj z okupatorjem, nas pa za izdajalce. Ko so fante po zlomu Italije 1943 mobilizirali, so tam z našimi tako grdo ravnali in jih vsak dan nekaj pobili, da so začeli bežati od njih in so zopet šli v vaške straže, da se brapi-jo. Tako je bila tudi v.. . . ta- Češki komunisti pa so fill se maio aije iei bo uinamit »veiu, jo. laao j« una iuui v. . . . da so angleški in ameriški bombniki zato bombardirali češke to- ka straža, ne da bi pomagala j ___vool/n nmrninn Icnmnptiuii n Alf- Mpmppm. tftlTIveč da bi si bl’a- varne, da jim onemogočijo vsako povojno kompeticijo . . . Avstrijski komunist« pa bodo zdaj potegnili iz zraka “reakcionarno zaroto,” s katero bodo hoteli opravičiti sovjetsko opozicijo proti sklenitvi miru in podpisu mirovne pogodbe' z Avstrijo . . . Znati se mora! Nemcem, temveč, da bi si branili življenje. Fantje so se skrj-vali pod senom in v slami povsod, toda mraz jih je prisilil k domobrancem (datum in vas iz te. V Ameriki kapitalisti požirajo delavce kar žive. Nobene svobode ni. V Ameriki je še, kakor bi bila srednjeveška tlaka. Pretiranost je na obeh straneh in tako je veijno kadar ljudi objema vojna nervoznost, najslabša je pa še nezaupljivost. Evropa je res hudo prizadeta. Predvsem pokrajine, po katerih so se premikale Vojske in kraji, na katere so padale bombe iz zraka. Razbito je vse: materielno, duhovno in moralno. In kako naj bo drugače, saj je vsa Evropa bila kakor en sam pekel v tem oziru. In vse to, kar se je v šestih letih razbijalo in uničevalo, naj se popravi in pozida nazaj kar čez noč? Takih čudodelnikov pa svet nima. To bo vzelo leta in leta. In ker je vojska Evropo strašno upropastila, si sama ne more pomagati na noge, zato gleda na Ameriko, da ji ta pomaga. Amerika sicer lahko pomaga in bo pomagala, ampak ima v tem oziru svoje zahteve. Te so zaščita njenih interesov v vsaki deželi, kateri bo ona pomagala. Pred vsem gleda na to, da sedi v vsaki taki deželi taka vlada, na katero se lahko zanese, da ne bo ogrožala njenih investicij in druga taka poroštva, ki bi dajala zaščito. Za Uncle Samom pa prihaja na vsaka vrata Sovjetska politika in ponuja-svoje politično blago evropskim državam. Besedic pisan resnice uu »»... niki Sovjetske zveze hvalijo svoj iim pa Vas, da tudi mojega g0sp0daraki in politični sistem. ia ne daste v časopis, če Hvalijo sdojo>."demokracijo” in obljubljajo vsakemu boljšo bodočnost v svojem okviru. Ker imajo precej pristašev po evropskih deželah, jih mnogo prisluhne njihovim besedam. Za enkrat pa nimajo Sovjeti še nič vabljivega za pokazati v svojem sistemu. Način in sistem nista prav nič demokratična, katerih se poslužuje Sovjetska zveza v svojem vladanju. Njen uradniški sistem je prestrog, pa tudi preautokratski. Kakega drugega političnega naziranja poleg svojega ne strpi, zato v sovjetskem sistemu ne more nihče prijaviti ne ustanoviti kake svobodne politične stranke in še marsikaj drugega ne. Zato v Sovjetskem sistemu ni demokratičnih priložnosti, da bi narod mogel svobodno govoriti, svobodno zahtevati kake spremembe v vladi, ker narod pri tem nima nobehe besede. Vse kontrolira komunistično zamišljena in organizirana oblast z najodločnejšo diktaturo. Nitf skupine, še najmanj pa pozameznik more kaj doseči pri strmljenju po kakih spremembah v političnem ustroju države. Vsak trezno misleči človek mora priznati, da tako politično življenje ni demokratično, ne svobodno. Zato Amerikanci ne moremo biti za tako državno politično življenje, kakoršnega ima Sovjetska zveza. Ako to življenje narodom Sovjetske zveze ugaja in so srečni v njem, je to njihova sreča in sveta pravica, da ga uživajo z največjimi žlicami, toda nam ga naj ne vsiljujejo, ker nam ne ugaja. Kakor teče življenje v deželah, kjer vladajo z sovjetskimi načini, se zdi, da bi se v takem počutil od Straže pri Novem me*tu. Njegov oče in bratje so preje več let bivali v La Salte, Illinois. Tukaj zapušča eno aestfo Mrs. Iteo Si-monišek, ki biva na severni strani Chicage. Bil je član večih društev in se je rad udeleževal raznih športnih prireditev, kot kegljanja, itd. Sorodnikom sožalje, pokojniku pa R. I. P. Hudo je bolan rojak John Starc, ki biva na 21st Place. Mr. UUvUlIIlclUJvauv — O vare, ju u,iva na a ‘“ve, • presijo. Ko je pa prišlo do voj- gtarc je bil svoj čas večletni so- ne je bilo denarja takoj dovolj, za višje cene, za višje plače in za vse. In tudi vsi sloji so si opomogli. Vse ustanove so se gospodarsko dvignile iz dolgov in imajo zdaj prilične rezerve. Saj ni treba gledati daleč na okrog. Celo med nami Slovenci, ki smo le kapljica v ameriškem morju se to zapazi. Poglejte naše Narodne domove, naše župnijske cerkve in druge ustanove. Pred vojno so še vse te ustanove tičale v dolgovih. Danes? Večinoma vsi dolgovi so plačani in denar, tisočake imajo na strani v svojih blagajnah. Ali ni to prosperite-ta? Pa še sijajna, če gledamo samo na številke. Odkod vse to? Odtod, ker med vojno je vse delalo, vsi dobro služili, vsi so lahko za vse bogato prispevali, ker je bilo med vojna leta denarja dovolj. Saj so ženske in celo šestnajst let stari nosili domov tedensko nad petdeset in več dolarjev. Draginja je sicer bila, pa ne taka kakor je sedaj, ker je vlada kontrolirala cene. Seveda bi bilo drugače, če bi bili vojno zgubili. V takem slučaju bi danes udarjali po ameri-|liih ‘ ‘sajdvokih” škornji Hitler-)ojo "demokracijo” ln jevih nazijev. Mi pa bi hodili s • u. Hj{]onjenjmi glavami, kakor suž ga. Divje so kričali in slavili zmago nad “okupatorjem. ’ Slično kakor v ... je bila borba po vsej Sloveniji. V Ameriko so pa pisarili, kako se bijejo Nemci in Italijani, od katerih so dobivali vso pomoč. -o lastnik znane Pilscn pralnice na 18. cesti. Bil je izboren oderski igralec in kot tak vedno rad sodeloval pri društvih, želimo mu, da čimprej okrevat. še je novic, pa kaj ko sem žc predaleč zašel in že toliko prostora porabil. Pa naj na kratko še to le povem, da so po kleteh prav brumno zaposleni sodarji. Sodčke namakajo in nabijajo, da jim bodo držali žlahtno kapljico, katero že iztiskavajo iz zlatih in rudečih kalifornijskih jagod. “Ej, še bo luštno in veselo na svetu še, če bo šlo tako naprej, da ga bomo stiskali in prešali,” je dejal eden izmed naših rojakov zadnji teden, ko je vrtel mlin in mlel grozdje. Kake Židane volje še le bo, ko ga bo pokušal o svetem Martinu. Da bi le mrha tudi mene kaj povabil zraven. Nikar naj ne bo trd in zapet, saj pravi pregovor: Kdor srečo uživa sam, ni srečen. Pa tudi kdor sladko vince pije sam, ne more biti preveč srečen in vesel. Zadosti za danes. Chicažan. JoaJM. i Katoliška kapela v trgov»ki hiši nji. Ameriški delavci bi se ne vozili z automobili, kakor se, srečni bi bili, če bi imeli cele podplate na čevljih. Pa bi tudi kaj boljšega ne bilo, če bi nam kedaj zavladali komunisti s svojim sistemom. Res, razlogi, tehtni razlogi so tu, da zahvaljujemo Stvarnika za zmago, pa ga obenem tudi prosimo, da nas ne pahne v noben nesrečen sistem. Kako je z nami Slovenci in našim življenjem po naših naselbinah? Neka splošna suhoparnost se opaža. Kakor v neki pustinji smo. Kaka živahnost je bila pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Slovenski listi so bili vedno polni živahnih dopisov, polemik in razprav. Zdaj ? Kakor puščava v primeri s tistimi časi. Kaj je vzrok? Staramo se. Ne ljubi se nam. več. Bero še. Piše nihče več. Preje smo imeli veselice, igre, piknike, itd. Pa smo pripovedovali in napovedovali isto, potem pa zopet, kako so izpadli Zraven smo ši skakali v lase, dobro ali ne dobro, življenje je pa le bilo. Zdaj niti tega ni. Dopisniki so med nami prave bele vrane. Pa je novic po naših naselbinah le še vedno dovolj, samo poroča jih nihče ne. Pri nas v Chicago smo imeli od. 5. do 7. oktobra tridnevnico pri sv. Štefanu. Vodil jo je iz starega kraja došli misijonar preč. g. Štefan Savinšek, kon-ventualist, ki se zdaj nahaja na naslovu: 700 ™ W. Haumee Ave., Angola, Indiana. Je to še mlad gospod, prava gorenjska korenina. Beseda mu teče gladko, da ga je res kar prijetno poslušati. O starem kraju ve poveto dati marsikaj. Je rodom iz Jesenic. Njegov brat Slavko Savinje spisal znamenito povest ‘Izpod Golice.” K slovesnemu mesečnik za slovenske družine v Ameriki, oktober 1947, izide koncem tega tedna z sledečo vsebino: “Nekaj o slovenskem tisku,” John Jerich. “Pesem slovenske mladine,” Mirko Kunčič. ‘‘Spomin na malo Božo,” povest, spisala Marija. Dalje in konec. "Živa voda,” črtica. “Slovenski pijonirJernej Rajgelj, O.S.B.,” sestavil Janez Zaplotnik. “Dom in zdravje: Kdo je nervozen? Rane, ki ne krvavijo močno.” “Kuhinja” “Materinstvo.” “Razno: Večna mladost. O hudem pogledu.” ‘Ukradena nevesta.” Nadaljevanje redne povesti. Priloga “Resnica” ima sle-' dečo vsebino: “Kaj hočemo?” “Hudobni jeziki.” “Iz srca do srca.” “Za smeh in zabavo.” Angleški del: “Rules and Regulations for the Baby.” “Good Care Makes Bedding Last Longer.” “Belles and Beaux Get Timely Advice.” “Lafe' Lines.” “Little Reggie, comic strip.” Naročnina za oba lista $3.00 letno. Naslov: Novi Svet, 1845 West Cermak Road, Chicago 8, 111. nm političnem ozračju ne ............. V eni največjih in najmoder-1 preveč srečnega noben pravi na- šek ti' nadškof mons. Tasuo Tol. raznih komisarjev in oblastni- ca je bila dobro obiskana in bo P« dvigalu se obiskovalci po- kov. Kdo za božjo voljo naj bo gotovo rodila v duhovnem oziru peljejo do te kapele. Na trgo- pa srečen, če ne smeš po svobo- najboljši uspeh. Preč. g. miši- n.K Mcmn v —, usrunovi, vin stoiirapis: “Pojdite naj- dni volji niti menjati službe ali jonarju Savinšku pa naj lepša prvo kmetijsko šolo in tako po-Di-ei k maši in potem po svo^ dela, ne smeš svobodno iz dežele, hvala za njegov trud, kakor tudi j kazal, da je duhovnik povsod jili opravilih.” ne smeš svobodno kritizirati ni- domačemu preč. g. župniku Rev. prijatelj pravega napredka. \ Katoliki v Čile V državi Čile v Južni Ameriki je 5 milijonov 400 tisoč prebivalcev. Od teh jih pripada katoliški verj 95%. V državi sta dve katoliški univerzi: ena v Santiagu (300 dijakov), druga v Valparaizu. V katoliško akcijo je vpisanih 60 tisoč članov. V vinorodnih krajih dežele, kjer so lujdje kulturno precej zaostali, je nedavno mladi župnik McNiff v Molini ustanovil 1 1 AHERISKX DOMOVINA. OCTOBER 15, 1947 f 0 Krščen denar POVEST Dr. Ivo Sorli In kakor da ji bere v srcu, se je Martin obrnil naenkrat k njej in ji je rekel s trdnim! glasom: “Ne glejte na vsak krajcar, mati! Tisto vam že lahko obe-čam, da jih bom vam dal za deset dvajset nazaj. Ali brez nič in nič, in če starca hočem izplačati, ni dovolj, da m|u kažem gole roke. Ali o tem se bova že že pomenila, mati!" se je naenkrat ustavil in je naglo odšel tja v novo pivnico. Tam je vzel Martin kos papirja in je natano vse popisal, z dnevom in letom, kod je doslej hodil in kje je bil; in popoldne je sam stopil do bližnje vasi, kjer so imeli orožniki postajo. Našel je stražmojstra že doma in mu je izročil listek. Pa ga je moral ta prav okregati, naj se radi take malenkosti tako ne razburja. Oni so morali pač napraviti svojo dolžnost; ali naj bo brez skrbi, da bi ga še kdo nadlegoval, če se je doslej in se bo odslej lepo obnašal. Na svetu je za vse prostora in za vsakega pridnega človeka kruha dovolj. Močnik naj Boga zahvali, da do sedaj nihče ni razumel tekmovati ž njim. Ako bo odslej drugače, se bo moral pač udati. Martin se je vrnil nekoliko potolažen; a kakor je sedel doma za ognjišče in strmel molče v ognej, se mu je videlo, de le kuha in kuha v njem. Silarici se je zasmilil in ga je začela tudi tolažiti, da to ni nič; in kaj da se ozira na te hudobneže, ki mu ne morejo škodovati. “Saj vem to, mati,” je odgovoril Martin. “Hudo mi je le to, ko vidim, da komur je tako mu zameril, da pjsem hotel priti gor. Kar pritekel da bi, če ti kdo le požvižga. In še vesel, če ti požvižga! . . Gledal je nekoliko časa molče v ogenj in brskal s tresko po njem. Potem je naenkrat pogledal starko in je rekel; “Veste kaj, mati, najholje bo, da vam kar zdaj povem, kako je bilo doslej z mano, ko sva ,ama in naju najbrže ne bo nobeden motil. Imate vendar-le pravico vedeti, koga in kaj ste vzeli pod streho.” , Šilarica je rekla, da ni za tisto; ali bolje je res, če bo človek znal odgovoriti, ko toliko izprašujejo. "No, vidite,” je prikimal Martin. “Saj tudi nimam ničesar skrivati, kar bi bil sam zagrešil. Zakaj, da nimam o-četa, nisem jaz kriv . . In tudi matere pravzaprav nimam . .” je tiho pristavil in je zopet utihnil. “No, kar se tiče matere . .” se je oglasila čez hip starka, kakor da bi mu hotela naprej pomagati. “Vem tisto, vem, da ima vsak človek mater,” je povzel Martin z rahlim nasmehom. “Ampak ne vem, če je taka mati, ki se za otroka ne briga nič več, kakor če bi ga nikoli ne bilo, Moja, pravijo, da me je prinesla iz Trstš, ko sem imel Jele tri tedne . . . In potem da me je ponujala tam po vasi, kdo bi me vzel v rejo po dva goldinarja, po tri, po štiri na mesec. Sele za pet goldinarjev me je vzel moj ujec. Pozneje sem slišal, da je tisti človek, ki so ga zapisali na sodniji za mojega očeta, plačeval še precej več, mislim da celo po deset DROBNE m IZ SUIVENUE (Došle preko Trite) (Nadaljevani? s 1. atrani.) da se je celo “Slov. Por.” zdelo smešno in igro odločno odkloni kot čisto skrpucalo. Pa se je tudi ob tej igri pokazalo novo hlapčevstvo. Igro, ki celo po “Sl. por.” nima nobene vrednosti, je založila založba “Slovenski knjižni zavod,” ki bi moral gledati, da dobi občinstvo v rok% umetniško dobre stvari. Hlapci pri tej založbi so se bali zamere pri komunisith. V komunizmu se drug drugega boje. OČIŠČENA KNJIŽNICA. -11. avgusta je začela zopet poslovati Centralna sindikalna knjižnica v Ljubljani (Včasih se je imenovala Delavska knjižnica. To je bilo še v “reakcijonami” Jugoslaviji. Sedaj je vse napredno sindikalno). Razširili so jo tako ,da so odpravili čitalnico, hkrati pa so jo “očistili” tudi šuda ter vseh fašističnih in pro-fašističnih knjig.” Tako beremo. Izločenih je bilo okrog 200 “slabih” knjig in nekaj znanstvenih, ki niso za ljudsko knjižnico v “novi” Jugoslaviji. Pripomniti je, da je ta knjižnica dobila tudi knjižnico Prosvetne zveze, ki je so mogoči izleti v Taborsko jamo (Ne več županovo, župani so bili le v starih “reakcijonar-nih” časih). Toda dostop je mogoč samo s karbidnimi svetilkami. Vstopnina pa je ravno še enkrat večja kot je bila v dobi županov. V dveh letih niso znali napeljati elektrike tja, kjer je bila prej. Tak je napredek v napredni Titovini. SPOMENIK PADLIM. — V Baranji grade blizu Donave velik spomenik sovjetskim in partizanskim vojakom, ki so padli v teh krajih v boju z Nemci. Spomenik bo visok brez kipa 22 metrov. Kip pa še sedem metrov. Spomenik bo stal 26 milijonov dinarjev. Vse lepo 1 Toda lepa je za sedanje čase tudi svota 25 milijonov dinarjev za spomenik. Pa to še k obnovi porušene dežele ne spada, ampak le bolj k propagandi 1 ALBANCI V SLOVENIJI. — Albanija in Jugoslavija sta danes najtesneje povezani. Jugoslavija plača vso albansko vojsko in še druge stvari. Tudi v šole so prišli Albanci na jugoslo- pod novo svobodo morala prene- ians'te stroške. V Rakičanu omur je laao g0i^inarjev; a moja mati je gle-dala, da je tudi tu kaj zasiu- miru. Najmanj pa, da mora hati. Katere so vse te za “ljudstvo” slabe knjige? Ne vemo. Samo ena je imenovana. Izločili so vse zvezke pisatelja Karla May-a. Ta torej more pohujšati komunistično mladino. PONOVA VAS. — Ko pišemo o napredku v napredni Jugoslaviji, ki je končno premugala reakcijo, naj omenimo še tole; Kakih deset let pred drugo svetovno vojno, je župan iz Ponove vasi pri Grosupljem Perme na svojem svetu blizu znane romarske cerkve na Taboru odkril podzemeljsko kraško jamo. Ker je bila jama polna lepih kapnikov, se je trudil, da je napravil jamo dostopno tujcem, S pomočjo ba- biti suženj vsega sveta. Saj Močnik gotovo ni pisal po žan-darje toliko radi onih par grižljajev guljaža, nego ker sem se SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Bolezni na mehurju in žlezah Ato imate težave z vodo in vas peCe v odvodnem fcanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečinev hrbtu, le to nevarno znamenja, Posvetujte se z zdravnikom, ki Ima 15 let uspešna izkuinje v bolnitoicl v tej posebnosti.. DR. PAUL W. M hydropathic cunic 423 Citizens Bids, 850 Euclid Ave. Telefon MAin 6016 Uradu« ure: 10 do 4 raueo ob sredah in po doiovoni žila . . “Pa naj bo, kakor je bilo,” je nadaljeval Martin po kratkem premolku. “Še za srečo, da je ujec vlekel tisti petak, ker drugače bi me bil pustil od same lakote poginiti. A toliko je gotovo, da celo tista leta, ko še nisem ibil za pravo delo, ni imel izgube z menoj. No, za delo me je porabil, ko sem komaj shodil. In kaka dela so mi nalagali! Če jih še nisem znal in mogel opraviti, je pa palica pela. Saj sem res zrastel na samih palicah in malo podmeta-nice. Kdor ni imel drugega o-pravka, je mene tepel, ujčevi otroci so pa kamenje in krepelca za menoj metali. novine Mnogo 1U tujvciu, u .....• je napeljal tudi elektriko. I zamorce. Pri Prekmurju so bili Albanci na slovenski kmetijski šoli. Prav, da se kaj nauče. Hoteli smo le povedati, da za Slovence marsičesa ni, je pa za Albance, če so partizani in komunisti. ZA ZAMORCE Sl? ZAVZEMA. — “Lj. pr.” v Ljubljani se 31. avg. toplo zavzema za črnce. Namreč za črnce, ki trpe preganjanje v Zedinjenih državah. Pripoveduje, da je prišel v Washington poslanik zamorske republike Liberije v Afriki. Toda ta ne bo imel tistega življenja kot drugi diplomati, ker da črnci v Washingtonu ne smejo v prostore, kjer so belci. Take skrbi imajo v Ljubljani za umeriš! Katine zavoje poiilja organizacija CARE Okrajšava “CARE” pomeni Cooperative for American Remittance to Europe, Inc. Naslov: CARE 50 Broad Street New, York 4, N. Y. Če pošljete na ta naslov $10, ime in naslov osebe v Italiji ali Avstriji, ki ji želite nakloniti pomoč, in označite vrsto zavoja, bo CARE takoj oskrbela vse potrebno brez vsakih nadaljnih stroškov za vas. Če pa živite v Clevelandu in okolici, vam drugega ni treba kakor stopiti v slovensko North American banko, pa vam bodo kar tam brezplačno vse uredili. 5 posredovanjem organizacije CARE lahko naklonite svojim v starem kraju naslenje vrste zavojev. Vsi so po isti ceni, namreč $10.00. Standard Food Package 12 oz. Bacon 1 lb. Liver Loaf 1 lb. Corned Beef Loaf 1 lb. Braised Beef 2 lbs Shortening 2 lbs Sugar 1 lb. Apricots 1 lb. Raisins 7 lbs Flour 2 lbs Chocolate 2 lbs Whole Milk Powder 8 oz. Egg Powder 1 lb. Coffee 14 lb. Tea substituted for Coffee in packages for Poland. 6 oz. Soap 14 oz. Yeast Infant Food Package (for babies up to 6 months old) 10 lbs Whole Milk P6wder 18 oz. Infant Cereal Food 100 Tablets Ascorbic Acid (50 mg.) 30 cc. Vitamin A A D Con- 2 yds. Lining 500 yds. Thread 1 pkg. Needles 18 Buttons / 1 Thimble 1 pair Scissors 2 cakes Soap — 3 oz. each Cotton Package 4 yds. White Broadcloth 4 yds. Colored Broadcloth 4 yds. Printed Dress Material 214 yds. Printed Shirting 21/a yds. Navy Drill 1 pkg. Needles 1 pr. Scissors 1 Thimble 2 Spools Thread 3 doz. Buttons 2 cakes Soap—3 oz. each Household Linen Package 2 Heavy White Muslin Sheets (81 x 99) 2 Heavy White Muslin Pillow Cases (42 x 36) 1 Turkish Towel (18 x 36) 2 Kitchen Towels (17x32) 1 Turkish Face Cloth (12 x 12) 2 Cakes Soap—3 oz. each Knitting Wool Package 2% lbs. Hand Knitting Yarn —100% Virgin Wool in navy blue, tan and maroon 2 Knitting Needles (14 in.) 4 Sock Needles, double point (7 inches) 1 Crochet Hook (size F) 1 Steel Darning Needle 20 Needles 1 Tape Measure (60 inches) 3 yds. Rayon Binding Tape (1/2 inch) 3 doz. Black Buttons 2 cakes Soap—3 az. each ------0------ Sončna ura Sončna ura je skoro tako stara kot svet. že stari Egipčani IEL0 D01IJ0 Službo dolnjo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 SL (X) Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v F. Zimmerman Co. • 2040 West 110. St. ’ ' DELAVCI Sprejme se delavce za tovarno v Euclidu; najprej bi bili kot težaki, pozneje bi dobili pa boljša dela; delo je 45 ur na teden. Zglasite se pri Mr. Helmuth LINDERME TUBE CO. 1500 E. 219. SL Euclid, Ohio 1 IV 5300 (203) Za čiščenje Sprejme se ženska za čiščenje v poslopju na St. Clair Ave. Izvrstni pogoji. Ure od 6 zjutraj do opoldne. Naslov izveste v uradu tega lista. _ (203) MALI OGLASI Harmonike naprodaj Naprodaj sta 2 harmoniki, so jo poznali. Znano je, da je nemške, nove, ena je 4 vratna, nekako 520 let pred Kristusom napravil neki Anaksiem prvo sončno uro in da so naleteli Rimljani v teku punskih vojska na eno na Siciliji, katero so potem v Rimu na javnem tri hogo ljudi zlasti iz Ljubljane kako so v Jugoslaviji ljudje raz- je hodilo ogledovat te kapnike, Med vojno je bil daljnovod razrušen in jama ni bila več razsvet- deljeni celo pri živilskih kartah na tiste, ki so z režimom in na tiste, ki niso. Ko bi hoteli kar ljena. Sedaj po dveh letih pa be- doma poskrbeti za enakost lju-remo v “Lj. pr.” (26. jun.), da di! MAKI DAY ONE BRItSSSwroS your BUY WORD SNS?ITSEl Mr rrr «*•* TVTmV-v-- jar«** Nr lygMM **' IwWHTBi iSSSz r BUB LAtOCATOnm, Mb. Prve prijazne človeške obraze, se mi zdi, da sem videl, ko sem začel hodit; v šolo. P°s®k-no gospodiščne, ki nas je učila, je bila sama dobrota. Jaz sem pa tudi gledal, da ni imela jeze z menoj, in sem odgovarjal, kakor iz bukvic. Ko so me drugi otroci zasmehovali, kakor je pač navada za siromake, ki so prišli tako na svet, o kolikokrat jim je rekla: “Boste že še videli, kak gospod bo enkrat Martin — še odkrivali se mu boste!” Pa se mi do zdaj še nihče na svetu ni odkrival,” se je zasmejal Martin. ‘No pa saj tudi ni treba, da bi se kdo odkriva*!,” je povzel zopet s prejšno resnobo. “Dovolj bi bilo, če bi človeka v miru pustili. Pa me niso ti hudi-man; paglavci! In bolj ko so me učitelji in duhovni gospodje pred njimi branili, hujše je bilo. Jaz pa sem se kakor nalašč še bolj učil, in nobeden mi ni bil niti od daleč kos. Posebno računati sem znal, da še učitelji včasih skoro niso za mano. Seveda je ujec komaj da bom šole prost. • Zadrževal me je tudi čim večkrat doma in se je potem znesel nad menoj, ko je moral kazni plačevati. I (Dalje prihodnjič.) 6 oz. Toilet Soap 1 Can Opener 1 Tablespoon 1 Teaspoon 1 Measuring Cup Baby Food Package (for babies over 6 months old) 8 lbs. Whole Milk Powder , 18 oz. Infant Cereal Food 39 Tablets Ascorbic Acid (60 mg.) 20 cc. Vitamin A & D Concentrate 1 lb. Granulated Cane Sug- ena je 3-vratna. Proda se za nizko ceno. Vpraša se pri Mary March, 4139 E. 81st St. MI 1642 (204) Italijani se selijo. — Gornja slika rum nudi prizor iz Gorice. Italijanska družina se seli iz jugoslovanskega dela mesta v oni del, ki bo ostal pod Italijo. Z oken tega po-slsopja je videti vihrati jugoslovanske zastave. šMiiMi *>-«■**- S- Shozo (Hsuka je prvi farmar v vsej Japonski, ki si je kupil zemljo po novi japonski zemljiški postavi. Otsuka, ki si je htpil en nker riževega polja, in tri akre zemlje višinske zemlje, je prvi v desetih generacijah njegm'ega rodu, da lastuje zemljo, ki jo obdeluje. 30 Cans Strained Baby Food 6 oz. Toilet Soap 1 Can Opener 1 Tablespoon 1 Teaspoon 1 Measuring Cup Layette Package 12 Gauze Diapers > 2 Cotton Receiving Blankets 2 Flannel Kimonos 2 Cotton Training Pants 2 Cotton Shirts 1 Plastic Waterproof Sheet 27x36 6 8 oz. Pyrex Nursing Bottles 6 Nipples 200 Safety Pins 1 bottle Boric Acid (2 oz.) 1 botle Baby Oil (6 oz.) 1 can Baby Powder ((4 oz.) 3 cakes Soap — 2 oz. each 1 can Sterile Cotton (4 oz.) Blanket Package 2 New Army Blankets 1 Set Heels & Soles, women’s shoes 1 Set Heels & Soles, men’s shoes 1 scoop of Nails for cobbling 4 spools Thread 1 box Darning Cotton 1 package Needles 1 Thimble 1 Pair Scissors 1 Comb lpair Shoe Laces 1 card Safety Pins I 2 cakes Soap—3 oz. each Woolen Suiting Package j 3i/4 yds. 100% Wool, 14 oz. * 56 to 58 inches Material, herringbone weave nila šele, ko so začeli izdelovati ure po tako nizki ceni, da si jo je lahko kupil tudi najrevnejši. Vidijo se sončne ure še na starodavnih vrtovih, kjer jih često pokrjva mah; na grajskih zidovih, kakor tudi na skromnih kočah. često so te ure okrašene z bogatimi kiparskimi deli, največkrat pa imajo le kako izvirno geslo, kak verz latinskega pesnika, ali pozabljenega poeta, ki kliče v spomin, kako je čas kratek in opominja človeka, da je na svetu le za nekaj časa, katerega naj bi najboljše izrabil, ki ga pa najčešče preživi med brezkoristno zabavo. HALI OGLASI Motor Tunes ups Ignition, Clutches, Brakes, Carburetor, Motor Overhauling. Ivan’s Automotive Base rimi } do 5 išče 3 do 5 sob; brez otrok in brez domačih živali. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 uri zvečer PO 5982. (202) Išče stanovanje Poslovodja, žena in hčer, ki je v višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z 2 spalnicama. Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Snyder Electric Co. LA 3411. (*) Maintenance 1165 E. 60. St. HE 7035 Pekarija naprodaj Naprodaj je pekarija v modernem zidanem poslopju; proda se kompletno z vso opremo in pohištvom; velika peč, stanovanje 5 sob; zelo lepa okolica in promet se lahko še dvigne. Pokličite IV 5956, ali Wm. J. Van Aken Org. PR 3777 202) (x-nov. 11) Soba se odda Odda se opremljeno sobo z 2 posteljama poštenim moškim. Zglasite se na 1162 E. 60. St. Pohištvo naprodaj Radi odhoda iz mesta se proda pohištvo za 3 sobe; poceni. Vprašajte na 5818 Bonna Ave. —(203) Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo za 1 družino, 7 sob, v Euclidu. Je zt-dana in obita; karpeti in zastori; avtomatično gretje na plin; dvojna garaža, dovoz iz betona. Za informacije pokličite IV 1052. (206) Naprodaj poceni Naprodaj je po zelo ugodni ceni pisalni stroj in radio. Cena samo $35. Vprašajte pri Lovrenc Kolman, 1003 E. 66. Place. (204) Grozdje naprodaj Naprodaj je fino grozdje na tone. Zglasite se na 6620 SL Clair Ave. in vprašajte za Mn. Derov. -(202) Pohištvo naprodaj Naprodaj je pohištvo: 2 kosa za sprejemno sobo (mohair), dvojna postelja z coil spring in modroeem. Cena $25. Zglasite se na 1142 E. 66. St. (205) Pri nas dobite zdravilo “Streptomycin” ki se ga sicer težko dobi. Mandel Drug Co. 15702 Waterloo Rd. (Wed. FrL a) SEDAJ JE ZADNJI CAS, da sj izberete fino STERLING suknjo ali FUR COAT za zimo. Prosim, pokličite me. BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 Hiša naprodaj Naprodaj je tuša 7 sob, nov furnez, avtomatični vodni guleč; kuhinja nanovo predelam; : v dobrem stanju. Prodaja lastnik sam. Pokličite HE T Z Pralnik naprodaj Naprodaj je Apex pralni stroj za $59. v jako izvrstnem stanj«. Pokličite LI 8862. <> <> — <► 0 o o o <> BELI MENIHI 0 <► Poveit iz prve polovice XII. stoletje o o <> 4 > spisal IVAN ZOREC * <► <. O O <► A “Bil, božja volja je bila taka. In božja volja je bila, da mi je kuga pobrala ženo in otroke: božja volja, da sem se potlej zapil in zadal v suličar-sko službo — “Že prav, že prav,” so zavirali. “Kaj nisi hotel praviti nekaj drugega?” “Aha, že vem: kako za vse sem tačas bil sam, sem pravil, kajne?” ‘Vsakdo ne bi zmagoval, kar si ti,” so mu pomagali. “Da, taka služba ni za dedr ca. Kar sem vzel v roke, se mi je zdruznilo. Kajpak, precej trd in trden sem bil v parklje. In ona — Bog ji daj dobro, kjer jel — je stokala od bolezni in pogubečnosti, ko je videla črepinje in škodo.” “Pa bi si bil najel kakove pol babe, da bi ti pomagala.” “Zapravljala in opravljala, ne pomagala!” “E, vsaka pa tudi ni taka.” “Ti veš svojo, jaz pa svojo,” je Urh pribijal in nadaljeval : “če ti žena zboli ih obleži, veš, da je reva že kar ob koncu svojih moči. Dedec se vsak rad razvaja in valja, žena, pogubečna, sitna in skrbna za svoje, leže le, če je otroč-nica ali če res več ne more. Zdaj pa ji v hišo zavleci še tujo žensko, pa jo bolj pogubiš ko potešiš!” Suličarji so molčali in čakali. “No, pa sem si mislil: Babni- - -Sd Jtakoi uš na glavi — bi se najhitreje spet spravila na noge, če bi ji v usta mogel dati kaj dobrega. Ali kaj boš, ko nimaš, kje bi jemal? Zajca pojdi čakat, mi šine v glavo. Kar je boljšega ATTENTION Veterans-Civiliana DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR REGISTER NOW ' DON’T DELAY Leam a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 CLEVELAND 500 podaja Star Studded Festival OP Spectacular Musicals NOV. 10 - 29 PUBLIC HALL Nov. 10 - 15 “MERRY WIDOW” Allen Jones, Dorothy Sandlin in Patricia Bowman. Nov. 17-22 “ROBERTA” Gertrude Niesen, Geo. Britton in Davis Cunningham. Nov. 24 - 29 “DESERT SONG” Helena Bliss. Edmund Dorsay in Edward Roecker. Zagotovite si sedeže po 3.60, 3.00. 2.40, 1.80, 1.20 Tax Inc. Dobite si jih zdaj TAYLOR’S TICKET OFFICE 28 Taylor Arcade mesa, bi spekel, iz drugega in iz drobovja bi pa skuhal juho. —Ti, Marijama, ji pravim, — saj boš kako nocoj, kajne? Otroci spijo vsi. Glej, tjale v laz bi stopil, ne zamudim se dolgo, kakovega zajčka bi rad stisnil, da ti ga jutri pripravim. — — Za božji čas! se ustraši. —Kvatrna sreda je, velik greh bi bil, če bi nocoj lovil. — — E, sreda je, sreda. — — Urh, nikar! Nihče nocoj ne lovi, sleherni se boji te noči. — — O, mene ni rado strah, vijem jaz. — Ne bo prav, Urh, straši ona.” “Pa si res šel?” se jim je mudilo. “Le stojte. Poiskal sem si brž nekaj zank, na podu natlači! v vrečo ajdovih plev in jo ubral proti lazu. Kar dobro se mi je zdelo, da se ji nisem dal pregovoriti. In kakor bi bilo včeraj, tako dobro še pomnim vsega. Noč je bila mesečna, samo neki majhen oblak je včasih ponagajal visokemu mesecu. V lazu sem se ustavil ob njivi, malo prej smo bili pobrali tam repo in zelnate glave. Zajci, saj veste, prav radi hodijo paberkovat na tak svet. Brž sem nastavil več zank in za neko skalo sel na vrečo plev.” ‘Obkorej pa je bilo?” ■“Zdoma sem morda šel ob desetih, čakal sem skoraj do " iltlOČL”" ' “Reci, kar hočeš, mene bi bilo strah.” “Saj bi te bilo lehko. Pa le stojte. Tako sem sedel, v noge me je zeblo, pa po zankah sem gledal.-. In vse je bilo tiho, čisto tiho. Ko bi se bilo vsaj v hosti kaj oglasilo ali pa v dolini; pa nič, nič! Kar pusto mi je bilo, po pravici povem, ženine besede so mi sedele v ušesih, zajca pa od nikoder nobenega in nobenega. Ozrl sem se po zvezdah — šmarni križ je bi] prav nad Muljavo, mesec se je skril pod tisti sitni oblak, dolina je po-mrknila, le stiski samostan je belo gledal iz mraku in je bil velik in sam zase čisto obsejan z mesečino. Svetloba je z njega počasi lezla na vse strani, oblak je zdrsnil naprej in — šencana reč! — za otročji lučaj pred menoj je pokonci sedel zajec, velik kakor srednji pes, in me gledal. . . gledal!” “Jejhata! Kaj pa ti?” “čakam, ujeti se mora, si_ mislim ... Na — kakor bi zrasel iz tal, že sedi vštric njega še drug in še večji zajec, striže z ušesi in me gleda gleda . . . Trenem z očmi, zajci, še večji, se sede postavljajo v vrsto in me gledajo gledajo . . . Križani Bog, zajcev je zmerom več . . . zmerom več . . .! Prekucujejo se, skačejo sem . . . skačejo tja . . .in zmerom več jih je in zmerom bliže so mi ... še malo, pa jih je vse živo in veliki so kakor psi. . “Bog nas varuj — hudiči so bili . . “Nihče drugi ne! He, pa ti jaz stisnem klobuček v roko, pleve kar pustim in zanke in jo uprasnem navzdol; jarke in meje sem kar preskakoval!” “Kajne, strah te je bilo?” “Še nikoli ne tako! Za seboj sem slišal, kako pošast drevi za menoj in kako tudi preskakuje jarke in meje in vse in zmerom za menoj.” “Kam pa si jo praskali” “Domov, glej ga, majhno živ sem bušil v hišo. — — Jezus Nazarenski, kaj pa je? zajavka žena. - E, nič, pravim, zeblo me je, pa sem tekel, da sem se ugrel.” “Da, žena verjame možu vse." “Ko sem drugi dan pokladal živini, se je pri meni oglasil sosed Dimeč — saj je že račun dal Bogu. Tisto leto ga je vzelo, ko je ajda pozebla, da je še za seme ni bilo potlej. — I, Urh, pravi, ne zameri, saj res ne bom pravil nikomur: Kaj pa je bilo sinoči, da si jo tako pobiral? — — “Kdo? Jaz? — — Ti, ti, za teboj sem jo cedil pa jaz, še zdaj me je strah. Nerad, pa ni bilo drugače, povedal sem-mu vse. — Urh, meni je pela še hujša. Pod lazom sem tudi jaz nastavil zajcem. Tam opolnoči se mi zazdi, da za kozelcem raste neka senca ali kaj. Gledam . . . gledam ... kaj ti je vendar tistole . . .? Sveta nebesa! Groz'ovito velik dedec v dolgi, črni suknji, kozelc mu je komaj do prsi! In naravnost nadme. Kar zaslišim, kako nad lazom nekdo teče. Oblije me mrzel pot in prhnem. Na prelazu sem te spoznal in videl, kako si planil čez jarek, čez mejo in jo brisal po trati za robidovjem. Bog ve, kaj je videl šele ta, sem si mislil in jo zdrsnil za teboj. Saj bi bil zavpil, a od strahu mogel nisem, nekoliko pa me je bilo tudi sram. In tako sva drevila drug drugega “Da, nevaren je, z jezikom god in ti zdaj že obira zelje, ti te udari in urokov ti nakani.” "Pa hudo domač je na Grun- Suličarji so se tiho smejali dljevem in pri opatu v Stični in se sami spominjali podobnih lovskih prigod. “Na kvatrno sredo res ne bi šel na lov, pa je!” je potlej rekel ta ali oni. Urh je molčal, spomin mu je gledal v davne dni. “Lov je res hudičevska strast,” je momljal, “marsikomu je že bila pogubna; tudi Kablič jo bo pomnil.” Po kolovozni poti je z Grma proti Tratinam šel deseti brat. Suličar Lipe, ki je najbolj pazil na vse strani, ga je zagledal. “Kam pa ta?” “Na miru ga pusti, potuhni se!” tudi, pravijo; tudi naš grof se po vso uro dolgo meni z njim.” Utihnili so. Mimo je šel deseti brat, zamišljen in golorok, še palice ni imel, da bi se otepal vsaj psov, če bi bilo potrebno. “Hm, pride ti ta, ki ga ne čakamo,” je suličar Lipe godrnjal, ‘Te-oni pa kakor nalašč prav danes ne prestreza Gorenjka.” “Da, zdaj ga pa lovi, če moreš!” Deseti brat je prišel morda za dva, tri lučaje daleč, pa se je zasmejal na ves glas. “Kaj nisem pravi, ka-li?” so ga slišali. “Pravi je šel dru- -AND THE WORST E YET TO COME >—in na jhn jše šele pride pa neumno jeznoritiš po grmovju.” Togoten glas mu je revska-joče odgovarjal. “Saj grem tja tudi jaz,” se je deseti brat srrtejal še pored-neje. “Če ni njega, jo že uta-lažim kako, ti pa le še oprezuj tu. Pridejo že pote, saj se dosti prizadevaš, da bi prišel, odkoder si jo unesel tako po nevrednem." Zdaj je nastal ravs, suli -čarji so planili, deseti brat sc je za čekan rval s — Kabli-čem, ki ga je hotel udariti. ‘Kaj hočete vi?” je Kablič strahoma zarežal v suličarje in spustil čekan. A ti so ga brž posukali m zvezali. “Voza je prazna, čaka te, saj jo pogrešaš, kaj ne?” so se smejali in ga odgnali na Grun-dljevo. “Tele, zdaj pa le čakaj, kdo te bo otimal!” je deseti brat rekel za njim. (Dalje prihodnjič) Imamo fino grozdje in most Tudi letos; želimo postreči našim odjemalcem in prijateljem z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije, ali pa samo ohijsko. Imamo tudi nove sode jod 5 do 50 galon. Pripeljemo na dom! Cene so zmerne! Imamo tudi vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, cataWba, ohijska. Se priporočamo za obisk. NOTTINGHAM WINERY 'iiiiimiuiiiHiimiiiiiiiiMiiimmiiiHmiiimiiiimiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiF FINO GROZDJE IN MOŠT! Dolbite vedno pri nas. Ravno tako tudi sode od žganja. Pripeljemo na dom! Pokličite po telefonu Perry 3149 V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Josephine Toporis ki jo ie Bo* poklical k sebi dne 15. oktobra 1942. Draga soproga in ljubljena mati, pet let že počiva v grobu, zaklad spominov na Tebe draga večkrat prisili tihe solze v oči. k Bogu naše prošnje se dvigajo, da v nebesih Ti on plačila da. Žalujoči ostali: FRANK TOPORIS. soprog; JOSEPHINE, hčer; FRANK, sin. Cleveland, O. 15. okt. 1947._ V BLAG SPOMIN četrte obletnice smrti našega NEPOZABNEGA OČETA Vincent Urbanija ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 10. oktobra 1943. Kako pozabit to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Žalujoči 06tali: MRS. MARY OBLAK. EVELYN, FRANK IN JOHN URBANIJA, otroci. Cleveland. O. 15. okt. 1947. LOCKWOOD RD., PERRY, OHIO SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA INZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE _______PRANK CVELBAR, lastnik._ OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA » HE 2738. 1141 E. fiat SL UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega AMJLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA “INGLISH-SLO VINI RIADU" kateremu je znižana cena r O AA (n stane samo: 9 CiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St Clair Ave. Cleveland, O. Pozor gospodarji hiš! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 35 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing (o. MElrose 0033 GArfield 2434 6115 LORAIN AVE. Kadar pokliiete, vprašajte za UR. GEORGE F. LOZ1CH Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST" v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. ZA VAŠO GRELNO POSLUGO pokličite Stephen Robash CE 2025 ALI MU 4200 kurtiezi na gorak zrak, paro, vročo vodo na premog, plin, olje in stokerje izvršujemo popravila na vseh vrst furnezih. Vse delo garantirano. W. F. HANN & SONS CO. 15505 EUCLID AVE. SIEVE F. PIRNAT 6518 St. CUur Ave., Cleveland 3, Ohio—HE 3500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države, vse poiiljatve so Jamčene. PRODAJA ZABOJE za obleko ln jestvine, sprejema pakete ter vse po. trebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE P06US: za todno bi vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na nai urad. STEVE F. PIRNAT