^"^da^razen sobot, nadel« In prazni*0*- , ^ dally except Saturdays "^Ujt and Holidays PROSVETA Uredniški in upravnllkl proetori 1057 South Lawndale Ave Otfhw of Publication MOT South Lawndale An. Telephone, Rockwall 4004 Ooering izvršil samomor i svoji jetniški celici! vodil ni nacisti obešeni na dvorišču jetnišnice , ksekucije končane v 90 minutah Iwrnbwg, Nemčija. 16. okt.— nemški državni maršal iin Goering, desna roka itorja Hitlerja, se je izognil iti na vislicah v zadnjih mi-pred eksekucijo. Življenje končal s strupom v svo-jetniški celici in s tem ustva-iovo zagonetko. Bil je igra-do zadnjega momenta, iako je mogel Goering skri-itrup skoro poldrugo leto in kakšen način ga je dobil, ker lil stalno zastražen in dnev-preiskan, je vprašanje. Vsi Oni nacisti so imeli kapsule pom v zadnjih dneh vojne, di H i m m 1 e r, načelnik tfapa, nacijske tajne policije, avžil strup, ki ga je imel v i uniformi, ko so ga britske ujele 1.1945. Umrl je v ne-ekundah po zavžitju strupa, ipsula s strupom je bila naj-pri Goeringu po ujetju, i so mu jo odvzeli in od je bil pod stalnim nad-tvom. Njegova obleka, ose-icelica v jetnišnici v Nuern-|u je bila dnevno prebrska-Vojaški stražniki so bili i pred Goeringa^o celico, •ta ga obiskali njegova žena !i, je bilo železno omrežje njimi in govorili so v natopi stražnikov, ki so opa-»luse kretnje. Nacisti niso nikdar sami, temveč vedno nadzorstvom stražnikov. Movnik B. C. Andrus, upra-" jetnišnice, je večkrat iz-<1 da samomor ni mogoč v berški jetnišnici. Goering iil samomor in zdaj bodo dognati, kje in kako je ® *lruP Zavezniške avtorico v zadregi. Andrus je obli naznanilo o samomoru Goe- ni bil obešen, tem-»,e končal življenje s strugi celici ob 10:45 pono-K dejal Andrus. "Stražnik tozval jetniškega zdravnika "Plana, ki sta bila v-bližini Ko sta prišla v celico, umiral. V njegovih ■ * našla drobce stekla in ^ * je sini duh zavžitega ^»ringcvi obleki so našli iot na Pisan i h s svinčnikom. 7mo Andrusovega naznanila objavljena nobena ' Informacije je * osern časnikarjev, ki so ■ iS2 PH eks«*uciji naci-časnikarji sta bila Is dva br'ts» dva francoska. j*' naznanil, da je bilo ru«lh nacistov, katere je yni v"jaški tribunal ob-M ?n 1 "ktobra zaradi "T, ''""nov, obešenih na ^ r"*rnbertke jetnišnice. lUh b,1° izvr4en« v 90 %£J?1 0be4ei1 J°whim ■J^jfvi vladi, zadnji pa nacijski p . • Avstriji in Holandi- kSL • drh 540 °be-« iT"',W,,he,m Keitel, K«lWnbrunner, Alfred i tri L * Frank- Wil- fr*k r, * Jf*il in AifrM V'n 7 S*uckeI' •lulius Strel- >P h 'U proden so mu ' *;,puco ns glavo. K n*J reši Nemči-y' ^ Hi žena, vzhod )9£L ^etu želim Pritisk za odpravo mezdnih kontrol Priprave za stavko kupovalcev Washington. D. C., 16. okt.— Vodilni svetovalci Trumana in člani urada za vojno mobilizacijo in preureditev industrij pritiskajo na predsednika za odpravo mezdnih kontrol. Ti so podprli naznanjeni Trumanov program za popolno odpravo kontrol cen in mezd. To dejstvo je razkril Eben Ayres, Trumanov tajnik. Ayres je po diskuzijah med Trumanom in njegovimi svetovalci, ki so se vršile v Beli hiši, izjavil, da bodo kontrole kmalu odpravljene. Zakon glede stabilizacije mezd bo morda preklican. Truman ima oblast glede revizije zakona o sporih med delavci in delodajalci, ki je bil sprejet v vojnem času. Izvajanje zakona je bilo poverjeno posebnemu odboru, v katerem i-majo unije, delodajalci in vlada reprezentante. Dva člana odbora, ki repre-zentirata delavce, se nista udeležila diskuzij v Beli hiši. To sta William Green, predsednik Ameriške delavske federacijo, irt pitflftj Murray, preti sothtlc kongresa industrijskih organizacij. Oba sta za odpravo mezdnih kontrol. Chicago, 16. ofct.—Čikaški o^l-bor za kontrolo cen,in stanarine je ugotovil, da pomanjkanje mesa bo še trajalo, čeprav je bila kontrola cen odpravljena. Iz tega razloga se je odločil za o-klic stavke kupovalcev v znak protesta proti navijanju cen. Odbor tvorijo reprezentanti delavskih unij, verskih, političnih in ekonomskih organizacij ter organizacij vojnih veteranov. Člani odbora so podali izjavo, v kateri pravijo, da se je pričelo navijanje cen mesu takoj po Trumanovem naznanilu o odpravi kontrole cen. Cene so poskočile že za 70 odstotkov. Inflacija je neizbežna, če ne bo do kupovalci zastavkali. Odbor je sklical shod, na ka-tere^n bodo diskuzije o stavki kupovalcev. Doznava se, da bo Truman preklical kontrole cen za vsa živila. Izjema bo morda le sladkor. To bo težak udarec zlasti delavcem, ker se bodo žlv-ljenski stroški povečali. Člani odbora so izjavili, da je akcija potrebna za ustavitev navijanja cen. Domače vesti Nov grob v Chicagu Chicago.—Zadnji torek je u-mrla Mary Skubic, stara 79 let, doma iz Metlike, odkoder je prišla v Chicago pred okrog 65 leti. Bila je. med prvimi slovenskimi naseljenci v tem mestu in se pred 59 leti poročila z Louisom Skubicem, ki živi v tem mestu že tudi čez 65 let in spada med pionirje SNPJ. Poleg moža zapušča dva sinova in poročeno hčer ter več vnukov. Bila je članica društva 632 SNPJ. Išče brata Cleveland.—M. Skofič, rojena Tancek, doma iz Zaklanca št. 5, pošta Horjul, Ljubljana, želi izvedeti za svojega brata Matije-ta Tancka, doma od Iga. Ona je pred prvo svetovno vojno živela v Južni Ameriki, kjer se je poročila, potem pa se družino vrnila v domovino. V zadnji vojni so ji požgali domačijo, Nemci pa odpeljali dva sinova, ki se nista več vrnila. Brat naj se ji zglasi, lahko pa tudi piše na naslov: Gertrude Bozich, 1268 E. 169 st., Cleveland 10, O. Išče strica Chicago.—Mipi Klun iz Ljubljana želi izvedeti za svojega strica Josipa Sumersa, ki je pred več let; živel v Cfricttgu. Leta 1928 ji je pisal, da je kupil far mo in da je pri več društvih. Ako še iivi, naj se ji zglasi na naslov: Mici Klun, Vodnikova 42, Ljubljana VII, Slovenija, Jugoslavija. Prosi tudi druge rojake, naj ji sporoče, ako jim je kaj znano o njem. Is Clevelanda Cleveland. — Frank Speh iz Collinwooda je v nedeljo v bolnišnici podlegel poškodbam, ka tere je dobil prejšnji večer, ko ga je zadel avto na vogalu E. 167 st, in Grovewood ave. Star je bil 66 let, doma iz Loža na No tranjskem, v Ameriki 41 let, član samostojnega društva Loška dolina in Borštnarjev. Tukaj zapušča hčer Frances, por. Popek, dve poročeni pastorki, tri pastorke in sestro Agnes Dra golich, v starem kraju pa sestro Marijo Sterle,—Pri družini Vic Strauss so se oglasile rojenice in pustile sinčka.—Poročila sta se Louis Svete in Margaret Ru dolph iz Chisholma, Minn — Frank Wess Iz Collinwooda si ie šel iskat zdrsvjs v Florido, ftel je k sinu Louisu v Tsmpo, kjer je kupil trgovino. Grmadenje produktov V skladiščih New York, 16. okt.—Philip Murray, preGsednik Kongrese industrijskih organizacij, je dejal, da so produkti in blago v vrednosti $37,000,000,000 nakopi-čeni v skladiščih, ker hočejo in dustrijski magnsti dobiti višje cene in s tem povečati profite. Med produkti so avtomobili, mehanične ledenice, pralni stroji, obleke in drugo blago. i* rvi živi d i v> vzkliknili: pred ekse-^treicher je vzkliknil "Heil Hitler!" pred odrom vislic. Potem pa je izzivalno dejal: "Boljševiki bodo obračunali z vami." Med onimi, ki so bili nsvzoči pri obeša vanju nacistov, je bil dr. Wilhelm Hoegner, predsed-nik-minlster Bavarske On je prej zahteval akcijo proti trem i aclstom. ki so bili oproščeni ns obravnavi pred mednarodnim vojaškim tribunalom v Nuern-bergu Ti so Fran z von Pa pen. Hjalmar Schacht in Hans Fritache. Gibanje ruskih čet ob turiki meji zanikano Moskvs, 16. okt.—Publikacija Novi čas je odločno zanikala poročila o gibanju ruskih čet In grsdnji vojaških naprsv v krajih v bližini turške meje. Izjavila je, da so poročila Izmlšlje na in zlobna propsgsnds proti Sovjetski uniji. Poročil* širijo dopisniki bntske časniške agen-ture Reuters. Publikacija sve tuje tem dopisnikom, nsj rsje trstljo svoj čas z rszkrivsnjem britskih vojaških msnevrov v tujih državah. Bratovščina za podržavljen je železnic Miami Beach, Fla., 16 okt,— Ns konvenciji brstovščlne železniških spremmkov je bila spre jeta resolucije s pozivom za po državijenje železnic. Sllčne resolucije so bile sprejete ns prej In jih konvencijah bratovščine. Maršal Tito dobil zadoščenje Preiskava pognala neupravičenost obdolžitev Belgrad, 16. okt.—Posebni preiskovalni odbor reprezentantov treh držav pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA je dal zadoščenje maršalu Titu, predsedniku jugoslovanske vlade, ki je bil tarča obdolžitev, da živila in druge potrebščine, ki jih pošilja ta organizacija v Jugoslavijo, dobiva jugoslovanska armada, ne ljudstvo. Odbor je naznanil po končanju preiskave, da so obdolžitve brez vsake podlage. Preiskovalni od^or je imeno* val F. H. La Ouardia, generalni direktor UNRRA, ko je dobil pritožbe glede raq>ečuvanja živil in drugih pottebščin v Jugoslaviji. Gotovi elementi, ki sovražijo Jugoslavijo in njeno vlado, so širili obdolžitve. Namen je bilo oblatenje vlade v javnosti. Člani odbora pravijo v svojem poročilu, "da je Jugoslavija dobila od UNRRA dva milijona ton živil in drugih potrebščin in da so bile pravično razdeljene med ljudstvo. Dognali nismo nobenih jufrednosti v teku preiskave. Imeli smo razgovore z maršalom Titom in drugimi jugoslovanakimi uradniki, kakor tudi z ameriškim poslanikom Pattersonom. v Belgradu ter poslaniki Fran<|je, Rusije in Velike Britanije. Ugotovili smo, da so živila oj IjjNRKA rešila felvljenjai veT milijonov ljudi v Jugoslaviji." i j. i )tllČjuni odbora,, ki so vodili pre* isHavo in objavili poročilo o rezultatu, so polkovnik A. G Ka« tzin iz Južne Afrike,-G. H. Schaaf iz Amerike in M. J. Burney is Francije. Stalin okrcal ameriške militariste Ogromni stroški za oboroževanje Lopdon. 16. okt.—Radio Mos kva pravi, da je imel premier Stalin v mislih Ameriko, ko je v svoji nedavni izjavi naglasil, da govorice o novi vojni širijo militarist! z nsmenom, da preprečijo znižanje proračunov za vzdrževanje In povečanje oboro žene sile. Ruski radijski komentator je dejal: "Stalinove besede so se nanašale na Ameriko, ki je določila ogromne vsote za oboroževanje. Predsednik Truman je v svoji poslsn»ci kongresu* v zadnjem januarja zahteval šestnajst mi lijard dolarjev za oboroževanje v tem fiskalnem letu," Komentator omenja tudi pismo, katero je bivil trgovinski tajnik Henry A Wallace poslal Trumanu, preden je moral re signirsti kot član kabineta. V tem je bilo med 'drugim reče no, da stroški za oboroževanje tvorijo skoro 80 odstotkov proračuna ameriške vlade. Nobena druga država na svetu se ne more v tem oziru primerjati z Ameriko. Stavka železničarjev končana s sporazumom Chicago, 16 okt.—Atavka že lezničarjev proti Chicago, Aurora k Elgin Kailroed je bila sinoči končana z dosego spora zuma Ta dolpča /višanje plače železničarjem za 18 in pol centa na uro. V stavki, ki je tra jala dva tedna, je bilo zavoje vanlh 700 jflerničerjev, članov unije Ameriške delavske feda.a-dje. jugoslavija bojkotirala sejokonference Prazni sedeži jugoslovanskih delegatov dramatičen faktor GOVORI ZUNANJIH MINISTROV Paris. 16, okt.—Zadnja seja mirovne konference reprezentantov 21 zavezniških držav, ki so v vojni porazile osiščne države, je bila zaključena v navzoč nosti reprezentantov 20 držav, Reprezentanti Jugoslavije se niso udeležili zadnje seje v znak protesta proti zaključkom glede Trsta in Julijske Krajine, ki so bili sprejeti na konferenci. Deset praznih sedežev jugo slovanskih delegatov je bilo najbolj dramatičen faktor, ko so se vršile zaključne ceremonije v luksemburŠkl palači, Reprezentanti zapadnih sil so ignorirali svarila in^pozorila jugoslo vanskih delegatov, ki so jih Izrekli v teku mirovne konference. Dejstvo, da je Jugoslavija kot zmagovita država bojkotirala zaključno sejo konference, je značilno. Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslovanske vlade in na čelnik jugoslovanske delegacije, je vrgel bombo v obliki pisma, ki je bilo prečitano na zadnji seji. V tem je pojasnil, zakaj ne more Jugoslavija odobriti sprejetih zaključkov, ker so v konfliktu z n3pntmi Jntereol. Zaključke j* sprej^ večlha, ki je ves čas dottiijilrals mirovno konferenco. Kardelj j* poudaril', da Jugoslavija ne more pod pisati mirovne pogodbe z ltsll-jtf, pripravljena pa M je posve tovati z zavezniki, če se bodo od ločili zs revizijo pogodbe. Akcija jugoslovanske delegacije je vrgls temno senco na zadnjo sejo konference. Na zadnji seji so govorili zu nanji ministri štirih velesil. Ameriški državni tajnik Byrnes je govoril o "ljudskem miru," ruski zunanji minister Molotov o "demokratičnem miru," brit-ski zunanji minister Bevin o "trajnem miru," francoski pre mier in zunanji minister JJldault pa o "neprl poroči ji vostl odločit ve usode satelitnih držav osiščs, preden se bodo pričele razprave o bodočnosti Nemčije." Nihče izmed ministrov ni mogel preko vtisa, katerega je povzročila Jugoslovanska delegscija z bojko tiranjem seje. Zavzela je sta lišče, da so zavezniki storili ve liko krivico Jugoslaviji, ki je u trpela ogromne izgube v ljuti borbi proti skupnemu sovražniku. Njene pravične zahteve so naletele ns odločno opozicijo s strsni reprezentantov držav v anglosaškem bloku. Molotov je ostro odgovsrjsl Byrnesu, ki Je poveličeval u*|>e he konference. "Sovjetska unija," je dejsl, "smatra za svojo dolžnost nadaljevsnje borbe zs dosego ciljev, katere je mirovna konferenca Ignorirala. Glsvm cilj je demokratičen mir. Bor ba za intereae vseh držav, ma lih in velikih, se bo nadaljevala." Molotovu je sledil Bevin. De jal je, da hoče Izreči zadnjo 1*»-sedo v irnenu Velike Britanije "Rečeno je bilo, ds vsaka velika vojna /aseje seme novih vojn," je dejal. "Prav tako se lahko reče, da «tt lahko zase je po vsa ki vojni seme miru. Ako sto rimo napačne zaključke in sku šamo vsiliti svojo voljo drugim, se to lahko maščuje nad nami Bodoče generacije txido moral« plačati kazen za storjene na peke " Druga mirovna k'mferenra v Parizu po 27 letih je bila zaklju čena v stmoeftri napetosti In nezaupanja. Zgodovina bo so Budenz naj pove ime ruskega agenta Kongresnik zahteva javno zaslišanje Washington. D. C.. 16. okt.— Zahtevo, naj Louis F. Budenz, bivši urednik lista Da'ly Woik-er, glasila komunistične stranke, razkrije ime agenta sovjetske Rusije, ki vodi vse komunistične aktivnosti v Ameriki, je izrekel kongresnik Thomas, republikanec iz New Jcrt'eyja. Budenz, ki je pred enim letom Izstopil iz komunistične stranke In se vrnil v katoliško cerkev, je v svojem govoru v Detruitu dejal, da se Rusija pripravlja za tretjo svetovno vojno z nume-nom uničenja kapitalistične Amerike in ustanovitve dikts-ture proletariats na svetu. Dalje je rekel, da ima Moskva svojega ugenta v Ameriki v osebi blvfega načelnika komunistične in'.ercactonale, ki daje navodila in ukaze voditeljem ameriške knnvmistične stranke "Ta Človek nikdar ne pokaže svoiega obraza," je rekel Budenz, "Voditelji komunistov ga nikdar ne vidijo, toda pokorijo se njegovim ukazom brez ugovora. Pripravljen aem razkriti njegovo ime pred urrdno agen-turo in sicer pod prisego." Thomas je pozval kongresnika Woods, demokrata Iz Georgije In načelnika odseka, k. vodi preiskavo neamorilklh aktivnosti, naj zasliši Budenka. Zaslišanje naj bi bilo javno. Budenz je bil vodilna osebnost v komunistični stranki deset let. Po spreobrnitvi je dobil pozicijo profesorja na katoliški univerz) Ndtre Dame v South Bendu, Ind. Sedaj je profesor na univerzi Ford-ham. Uradniki drŽ4vn*ga depart-menta sd1 izjavili, da se bodo morali Vol uradniki komunistične stranke registrirati kot agenti tuje vlade, če bo Budenz podprl svojo trditev z dokazi. Povratek Amerike v normalnost Vprašanje jurisdik-cijskih »porov pred konvencijo ADF Chicago. 16. okt,—Na konven ciji Ameriške delavske federacije v hotelu Morrtsonu se je slišala zahteva, da se mora Ame nka vrniti v normalnost. Poročilo s priporočilom, naj se kon venci J s izreče za odpravo vseh kontrol z izjemo stanarine, je bilo sprejeto brez diskusije, Poročilo je sestavil cKflxrr zs resolucije, kateremu načeluje Matthew Woll, podpredsednik ADF, vodilni konservativec hle rarhlje federacije, ki je ekseku-tivni svet. Konvencija, ki je skoro vse dni zadnjega tedna poslulala govornike, ki »o napa dali komunizem In Kongres Industrijskih organizacij, se je še le zdaj loti Is svojega dela. Robert Watt je zahteval raz pust federalnega odbora za stiv bilizacijo mezd, dasi je sam član tega odbora. Konvencija se je izrekla pniti sklicanju druge konference reprezentantov de lavcev in delodajslcev. Zavzela je nasprotno stališče, ker so voditelji CIO priporočali sklicanje konference. Keeolucija, ki naroča članom eksekutivnega sveta, naj store korake za končanje juried ikri j skih stavk, je bila sprejeta. Ta ke stavke »o v teku v filmski Industriji, Za odpravo Jurisdik-cijskih stavk je v svojem govoru apeliral Edward Arnold, član organizacije filmskih Igrslcev, dlla saključke, ki so bili spre jeti na konferenc, pod domina cijo m diktatl zapadnih sil. srdite bitke se nadaljujejo v GRČUI Borba za kontrolo Ma-ktdonije in Tttalij* OBSODBA TERORI-ZIRANJA MANJŠIN London. 16. okt.—Poročila iz Grčije omenjajo, da se ljute bitke med levičarji in četami mo-narhistične vlade nadaljujejo. Ta je apelirala na Veliko Britanijo za orožje, da bo lahko oborožila civiliste, ki so sovražniki komunistov. Borba za koniroh Makedonije in Tesaiije je v razmahu. Is poročil, katera dobiva britska vlada, je razvidna možnost, da bodo komunisti ustanovili avto-nmni režim v centralni Make-drniji, Besednik britanskega zunanjega urada, ki je nedavno lsja- . vil, da je bojevanje v oeverni Grčiji dobilo značaj civilne vojne, je priznal, da je ta osnačba še vedno resnična. Apel grške vlsde za orožje je bil vzet na znanje.v Londonu, Clifford Norton, britski poslanik v Atenah, je bil vprašan, naj is-reče svoje mnenje in priporočila. Doznava se, da britska vlada t kleva. Ne more se odločiti M oboroži vnnje grških protlkomu« nlstičnih civilistov iz bojssnl pred poostritvijo cMIne vo|ne. Zunanji urad Je prianal, ds frike monarh 1st ičhe čete rabijo brit-*ko Orožje v bitkah pro* levi-barskim silam, r I Rtullo Moskva je obdolžil gr-|ke fašiste in monaihlste tero-ruirunja narodnostnih manjšin V M iikfdr.nl j I, Trud ji in v krajih v bližini bolgarske in albanske meje. Povratek kralja Jurija na grški prestol je rezultlral v poostritvi konflikta, Velika Bil-tunija, ki ima čez A0,000 vojakov v Grčiji, se obupno trudi v prizadevanjih, da dežela ne pride pod vpliv sovjetske Rusije, Njena politika, ki Je Iskanje ekonomskih priložnosti in podpiranje moniit optične vlade, bo po mnenju opazovalcev situacije doživela polom. Pokazala so se ze znamenji, da bo gisko ljudsko obrnilo hrbet Vs'ikl Britaniji. ?/an« avtne unije zavrgli sporazum L u Crosse, Wis,, 16 okt.-Cla-nI krajevne avtne unije so zavrnil sporazum, ki je bil dosežen ia konferenci med uradniki unije In piedstavnlki Allls Chalmers Manufacturing Co., da ae stavka konča. Proti sporazumu )e bih * oddanih 347 glasov, ta loprs/um pa 137 glasov. To pomeni, da se bo stavka, ki traja le pet mesecev, nadaljevsla. Plače oblačilnim delavcem zviiane New Yoik, 16 okt^—Voditelji unije Amalgamated Clothing Workt-rs so naznanili sklenitev pogodbe ki določa zvišanje plače za detet odstotkov delavcem, ki so u|>osleni v delavnicah, v katerih izdelujejo obleko iS bombaža Pogodba krije okrog 75,000 delavcev v teh delavnicah in je takoj stopila v veljavo. Odprava urada za tujo lastnino Washington, D C, 16 okt.— Pred»ednik Truman je podpisal odredbo, ki določa odpravo urada za tujo lastnino, Ta urad je v vojnem čriu zasegel lastnino sovrsžnih držav v Ameriki, katera je predstavljala vrednost čez tristo milijonov dolarjev. PROSVETA THE ENLIG HTENMEMT JLAStLO IK LASTlflNA SLOVEHSSE MAJtODVE podporjte JEDNOTE Orgtn of ud Naročnina m Zdruiana driava (Uran Chicago) te m lato. »3.00 za pol lata. 11.90 ta četrt total n Chicago te Cook Co.. $7^0 aa oalo lato. »3.7» aa pol letaj n inoaomstv Subscription rata«« for the UnJtad Stala« (except Chicago) and Canada MUM) par tmt, Chicago and Cook County «740 pav foralgn oountrias MJKJ par year. Cona oglasov po dogovoru^Jlokopial dopisov la «nkov «a na vračajo. Rokopisi literarno vsebino (Črtica. ltd.) so vrnejo poUljatolJu la v slučaju, te Ja prllošll Advertising ratos on I _ _ P H _ I and unsolicitad articles 'will not bo returned. Othar manuscripts. «uch as storlos. plays, poems, ate« will be returned to sender only «han accompanied by soli-sdJresead and stomped envelope. Haalov na vsa. kar Una sttk PROSVETA »87-59 Sa Lawndale Ave.. Chicago 23. Illlaol* yiaMvL i^noMpL naMlbht Pravica jih boli VABILO NA PRIREDBO PROGRESIVNIH SLOVENK Euclid. Ohio.—Jesen je tukaj in znjo hladni dnevi, v katerih bo najbolj ugodno biti v toplih prostorih. Da nam pa ne bo treba vedno doma pri jpeči dremati, nam bodo preskrbela za razvedrilo kulturna in dramska društva, katerih sezona se je že pričela. Se nekaj tednov imamo, pa bo leto pri kraju. Leta res hitro minevajo, kakor da bi si roke podajala drugo drugemu. I Ob koncu leta se lahko spra-šamo sami sebe, ali smo v tem letu kaj dobrega naredili svojemu bližnjemu, ali smo prav sebično gledali samo na sebe? V Clevelandu in okolici imamo žensko organizacijo pod imenom Progresivne Slovenke, ki vrši dobro delo Samaritana. Koliko smo že storile dobrega za trpeči narod onkraj morja, mi Zanimivo je, kako se v nekaterih krogih jokajo in penijo in s popolno sigurnostjo trdijo, da je bil zagrebški nadškof Stepinac povsem nedolžen, po krivici tiran pred sodišče in obsojen za grehe, katerih ni nikdar storil. Ti krogi so predvsem — katoliški. Zdi se da so še bolj razjarjeni kot so bili nad obsodbo ljubljen- mi ni potreba še posebej opi- skega klerofašističnega škofa Rožmana, ki je pred svojimi sodniki sovsti, ker številke same za se v družbi Hitlerjeve armade pobegnil na Koroško in bil sojen v be govore. Enako tudi tukaj odaotnoati gledamo, da darujemo v dobro- ■ Zadnje dni smo v ameriškem meščanskem tisku čitsli stroge ob- delne namene itd. Se veliko bi sodbe "Titove justice" s strani visokega katoliškega klera kot tu- lahko napisala, ali hočem biti di s strani predstavnikov raznih lajiških organizacij. Najbolj glas- kratka z mojim dopisom, namen na sta bila čikaški kardinal Stritch in newyorški kardinal Speli- moj pa je, da povem javnosti, mann. Stritch je že pred pričetkom zagrebške obravnave ponti- da bo naš krožek št. 3 Progre- fično izjavil, da je zagrebški nadškof Stepinac nedolžen kot otrok sivnlh Slovenk v Euclidu obha- v zibeli; njemu se je tako mudilo z obsojanjem "Titove justice", jal 10-ietnico svojega obstoja da ni čakal niti obravnave. Kardinal Spellman, ki je zelo dobro dne 20. oktobra. V ta namen poznan tudi pri španskem krvoloku Francu, je vsaj počakal, leoli- bomo vprizorile lepo igro z ime- kor nam je zneno, da je bil proces končsn. nom "Raztrganci", katera bo to Visokemu kleru so se seveda pridružili tudi predstavniki raznih pot prvič igrana na slovenskem katoliških organizacij, na primer vodje Knights of Columbus in odru v Ameriki. Lige katoliških veteranov v lllinoisu. Najbrže še tudi mnogi dru- Prireditev se bo vršila na Re- gi, da "naših" klerikalcev okrog A. D. sploh ne omenjamo. Vsi so cher ave. v Euclidu, O., v ne- popolnoma sigurni, da je Stepinac nedolžen kot angel, tudi taki, deljo, dne 20. okt., pričetek ob ki spjoh ne vedo, kje je Zagreb, še toliko manj p* q StepJwcovem U:30 popoldne. Po Igri se bo v delovanju. O njem veČina teh kritikov psed to oforavnsvo najbrže spodnjih prostorih serviralo o- 7. ,-----j---------raSSS** a* ------------večerji bo igral sploh ni vedela, da živi. In vendar so popolnom* "|igHr»i'V.d^ je. kusno večerjo. Po večer postal Žrtev "sleparske obravnave" in seveda tudi velik .tnuČenik. sledil ples, za katerega b6 Morda pycjvzpmejo še akcijo, da se ga proglasi zs "svetnika". Vadnalov orkester. V žerjavico po kostanj je segel celo državni podtajnlk Acheson, Koričnp vas vse prav Vljiidno katerega smo takoj zasedli in Se odpeljali na razgled mesta. Vozili smo se uro in pol in videli veliko zanimivih parkov in velikih poslopij. Neki mož, ki je bil na busu v ts namen, nam je pojasnjeval zanimivosti. Podrobno ne bom pisala o tem, ker v Prosveti ni prostora za vse dopise. Naj še omenim, da smo se ustavili pri poslopju z imenom "Elks National War Memorial" in si ga ogledali v notranjosti. Vse je bilo v zlatu in dragih kamen jih. Sploh ni mogoče opisati vseh zanimivosti, ki smo jih videli. Pripeljavši se nazaj na svoje mesto, smo zopet zasedli naš bus in se odpeljali proti domu. Ker je bila v Waukeganu prav tedaj balincarska tekma, smo se ustavili v Slovenskem narodnem domu. Predno amo Šli v Slovenski narodni dom, smo se še oglasili pri našem sheboyganskem rojaku Vincencu Pinku, ki vodi tam že veliko let gostilno. On ima Čisto in prijazno gostilno. Kakor je vedno bil, takoj je tudi sedaj prijazen. Škoda, da je nam primanjkovalo časa, zato smo se morali posloviti in odriniti naprej. V Slovenskem narodnem domu je bilo mnogo ljudi iz vseh strani, posebno iz Chicaga in Milwaukeeja. Vsi so bili dobro razpoloženi, a mi smo morali odriniti proti domu, kamor emo se pripeljali ob pol enajstih zve čer. Na potovanju nismo imeli nobene neprilike, vse je šlo kot po žnorci, za kar se imamo zahvaliti naši predsednici Mary Falle, ki nam je vse uredila in preskrbela. Hvala vsem, ki ste nam preskrbeli tako prijeten družaben izlet j >(| m i. nuh i France« Skruba. Iz vseh teh kritik glede Stepinscovega in prej Rožptanpve- zahtevajo posrbne pr|- POROČILO O DRUŽABNEM IZLETU Sheboygan., Wia.—Člani Ameriškega slovenskega združenja smo sklenili, da priredimo izlet ga proeesa je razvidno, da katoliški krogi _ vilegije sase, to je za višje in nižje predstavnike katoliške cerkve. Posebno visoki predstavniki cerkve bi morali biti imuni pred vsakim zagovorom, pred vsako kaznijo pred civilnim sodiščem, neglede kakšna krtminalstva počenjajo. Kot "božji namestniki" so po njih teološki dogmi a priori nesposobni za kakšne zlo- v Chicago in okolico dne 1. sep čine ali grehe, vsaj pa bi morali biti imuni ali nepodvrženi vsaki tembra. Poseben avtobus za iz- letnike je bil točno na mestu, in Ta privilegij si katoliška hierarhija lasti že od vsega začetka, že sicer že ob petih zjutraj, poldrugo tiaočletje in ga je na splošno tudi sposobna še danes Dan je bil v resnici krasen za uveljavljati v vseh deželah, kjer je močna politična sila. V zadnjih potovanje in to je menda tudi letih Je bil širom Evrope marsikak duhovnik, škof in nadškof od-1 vplivalo na potnike, da so UM1 prto na strani okupatorja In nacifašizma in izdajalec svojega naroda, toda po porazu Hitlerja se jim s strani civilne oblasti ni skrivil noben las na glavi. V mislih imamo prave izdajalce in odprte klerofašiste, ki so ae skrivali v Kristusovi halji in sodelo-vali z okupatorji v vseh okupiranih državah. Marsikdo na sličen na6n kot Kor.man v Ljubljani in Stepinac v Zagrebu. Ampak do teh privilegiranih klerofašističnih kvizlingov imajo I so si hoteli civilne oblasti povsod velik obzir. Ne upajo ae jih dotakniti, kot | predno se boje — Vatikana! Izjema je le nova Jugoslavija, kjer je socialna revolucija brezobzirna tudi do maziljenih kriminalcev. Zato Ji vplivni cerkveni in politični krogi v tej doželi, kjer je zdaj hrbtenica katoliške cerkve in zukladmca Vatikana, silno zamerijo. Mala, zbita, revna ali celo "ušiva" Jugoslavija pa se drzne nastopiti tudi proti najvišjim klerom in razgalja pred svetom njih klerofašistično izdajstvo! Čehoslovaška vlada se še do danes ni bili vsi veselo razpoloženi. Kmalu po odhodu iz mesta se je pričelo splošno petje, ki je trajalo neprenehoma do Chicaga. Naša prva postaja je bila pri glavnem stanu SNPJ. Izletniki ogledati poslopje, so se odpeljali naprej. Naš avtobus se je ustavil pred poslopjem okrog desete ure zju traj. Kmulu nato nas je pozdravil glavni predsednik Vincent Cainkar in odprl vrata. Najpr-vo smo si ogledali zgornje prostore, ki so prav čedni in v le- upala postaviti na zatožno klop svojega največjega kvlzlinga Tiso, pem redu. Nato smo šli v spod daat je nastopila proti nlijim tzdujalcem tudi med duhovščino. Mlada Jugoslavija pa ae drzne postaviti na zatožno klop ne samo j nadškofa Rožmana, marveč tudi najvišjega vatikanskega poglavarja na Balkanu! PESEM PADLEGA PARTIZANA Strabane, Pa.—Iz stare domovine prejemamo pisma, ki nam slikajo gorje, skozi katerega je šlo slovensko ljudstvo. V času silnih borb in strahot je dobila polet tudi slovenska pesem, ki izraža trpljenje, boj in vero v lepše dni—v zmago nad krutim okupatorjem. Tu priobčam pesem, ki jo je spisal padli partizan Ivan Ma-rinčič, sin mojega brata. Pesmi je pisal pod imenom "Čuk". ZAPUSTIL SEM DEKLE Zapustil sam dekla pri oknu. ki točila )o solza. Ha plakaj. dekle, aa} aa vrnem, ko prišel dan bo svobod«. S puško na rami som korakal proti gosdu v novi dom, oh. kdaj bom spot dočakal, da svojo drago vidol bom. Ona v solzah premišljuje, da njen dragi šal j« v boj, oj, fantič, jaz n* bodem sama, rajši pojdem sa toboj. Tudi jas sa čem boriti, da sasija svoboda, da sopot smola bom ljubiti / samo njega is dna srca. Bila v nJega Je bližini, ali en jo ni spocnal, avast octal ja domovini In hrabro «e 1« bojeval. Ali krogla ga sadene, Is prsi mu kaplja hladna kri, atoča k njemu, da ga dvigne, ali tudi ona tam obtoži. Človeka boli srce, ko čita o trpljenju našega naroda v stari domovini. Pomagajmo tem herojem po svojih močeh! Anna Sterle Z avtomobilom po Ameril Piše "Big" Tony Tomšič. Oakland, Cal,-(Nadaljevanje) In to je tisto, kar tako boli kardinala Spellmana in Stritcha in druge višje katoliške kroge v tej deželi. Razgaljanje Stepinsco vega sodelovanja z* notoričnlmi Paveličevimi teroristi. Prikazovanje svetu, kako ao z ognjem in mečem »preobračali pravoslavne Srbe v katoličane, sigurno s sankcijo prevzvišenega nadškofa Ste-pinaca m jih v imenu Kristusa na debelo morili tudi v cerkvah. HazgalJenje zagrebškega nadškofa, kako Je delal štafažo Paveliču in nacifašiMtičnim generalom, blagoslavljal njih krvnlške režime In naganjal duhovščino s pastirskimi pismi in govori in izjavami, da je igrala vlogo Judeža Iškarjota nad lastnim narodom ali al celo mazala roke s krvjo. Za Vatikan, za Spellmane in Sthtche in vodilne katoliške lajike| lazgaljanje takih stvari preti svetovno Javnostjo ni prijetno ne|. \ , koristno. Zato je treba zakričati, da ao taki proceai "sleparija**, preganjanje cerkve In zatiranje vere. pravično obaojeni izdajalci in kolaboratorjl pa so nedolžni angeli in mučenlki. To je stara taktika, stara meloda Vatikana, predstavnika najmogočnejše ver-ako-politične organizacije na svetu, ki hoče biti v sleherni detell driava v državi in al »a m a predpinovatl svoje privilegije. Zdaj je Vatikan izobčil iz cerkve tudi vae one, ki ao direktn« ali indttektno sodelovali pri Stepinacovem procesu ln naatoplli proti njemu kot prtce. tožniki in sodniki. Hploh te ekakomunlka rij«ki udi k t tako elastičen, da an lahko izobčeni tudi oni katoliki, ki mialijo da je Stepinac dobil pošteno obravnavo in prejel zaalu nje prostore, v veliko dvorano itd. Kadar bodo imeli v Chicagu kakšno lepo igro ali predstavo bomo prišli tja zopet z avtobusom. Ogledali smo si tudi tiskarno. Posebno nas je zanimal veliki stroj, na katerem se tfska Proeveia Zopet smo zasedli bus in se z mr. Cainkarjem odpeljali h Go-lenkovim. kjer smo Imeli naročeno kosilo. To ni bil navaden obed. ampak prava goatija. Miza je bila obloiena s pečenko, poticemi in drugimi dobrotami. Račun je bil malenkosten. Najlepša hvala za postrežbo in trud. se tudi mr. Cain-karju za trud. ki ga je Imel z nami. Po obedu smo se poslovili od prt faznih Golenkovih In mr. Cainkarja in nadaljevali avojo pol Odrinili smo na kraj, kjer nas je že čakal razgledni avtobus, LETNI JUflUEJ .. yijy* m leveland. Ohio.—Društvo Vi vski raj 313.SNPJ bo praznjč-slavilo svqj 30-letni jubilej v nedeljo, 27. .pktobra, v Sloven skem domu na Jlolmes ave. To društvo obstoja skoraj iz samih Vlpavčanov že 30 let. Ni ravno zelo staro, ali mlado tudi ne. Program se bo pričel ob pol štirih popoldne. Vseboval bo mnogo zanimivih točk. Nastopili bodo sledeči zbori: Slovan in mešana zbora Jadran in Zarja. Nastopili bodo tudi solisti, due-ti in menda tudi kvarteti. V umetnem plesu pa bosta nastopila sinček in hčerka družine Frank Siskovlch s Kewanee ave., Črnigojeva hčerka s 160. ulice pa bo deklamirala. Kdo bo pa govornik? Moj kolega Andy Bozlch, dolgoletni predsednik tega društva, mi jc povedal, da so povabili iz velike člkaške vasi Filipa Godino, ki je pravi Vipavec. On je kam-peljc ln nam bo marsikaj zanimivega povedal. Na odru bodo tudi nastopili Vadnalovi godbeniki, zvečer pa bodo igrali za ples. Razumljivo, da bodo naši Vipavci vsem dobro postregli, kakor mi je zatrdil predsednik Bo-zlch. Nihče ne bo žejen ne lačen. Njihova vipavska kuharicami je dejala, da bo vsakovrstnih dobrot na razpolago Nam ne kaže drugega, kot da se udeležimo v velikem številu 30-let-nega jubileja društva 312 SNPJ. Na svidenje! Ah ton Jankovich. TO Up ONO i Elisabeth. N. J.—Nazadnjaš)ta delegacija na mirovni lfonfocerjr ci v Parizu jc prav po fašistično .nastopala proti Jugoslaviji. Angleška in ameriška delegacija s pomočjo francoskih nazadnja-kov želi slovenski in hrvaški narod ykleniti ponovno v sužen-stvo! Slovani bi morali organizirati svojo parobrodno družbo in bojkotirati angleške, ameriške, francoske in italijanske pa-robrodne družbe. Za potniški in tovorni promet se naj bi uredilo pristanišče v Reki ali Pulju. Morda bi lahko zbrali skupaj denar ameriški Jugoslovani in kupili en parnik za začetek. Družba se naj bi imenovala Yugoslav-American Lloyd ali podobno. Za začetni kapital se naj bi delnice prodajale po $100 ali več, toda delnice ne bi smeli prodati tistim, ki vodijo sovražno propagando proti Jugoslaviji. Ali bi mogli podvzeti tako ak cijo za ustanovitev parobrodne družbe? Čital sem knjigo "Dinner at the White House", ki je zelo interesantna, zato priporočam vsem Slovcnccm in Hrvatom, naj bi jo kupili v velikem štej vilu pri pisatelju Adamiču. Poročila sta se Jane Marie Petrich, članica društva 756 SNPJ, in John Joseph Ferris. POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago. 111.—Terezija Herceg iz Podsudega pri Zagrebu poizveduje za Slavkom Hercegom, ki je nekdaj živel na 949 18th St., Chicago. IU. Če bi kdo vedel zanj, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu. 529 South Wabash ave . Chicago 5. 111., telefon Wabash 7805. F.xtension 3*4. * Rdeči križ. Paveliča. prisegali zvoatobo Hitlerju in Muasolinlju pa izdajali ali klali svoje katoliške In pravoalavne brate in |>oiigali njih domova. ker ao bili na strani partizanov Proti tem izmečkom Fred Vider je tudi naju pismeno povabil, da bi bila začasa najinega bivanja v Chicagu njegova gosta. Ker pa sva imela že stanovanje pri Vidmarjevih, sva se zahvalila za povabilo. Vendar pa nista nama dala miru in sva prišla na večerjo 11. julija. Ko prideva pred vrata, sva se kar prestrašila strmih stopnic. Tisti večer smo se pri Vidrovih izvrstno zabavali! Mrs. Vider je dokazala, da je izvrstna kuharica. Povabila je tudi Angelo Zaitz in Tončko Urbanz. Yes, Tončka je res družabno dekle. Ne vem zakaj jo kličejo Tončka? Jaz bi jo klical Tona, ker je velike postave. Zaitz se je pa bal, da ne bi Angele odpeljal v Ca-lifornijo, zato je prišel po njo. Saj mu ne zamerim, če se boji zanjo, ker je "fejst punca". Drugi dan pa sem imel zopet delo s karticami in nekaj sem napisal za Prosveto. To pot sem si prihranil 3 cente, ker sem dopis izročil osebno uredniku. Prejšnji dan sva obiskala Mary Udovich. Oba sem prav pošteno iznenadil, ker naju nista po-znala. Kdo ne pozna Udoviche-ve? Mary je bila zopet delega-tinja na 13. konvenciji, Frank pa vozi že več let našo Prosveto na pošto. Meni sta postregla s pivom, mamo pa z mlekom. Naročila ,sta, da se morava oglasiti drugi dsn, da bo nama napravila kosila Seveda, poyabila nisva odklonila. In res prideva drugi dan na kpsilo. Kdo bi ne bil vesel pri tako zgovorni ^ehipki kot je tyary!, Hvala za kosilo in prijateljski sprejem!v \ Zvečer sva šla pa na večerjo k Charlesu Pogorelcu. Qn je bil upravnik Proletarca menda 35 let; ' Zakaj je pustil službo, ve sam. Če noče sam povedati, bom tudi jaz molčal. S Charle-som sva si tudi menjala pisma in vse dolarje, kar sem jih nako-lektal za Proletarca, bodisi za naročnino ali podporo listu. Yes, Charles me je dobro pogostil h hladnim pivom, njegova ženička je nama pa pripravila okusno večerjo. Hvala, Charles! Kadar prideš v Californijo, ti bom pa povrnil. Kot je bilo poročano v Prosveti, sem se isti večer oglasil v Delavskem centru. Poslovila sva se od Charlesove družine in se odpeljala proti Delavskemu centru. Ko prideva do vhoda, vprašava tam stoječo nepoznano žensko, kot se pride v sjx>dnje prostore. "Menda tam od za- Obilo sreče mlademu zakonskemu paru! Na seji Elizabeth Chapter AARY, ki se je vršila 15. septembra, je članstvo izvolilo od- daj," mi je odgovorila po slo sko. "Kdo pa ste vir' se vprašal. "Jaz sem mrs rich." "Tako, vaše fante znam, kajti jaz sem "Big" Ti iz Californije. Mrs. Lotrich je povedala, da je prišla, seznanimo in da me bo sli igrati. Potem smo šli skupaj v s nje prostore, kjer se toči hla kapljica. Tisti večer mi ost za vedno v spominu. Bil kar iznenaden. Menda je ves glavni odbor SNPJ nav; Če rečem ves glavni odbor, tem mi ni potrebno pisati i na. Zelo sem bil vesel, da je šel tudi Joško Oven, ker je i moja želja, da se tudi z njim znanim predno odpotujem Chicaga. Kdo njega ne poz On nastopa kot govornik in < no dopisuje v naš delavski Proletarec. Oba sva bila n ko ginjena, ko sva si menda pi krat stisnila prijateljsko desn Prostor je bil tisti večer majhen. Škoda, da ni več ničanov v Chicagu, da bi t poslopje nekoliko razrinili, se pred nekom izrazil, pa m obljubil, da se bo to zgoc Frank Zaitz je nato opoz( naj se nekoliko pomirimo, in dejal navzočim tole: "Nocoj med nami "Big" Tony iz C fornije. On ima nam nekaj vedeti." Bil sem pripravljen bom vlekel koncertino, Zaitz je pa prištel za glavnega go\ nika. KeJr smo bili vsi Židi volje, snib bili vsi dobri goi niki. Lepa hvala vsem poz min in nepoznanim, ki so pi tisti večer v slovenski delav center. Upam, da so bili vsi dovolj ni z mojim obiskom, kor tudi s mojim kratkim in Ijivim govorom. Težko se je lo posloviti od tako vesele di be, ker pa je bil to najin zac večer v Chicagu, ni bilo dr poti. Drugi dan sva se po pošlo od prijazne Vidmarjeve druži Pred hišo smo se še slikali in kovali, potem pa zasedeva n "Lizo" in kmalu se znajdeva cesti 66, katera pelje v Spri field, 111. Mimogrede bi se rada oglasila pri nepoznane rojaku Louisu Sumanu v čolnu, 111. On je naju pismi povabil, a bila sva oba M od potovanja in zabav, bilo mogoče. Upam, da oprosti. (Dalje prihodnjič) bor za 1. 1946 in določilo ka panjo za zbiranje vsakovrstni orodja. Prostor za zbiranje dal na razpol^0 JoJ>eph , rich St., 2021 Ingals ave.. U den, N. J. Vsi Slovenci m vatje so naprošeni. da bi dj vali Wodje, katero ne potre jejo, seve, potrebno je. ds J dobrem stanju. Sprejemajo tudi denarni onspevk /a na« Jugoslovanski n- hvaležen za vsak že daroval' $5 .n en| zato ,1 ženo kasen V Jugoalavtji, pos«bno na Hrvatskem, kjer najbolje I veštva Vatikan nima nobene oboodbe. poznajo Steptnaoovo kvtzllnško delovanje mad vojno, teh ljudi m K temu rečemo le to, ako bi Krtatua danes živel, bi bil zelo za-malo Značilno je to. da Vatikan ni do danes uobčtl is cerkve poalen pri čiščenju svoje cerkve In irgajanju vel.kih farizejev iz niti enega vernika, bodtot tejik« ali duhovnika, ki ao bdi v alužbi I templja. orodja, vam bo V ta namen so deči: Leo Bizjak vsoto Andrew Spn*«' ba pa $2. skupaj $12 Ha/p redili veselico skupno z dm* ma 540 in 7f>6 SNPJ Prihodnja sejs A AR * okt.. začetek ob treh papol" Ruski dvoran . Elizabeth. N. J boj kakšno «rodje Andrew Sprog". ^ VINSKA TRGATEV Springftold !»• ' zvečer. » n vmako tnjtj^Jg: venskem dela ^^ 1 Usti dobiček te pn^ dan v blagaj-^ frudJ 40« Court Prinesite « V m* bnmo Gledališka Igralka Paula Rala ta New Yorka pomaga pikatirati proti družbi, ki ladolule »nana Batty Low "powder pužfe" aa la-potičaate topih Evinih h čar s. Družba )a nameraval« premoatltt | bo tudi tovarno Is New Yorka v Newport Now«. V a., klor ao make plača toda |o le prahitala ualla trgovskih ia skladiščnih delavcev CIO. I v«eh udele*enc< v --ki le tla aaprel poalala organizatorje. | <1*1* 00 Direktorji _ Iftošnia t rf^ ( izvajana v 17< OKTOBRA 1946 i iz nove, prerojene eniie in cfaski pregled iz Slovenije (Od našega dopisnika.) (Nadaljevanje) UTENZIVNO feoVANJE ZEMLJE uia posebna uredba za po-ultanovljenih strojnih po-^netijskim delovnim zadru-. kolonistom in vsem osta-"jparnim interesentom, s ka-»omogočeno izvesti načrt fke setve in obdelave zem-Da se normalno razvijejo kmetijskih strojnih postaj, ,o finančna ministrstva fch republik preskrbeti po-, jji se vrnejo takrat, ko ijo zadruge, kolonisti in a-interesenti izvršena dela. m smejo računati sa-pri posojanju strojev. Ev. pa krijejo iz proračunov fjjikega ministrstva. S tem )goceno, da se s čim manj-stroški uvede obdelava |je s kmetijskimi stroji. * KUP DELNIC NARODNE. STRIJSKE, OBRTNE BUŽNO-KMETIJSKE m urrho popolne nacionaliza-fb socializacije našega kre-i sistema je izšla uredba, se določa odkup vseh imenovanih državnih veki niso v rokah države, i bo po tej uredbi izplača-anjo udeležbo privatnih nih oseb po nominalni eti teh delnic, ki bo iz-ipo končani valorizaciji in, nanju obveznosti teh I v smislu veljavnih predpi- ITEV KREDITNIH >V DRŽAVNEGA< IJA izvajanja načrtnega go-tva v novem kreditnem i se združijo v smislu naj-uredbe sledeče banke:1 dna banka LR Srbije, Ze< banka za Hrvatsko, De-avod Slovenije, Privred-ika Bosne in Hercegovine, ionska stopanska banka [fcvredna banka Črne gore. itrijska banka, Poštna hra-in Zadružno-kmetijska se združijo v Narod: c FLRJ. __ Firme glavne Narodne banke FLRJ ; Narodna banka FLRJ, »centrala v Beogradu, Pri-a banka LR Srbije — cen-i Narodne banke za Srbijo; Mka banka za Hrvatsko Wrala Narodne banke za Hrvatsko; Denarni zavod - centrala Narodne ^LR Slovenijo; Privred-Bosne in Hercegovine Btrala Narodne banke za ® n Hercegovino; Make-Mopanska banka — mb ^odne banke za Make-p«vredna banka Črne £ °*-'ntrala Narodne banke loro. (CCADSUVN08T »j med vojno trpele R^^nj«. Letos vja- I"'.Ha ljudlkl oblagt » zadnjo stano- i * Vda 80 zasilno ' v.injska kriza. hf) * valilo v le*. 'k v dvosob- «>J*. V pričetku pa »o r:— novo 18-sta-Ministrstvo **euje tudi bolnico k ■ i«*.. in v prostore dovažajo stroje za novo tovarno. Lito stroj bo ena največjih tovarn za stroje v Sloveniji in bo v prihodnjem letu že v polnem zaletu. Tako bomo tudi stroje kmalu izdelovali sami. RUDARJI IZ TRBOVELJ — RUDARJEM AVSTRIJE Avstrijski rudarji so navezali v letošnjem poletju z našimi vrlimi knapi iz Trbovelj prijateljske tovarniške stike. Avstrijske rudarje je zelo zanimal naš razvoj in seveda zlasti položaj rudarja v ljudski državi. Naši rudarji pa so jim obširno tolmačili naše začetne težave, ko so se skoraj nagi in bosi vrgli na delo, da bi zagotovili kruh naši industriji. Delali smo bolj, so rekli, kot kdaj koli prej, saj nam je dala moči zavest, da ne delamo več za izkoriščevalce, temveč za svojo ljudsko državo, v kateri sami odločamo o svoji usodi. Med tem ko smo bili prej odvisni od inozemstva, izdelujemo zdaj sami vlačilce, črpalke, cevi za zalivanje itd. Da bi se čim bolj usposobili za strokovno delo, prirejamo tečaje, medtem, ko prosti čas posvečamo izobrazbi. Posebno pažnjo pa posvečamo varnostnim napravam v rudniku. •Ob osvoboditvi je bil rudnik tako porušen, da smo dosegli komaj 10% predvojne produkcije. Z vztrajnim delom pa smo že v 3 mesecih dosegli predvojno stanje, kar smo sedaj že znatno prekoračili. V prvomajskem tekmovanju smo od vseh jugoslovanskih rudnikbv dosegli 1 me-atjo. Glede prehrane je urejeno tako, da ima vsak zadostno množi« no hrane kljub napornemu delu. Za pravilno razdelitev živil skrbi naša zadruga. Zaslužek nam omogoča, da nakupimo vse, kar rabimo, da kljub povojnim težavam živimo človeka dostojno življenje. Socialne razmere so urejene, dobivamo plačan letni dopust, imamo popolno zdravstveno o-skrbo in za starost oz. onemoglost pokojnino. Med upravo podjetja in delavci vlada prijateljsko, tovariško razmerje in ne tako kot nekoč, ko se je uprava za vsak spor z delavci poslužila žandarjev. Uprava tudi daje za vsak dober predlog, ki slu ži izboljšanju pri delu, poseb no nagrado. V vseh obratih so izvoljeni delavski zaupniki. Naši rudarji si žele prijateljskega sodelovanja z vsemi miroljubnimi državami vsega sveta. Avstrijski rudarji se naj kar naprej borijo za dokončno uničenje fašizma. Svobodno boste zadihali, pravijo naši rudarji avstrijskim rudarjem, ako boste kot en mož nastopili proti tistim, ki se še danes rede od žuljev vaših rok '" lLahkto i^ttmljivfo je, kaj to živahno deloVaiVj^' ha daljnem sdveru pomeni. Tt predeli so skoro neobljudenl in v kolikor je dozdaj znano, tudi brez po sebno važnih naravnih bogastev. Toda vojaška znanost smatra, da je danes Arktik ena najvažnej ših strategičnih točk na zemlji. Kratek pogled na zemljevidu bo vsakogar prepričal, da je temu v dobi letalstvu zares tako. Kdor hoče po najkrajši poti iz New Yorka ali Chicaga v Moskvo, bo„ letel ali preko Greenlandije ali pa preko Islandije. Toda zračni promet preko Arktika ima svoje t#*ave. Uspešno vojaško delovanje v teh krajih bi zahtevalo obširno mre So meteoroloških postaj in pre cej napredka v pogledu napovedovanja vremena. Poleg tega pu mora vojaško vodstvo računati s tiuriMimum gypvarfp - obiskoval zasebne visok<»iol*ke tečaje v Bornholmu. Postal j*' učitelj in leta l»88 je izdal prvo ern J*>lju z »bjektov, ki Vzdolž to-1 zbirko novel "Sence* brniški že. | Slovenski delovni človek po-z go- j zna Andersena. saj smo v slo-fn ^;*radbc venskem prevodu čitali njegove ^uavljajo'4 Proletarske novele*, potopise Gornji napi* peve vse — sate na) pri lew eete presenečenji, in si ieli radi tega preskrbeti zasilne postaje in baze čim dalj mogoče na severu. Končno je tudi to, da nismo edini, ki poznamo arktične kraje in razmere. V preteklosti je bilo več narodov, ki so nas v tem pogledu daleko prekašali. Pred nekaj leti mi je dejal znani raz iskovalec arktičnih krajev Vil-jalmar Stefansson, da so bili itakfat Rusi vodilni na tem polju. Sov^otsHa unija je ustabbvl-la permanentna ' opazovalllča itdgh vse severne sltttikfc pW le in celo np otokih arktičnega oiorja. Storili niso tega iz vojaških ta,*)"g<>v. temveč radi tega, ker so hoteli olajšati pomorski promet v Severne^ morju. Cilj je bila uvedba rednega po Mnega pomorskega prometa od Murmanska do Vladivostok!. Toda izkušnje, katere so na brali pri tem delu, bi jim utog nile priti prav tudi v vojaškem pogledu. Verjetno je, da so že na delu, da izboljšajo obrambne priprave na svoji severni meji. Rusi so bili prvi, ki so izvedli polet brez pristanka iz Sovjetske unije v Zedinjene države. Takrat seveda še nikdo ni mislil na možnost vojne in na potencialno strateglčno važnost ark tlčnih predelov. Zdaj, ko smo se odločili, da Ojačimo svoje baze na daljnem severu, nam je treba tudi diplo matičnih sredstev za posest vseh oporišč, katera si bomo zgradili na Arktiku. To diplomatično sredstvo bo Monroeva doktrina. Prvotni namen te doktrine je bil ta, da ustavimo širjenje ev ropske kolonizacije v Ameriki. Zduj smo jo razširili na največ ji otok vsega sveta, na Green-landijo. Tu ogromna dežela, ki ima komaj morda 16,000 ptebi valcev, je bila videti brez vsake praktične vrednosti Ae pred ne kaj desetletji, ko sta ae Danska in Norveška prepirali rudi nad oblasti nad njo. Težko Je reči, sli pripada Greenland i j a Ameriki ali Evro pi. Islandija Šteje navadno med otoke starega sveta. Odkrili so te predeli- Norvežani že v desetem stoletju. Pozneje Je svet na te kolonije (jopolnoma pozabil fte celo leta 1814. ko je bila uril ja med Dansko in Norveško raz drta, ni nikdo niti omenil Islan dije, Greenlandije ali otokov Faroe. Leta 1020 ao bile pravice Danske uradno priznane, četudi se Norveška svojim zahtevam nI hotela odpovedati. V teku druge svetovne vojne je nsstals nevarnost da se Nem n vgne/dijo na Grcenlandiii Ko je Nemčija vdrls ns Dansko dne 0 aprila 1940, je predsHnik Roosevelt par dnf po/neje l/J* vil, da pripada Greenlandija a mer škemu kontinentu, tako da pr de p*>d zaičitn Monroeve doktrine To fe bfl prvi korak na I*»tu arktične strategije ONA, (Nadaljevanje) V. Londonska vlada Je pomagala iinanehrati iadajalce Iz zapisnika o sejah emigrantskega ministrskega sveta je razvidno, da je bilo na seji H. septembra 1942, na kateri je bil prisoten obtoženi Krek, na njegov predlog, sklenjeno, da se bo Slovenski savesi" v Ljubljani, počenii od 1. avgusta 1942. pošiljala stalna mesečna dotacija v sneaku 50,000 švicarskih frankov. NADALJNJE MILIJONSKE ZNESKE JE V SLOVENIJO PRINESEL KAPITAN BEROC-CO. KI SE JE IZKRCAL IZ PODMORNICE OB JADRANSKI OBALI. Obtoženi Mihu Krek je tudi ispoaloval stalno meeečno podporo sinu lsdajalca dr. Natlačena. V svojem Izdajalskem delovanju se Krek ni omejil sumo na podpiranje usmerjenje, vod stvo in financiranje slovenskega dela izdajalcev, temveč je v e-naki meri odgovoren tudi za vse zločine, ki so jih v Sloveniji in drugih delih Jugoslavije izvršili Mihajlovič in njegove tolpe. Medtem ko je kot član begun skih vlad podpiral Mihajloviče vo izdajalstvo, je v času, ko Je bil slovenski narod na poti iztrebljenja po okupatorju, v svo Jih številnih govorih |x> radiu London skupno s Kuharjem na eni strani posival slovenske mnošice, da ie nI čas sa vstajo aoper okupatorja in da naj ča kajo za tak poziv iz Londonu, na drugi strani pa posival svoje kolaboracioniatiftne sodelavce v domovini, da Ja pot. ki so Jo Is-brali, namreč pot aktivne borbe na stfanl okupatorja preti narodno osvobodilnemu gibanju a-dlno pravilno in da je treba na t o j poti vzUiJatl šo nadalje, V tj) govorih, \( katerih je jasno Izzival k Izdajstvu nad tlašim flirotipm, je * najbolj podlimi bjsedami in laiml sramotil narodno osvobodilno gibanje in njegove borce. Krek ie nadaljuje Isdajalsko delo v emigraciji Pred končno osvoboditvijo naše domovine, med boji naših bratov v Slovenskem Pri morju in na Koroškem za osvoboditev izpod fašističnega suženjstva In za njihovo združitev z domovi no, po osvoboditvi pa doslej jt obtoženi Krek,—čeprav Je pre prlčan, da Je zmjiga Jugoslovan skih narodov dokončna, stvar Izdajalske emigracije pa propadli za vse čase,—nadaljeval v eml graciji svoje izdajalsko delovanje, da bi oviral obnovo »pusto šene domovine in razvoj njene ga ustavnega demokratičnega reda. Ko so naši narodi skupno a rdečo armado osvobodili Jugo slavijo In ao iadajekl pobegnili is naše dršave, Je obtoienl Krek pričel organisirati protUJudeke •laments, da bi skupno ■ njimi nadaljeval rovarJenJe proti FLRJ. Prevzel je predaedstvo tako imenovanega "Narodnega odbo ta za HiovetuJo", ki je med oku pačijo v tej obliki ali pa kot 'Narodni svet" in "Slovenska /voza" s svojimi pokrovitelji in obtožencem Kožmanom, dr. Jožo 1'.asujein, liogoinllorn Hemicutii. Ir. Albmom ftmajdom, dr. Baj lecem, kaplanom Markom Kr anj-. m, Rudolfom Žitnikom, c« U dinom Jelenei-m in drugimi v dobi, ko Je naše ljudstvo vodilo nelzproano borbo /a življenje m smrt proti fašističnim name i um uničenja naših narodov, iz vajal najdmlednejšo politiko so-letovanja z okupatorjem. V tem avojatvu nadaljuje obtoženi K tek svoje zločinsko delo pr^ti FLRJ. S svojimi govori v emigrantskih taboriščih širi lašno pro pogando in s l*m sadriule v taboriščih ludi one, ki so bill nasilno ali s svijačo priailje- ni ns tako pol. p.t«- proglaw in izjava, kakor n pr. "I/Java poli tičnih strank Slovenije", "Božič na poslanica emigrantom". ('Izjavo |>olltlčnih strank Hlovtnije' )e leta 1844 7.ve/a alovemtkih župnij v Ameriki pod vodstvom Krekovega agenta Franca Ga Uovška širila med ameriškimi Slovenci in po Kanadi. S to izjavo je hotel pater Ambroiič razbiti SANS ter tako prepseči ti usjaešno delovanje Zdruiene ga odbora. Faktično je nasedal v to past ie bivši blagajnik SANS-a Jože Zalar, ki pa je po svojih lastnih trditvah imel red ne pismene stike s Krekom. Danes je jasno, da so podpisali do lično Izjavo s Krekom vred Je oni ljudski "voditelji", ki ao do-, mu sodelovali z Italijani in Nemci in se danes potikajo v tujini.) Kot predsednik tako imenovanega "Centralnega evropskega federalnega kluba" se skupno z dr. Cirilom Zebetom in Poljakom Juliusom Poniatowsklm po vezuje z izdajalskimi in protifašističnimi emigranti drugih srednjeevropskih in balkanskih držav, da bi po njihovem načrtu "Svobodnega intermariuma" tem narodom ]>onovno odvsell pribor Jane ljudsko oblast, uničili v tej vojni lavojevane demokratične pridobitve in ponovno vzpostavili reiime starih proti-ljudskih oblastnikov. V sodelovanju z fclvkom Topa lovičem In Adamom Preblče-vičem ter drugimi poskuša doseči pri inozemskih reakcionarnih krogih, da bi se spremenila ustavna red in demokratična u leditev FLRJ. VisJakova ialostns vloga . Obtoženi MUk© Viajak se Je po osebni intervenciji soobtoienega H upnika dne 8. decembra 1942 vrnil iz italijanske internacije v Ljubljano, kjer je takoj navezal stike s člani tako Imenovanega 'poveljstva jugoslovanske voj-oiiljal le moštvo Mlhsjlovlčevlm in čet •ilškim skupinam in Jim dostav-Ijel opremo in munlcljo. Dne H maja 1945 Je obtoženi Vlzjak izdal "Slovenskemu do ■nobrarutvu" |>ovelje za splošen imik na Koroško. Posledica teta povelja je bila, da Je domo brsnatvo ob pobegu pred jugo dovansko armado uničevalo Jav-lo in zasebno imovino, pobilo Hevilne civilne osebe In s silo dgnalo s seboj stotine civilistov IIS pu jih z lažno propagando pripravilo na beg (Dalje prihodnji* ) Glasovi tz naselbin (NsdalJ-vsnJa i I. atrsnl.) lake razmere, ko ae potrebščine težko dobi in ludi grozdje ni letoa dobi o obrodilo, vzllc temu pa burno (»oskrbeli, da bomo ime-II dobi o trgatev v našem vinogradu 'n dovolj okrepčila za u-tiujenc trgavee. Naš blaga |nik Je obljubil, da bo }itine»el pokuatt letošnjo kapljico, ženski i>ds<»k bn pa pre-hkibel dobro potico. Pa ie ne-luaj — vinuarke bodo sladke kot grozdje, torej bo vse po stari ie-gi, povrhu bomo pa pleaall, da ae tMj vse kadilo. Totej na veselo svidenje 26. oktobra /večer! L , PROSVETA V ZALI « Dr. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) Prihitela je k njemu vdana množica; dorasli ljudje in otroci so mu poljubljali roko. Ženstvo pa je zamolklo ihtelo in plakalo. Vse se je gnetlo okrog njega, in poslavljali so se. ne ve-doč, ali se še kdaj snidejo v tem življenju. In končno so se vsi sklonili k zemlji, oznanjevalec svetega evangelija pa je razprostrl roke nad njimi in klical nanje božjega blagoslova in božje pomoči. Bili so je potrebni te pomoči, toda nebo je ni hotelo poslati. In kdaj že se ondi, kjer je nekdaj cvetel nauk svetega evangelija, o tem nauku ne ve ničesar več, in kje so že vsi tisti, ki so nekdaj živeli v teh krajih in prisegali na krivo besedo nemških predikantov! Ali tedaj je še vedno verovalo nekaj naših očetov v tem pogorju, da je moč krive vere nerazrušna in da spoznavalcem evangelija nekdaj napoči dan sijajne zmage! Ta zavest je napolnjevala tudi predikanta v trenotkih slovesa. Mirno je odhajal, prav tako, kakor je prišel. Duševna razvnetost se mu ni kazala na bledem licu niti ob prihodu niti pri odhodu. Za svojo vero je živel ter bil zgolj orodje v rokah vsemogočnega Boga; danes še pri trudapolnem delu, jutri že pred božjo sodbo, kakor bi bilo všeč večnemu Gospodu! Potem, ko se je posebej poslovil od vsakogar in tudi od otročičev, je stopil iz hiše, in za njim se je usula vsa množica. Bil je opravljen kakor ogljar, ki dela v šumi, tako da bi bilo pod zamazano in začrnelo obleko težko zaslediti strastnega pristaša krive vere. 'Ti in tvoji sinovi, brate Ignacij," je izpre-govoril rahlo, "me spremite nekaj časa! Vsi drugi mirno odidite in pojdite k počitku v imenu Gospoda našega! Ce je zapisano v knjigi večnega življenja, tedaj se zopet vidimo ob letu! Če pa je drugače sklenil Oče nebeški, tedaj se ozirajte v jasnih nočeh proti zvezdam na nebu in verujte mi, da bom sedel za temi zvezdami pred prestolom našega Odrešenika in molil za vas, da bo prikrajšano trpljenje vaše!" Bili so mu pokorni; brez hrupa so se razkropili po stezah na vse kraje, kjer so imeli koče in ubožna svoja seliiča. Otroke pa so nosili in jim spotoma razkladali, kako naj sprejmejo v srce vse, kar so nocoj videli in čuli. Ali slutili niso, da se je tedaj že brusilo orožje, s katerim so potem nanje prihrumeli hlapci in biriči, da jih polovq in odtirajo v mokre temnice . . f Ko odide zadnji, izpregovori predikant: "To-ri j, brate Ignacij, odriniti je čas! Pokliči sinove in morda tudi svojo hčer Katarino, da jo še zadnji trenotek potrdim v veri! Stregla je ranjenemu papistu, in bati se je, da bi se ji ne približala Izkušnjava, ker so papisti kakor otroci luči in zvitejši od starega lisjaka. Pokliči jo, Ignacij, da gre z nami do tistega mesta!" Nikogar ni bilo treba klicati. Vsi so bili hipoma zbrani pred hišnim pragom, toliko da je predikant pozval očeta, naj pokliče svoje sinove. Prišlo je tudi ženstvo, hišna gospodinja in tudi stara mati, ki je komaj hodila. Ali vsi so hoteli tudi danes nekaj časa spremiti svojega učenika, kakor so ga spremljali prejšnja leta vsekdar, ko je odhajal. Molče so stopali po holmu, da bi dospeli na vrh Zale. Bila je hlad- J .____I..TW "iTfn ifd ' *0*M n* «dufctf» 9 fx*»« •pprov.4 by K»mu** Or*r>i NI sftMS Če preštudirate to statistično risbo, ki bazira na obsežnem poročilu obnovitvenega direktorja Johna R. Steelmana predsedniku Trumanu in se nanaša na goapodarako atanje delavstva v te) deželi, se sicer ne boste nič novega naučili — namreč to. da Je dane? vaš dolar manj vreden kot lani, kakor tudi vaša resnična plača« čeprav ate bili lahko deležni mezdnega povišanja. "FRATERNITY HOUSE" Stanovanje in hrana—ter začetna plača $130".00 mesečno. - Kličite: GREENLEAF 9385 WANTED LABORERS AND HELPERS Good Pay - Steady work with plenty , overtime at IVa. - CREX PATENT COLUMN _,2515 S. cqsjM** 36" 4 Hour Week - 5 Days Week Near South Side VICTORY 0300 AU GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOST Telefon kompanija Una n takih prilik (JANITRESSES) Takoj od začetka plaža 72U< Uro. po treh mesecih 77 ^c m in po šestih mesecih po MM uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V V! j DELIH MESTA Delovnfe ure od 5:10 pop. d< ure ponoči. Oglasite ss pri vfpopvKp^ps cSftaa ROVTER HANDS F/otvers v upotlovalnem uradu «s v v pritličju 309 W. WASHINGTON All ste naročeni na dn< "Prosveto"? Podpiraj !• »vol PROSVETA. SNPJ. 2S57 So. Lewadale Ave. Chicago SS. I1L Prtlofteno pošUJsm ne ročni no ss Us! Pro«"!« "0,c 1 j. __•_____ČL drutm U. - Meslov__________________________ Uetsvtte tednik In «s pripišite k moH t»roinini od • členov moje druftinet t. ________________________Čl dmktrt U- - j._______ čl druW W - 4. .............. * ....................ČL dr^tn H- U ~_________________ČL dn*t» * - " Meete . ___, Dr***---