Letnik 11, številka 2 Oktober ‒ Vinotok 2017 Naj bo vesela jesen! Foto: Tatjana Mohorko OKTOBER 2017 V občini Cirkulane imamo 3 defibrilatorje V naši občini smo v minulem času namenili velik poudarek namestitvi defibrilatorjev po terenu. Trenutno imamo 3 aparate AED, ki so dostopni vsem krajanom in tistim, ki jih potrebujejo. Prvi je v prostoru zraven pošte v Cirkulanah. Ta vhod je vedno odklenjen in je možno nemoteno priti do aparata. Drugi je v vratarnici tovarne ADK v Dolanah in je tako tudi do tega nemoten dostop. Tretji pa je v gasilskem domu na okenski polici, ki služi predvsem gasilcem – prvim posredovalcem, ko hitijo na pomoč. Vsi ti defibrilatorji so Na fotografijah sta prikazani lokaciji dveh AED-aparatov v občini Cirkulane. Foto: Ivan Tetičkovič programirani tako, da jih lahko uporabi vsak. V zimskih mesecih bomo člani gasilskega društva in ekip prve pomoči predstavili prikaz dela z AED in temeljnega postopka oživljanja pri zastoju srca. O terminu boste zainteresirani krajani pravočasno obveščeni. Ivan Tetičkovič, predsednik komisije za PV in CZ pri občini Cirkulane, prvi posredovalec Ela Kozel, 2. a Amadej Mežnarič, 2. a GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Tatjana Mohorko 2 OKTOBER 2017 Spoštovane občanke in spoštovani občani! Bližajo se meseci pred božičem in novim letom, zato že lahko delamo bilanco o letu, ki je za nami. Ponovno menim, da smo se vsi po svojih najboljših močeh trudili uresničiti, kar smo si zadali za letošnje leto. Lahko rečem, da smo realizacijo ponovno dosegli in presegli. Minil je tudi občinski praznik, ki je bil v letošnjem letu že deseti zapovrstjo. Kot sem že napisal v govoru ob občinskem prazniku, da nam uspeva realizirati vse zadane cilje, moram tudi tokrat izjavo z veseljem ponoviti. Skupaj, sam kot župan, občinski svet in občinska uprava, delamo izrazito skupinsko za dobrobit občine, v kateri želimo spremeniti življenje vseh nas na bolje. Prepričan sem, da tudi Vi, spoštovane občanke in spoštovani občani, čutite enotno delo, ki se kaže v uspehih občine kot celote. Prav tako nam ciljev za naprej ne manjka. Iz tega razloga smo v letošnjem letu prijavili dva večja projekta. Ponovljena je prijava za kolesarske steze, ki je za naš turizem zelo pomembna. Pripravili in prijavili smo tudi projekt obrtne cone v Dolanah, ki je prav zdaj v teku in čakamo njene rezultate. Obrtna cona je pomembna predvsem z vidika gospodarstva, kajti brez tega ne bo dodane vrednosti v naši občini. Čakamo še rezultat prijave ureditve kuhinje in ostalih potreb ureditve dvorane ter zunanje ureditve fitnes centra. Projekt je že odobren na skupščini LAS Haloze, le kmetijsko ministrstvo še mora dati zadnji pečat, da se lahko dela pričnejo. Razmišljanja segajo tudi v prihodnost. Gradili bi večstanovanjski blok. Čeprav je bilo nedavno v Štajerskem tedniku objavljeno, kje oz. v kateri občini je največ neposeljenih stanovanj, je pravzaprav članek zelo zavajajoč. Mislim predvsem na to, da imamo v Cirkulanah zaradi lepe lege veliko vikendov, ki jih statistika upošteva, dejansko pa se nam število prebivalstva nekoliko povečuje in tako ne gre skupaj trditev o povečanem številu nenaseljenih stanovanj. Ravno samoanaliza nakazanega problema nam je pokazala, da nam stanovanj še primanjkuje, zato načrtujemo za prihodnost gradnjo stanovanjskega bloka, ki je že bil načrtovan, lokacija bi bila pa na drugem mestu. Tako bi mladim ponudili možnost bivanja in s tem bi še dvignili porast prebivalstva. Gradnja Magnine tovarne nam je prav tako v prid, saj razdalja do Rač ni prav velika in je odlična priložnost za zaposlitev in bivanje v okolju, ki ga imamo v Cirkulanah. Poleg vzpodbudnih besedah o razvoju naše občine pa moram žal dodati par besed o dogajanju na ravni same države in vlade, kjer se ni nič spremenilo. Vlada, ki od svojega začetka sploh ni operativna in v vseh letih svojega delovanja ni storila skoraj nobenega pozitivnega premika, nam grozi z novimi dajatvami v zdravstveni sistem. Sistemsko ni razčistila z nepravilnostmi, ki se še vedno dogajajo v zdravstvu, sodstvu in drugod. Vedno dražji in neučinkovit zdravstveni sistem, ki potroši preveč denarja, bomo z dodatnim financiranjem Medij občine Cirkulane Foto: Črtica in druge zgodbe naredili še bolj nepregleden, koruptiven, dejavnost se bo nadaljevala v isti smeri, oskrba ljudi pa se bo še naprej slabšala. Ljudje, ki potrebujemo oskrbo, pa moramo vedno več vsega doplačevati. Ne razumem, kako to, da se ne moremo ozreti nekoliko čez mejo, kjer z manjšim denarjem izvajajo storitve v zdravstvu bolje, sam sistem pa je pregleden in nekajkrat učinkovitejši. Naštel bi lahko še niz področij, ki jih ta vlada ni rešila, temveč še poslabšala, pa smo ljudje še vedno tiho in nismo storili ničesar. Priča smo vse večjemu razkoraku v razvitosti, Ljubljana cveti od dobljenega denarja na lepe oči. Z denarjem se ravna negospodarno, koruptivno. Lahko rečem, da smo vsi ostali v podrejenem položaju, obnašamo pa se tako, kot da je vso to dogajanje čisto na mestu. Kako dolgo bomo še tako strpno prenašali, da nas bo vedno nekdo teptal in imel za drugorazredne državljane, ne vem, sprašujem pa to Vas, spoštovane občanke in spoštovani občani, ki vsak dan tako, kot sam, redno spremljate medije in vidite, kaj se dogaja. Država centralizira domala vse okrog nas. V naši občini še imamo srečo, da nam vsega še ni bilo odvzetega, drugod nimajo več pošte, upravne enote, s sofinanciranjem urgentnega centra bomo, upam, le-tega na našem območju obdržali, prav tako nam država želi odpeljati sodišča in še kaj. Prikrite centralizacije je pri tej vladi iz dneva v dan več, zato bi morali enkrat reči dovolj. Vse, dokler bomo tiho in bo vsak z nami delal tako, kot se mu bo zdelo prav, se ne bo spremenilo nič. Tega pa jasno ne smemo dovoliti. Menim, da smo tako ali tako v današnjem času že dovolj veliki hlapci, ki jih dajatve za državo že spravljajo na rob preživetja, zato takega početja vladni politiki ne bi smeli dovoliti. Spoštovane občanke in spoštovani občani, upam, da bomo v prihodnje priča nekoliko bolj enakopravni obravnavi na vseh nivojih v državi, ne samo na lokalnem nivoju. Žal še vedno vsi – tudi v naši občini – nimajo urejenega tega, kar bi morali že zdavnaj imeti. Misel, da smo tega krivi na lokalnem nivoju, zagotovo ni pravilna. Več faktorjev vpliva na to, kaj lahko v občini storimo, pa vendar lahko z gotovostjo zatrdim, da se trudimo z največjo možno mero, zato upam, da bodo kmalu urejene še preostale ceste in zadeve, ki vam bodo olajšale življenje v naši prelepi občini Cirkulane. Župan Janez Jurgec 3 OKTOBER 2017 Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane v obdobju od aprila 2017 do septembra 2017 Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v obdobju od aprila 2017 do septembra 2017 sklical dve redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane in dve dopisni seji Občinskega sveta občine Cirkulane. Na 17. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 18. 5. 2017, so svetniki potrdili Zaključni račun proračuna občine Cirkulane za leto 2016. Na isti seji so sprejeli sklepe, da se ob 10. občinskem prazniku podeli plaketo občine Cirkulane Emilu Drevu, veliko priznanje občine Cirkulane Lovski družini Cirkulane, priznanje občine Cirkulane Mili Saftić in prav tako priznanje občine Cirkulane Elizabeti Korenjak. Na seji so svetniki sprejeli Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Cirkulane in Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesij za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Cirkulane. Občinski svetniki so na seji potrdili naslednja poročila: Letno poročilo OŠ Cirkulane-Zavrč za leto 2016, Poslovno poročilo OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2016, Program dela OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2017, Poročilo o delu Knjižnice Ivana Potrča za leto 2016, Poročilo o trendih varnostnih pojavov na območju občine Cirkulane za leto 2016, Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v letu 2016 in Poročilo programa »VARNA HIŠA PTUJ« za leto 2016. Občinski svetniki so na isti seji sprejeli dva sklepa o prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste (k.o. Medribnik in k.o. Pohorje). Na isti seji je občinski svet podal podporo glede nadaljevanja aktivnosti Ministrstva za kulturo glede možnosti obnove gradu Borl s pomočjo evropskih sredstev, obenem so se strinjali, da prevzame upravljanje gradu Borl po dokončanju obnove Društvo za oživitev gradu Borl. Svetniki so izrazili stališča, da tudi ministrstvo kot lastnik gradu stopi naproti in pomaga upravljalcu gradu pokriti stroške vsaj za obdobje 5 let, ki so določena kot nujna doba upravljanja. Na 18. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 29. 6. 2017, so svetniki sprejeli sklep o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane-Zavrč, OE vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest in ugodili so vlogi OŠ Cirkulane-Zavrč za delno kritje stroškov učitelja računalništva v OŠ Cirkulane-Zavrč, in sicer 11 % stroškov plače učitelja računalništva za šolsko leto 2017/2018. Na isti seji so sprejeli Statut občine Cirkulane in Poslovnik Občinskega sveta občine Cirkulane. Svetniki so še potrdili in sprejeli predlagana stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta občine Cirkulane. Na dopisni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je trajala od 2. 8. 2017 do 3. 8. 2017, so svetniki potrdili dopolnitve programa razpolaganja s stvarnim premoženjem občine Cirkulane za leto 2017, zaradi prijave na Javni razpis za sofinanciranje operacij ekonomsko-poslovne infrastrukture v letih 2017 in 2018 ter dopolnitev kadrovskega načrta za leti 2017 in 2018. Na dopisni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je trajala od 23. 8. 2017 do 24. 8. 2017, so svetniki potrdili izvedbo asfaltiranja ceste Prašnički v Medribniku. Na vseh sejah Občinskega sveta občine Cirkulane bo župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sklepov občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane. Občinska uprava Močno deževje povzročilo veliko škode Zemeljski plazovi nas v zadnjih desetletjih kar pogosto opominjajo, da je tako imenovana neživa narava še kako »živa« in se hitri premiki zemeljskih gmot dogajajo tudi v našem času in v našem okolju, bodisi kot sestavni del nenehnega naravnega dogajanja bodisi, žal prepogosto, tudi zaradi nespametnega človekovega ravnanja. Človeška družba v svojem bohotnem širjenju po prostoru oziroma pokrajini vse prepogosto spregleda drobne signale, s katerimi ji narava, enako kot sikajoča kača, sporoča, naj jo pusti pri miru. Navkljub temu posega v pobočja, na katerih nestabilne gmote samo »čakajo« na morebiti neznaten povod, da napravijo človeku ogromno škodo in včasih odnesejo tudi človeška življenja. Večdnevno deževje je od četrtka, 14. septembra, do srede, 20. septembra 2017, povzročalo velike težave tudi na območju celotne občine Cirkulane. Padavine so ponehale šele v 4 Poplavljeno nogometno igrišče v Cirkulanah. Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 Plaz na dovozni cesti Meje 22. Foto: Občina Cirkulane sredo, 20. septembra. Močno deževje in meteorne vode so povzročile poškodbe na cestah, vodotokih in kmetijskih površinah. Zaradi razmočenosti terena so se sprožili številni zemeljski plazovi in usadi. Narasla voda je poplavila tudi slačilnice in nogometno igrišče v Cirkulanah. CESTNA INFRASTRUKTURA Na celotnem območju občine Cirkulane je deževje zelo močno prizadelo infrastrukturo. Večji del prometnic, tako občinske ceste in javne poti, so bile na nekaterih odsekih poškodovane do te mere, da je bil promet po njih nemogoč. Sanacija vodovodnega omrežja na usadu lokalne ceste LC 102121-Medribnik-Pohorje. Foto: Občina Cirkulane Trenutno je prevoznost vzpostavljena na vseh občinskih cestah, razen na javni poti JP 603051-Gruškovec 49, kjer je popolna zapora, in na lokalni cesti LC 102131-Pristava, kjer je vzpostavljena delna zapora. Sanacija posameznih odsekov se še nadaljuje. Ob cestnem usadu na lokalni cesti LC 102121-Medribnik-Pohorje (pri HŠ Paradiž 52) se je pretrgala primarna vodovodna napeljava, kar so delavci Komunalnega podjetja d. d. sanirali v enem dnevu. Dobava pitne vode je bila zaradi tega motena do petka, 22. septembra. Občinska uprava Cirkulane SKUPNO ŠTEVILO ZBRANIH OZ. PRIJAVLJENIH DOGODKOV DO 10. 10. 2017: Št. 1 2 3 4 5 6 Medij občine Cirkulane Vrsta dogodka poškodbe na občinski cestni infrastrukturi zemeljski plazovi in usadi poplavljeni gospodarski in javni objekti poškodbe na vodovodnem omrežju poškodbe na državnih cestah SKUPAJ Število dogodkov 13 17 1 1 2 34 5 OKTOBER 2017 Ob občinskem prazniku slavnostna seja V Cirkulanah so od 19. maja potekale prireditve ob letošnjem 10. občinskem prazniku. V četrtek, 1. junija, se je vodstvo občine zbralo na slavnostni seji, na katero so povabili tudi predstavnike vseh društev, političnih strank, zavodov in letošnje občinske nagrajence: župnika Emila Dreva, Lovsko družino Cirkulane, Milo Saftić, dr. med., in Elizabeto Korenjak. V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor KD Cirkulane in mlada glasbenica Mateja Golc. Osrednji govornik na slavnostni seji je bil župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je med drugim povedal, da so v občini v minulem letu prvič uspeli uresničiti vse zadane projekte v načrtu razvojnih programov občine, pri načrtovanju pa so bili skromni in realni. »Za investicije smo namenili skoraj pol milijona evrov, kar je za naš proračun veliko. Najvažnejše investicije so bile ureditev sekundarnih priključkov kanalizacije v Dolanah, letos smo zaključili dva cestna odseka, ki sta bila začeta že lansko leto, to sta cesta Jerenec–Kramberger v Gruškovcu in Brezovcu ter cestni odsek Kumer v Pristavi. Vsaka nova investicija je pridobitev, ki si Osrednji govornik na svečanem dogodku je bil župan Janez Jurgec. Zbrane na slavnostni seji so s pesmijo pozdravili pevci Mešanega pevskega zbora KD Cirkulane. jo kot občina zaslužimo, pri tem pa izboljšujemo pogoje vsem nam za lažje življenje v našem kraju,« je še dejal župan Jurgec. TM Kulturni utrinek je dodala mlada glasbenica Mateja Golc. Foto: TM Jubilejni deseti praznik občine Cirkulane V občini Cirkulane je bilo ob letošnjem občinskem prazniku še posebej slovesno, saj je bil to jubilejni – deseti praznik lokalne skupnosti. Prazniku je bilo posvečenih kar nekaj prireditev in prijetnih dogodkov. Na osrednji slovesnosti 2. junija je bil osrednji govornik župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je predstavil dogodke in dosežke občine od lanskega do letošnjega praznika, ob tem pa poudaril, da je minulo obdobje občini prineslo marsikatero novo spoznanje in novo izkušnjo, kar je tudi dobro vodilo za nadaljnji razvoj. Slovesnosti v Cirkulanah so se udeležili številni gostje; med njimi tudi državni svetnik Rajko Fajt, ki je Cirkulančanom namenil poseben govor. Na osrednji praznični prireditvi so bili tudi okoliški župani občin širšega ptujskega območja, gostje iz sosednje Hrvaške, predstavniki zavodov, institucij in pod6 Zbrani na letošnjem 10. občinskem prazniku v Cirkulanah. Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 jetij, s katerimi ima občina Cirkulane dobre poslovne vezi. Na slavnostnem dogodku so podelili tudi najvišja občinska priznanja. Letošnji prejemniki so: Emil Drev, župnik pri sv. Barbari v Cirkulanah, Lovska družina Cirkulane, Mila Saftić, dr. med., in Elizabeta Korenjak. S pestrim kulturnim programom so letošnji 10. občinski praznik obogatili: Godalni orkester glasbene šole Ptuj pod vodstvom Simona Petra Feguša, otroci iz Vrtca Cirkulane in učenci OŠ Cirkulane-Zavrč, Mladi veseljaki in ženska vokalna skupina Vitice KD Cirkulane. Nastopil je Godalni orkester Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Slavnostni govornik je bil župan občine Cirkulane Janez Jurgec. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca in učenci OŠ Cirkulane-Zavrč, ki so se predstavili s točkami, s katerimi so skozi leto nastopali na prireditvah in plesnih festivalih. Vlogo povezovalca sta za nekaj trenutkov prevzela babica in vnuk Tomaž. Medij občine Cirkulane Gostje in občani so dodobra napolnili tribune in sedišča v dvorani. 7 OKTOBER 2017 PODELITEV NAJVIŠJIH OBČINSKIH PRIZNANJ Praznik občine je bil tudi imenitna priložnost za zahvalo posameznikom in skupinam, ki so k razvoju skupnosti prispevali več, kot bi morda smeli od njih pričakovati. Ob letošnjem prazniku občine Cirkulane so podelili plaketo, veliko priznanje občine Cirkulane ter priznanji občine. Podelitev letošnjih najvišjih občinskih priznanj so opravili: župan občine Cirkulane Janez Jurgec, podžupana Franc Milošič in Ivan Hemetek ter direktorica občinske uprave Milena Debeljak. in sadjarjev snuje zgodbo o vinu pri sveti Ani. Kulturnemu društvu je opora pri izvedbah koncertov, predvsem za božič. V veliko pomoč je pri ohranjanju tradicionalnega praznovanja na god sv. Barbare vsako leto v začetku decembra. Plaketa občine Cirkulane se letos podeljuje gospodu Emilu Drevu v znak zahvale in hvaležnosti za vso njegovo požrtvovalno delo in prispevek k razvoju, prepoznavnosti in delovanju kraja in občine Cirkulane. In naj se uresniči tudi njegov moto: Mir in vse dobro. PLAKETA OBČINE CIRKULANE ŽUPNIKU EMILU DREVU Plaketo občine je župnik pri sv. Barbari v Cirkulanah Emil Drev prejel za požrtvovalno delo in prispevek k razvoju, prepoznavnosti in delovanju kraja in občine Cirkulane. VELIKO PRIZNANJE OBČINE CIRKULANE LOVSKI DRUŽINI CIRKULANE Lovska družina Cirkulane v letošnjem letu praznuje 70-letnico svojega delovanja. Ves ta čas so člani društva skrbeli za ohranitev neokrnjene narave v skladu z Lovskim etičnim kodeksom. Ohranjanje živalskih vrst in okolja je osnovno vodilo društva. Lovsko društvo skrbi tudi za intenzivnejšo preprečevanje škod na kmetijskih zemljiščih, ki jih povzroča divjad. S pomočjo t. i. lovskega turizma se Lovska družina Cirkulane tudi aktivno vključuje v promocijske dejavnosti občine in tako skupaj z drugimi društvi prispeva svoj kamenček v mozaik širše turistične ponudbe s tega območja. Plaketo občine Cirkulane je prejel farni župnik Emil Drev. Emil Drev se je rodil leta 1943 v vasi Kočno ob Ložnici pri Slovenski Bistrici. Po končani osnovni šoli v Laporju je šolanje nadaljeval v Ljubljani, se zaposlil, se ob delu vpisal na gimnazijo in nato šolanje nadaljeval na Teološki fakulteti. Po zaključku študija je deloval kot kaplan v župniji Muta, leta 1973 pa je bil poslan za župnega upravitelja v župnijo svete Barbare v Halozah. Leta 1984 je bil imenovan za župnika pri sveti Barbari. Kmalu po prihodu v župnijo je moral krepko zavihati rokave, saj so bili vsi cerkveni objekti potrebni prenove. Župnišče je bilo precej dotrajano – in ker ga ni bilo mogoče obnoviti – je ob cerkvi zrasel nov župnijski dom. Po zidavi župnišča so sledile zunanje obnove podružničnih cerkva ter pokopališke kapele sv. Viljema. Ob teh delih pa je ves čas potekala obnova župnijske cerkve. Obnovljen in opremljen je romarski dom pri sveti Ani v Velikem Vrhu, veliko truda je posvetil obnovi cerkve svete Katarine in tudi svete Elizabete v Pohorju. Ob tem ni zanemaril dela na duhovnem področju. Vedno zna najti čas za svoje župljane, zato so redki dnevi, ko se ne bi kdo oglasil v župnišču na klepetu ali resnem pogovoru. Med leti 1976 in 1986 je bil dva mandata prodekan, nato pa vse do leta 2011 dekan Završke dekanije. V letu 1991 je bil član duhovniškega sveta Mariborske škofije. Gospod Drev je zelo spoštovan in cenjen. Vključen je v društveno življenje. Aktivno sodeluje z vsemi društvi v občini in piše uvodnike za občinsko glasilo, sodeloval pa je tudi pri nastanku knjige Cirkulane – Svet Belanov. Za oporo in pomoč v društvih smo zelo hvaležni. Skupaj z Društvom vinogradnikov 8 Veliko priznanje občine Cirkulane je prejela Lovska družina Cirkulane ob 70-letnici. PRIZNANJE OBČINE CIRKULANE ZDRAVNICI MILI SAFTIĆ Mila Saftić, dr. med., je priznanje občine prejela za požrtvovalno večletno opravljanje zdravstvene dejavnosti v občini Cirkulane. V obrazložitvi so zapisali: »Primarno zdravstvo je stvar lokalne skupnosti, saj je namenjeno določenemu prostoru s specifičnimi zahtevami in potrebami ter je večinoma prvi stik občana z zdravstvenim sistemom. Na območju občine Cirkulane ta stik omogoča gospa Mila Saftić, dr. med., s Splošno ambulanto Cirkulane. Ob trenutni krizi v zdravstvenem sistemu in ob vsesplošnem pomanjkanju zdravnikov smo lahko ponosni, da imamo pri nas spoštovano zdravnico Milo Saftić, v primerjavi z velikim številom okoliških občin, saj nam zagoMedij občine Cirkulane OKTOBER 2017 uspešno delovala kot predsednica Društva upokojencev. Elizabeta Korenjak je priznanje občine prejela za večletno aktivno delovanje v Društvu upokojencev Cirkulane. TM Priznanje občine in zahvala zasebni zdravnici Mili Saftić. tavlja zdravstveno oskrbo. Naši občani imajo osnovno zdravstveno dejavnost praktično na svojem dvorišču, s tem pa je tudi osamljenim starejšim občanom zagotovljena hitra oskrba. Imeti zdravstveno ambulanto v lastni občini je velik dosežek in privilegij naše občine.« Nagrajenci občine Cirkulane ob 10. občinskem prazniku. PRIZNANJE OBČINE CIRKULANE ELIZABETI KORENJAK Elizabeta Korenjak je upokojenka že 23 let in članica Društva upokojencev Cirkulane. Že od nekdaj se je v Cirkulanah vključevala v tukajšnje družabno življenje. Dva mandata je bila predsednica VO Meje, kjer je uspešno reševala problematiko kraja, potrebno modernizacijo cest in izgradnjo vodovoda. Zelo V kulturnem programu je nastopila tudi ženska vokalna skupina Vitice. Dobitnica priznanja občine Cirkulane je tudi Elizabeta Korenjak. uspešno je delovala v stranki SKD in kasneje v Novi Sloveniji, kjer deluje še danes. Dva mandata je bila tudi aktivna svetnica v občini Gorišnica, kjer so potekala prizadevanja za samostojno občino Cirkulane, kar je tudi uspelo. Še vedno je aktivna tudi v Društvu gospodinj, v Kulturnem društvu pa deluje kot podporna članica. V svojem upokojenskem stažu je dva mandata Medij občine Cirkulane Lepo slovensko pesem so zapeli Mladi veseljaki, ki so letos proslavili že 20-letnico delovanja. Foto: Črtica in druge zgodbe 9 OKTOBER 2017 Čezmejno sodelovanje s Hrvaško, z Madžarsko in BIH Občina Cirkulane je sodelovala v mednarodnem projektu Evropa za državljane – Trend, ki se je odvijal v mesecu septembru 2017 v sosednji Hrvaški, kjer so v okviru projekta obeležili tudi svoj občinski praznik. Na predvečer praznika svetega Mihaela, zaščitnika župnije in občine Sračinec, 28. septembra, je bila v veliki dvorani Kulturnega doma Sračinec svečana seja Občinskega sveta občine Sračinec. Slavnostni govornik je bil župan občine Sračinec Božidar Novoselec. Poudaril je, da so veseli čezmejnega sodelovanja s sosedi v okviru projekta Evropa za državljane – Trend, kjer sodelujejo z občino Hrvaški Židan z Madžarske, občino Čapljina iz BiH in občino Cirkulane iz Slovenije. Po priložnostnih govorih je bila podpisana Listina o pobratenju med občino Čapljina iz Bosne in Hercegovine in občino Sračinec. Občina Cirkulane je Listino o pobratenju podpisala z občino Sračinec že pri izvedbi prvega skupnega projekta v letu 2013. Zbrane sta nagovorila tudi podpredsednik hrvaške vlade Predrag Štromar in župan varaždinske županije Radimir Čačić. NA MIHAELOVIH DNEH NASTOPILI FOLKLORISTI IN TAMBURAŠI IZ CIRKULAN V okviru Dnevov Mihaela se je v soboto, 30. septembra 2017, odvila tudi povorka skozi vas Sračinec od Osnovne šole Sračinec do Kulturnega centra Sračinec, kjer so se predstavile folklorne skupine, varaždinske mažoretke, konjska vprega združenja „Konj, moj prijatelj“ in godba. Kot gostje so nastopili folkloristi iz Slovenije in Bosne in Hercegovine. Po povorki je v veliki dvorani Doma kulture Sračinec potekal folklorni festivala, na katerem so se predstavile različne folklorne skupine in drugi nastopajoči. Sodelovali so Folklorna skupina Kulturnega društva Cirkulane in tamburaši iz Cirkulan, KUD Benedikt Svibovec Podravski, Varaždinski tamburaški orkester, KUD Križevci, KUD Voča, HKUD Zora Struge-Gorica, Čapljina iz Bosne in Hercegovine ter domačini iz KUD Zavičaj Sračinec ter njihova vokalna skupina Aca- Na folklornem festivalu v Sračincu je nastopila FS Cirkulane. 10 V imenu občine Cirkulane je vodstvu občine Sračinec ob občinskem prazniku čestitala Milena Debeljak, direktorica Občinske uprave Cirkulane. Slovesnosti v občini Sračinec se je udeležil tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec. pella. V polni dvorani kulturnega doma v Sračincu so obiskovalci uživali v dvournem programu glasbe, plesa in petja ter tako spoznavali plesno izročilo in tradicijo sodelujočih držav. Občinska uprava Na prireditvi „Dani Miholja“ so nastopili tudi tamburaši KD Cirkulane. Foto: Arhiv občine Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Cirkulane! Slovo od poletja najbolj zaznamuje novo šolsko leto in spravilo letošnjih dobrot iz vinogradov, z njiv in vrtov. Pred nami je barvita jesen, gledano s političnega vidika tudi vroča jesen. podprli. Njihovo ravnanje je samo po sebi dovolj zgovorno. Sama sem interpelacijo seveda podprla, saj verjamem, da si slovenski državljani zaslužimo boljši zdravstveni sistem, kot ga imamo danes. To je sistem, ki znotraj sebe ne dovoljuje razraščanje korupcije, kjer se čakalne dobe krajšajo in ne daljšajo, sistem, ki bo mlade zdravnike zadržal v Sloveniji, in sistem, kjer ne bo potrebnih humanitarnih akcij, preko katerih se zbira denar za tiste, ki želijo imeti normalno zdravstveno obravnavo. Jesenski meseci so v Državnem zboru zmeraj v znamenju obravnav proračunov za prihajajoči dve leti ter dokumentov, ki so s proračuni povezani. S proračunom ne moremo biti zadovoljni, saj za obresti namenjamo bistveno previsoke zneske, so pa posledica zadolženosti Slovenije, ki je najbolj narasla v obdobju 2009–2011, v obdobju Vlade Boruta Pahorja. V prihajajočih dveh letih bomo tako zgolj za obresti namenili okoli 850 mio € na leto, kar pomeni, več kot 9 % vseh prihodkov, ki jih dobimo v proračun. Verjetno si težko predstavljamo, kaj bi takšen znesek pomenil za razvoj podpovprečno razvitih območij. Zaskrbljujoče je tudi, da večjih investicijskih projektov na našem območju v prihajajočem obdobju ne bo in to kljub dejstvu, da je dokumentacija in vse potrebno pripravljeno že dlje časa. Sama bom, podobno kot lani, vložila amandmaje, ki se nanašajo na nujno potrebne sanacije, tudi na območju občine Cirkulane; to so sanacija mostu, preplastitev ceste Meje in ureditev avtobusnih postajališč. Prav tako sem že ponovno opozorila na prepotrebna finančna sredstva za razvoj območja Haloz, ki kljub številnim obljubam niso bile deležne pravih ukrepov, ki bi vzpodbudili razvoj našega območja. Ne morem mimo dejstva, da je trenutna vladna koalicija vse preveč centralistično usmerjena in da regionalni razvoj celotne Slovenije ni prioriteta. Ni problem poiskati 300 mio € za že tako nadpovprečno razvito Ljubljano, problem pa je najti nekaj milijonov € za podpovprečno razvita, obmejna območja Slovenije. Zaradi neurejenih razmer v slovenskem zdravstvenem sistemu smo v SDS že drugič vložili interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki smo jo obravnavali na septembrski izredni seji DZ RS. Čeprav je bilo v razpravi slišati veliko očitkov na delo ministrice tudi iz vrst poslancev koalicijskih strank, interpelacije na koncu niso Ob koncu naj vam zaželim le še lepe jesenske dni, vsem šolarjem in študentom pa uspešno šolsko in študijsko leto. Medij občine Cirkulane Kakšna bo naša prihodnost in v katero smer delovanja bo šla država, je odvisno od odločitve ljudstva na prihajajočih volitvah. Na našem območju vse preveč vlada apatija in vse premalo ljudi odide na volišča. Prepogosto tako odločajo glasovi prebivalcev iz centra Slovenije, ki prepogosto živijo v svetu, kjer mislijo, da je ustrezna infrastruktura, tako cestna, vodovodna in komunikacijska, nekaj samoumevnega. Ne zavedajo se dejstva, da nujno potrebne infrastrukture še marsikje v Sloveniji ni. Spoštovani, na volitvah nismo prvo- ali drugorazredni, glas slehernega volivca je vreden enako, zato je toliko pomembneje, da se tega zavedamo zlasti vsi na podeželju in svojo voljo tudi ustrezno izrazimo. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS 11 OKTOBER 2017 V Cirkulanah potekala terenska seja poslanske skupine SMC 13. marca je v Spodnjem Podravju potekal obisk poslanske skupine Stranke modernega centra s terensko sejo v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Vodja poslanske skupine SMC dr. Simona Kustec Lipicer je ob obisku izpostavila, da je bil »obisk poslancev SMC dragocena izkušnja seznaniti se z utripom življenja in izzivi ljudi iz Spodnjega Podravja iz prve roke«. Na terenskem obisku so se poslanci organizirali v štiri skupine. Prva skupina, katere obisk je koordiniral Andrej Bogdan, je obiskala Občino Žetale, kjer je potekal pogovor o problematiki vzpostavitve širokopasovnega interneta v Halozah. Na srečanju so sodelovale občine iz Haloz, vključene v projekt (Makole, Majšperk, Žetale, Videm, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč). Obisk so nadaljevali na gradbišču izgradnje avtoceste Draženci–Gruškovje. Druga skupina se je na Kmetijsko gozdarskem zavodu na Ptuju srečala z lokalnim delom Delovne skupine za razvoj Haloz, tu je Jernej Golc vodil pogovor o izvajanju celostnih ukrepov za razvoj Haloz. Obiskali so tudi Vidovo klet na Vidmu pri Ptuju in se srečali s predstavniki Vinarske zadruge Haloze, ki je bila ustanovljena v letu 2016 in deluje kot socialno podjetje. Tretja skupina je obiskala ptujsko jezero in nadaljevala obisk na gradu Borl, za koordinacijo je poskrbela Mira Petrovič. Četrta skupina je obiskala bolnišnico Ptuj ter društvo Sonček in Dom upokojencev. Plenarni del terenske seje se je nadaljeval v večnamenski dvorani v Cirkulanah, kjer je 30 poslancev skupaj s simpatizerji SMC razpravljalo o vsebinah ob obisku na terenu in sprejelo delovne sklepe. Delovni obisk so poslanci zaključili v gostišču Krona v Cirkulanah in bili navdušeni nad kulinaričnimi dobrotami in lokalnimi proizvodi iz Haloz. Zelo smo zadovoljni, da smo uspeli prepričati poslance, da so obiskali tudi naše kraje, kjer so se lahko od blizu srečali s posebnostmi in specifičnostmi Haloz. S tem smo imeli možnost predstaviti priložnosti, ki jih nudi pokrajina 12 Terenska seja poslanske skupine SMC na obisku v Cirkulanah. Foto: Arhiv Stranke modernega centra in predvsem volja, želja in ideje pridnih ljudi. Veseli nas tudi, da se postopoma realizirajo tudi posamezni sklepi, sprejeti na terenski seji. Prepričani smo, da je potrebno nadaljevati z uveljavljanjem sprememb na vseh nivojih delovanja države ter aktivno še naprej sodelovati na lokalnem nivoju, pa tudi s poslanci v Državnem zboru in kabineti ministrstev. Ključnega pomena je, da lahko s takšnimi dejanji tudi vsak posameznik participira s svojimi predlogi, znanjem, pobudami, idejami in rešitvami ter tako prispeva h kreiranju razvojne politike za boljšo prihodnost Republike Slovenije. Večina gospodarskih, družbenih in drugih kazalnikov kaže v Sloveniji v zadnjih letih na boljše. O tem priča tudi spodbuden podatek, da bodo občine v letu 2018 in 2019 dobile višjo pov- prečnino kot doslej. Predsednik Vlade dr. Miro Cerar in ministrica za finance mag. Mateja Vraničar Erman sta se na to temo že sestala in pogovarjala s Skupnostjo občin Slovenije. Povprečnina za leto 2018 je predlagana v višini 551 €, za leto 2019 pa 558 €, kar pomeni več proračunskega denarja tudi za našo občino. Uspehe na nivoju države želimo v največji možni meri prenesti na lokalno raven, tako da bomo rezultate občutili tudi v vsaki naši vasi. Kakor doslej, si tudi v prihodnje želimo uspešnega sodelovanja v občinskem svetu in v občinskih ter vaških odborih. Stranka modernega centra – SMC Občine Cirkulane Mira Petrovič, občinska svetnica Jernej Golc, občinski koordinator Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 Novi javni pozivi LAS Haloze bodo spomladi 2018 Lokalna akcijska skupina Haloze (LAS Haloze) za obdobje 2014–2020 je bila ustanovljena leta 2015 na ustanovni skupščini in deluje na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk. Kot osnovo za delovanje v obdobju 2014– 2020 je LAS Haloze izdelala Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014–2020, ki je bila jeseni 2016 tudi potrjena s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. LAS Haloze namenja razvojna sredstva iz dveh skladov za pet prioritet območja, ki so si jih prebivalci območja zastavili sami: spodbujanje turističnega razvoja območja, krepitev položaja vinogradništva, revitalizacija objektov kulturne dediščine za namene trženja in trajnostnega turizma, reaktivacija zaraščenih površin s poudarkom na ekološkem kmetijstvu z namenom ohranjanja območja Natura 2000, krepitev medgeneracijskega sodelovanja ter povečanje vključenosti ranljivih skupin v družbo. Vse te prioritete je moč udejanjiti skozi operacije, ki jih izvajajo prijavitelji operacij na javne pozive LAS Haloze. LAS Haloze ima v obdobju 2014–2020 možnost črpanja sredstev iz dveh skladov, in sicer iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za izvajanje operacij je LAS Haloze v tem obdobju odobreno črpanje sredstev do višine 709.239,22 € iz sklada EKSRP in do 628.862,66 € iz sklada ESRR. LAS Haloze je tako Medij občine Cirkulane že razpisala sredstva na treh javnih pozivih v letu 2017 – januarja je bil objavljen 1. javni poziv za izbor operacij – EKSRP, marca Javni poziv za izbor operacij ESRR in junija še drugi Javni poziv za izbor operacij – EKSRP – junij 2017. Skupno je bilo razpisanih že za 700.000 € sredstev. Skupščina je s sklepom potrdila 13 operacij za sofinanciranje v skupni vrednosti 446.472 € in še dodatno 5 operacij na rezervno listo iz sklada EKSRP ter 2 operaciji za sofinanciranje iz sklada ESRR v višini 227.989 €. Hkrati izvaja vodilni partner LAS Haloze številne aktivnosti kot pomoč potencialnim prijaviteljem, da lahko svojo idejo razvijejo do te mere, da jo oblikujejo v projekt in se lahko prijavijo na javne pozive LAS Haloze, ali pa katere druge. V ta namen v okviru LAS Haloze deluje več delovnih skupin: – delovna skupina za kulturno dediščino (v okviru katere je med drugim nastal tudi model za interpreta- cijo kulturne dediščine in ukrepi za razvoj kulturne dediščine) – delovna skupina za razvoj turizma (v okviru katere je bil 2015 izdan turistični vodnik z vsemi ponudniki za celotno območje in izdelan internetni portal, kjer so vsi ponudniki navedeni s kontakti http://www.turizem.haloze.org/) – delovna skupina za vinogradništvo (največji rezultat je ustanovitev Vinarske zadruge Haloze, ki deluje od lanskega leta kot social13 OKTOBER 2017 no podjetje in je pripravila skupaj z drugimi partnerji projekt: Povezovanje in blagovna znamka za kakovost vin iz Haloz, ki je bil že potrjen s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo) Predstavniki LAS Haloze pa so člani tudi v delovni skupina za razvoj Haloz, ki deluje na lokalnem nivoju, ki je sodelovala pri kreiranju številnih ukrepov in izboljšav za kmetije na območju LAS Haloze. Vabimo vas, da se pripravite na na- slednje javne pozive LAS Haloze. Za projekte, ki vsebujejo posege v prostor ali kakršno koli gradnjo, potrebujete dovoljenja in soglasja različnih institucij, pri vsakem projektu, ki ga izvajate, pa potrebujete soglasje lastnika, solastnika stavbe, zemljišča ipd., v kolikor je projekt te vrste. Vsa ta dovoljenja in soglasja morajo biti ob oddaji vloge na javni poziv že pridobljena. Zdaj je dovolj časa, da uredite vse potrebno. Na sedežu LAS Haloze ali po telefonu 02 795 32 00 ali po e-pošti las.haloze@ LIFE TO GRASSLANDS / ŽIVLJENJE TRAVIŠČEM halo.si lahko pridobite vse potrebne informacije za pripravo projekta na javne pozive LAS Haloze. Čez zimski čas bomo izvajali različne delavnice, na katerih bomo obdelali različne teme, ki vam bodo v pomoč pri pripravi in/ali izvajanju projektov. Na ta način boste spomladi pripravljeni, ko bodo objavljeni novi javni pozivi LAS Haloze. Vabljeni k sodelovanju! Sonja Golc LIFE14 NAT/SI/000005 Izdaja prvih 43 odločb kmetijam za vključitev v LIFE TO GRASSLANDS Projekt LIFE TO GRASSLANDS je namenjen izboljšanju stanja in zagotavljanju dolgoročnega upravljanja suhih travišč ter nanje vezanih rastlinskih in živalskih vrst na štirih projektnih podobmočjih: Haloze, Pohorje, Kum in Gorjanci (območja Natura 2000). Vsa štiri območja se soočajo s problemi zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe na eni strani in neustrezno, preintenzivno kmetijsko rabo na drugi strani. Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, sodelujoči partnerji pa so Krajevna skupnost Dobovec, Društvo Gorjanske Košenice, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj in PRJ Halo podeželsko razvojno jedro iz Cirkulan. Projekt se vključuje v enega izmed ukrepov Delovne skupine za razvoj Haloz za zmanjšanje zaraščenih površin na območju Haloz in bo vključenih 180 ha suhih travišč na območju Haloz. Projekt se izvaja od decembra 2015 in se bo zaključil sredi leta 2020. Na zadnjem partnerskem srečanju, ki je bilo na Kumu, je bilo predstavljeno, da načrtovane aktivnosti potekajo skladno s terminskim planom projekta in ni bilo zaznati večjih odstopanj. V mesecu oktobru 2017 se predvideva naročilo in dobava prve opreme za pašo kmetijam, ki so že oddale vlogo na javni poziv. Na območju Haloz so trenutno v fazi priprave sporazumi za vključitev v projekt in izdaja odločb 43 kmetijam. V obravnavi pa je nekaj čez 70 kmetij, ki so v fazi prijave na javni poziv na območju Haloz. Zainteresirane kmetije bodo brezplačno pridobile v petletno neodplačno rabo opremo za pašo govedi ali drobnice, ki vsebuje žico, akacijeve ali kostanjeve kole, izolatorje za pastirja in ostalo potrebno opremo pri postavitvi pastirja (kot so napenjalni izolatorji, ročka z vzmetjo za vrata, napenjalec 14 Utrinki s predstavitve in testiranja uporabe gorske mehanizacije za obdelavo suhih travišč v Halozah v Makolah. Foto: Jernej Golc Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 žice ...). Oprema vsebuje tudi dva različna tipa električnih pastirjev ali akumulatorskega pastirja s sončnim panelom ter napajalna korita in cisterne za vodo 1.000 l. V sklopu projekta se izvajajo tudi prostovoljne čistilne akcije, na katerih se bodo očistile zaraščene površine. Ena izmed teh je že bila izvedena 18. 2. 2017 na območju Zg. Leskovca, naslednja pa bo predvidoma 4. 11. 2017 na območju Sedlaška v Podlehniku. Izvajanje in prikaz sajenja visokodebelnih dreves je predvideno 6. 11. 2017 na Pušnikovi domačiji v občini Žetale ter v prvi polovici novembra tudi na kmetiji Kokol v Pristavi v občini Cirkulane. Zaključeno je tudi javno naročilo za izbor dobavitelja gorskih kosilnic; kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Autocommerce s kosilnicami AEBI. Kmetije na območju Haloz, ki obdelujejo zemljišča, ki se nahajajo na habitatnem tipu suhih travišč, se lahko vključijo tudi za neodplačno souporabo gorskih kosilnic in prikolic za prevoz živih živali. Program upravljanja se predloži na obrazcih, ki so dosegljivi v javnem pozivu za vključitev v projekt LIFE TO GRASSLANDS. Vse, ki so zainteresirani za vključitev v projekt, vabimo, da se vključijo na podlagi objavljenega poziva za vključitev, ki je objavljen na spletni strani www.travisca.haloze.org, oziroma se oglasijo na sedežu partnerja projekta PRJ HALO (Cirkulane 56, 2282 Cirkulane), kjer jim bomo pomagali pri oddaji vloge za vključitev v projekt. Več informacij o projektu in možnosti vključitve najdete na spletni strani www.travisca.haloze.org ali pri partnerju projekta PRJ HALO, tel. 02 795 32 00, e-pošta life.travisca@ haloze.org. Ekipa projekta LIFE TO GRASSLANDS S premišljenim nakupom do zmanjšanja odpadkov Odpadki – kot posledica intenzivnih procesov industrializacije in urbanizacije družbe – se pojavljajo povsod, kjer se proizvaja, porablja, dela ali biva. Spoznanje, da so prostor za odlaganje odpadkov in naravne surovine za proizvodnjo novih izdelkov vse bolj dragocene in omejene naravne dobrine, pa zahteva drugačen pristop k obravnavanju odpadkov in način ravnanja z njimi. Svoje je prispevala tudi gospodarska kriza, ki zahteva nujno ukrepanje in spremembo obstoječega načina razmišljanja. Treba je upoštevati novonastale razmere in se jim prilagajati. Iz tega tudi izhajajo naloge vsakega izmed nas, da preprečujemo oz. zmanjšujemo nastajanje odpadkov; če pa se odpadkom ne moremo izogniti, naj bodo ti v čim manjših količinah in brez negativnih vplivov na okolje. Zelo velik del odpadkov nastaja vsakodnevno v gospodinjstvih in so posledica načina bivanja, prehranjevanja, oblačenja idr. Na trgovskih policah je vse več novih izdelkov, ki so pakirani v različnih embalažah, zato je pomembno, da razmislimo, koliko embalaže nam ostane, iz katerih materialov je in ali je ta vračljiva. ODPADKE LOČUJMO NA MESTIH NJIHOVEGA NASTAJANJA Ločeno zbiranje odpadkov je tako za prav vse posameznike osnovni predpogoj, da lahko nastale odpadke usmerimo v nadaljnje postopke predelave oz. ponovne uporabe in se na ta način izognemo dragemu odlaganju. Sistem ravnanja z odpadki družbe Čisto mesto Ptuj je skladen s slovensko zakonodajo, zato zagotavljamo ločeno zbiranje odpadkov na območju občin Spodnjega Podravja in dela Slovenskih goric od začetka naše prisotnosti, tj. od leta 1992. Skladno s potrebami smo sistem zbiranja večkrat dopolnjevali s ciljem, da občanom omogočimo zbiranje čim več vrst odpadkov čim bližje mestu njihovega nastajanja, torej v/pri gospodinjstvu. Medij občine Cirkulane Od januarja do avgusta 2017 smo na območju občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale zbrali naslednje vrste komunalnih odpadkov: Vrsta odpadka Količina Količina (kg/mesec/pre(kg/skupaj) bivalca) Delež (%) Papir in papirna embalaža 601.247 1,97 13,03 Mešana embalaža 689.601 2,26 14,95 Steklena embalaža 369.949 1,21 8,02 Biološko razgradljivi odpadki 659.189 2,16 14,29 Kosovni odpadki 244.297 5,30 0,8 Mešani komunalni odpadki 2.049.089 6,71 44,42 Skupaj 4.613.373 15,10 100 S premišljenim nakupom, racionalno porabo in ločenim zbiranjem bomo zmanjšali količine odpadkov za odlaganje. Tako ravnanje ima več pozitivnih učinkov: prihranek dragocenega deponijskega prostora, zmanjšanje skupnih stroškov ravnanja z odpadki, prihranek potrebne energije za proizvodnjo novih materialov in izdelkov, prihranek naravnih surovin idr. Ločeno zbiranje odpadkov je tako le majhen korak, ki ga lahko opravi vsak posameznik, in velik prispevek k lepšemu bivalnemu in delovnemu okolju. Navodila za pravilno ločevanje odpadkov najdete na spletni strani: http://www.cistomesto.si/kako-locujemo ali jih dobite na tel. št. 02 780 90 20. Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj 15 OKTOBER 2017 Lep pozdrav iz Gruškovca Lep pozdrav od naših ljudi, lep pozdrav, četudi se vam ne zdi, da še pred mejo, kot da vsi še ne vedo, še nekaj nas živi, pravi besedilo neke slovenske pesmi. S tistega kraja je najlepši razgled, pravijo, letos dobro vino bo spet, za kar se krajani Gruškovca vneto trudimo, da v jeseni pospravljamo sadove svojega trdega dela. Gruškovec je razloženo obmejno naselje, ki se dviga do višine 341 metrov nad dolinama potokov Bele in Duge. Čudovita prisojna pobočja so kot nalašč za pridelavo žlahtne kapljice, na slemenih pa Gruškovec nudi prostor za sprostitev in počitek od vsakdanjega vrveža številnim 'vikendašem', kakor seveda tudi krajanom, ki se radi srečamo in malo pokramljamo s sosedi. Ceste so vselej tiste, ki nas pripeljejo do prijateljev na drugi strani hriba, zato so primarne želje krajanov, da bodo le-te urejene. Želje se uresničujejo, saj se je izvedla modernizacija cest Jerenec, Jurgec–Fajfar, povezava Medribnik– Gruškovec in druge. Tudi za varnost je bilo poskrbljeno s postavitvijo novih obcestnih ograj in ogledal. Čeprav smo Gruškovčani razkro- Ekipa Gruškovca s pokalom na letošnjih igrah Belanov. pljeni po dolgem in počez, pa se vseeno srečamo ob čistilnih akcijah ter na tradicionalnih igrah Belanov, kjer se poskušamo zoperstaviti premoči nasprotnikov v nogometu, odbojki, igrah, še zadnje moči pa iztisnemo ob vleki vrvi. Pokal, pa naj bo velik ali majhen, ti povrne moč in ponos ter deluje kot Foto: Arhiv Kolednik obliž na rano, saj ob njem pozabiš na vse pridobljene modrice in bolečine. Želje so in bodo, takšne in drugačne, uresničitev le-teh pa nam bo uspela le s sodelovanjem vseh vaščanov Gruškovca, saj smo le vsi skupaj lahko uspešni in ustvarjalni. Petra Kolednik Regentušaku se obeta svetla prihodnost V organizaciji Društva za oživitev gradu Borl smo se 10. avgusta številni ljubitelji dediščine zbrali v Velikem Vrhu. Tam stoji na imenitni lokaciji – s čudovitim razgledom po okolici in na bližnjo cerkev sv. Ane – gosposka hiša, domačinom znana pod imenom Regentušak. Zgodbo te hiše nam je predstavil lastnik Stanislav Brodnjak, domačin in upokojeni manager, ki je z nakupom hišo rešil pred dokončnim propadom. Regentušak, v registru nepremične kulturne dediščine vpisan kot Veseličeva zidanica (EŠD 24237), po mnenju strokovnjakov izvira iz 17. stoletja, nadstropje pa je bilo pozidano v 19. stoletju. Sedanji lastnik, ki zbira podatke o zgodovini stavbe, meni, da so bili prvi lastniki objekta najbrž štatenberški grofje Attemsi; o tem priča fragmentarno ohranjen grb nad baročnim vhodnim portalom, v katerem sta upodobljena dva račja kljuna, ki sta krasila tudi grb štatenberških grofov. Lastniki so se skozi stoletja menjavali, po drugi svetovni vojni sta hišo imela v lasti tudi Kmetijski kombinat Ptuj in stanovanjski sklad. Mira Petrovič in mag. Martin Prašnički sta ob tej priložnosti lastniku predala gradivo, ki prinaša zanimive 16 Gosposka hiša, med domačini znana kot Regentušak, stoji na imenitni lokaciji z razgledom po Halozah in na bližnjo cerkev sv. Ane. podatke o lastništvu objekta v 19. stoletju in jih domačini doslej nismo poznali. Zelo zanimivo je, da je bila v 19. stoletju Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 lastnica Regentušaka potomka slavnega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja Terezija Sterger, roj. Pauer. Podeželsko gosposko hišo je skupaj z možem Francem Stergerjem leta 1853 kupila od grofa Ferdinanda Wurmbrand-Stuppacha, sicer lastnika bližnjega Borla. Hišo z vinogradniško posestjo so Stergerjevi, ki so živeli v Gradcu, uporabljali za oddih. Terezija je leta 1869 v tej stavbi umrla, vdovec Franc pa je hišo leta 1871 prodal. Udeleženci predstavitve smo po ogledu hiše z zanimanjem prisluhnili Stanku Brodnjaku, ki nam je predstavil drobce iz zgodovine svoje rodbine in spregovoril o svojih pogledih na prihodnost Haloz ter odločitvi za nakup in trnovi poti obnove objekta. Stavbo je kupil in začel obnavljati pred sedmimi leti. Ker je bila vrsto let zapuščena in neoskrbovana, se je zaradi zamakanja vdrla streha in so se delno porušili stropi v prvem nadstropju. Obnova je zato izjemno zahtevna in draga, pri tem ves čas sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki bdi nad tem, da ostanejo značilne lastnosti objekta ob obnovi neokrnjene. Načrtovano je, da bodo po prenovi Dogodek je potekal v okviru sklopa predavanj in predstavitev, ki smo jih poimenovali Spoznavanje dediščine našega kraja. Imate tudi sami kakšno zanimivo zgodbo, življenjsko izkušnjo v povezavi z Borlom in/ali Cirkulanami, poznate zgodovino kakšne stavbe, zanimivo osebo iz našega okolja? Oglasite se, z veseljem vam bomo prisluhnili. Lastnik Stanislav Brodnjak nam je predstavil svoje načrte za obnovo objekta. Foto: Mateja Golc v stavbi restavracija, vinska klet in nočitvene kapacitete, ki bodo lahko zadovoljile tudi najzahtevnejše goste. Udeleženci predstavitve smo ob koncu večera soglašali, da imamo tukaj opravka s čudovito stavbo na izredni lokaciji in gospodarjem odprte glave z veliko vizijo! Zato smo prepričani, da bo Regentušak kmalu postal eden najlepših turističnih objektov v Halozah. Stanislavu Brodnjaku in njegovi družini se prisrčno zahvaljujemo za zelo zanimiv večer in gostoljubje ter jim želimo, da čimprej uspejo uresničiti vse zastavljene načrte. Mira Petrovič Razstava in predstavitev knjige Antona Krajnca Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Društvo za oživitev gradu Borl sta 28. 9. 2017 na Ptuju organizirala razstavo izbranih umetniških del in predstavitev knjige akademskega slikarja Antona Krajnca, umetnika s haloškimi koreninami. Rodbina Antona Krajnca, ki se je rodil v Gradcu leta 1949, izvira iz Slatine. Oče je iz rodnih Haloz odšel v svet že pred drugo svetovno vojno in se ustalil v Gradcu, kjer je imel tovarno barv. Tu je Anton preživel otroška in mladostniška leta. Z 18 leti je odšel študirat na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaj, kjer je leta 1972 diplomiral. Vmes je eno leto študiral tudi v Italiji, v mestu Urbino na Akademiji Raffaello. V času študija se je v glavnem ukvarjal z izdelavo grafik. Leta 1972 je odšel v Ameriko, kjer je imel v New Yorku svoj prvi lastni studio. Takrat je začel z izdelavo večbarvnih grafik, kar pomeni, da je za končno poMedij občine Cirkulane dobo grafike moral narisati in odtisniti 8 ali včasih tudi do 14 različnih plošč. Motive je jemal iz sveta okoli sebe, s številnih potovanj. Vedno je bila risba kombinacija različnih motivov iz realnega sveta in dodatkom umetnika. Grafike so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja dobro prodajale in so bile zaželeno umetniško delo mnogih. Tako se je že delno preživljal s svojo umetnostjo, delno pa s poučevanjem in štipendijami. Razstavljal je v številnih galerijah po vsem svetu. Med njimi: London, Škotska, Hongkong, Nova Zelandija, Auckland, Salzburg, Urbino, Edinburg, Tokio … V New Yorku je spoznal Dagmar, ki je leta 1981 postala njegova žena. V začetku 80-ih let prejšnjega stoletja sta bila z Dagmar vedno na poti. Zaradi obveznosti enega ali drugega sta potovala po Ameriki, po Evropi in po celem svetu v iskanju motivov, umetnosti drugih in spoznavanju samega sebe. Anton Krajnc na predstavitvi knjige na Ptuju. Foto: Mira Petrovič Anton se je spoznal tudi z anamorfno perspektivo risanja, slikanja, ki je njegovemu delu dala še dodatno skrivnost. Anamorfna perspektiva pomeni, da moraš sliko pogledati z druge perspektive od strani ali pod drugim kotom, da vidiš resničen motiv. 17 OKTOBER 2017 Zadnjih nekaj let živi razpet med Arizono (ZDA) in Velikim Okičem (Haloze), kjer si je ustvaril drugi dom. Domačini smo ga spoznali pred leti, ko je želel na gradu Borl urediti galerije in muzej. Potegoval se je torej za grad Borl in se pogajal z Ministrstvom za kulturo, a žal neuspešno. Umetniška dela Antona Krajnca na razstavi. Leta 1984 sta Dagmar in Anton Krajnc prvič prišla v Fischlham v Avstriji na grad Bernau, kjer sta preživela kar 16 naslednjih poletij. Na gradu si je Anton uredil studio, kjer je začel slikati velike slike z anamorfnimi detajli. Njegovo pomembno delo tam je bila izgradnja grajske kapele in poslikava fresk v le-tej. Leta 1988 sta izbrala Arizono v Ameriki, kjer še danes preživljata zimske in del spomladanskih mesecev v kraju Tucson. Tam ima Anton 300 m2 velik studio, kjer si je skozi leta ustvaril delovne pogoje za različne umetniške zvrsti: prostor za slikanje velikih slik, delavnico za rezbarjenje lesa, prostor za vse stopnje izdelave bronastih skulptur in keramike, v zadnjem času pa še prostor za delo s steklom, ali kot to imenuje Anton fuzija iz barvnega stekla. 11 let je Anton hodil vsako leto na goro Athos v Grčiji, kjer je 2–3 tedne skupaj delal in raziskoval teologijo v samostanu. Podal se je tudi na 800 km dolgo pot Camino – romanje v Santiago de Compostela v Španiji, ki jo je prehodil v dveh delih. O SVOJEM ŽIVLJENJU IN DELU JE SPREGOVORIL V KNJIGI DAL COURE DELL' ARTISTA Anton Krajnc je ustvaril številna dela, tako grafike, slike, skulpture, ki krasijo mnoge javne in zasebne prostore po celem svetu. Njegova dela hranijo številni priznani muzeji in galerije po svetu (Albertina, Brooklyn Museum, Chicago Art Institute; Tucson Museum of Art …). O svojem življenju in delu je spregovoril v knjigi Dal coure dell' Artista (Iz srca umetnika), ki jo je sam napisal, oblikoval in izdal v samozaložbi v letu 2016. Izšla je v angleškem in nemškem jeziku. Na dogodku v knjižnici se je slovenski publiki predstavil prvič, občinstvo pa je priznanega umetnika sprejelo z velikim odobravanjem. V sproščenem pogovoru s Sonjo Golc, predsednico Društva za oživitev gradu Borl, je spregovoril o svoji razgibani življenjski poti in o svojih pogledih na umetnost. Kot je povedal, se nikoli ni zadovoljil z enim trendom ali eno smerjo ustvarjanja, vedno išče nove izzive in drugačne načine ustvarjanja in izražanja. Vsak lahko v njegovih delih najde nekaj zanimivega, vsak jih vidi po svoje. Njegova dela imajo veliko različnih detajlov in motivov in nekateri najdejo tudi kaj takega, kar še sam ne ve, da je narisal. In zelo je ponosen, da so ljudje prepoznali v njegovem delu nekaj posebnega. Prireditev sta z glasbenim nastopom popestrili Mateja Golc na violončelu in Katarina Golc na violini. Sonja Golc Knjižnica KD Cirkulane na novi lokaciji Knjižničarstvo je ena od kulturnih dejavnosti, ki ima v Cirkulanah dolgo tradicijo. Prvo javno knjižnico so namreč tukaj organizirali že leta 1899 v okviru takrat ustanovljenega Bralnega društva Naprej. V šolski kroniki so takrat zapisali: »Namen tega društva je medsebojno izobraževanje, pošteno razveseljevanje, poučevanje, posebno o gospodarskih stvareh. Da je bilo to društvo tudi tukaj potrebno, znači najbolje to, ker mu je takoj pristopilo v prvem letu črez 100 udov ter je do danes črez 1000 knjig izposodilo.« Bralci so si v knjižnici najraje izposojali slovenske časopise, posebej priljubljena sta bila Slovenski gospodar in Domovina, na razpolago pa so imeli tudi liste Narodni list, Naš dom, Novi slovenski Štajerc, Jež in Kmetovalec. Knjige so bile v pretežni večini izdaje Slovenske matice, Družbe Sv. Mohorja in Katoliške bukvarne. Že leta 1908 smo v Cirkulanah dobili drugo javno knjižnico, in sicer v okviru Krščansko slovensko izobraževalnega društva (KSID), ki je bilo ustanovljeno na pobudo župnika 18 V letu 2017 smo knjižnico KD Cirkulane uredili v novih društvenih prostorih. Janeza Vogrina. Kmalu po ustanovitvi je imelo društvo 64 članov, v knjižnici pa 250 knjig in več katoliških časnikov. Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 V 30-ih letih 20. stoletja je bilo KSID ukinjeno, dejavnost Bralnega društva Naprej in s tem tudi knjižnico pa je postopoma prevzelo Sokolsko društvo Sv. Barbara v Halozah, ustanovljeno leta 1930. Velika škoda je bila povzročena med drugo svetovno vojno, saj so okupatorji večino društvenih knjig sežgali ter uničili celotno arhivsko dokumentacijo vseh treh društev. Od bogate knjižnice se je ohranilo le nekaj knjig, ki naj bi jih odnesli in skrili domačini. Ker so bili vsi knjižnični popisi skupaj z društveni arhivi uničeni, lahko danes o velikosti in sestavi knjižnic sklepamo zgolj na osnovi ohranjenih časopisnih virov in s pomočjo žigov, ki jih najdemo v redkih ohranjenih primerkih. Po drugi svetovni vojni je bila osnovana nova knjižnica pri krajevnem odboru OF; ko je bilo leta 1948 ustanovljeno Izobraževalno umetniško društvo (IZUD) Cirkulane, je postala knjižnica del tega društva in kot takšna deluje v okviru Kulturnega društva (KD) Cirkulane še danes. Leta 1993 je bila zaradi slabih prostorskih pogojev knjižnica preseljena v prostore osnovne Vse domačine, ki doma še hranite fotografije, dokumentacijo o društvih ali knjige z žigi društev, ki so delovala v Cirkulanah pred drugo svetovno vojno, prijazno vabimo, da se nam oglasite in nam omogočite skeniranje teh dokumentov ali jih podarite za društveni arhiv in knjižnico. Kontakt: Mira Petrovič, mira.jerenec@gmail.com ali 031 536 901 šole v Cirkulanah, kjer je zanjo skrbela šolska knjižničarka Marinka Zebec, od leta 2014 pa jo vodim Mira Petrovič. V dogovoru z osnovno šolo smo leta 2017 knjižnico prenesli nazaj v društveni prostor, ki smo ga uredili v centru kraja. PO SELITVI GRADIVA JE NAŠA PRVA NALOGA UREDITEV KNJIŽNICE IN POPIS KNJIG Naša želja je predvsem ohranitev obstoječe društvene knjižnice, ki ima za nas velik kulturno-zgodovinski pomen, po drugi strani pa tudi oživitev njene dejavnosti, ki je v zadnjih letih popolnoma zamrla. To je sicer razumljivo, saj so sodobni bralci zahtevni in si želijo predvsem aktualnih knjižnih novosti in strokovno literaturo, ki jih naša društvena knjižnica ne more zagotoviti, ker za to nima nobenih pogojev (finančnih, kadrovskih, prostorskih). Njeno poslanstvo bo zato predvsem, da postane strokovna priročna knjižnica za potrebe sekcij KD Cirkulane, hkrati pa se oblikuje kot lokalna oz. domoznanska zbirka za Cirkulane in okolico. Slednje v praksi pomeni, da bomo v knjižnici zbirali predvsem različne publikacije, ki nastajajo v naših krajih in/ali obravnavajo lokalne vsebine, pomembne za naš kraj. Po selitvi gradiva je naša prva naloga ureditev knjižnice in popis knjig, ki bo tudi javno dostopen. Naša želja je, da bi bile knjige na razpolago vsem zainteresiram. Zato vabimo vse, ki imate radi knjige in bi si radi ogledali knjižnico, da pridete na obisk, ki je možen v dogovoru z vodjo knjižnice Miro Petrovič. Besedilo in foto: Mira Petrovič Ob občinskem prazniku razstava fotografa Danija Turnška Fotografa Danija Turnška iz Gradišč smo v občinskem glasilu že na kratko predstavili, z veseljem pa smo objavili tudi več njegovih izbranih fotografij. Danijeve fotografije krasijo tudi občinski koledar, Dani pa je ob letošnjem občinskem prazniku pripravil prvo samostojno razstavo v domači občini. Ob odprtju razstave mu je posebej čestital župan Janez Jur- Utrinki z odprtja razstave. Utrinki z odprtja razstave. Medij občine Cirkulane Foto: Občinska uprava Foto: Občinska uprava gec, Dani pa je predstavil nekaj svojih najboljših foto motivov, predvsem iz narave, kjer se pogosto znajde s fotoaparatom. Njegovih fotografij ne gre spregledati na spletnih družbenih omrežjih, kjer je Dani zelo aktiven in dobiva številne pohvale. Vse čestitke! TM 19 OKTOBER 2017 Pozdravljena šola, pozdravljeni učenci, pozdravljeni starši in vsi zaposleni! Počitnice so se iztekle, sonce ne pripeka več s tako močjo, veter in dež pa že napovedujeta jesenske rime o šolskem zvoncu, ki kliče k resnemu in odgovornemu delu. Mi smo pripravljeni. Verjamem, da ste tudi vi pripravljeni na sodelovanje v novem šolskem letu, ki se pravkar začenja. Še posebej izrekam dobrodošlico našim učencem 1. razreda in njihovim staršem. Gotovo je to za vas velik in pomemben dan. Verjetno vam po glavi rojijo takšne in drugačne misli, pričakovanja, tudi skrbi, a verjamem, da tudi veselje, radost in optimizem, saj se že poznamo in smo se eno leto že srečevali v oddelku vrtca na šoli. Vi, učenci in učenke, pa bodite do sebe zahtevni in odgovorni. Marljivo in samostojno opravljajte svoje delo in s spo- štovanjem vzemite vse najboljše, kar vam ponujamo. Čaka vas mnogo izzivov in priložnosti. Naj vas vodi zavedanje, da je znanje vrednota in dragocenost, ki ju nosimo s seboj in nam ju ne more nihče vzeti. Res je sicer, da pot do tega cilja ni enostavna, a z resnim, odgovornim učenjem in s primernim vedenjem vam bo zagotovo uspelo. Pomembno vlogo pri tem imate tudi vi, spoštovani starši. Zato, dragi starši, zahtevajte od svojih otrok najboljše, kar zmorejo. Spodbujajte jih, predvsem pa jim bodite vzor. Spremljate jih, jih spoznavate, oblikujete in jim pomagate pri osebni rasti. Strokovni delavci bomo poskrbeli za kvalitetno vzgojno in izobraževalno delo z učenci, trudili se bomo za zdrav način življenja in delovanja šole. V svojem trudu pa bomo uspešni le, če boste učenci sprejemali znanje, veščine in vrednote, ki vam jih bomo ponujali učitelji in drugi strokovni delavci. Želimo si ustvarjalnega sodelovanja z lokalno skupnostjo, ki je vedno znala prisluhniti predlogom, ki peljejo k bogatitvi programa vzgoje in izobraževanja. Naj končam z verzi Toneta Pavčka, ki pravijo: »Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce – in da s sveta odganjaš sence.« Ravnateljica Suzana Petek Prvi šolski dan Prvi september je spet odprl šolska vrata množici učencev po celi Sloveniji. Tudi na naši šoli smo jih odprli na stežaj. Ob 10. uri se je na našem dvorišču, v Cirkulanah, zbralo 157 otrok. Nekatere, posebej prvošolčke, so prvi dan pospremili starši, babice, dedki … Najprej jih je pozdravila in toplo sprejela gospa ravnateljica Suzana Petek. Nato so s svojimi razredniki odšli v svoje učilnice, kjer so prejeli urnike, navodila za delo, seznanili so se s prometno varnostjo ter šolskim redom. Novost v letošnjem šolskem letu je rekreativni odmor. Prvi dan jih je že čakala malica. Domov so se odpravili polni pričakovanj. Starši, ne skrbite, otroci bodo hitro ujeli šolski ritem. Tu in tam jim dovolimo narediti kdaj kakšno napako. Učenje na svojih, ne tujih napakah, je še vedno najbolj učinkovito. Uspešno šolsko leto! OŠ Cirkulane-Zavrč Foto: Arhiv OŠ 20 Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 IZ VRTCA CIRKULANE 79 otrok, 9 vzgojiteljev in nešteto novih idej Jutranja megla, počasno prebujanje sončka izza oblakov in veliko glasnega smeha izza vrat naših igralnic je vidno oznanjalo pisano jesen in novo šolsko leto. Mesec spoznavanja in navajanja na vrtčevski dnevni red se je že poslovil, mi pa že pridno nadaljujemo z dnevnimi aktivnostmi, ki jih je iz tedna v teden več. Še preden pa razkrijemo nekaj naših pustolovščin, najprej čas zavrtimo nazaj – vse tja do meseca junija, ko smo se še zadnjič v preteklem šolskem letu oglasili. Mesec junij je v našem vrtcu vedno zelo razgiban, predvsem pa natrpan z različnimi aktivnostmi, ki se jih naši otroci nadvse razveselijo. Tako smo pričeli s plavalnim tečajem za najstarejše otroke, se podali v tridnevno bivanje v šolo v naravi, zaključili ter se predstavili s številnimi letnimi projekti, predvsem pa se pripravljali na tisti najpomembnejši dan, dan zaključne prireditve našega vrtca. Uh, kako smo uživali, plesali, prepevali in se ob slovesu od naših Mini maturantov tudi malce razjokali. Vsi zadovoljni in nasmejani nad preteklim šolskim letom smo se strinjali, da smo našim, zdaj že prvošolčkom, postavili dobre temelje, predvsem pa stkali tesna prijateljstva, ki še danes ob srečanju vidno nakažejo spoštovanje, prijetnost in toplino. Na plavalnem tečaju so otroci preizkusili svoje začetne plavalne sposobnosti, nadaljevali z urjenjem pri spoznavanju prvin plavanja ter se ob igri v vodi prijetno zabavali in sprostili. Seveda je bilo veselo in raziskovalno tudi v šoli v naravi. Tridnevno bivanje daleč stran od doma, staršev je za nekatere otroke bilo tokrat prvo doživetje. In nekega jutra je osemnajst otrok, skupaj s tremi vzgojiteljicami, odpotovalo na Koroško, kjer smo se prepustili naravi in spoznavanju novih vsebin. Priznati moramo, da smo pričakovali težke dni, neprespane noči, domotožje otrok, a vendarle so tokrat otroci pokazali, kako so pogumni, radovedni in pripravljeni preizkusiti prav vse vsebine, ki so jim bile ponujene. Ponosni smo na otroke, saj so se res izkazali. Ob vrnitvi domov so urno stekli v objem svojih staršev in z navdušenjem pričeli pripovedovati vse dogodivščine. Na zaključni prireditvi vrtca smo se pokazali prav vsi – od najmlajših do največjih. Tako so zaplesale, prepevale ter se dramsko predstavile prav vse štiri skupine našega vrtca. Ob celotnem programu so se prav tako predstavili otroci interesnega (plesna šola Mambo) in obogatitvenega programa (lutkovni krožek, otroška folklora in zborček). Naše srečanje je bilo res prijetno in zabavno. Pogled na čudovito zapolnjeno Razgibavanje najmlajših. Igre na stadionu. Raziskovanje v šoli v naravi. Medij občine Cirkulane 21 OKTOBER 2017 Malica po napornem pohodu. Tudi najmlajši smo odšli na izlet. tribuno je bila tista nagrada, ki smo je bili najbolj veseli. Ob koncu našega programa so ponosno zakorakali še Mini maturanti, ki so se že naslednji dan podali na slavnosti obhod po kraju. Tisto jutro so rdeče piščali glasno piskale in otroci so bili prav zanimivi, radovedni, predvsem pa ponosni. S ponosno hojo in dvignjeno glavo smo se podali na občino na sprejem k županu in njegovim sodelavcem. Sejna soba je bila čudovito pripravljena, nasmeški in radovedne oči pa se nas nikakor niso mogle nagledati, saj smo zares blesteli. V čudoviti črno beli opravi, z mini maturantskimi kapami ter krajšim programom smo ponovno pokazali, da znamo in zmoremo veliko. Seveda smo se po našem programu iskreno zahvalili za ves trud, pomoč in odlično sodelovanje lokalni skupnosti, kasneje pa sedli za mizo, kjer smo malce v šali, malce zares pripovedovali dogodivščine iz vrtca ter pričakovanja poletnih počitnic. Poletne počitnice so bile tudi tokrat dodobra izkoriščene. Spontana igra otrok je bila tista, ki je navsezadnje prevladovala in bila še vedno najpristnejša. Nekaj časa smo dni preživeli v naši hiški, nekaj časa pa smo naše vzgojno delo opravljali v šoli ter v večnamensko turistično prireditveni dvorani. Ponovno en izziv, s katerim smo se pogumno borili ter si ga pričarali kot radovedno, zanimivo in pustolovsko izkušnjo. Takšen velik sprejem smo pričarali tudi vsem našim novincem in njihovim staršem. Prav zanimivo je bilo opazovati prve prestrašene korake in kakšno manjšo solzico. Ni bilo dolgo in že smo se vselili nazaj v našo domačo hiško, ki je dobila lepšo, obnovljeno in prijetnejšo podobo. Šolsko leto smo pričeli s šestinsedemdeseti otroki. Do konca meseca novembra bomo medse sprejeli še tri otroke in tako bo naša hiška v celoti zapolnjena. Ja, 79 otrok, 9 vzgojiteljev ter nešteto prebrisanih idej, izzivov ter pričakovanj. Zagotovo nam ne bo zmanjkalo idej, smeha, radovednosti. In ko se vam danes takole oglašamo, vam seveda moramo povedati, kako smo pridni, kaj vse smo že spoznali, doživeli in navsezadnje, kaj vse še bomo izvedli. Za nami je že prvo skupno srečanje s starši, spoznavanje oddelčnih pravil, izvedli smo že prvo srečanje s teto Heleno (Zobna ambulanta Ptuj), srečali in družili smo se s policisti iz PP Gorišnica, izvedli smo Tržnico v vrtcu, praznovali Teden otroka, pričeli z inte22 Mini maturanti na občini. Zaključek vrtca. resnimi (plesna šola Moreno) in obogatitvenimi dejavnostmi (lutkovni krožek, zborček, folklora) ter izvajali vsakodnevne aktivnosti v posameznih oddelkih. Prav luštno je in še več luštnega nas čaka. Naslednjič vam bomo zagotovo že znali povedati, kako je bilo na prvi delavnici s starši, kako okusni so bili naši kostanji, če je glasna gasilska sirena ob evakuacijski vaji koga prestrašila, kaj so nam pripravili gledališčniki iz Maribora in kako je potekalo srečanje ob dnevu odprtih vrat našega vrtca. Mi se že veselimo. Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 Oktober – mednarodni mesec šolskih knjižnic »Kadar bereš otroku, kadar daš knjigo otroku v roke, mu prinašaš novico o neskončno raznoliki naravi življenja, si nekakšen spodbujevalec.« (Paula Fox) Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali 22. oktobra 2007. Kasneje je mednarodni dan šolskih knjižnic prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic. Letošnje geslo »Povezovanje skupnosti in kultur« opozarja na povezovalni pomen šolskih knjižnic. Šolske knjižnice so nujno potrebne pri razvoju medosebnih kompetenc, spodbujanju strpnosti s sprejemanjem drugačnosti in pri razvoju posameznikovega kritičnega mišljenja, šolski knjižničarji pa smo pomemben člen med učenci, učitelji in starši. Vrhunec praznovanja meseca najboljših otroških knjig pa letos predstavlja čisto posebna muca, ki že šestdeset let pospravlja in šiva copatke za vse otroke. Slikanica Ele Peroci Muca copatarica z izjemnimi ilustracijami Ančke Gošnik Godec je prvič izšla leta 1957 in postala ena najbolj priljubljenih slovenskih slikanic. Muca copatarica je danes enako živa kot pred šestimi desetletji. Nič ni videti osivela, še vedno živi sredi gozda, v beli hišici z rdečo streho, z okni, polnimi rož in napisom na vratih: MUCA COPATARICA. Letošnje leto praznujemo tudi 100. rojstni dan Martina Krpana. Prva slovenska slikanica Martin Krpan z ilustracijami Hinka Smrekarja je izšla leta 1917. Letos jo ponovno lahko kupimo v jubilejni darilni izdaji. Decembra bo praznovala še ena vrhunska ilustratorka otroških slikanic Marlenka Stupica. Najbolj je ponosna na ilustracije v Grdem račku, Zvezdnih tolarjih in Palčici. Poiščemo jih lahko v čudovito ilustrirani zbirki Drevo pravljic. Odlična pripovedovalka Polonca Kovač, ki je znana po pri- Branje je del našega življenja. Dobra knjiga nas tolaži, nas poučuje in nam odkriva lepoto sveta. Ob knjigi se lahko veselimo, jokamo ali žalostimo. S knjižnimi junaki prepoznavamo svoje želje, misli, bolečino. Samo knjiga nas lahko popelje v preteklost in seveda tudi v prihodnost, saj jo lahko živimo v svoji domišljiji. kupnih zgodbah Pet kužkov išče pravega, pa praznuje 80. rojstni dan. Mnoge njene zgodbe so zbrane v novi avtoričini knjigi Kaj se komu sanja. Tudi naša šolska knjižnica se je letos ponovno pridružila k mednarodnemu praznovanju šolskih knjižnic. Kako? S široko paleto dejavnosti, ki se bodo odvijale v mesecu oktobru, in sicer z namenom, da bi učencem približali branje. Učencem bomo tudi spregovorili o pomenu šolskih knjižnic za učenje. Branje bomo spodbujali na različne načine: s pogovori o prebranem, vstopili bomo v raznoliki svet pravljic in pesmic, z učenci bomo pripravili priporočilni seznam treh knjig, ki bi jih priporočali sovrstnikom po svetu, z izdelovanjem knjižnih kazalk, ki prikazujejo pomembnost knjižnice, obisk bibliobusa, reševanje knjižne uganke, literarni natečaj: pisanje pesmi, zgodb, pravljic na temo »knjižnica« (Si predstavljaš sanjsko šolsko knjižnico?), učenci se bodo prepustili domišljiji in ilustrirali junake iz knjig, naslovnice za knjigo, sanjsko knjižnico ... Najmlajši bodo pobarvali prizore iz Muce copatarice, starejši učenci bodo reševali kviz o Martinu Krpanu, v oddaji na šolskem radiu bomo spregovorili o pomenu šolskih knjižnic … In kako lahko vi, starši, praznujete skupaj z otrokom? S knjigo v naročju, saj smo ob branju zgodb z otrokom povezani. Tako se tkejo čustvene vezi, ki so pomembne za vse življenje. OŠ Cirkulane-Zavrč Moje počitnice Komaj sem že čakala dolge in zaslužene počitnice, najbolj pa sem se veselila morja. V mesecu juliju je končno napočil čas, ko smo se odpravili na morje. Morska dogodivščina se je tako pričela. Ob prihodu v kamp smo najprej razpakirali stvari, nato pa odšli na plažo. Naslednji dan smo se vozili z našim čolnom, s seboj pa smo vzeli tudi prijatelje. Na enem izmed otokov smo se kopali, skakali s skakalnice ter se imeli zelo lepo. Za kosilo smo jedli ribe, ki smo si jih sami ulovili. Proti večeru smo se odpravili nazaj v kamp. Naslednje jutro smo se s čolnom odpeljali do bližnjega kraja, kjer imajo velika napihljiva igrala na vodi oz. pravi vodni park. Na igralih smo uživali do poznega večera. Čez nekaj dni smo doživeli nekaj čudovitega. Med vožnjo s čolnom smo zagledali delfine, ki so nagajivo skakali iz vode. To je bilo neverjetno! Na morju smo se vozili s tubami, preizkusili smo se tudi v smučanju na vodi. Tako so počitniški dnevi zelo hitro minevali. Predzadnji dan našega dopusta smo preživeli na plaži. Igrali smo se različne Medij občine Cirkulane igre, med drugim odbojko na mivki, odbojko v vodi, nogomet … Na večerjo smo se odpeljali na nek otok. Naslednji dan pa smo odšli v Biograd, saj si je moj brat zaželel novi dres. Zvečer je moja prijateljica Maruša praznovala rojstni dan. Imeli smo se zelo lepo. Zadnji dan na morju je bil nekaj posebnega. Odločili smo se, da se s čolnom odpeljemo na nekoliko oddaljen otok, otok Sali. Nekje na pol poti nam je zmanjkalo bencina. Seveda smo imeli zraven tudi rezervo, zato smo se lahko varno pripeljali do bližnje bencinske črpalke. Na tem otoku imajo celo poletje okrog 45 stopinj. Bilo je tako vroče, da so podnevi bile celo gostilne zaprte. Na tem otoku smo preživeli čudovit in predvsem vroč dan. Zvečer smo se vrnili v kamp in počasi začeli pakirati. Zjutraj smo se poslovili od vseh prijateljev in se odpeljali domov. Moje zabavne, vroče in razburljive počitnice na morju so bile tako končane. Taja Štumberger, 6. a 23 OKTOBER 2017 Moje počitnice Moje počitnice so se pričele pri babici in dedku v Podlehniku. Tam imamo tudi psa, po imenu Don. Babici sem pomagala kuhati in delati na vrtu. Z dedkom pa sva skrbela za vinograd in žagala drva. Po tednu počitnic je prišel čas za odhod. Doma me je že čakala sestrična Emma, s katero preživiva večino počitniških dni. Bil je že mesec julij. Napočil je dan, ko smo se z družino odpravili na morje. Letos smo se odpravili na otok Pelješac. Bivali smo v manjšem naselju, kjer je manjši zaliv s tremi kamnitimi in eno peščeno plažo. Tam smo imeli tudi prijatelje iz Slovenije. Z otroki, ki so malo starejši od mene, smo se veliko igrali v morju. Prijatelji imajo tudi čoln, s katerim smo se odpravili na sosednji otok Korčulo, zelo lepo staro mesto z veliko restavracijami in gostilnami. V kavarnici smo skupaj popili kakav in pojedli francoski rogljiček. Naš dopust se je iztekal in prišel je dan odhoda. Srečno smo se pripeljali do- mov. Naslednji dan je imela sošolka Zala rojstni dan. Bili smo pri njej doma in se odlično zabavali. Kmalu za tem smo po pošti dobili pakete z našimi delovnimi zvezki. Naslednji dan smo se z mamo in bratom odpravili na Ptuj, da smo kupili še preostale potrebščine. Ko je bilo že vse ovito in pripravljeno, smo zaužili še zadnje počitniške dni. Avgusta je imela moja sošolka Taja rojstni dan. Pri njej smo se veliko kopali in igrali v bazenu. Zadnja dva tedna sem preživela pri babici in dedku v Cirkulanah, ki imata manjšo kmetijo. Pomagala sem jima pri živalih in kmetijskih opravilih. Napočil je zadnji avgust. Vsi smo se že veselili prvega šolskega dne in seveda začetka novega šolskega leta. Počitnice so res prehitro minile. Moram pa priznati, da sem že pogrešala svoje prijatelje, sošolce in šolo. Pred nami je nova izkušnja ter veliko novih, zanimivih izzivov. Julija Maučič, 6. a Postali so pomembni člani šolske skupnosti V četrtek, 5. oktobra, je bil za učence 1. razreda pomemben dan. Tega dne so vsi učenci šole v svoje vrste sprejeli 16 prvošolcev. Pripravili so jim posebno slovesnost, kjer so jim pripravili zanimiv kulturni program. Nastopili so vsi učenci od 2. do 5. razreda. Predstavili so se s pesmijo in plesom. Tudi prvošolci so v kulturnem programu pokazali, kaj vse so se naučili v dobrem mesecu, odkar obiskujejo šolo. Slovesno so obljubili, da bodo s svojim marljivim delom in učenjem dokazali, da bodo dobri člani šolske skupnosti. Ob tej slovesnosti so dobili tudi velike prijatelje, ki bodo vse šolsko leto skrbeli za njih in jim pomagali pri lažjem vključevanju v delo in življenje šole. Skupaj so tudi zaplesali in zapeli. Po slovesnosti so jim devetošolci pripravili družabno srečanje, kjer so se z njimi poigrali in jim dan polepšali z veliko, sladko torto. Učenci 2. in 3. razreda pa so jih pogostili s slastnimi sadnimi nabodali in kuhanimi kostanji. Za prvošolce je ta nepozaben dan kar prehitro minil. Učiteljici Marinka in Silva Letošnjih šestnajst prvošolcev na OŠ Cirkulane-Zavrč s potrdilom, da so sprejeti v šolsko skupnost. 24 Prijetno druženje, na katerem ni manjkala torta. Foto: Arhiv OŠ Lep spomin je ostal tudi na dan, ko smo prvič prestopili šolski prag. Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 Nagradna ekskurzija za naj učence Še preden se je novo šolsko leto začelo, smo na nagradno ekskurzijo peljali naj učence, naj razred, naj športnike in tiste učence, ki so dosegli izjemne dosežke pri nacionalnem preverjanju znanja v preteklem šolskem letu. Na nagradni ekskurziji z naj učenci je bilo prijetno. Tako smo se zjutraj, 29. avgusta, odpravili proti Vačam pri Litiji. Pri starem vodnjaku nas je pričakala čisto prava vaška klepetulja, ki nam je povedala nekaj zanimivosti o življenju na Vačah nekoč in danes. V bližnji cerkvi Sv. Andreja smo si ogledali božji grob, narejen iz čudovitega vitraža. Na sprehodu skozi vas nas je presenetil palček, ki nam je na zabaven in pravljičen način povedal veliko zanimivega o sušilnici lanu. Občudovali smo tudi povečano poustvaritev znane situle iz Vač in na fosilni morski obali prave fosilne ostanke s tega področja. Pot smo nadaljevali v GEOSS. V samem srcu Slovenije smo ob Zdravljici začutili pravi pomen narodnosti. Za konec smo izkoristili nagrado, ki smo si jo prislužili kot Naj simbioza šola 2017. Podali smo se v Pustolovski park GEOSS, kjer smo uživali na plezalnih vrveh. Učenci smo se domov vrnili z ugotovitvijo, da je vsak trud na koncu poplačan. Telopea Matjašič Foto: Arhiv OŠ Tehniški dan – srednjeveške delavnice Učenci od 1. do 9. razreda so se na tehniški dan preselili daleč nazaj v srednji vek. Izvajalci srednjeveških delavnic so bili člani kulturnega društva Baron, ki so učencem skušali približati srednjeveško življenje. Učence je pozdravil baron in jim postavil stroga srednjeveška pravila. Društvo Baron je predstavilo več delavnic. Vsak razred je obiskal vse delavnice. Učenci so spoznali srednjeveško orožje, opremo in viteško bojevanje. Z nekaterim orožjem so se lahko tudi rokovali pod budnim očesom viteza. Perica je učencem predstavila pranje perila in izdelavo mila na srednjeveški način, v katerem so se tudi preizkusili. Učenci so ugotovili, da je pranje v srednjem veku bilo naporno in je zahtevalo precej časa v primerjavi z današnjim časom, ko pranje oblačil namesto človeških rok opravi pralni stroj. Med delavnicami pa ni manjkal niti kovač, ki je učencem opisal, kako težko je kovaško delo. Svoje ročne spretnosti so preizkusili pri lončarju, kjer so se preizkusili v oblikovanju gline. Učenci so prišli do spoznanja, da je delo lončarja zahtevno in da je vanj potrebno vložiti veliko truda in vaje, da ustvariš končni izdelek. Na delavnici lokostrelstva so preizkusili svoje ostro oko in streljali z lokom. Na delavnici tiskarstva je bila predstavljena oprema in način tiskanja v srednjem veku. Tiskar je poudaril pomen Primoža Trubarja in slovenskega jezika, saj bo le-ta v prihodnosti povezoval Slovence. Na delavnici lepopisja je grajska dama vsakemu učencu zapisala njegovo ime na papir, ki si ga je odnesel domov za spomin. Za veselje in smeh gospode v srednjem veku kot tudi učencev je poskrbel dvorni norček, ki je otroke Medij občine Cirkulane zabaval z igrami in pripovedovanjem šal. Preizkusili so se v ročni izdelavi papirja. Na tehniškem dnevu pa smo tudi plesali. Vsak razred se je naučil en srednjeveški ples, ob katerem smo zelo uživali. Za rast bujne domišljije pa je poskrbel pripovedovalec pravljic, ki jim je predstavil pravljico na izredno doživet način. Učenci so ob koncu tehniškega dne bili polni novega znanja in doživetij, saj se preko le-teh naučijo več kot pa le z branjem učnega gradiva. Nina Nemec 25 OKTOBER 2017 Akcija Ulice otrokom V torek, 3. oktobra, smo izvedli akcijo Ulice otrokom. Akcijo smo izvedli v Tednu otroka z namenom, da se prisluhne našim najmlajšim in se upoštevajo njihove želje in potrebe. Za eno šolsko uro smo zaprli cesto ob vrtcu v Cirkulanah za ves promet. Spremenili smo jo v igrišče. Otroci so risali na temo promet in se igrali. Akcije so se udeležili učenci od 1. do 5. razreda z razredničarkami ter otroci vrtca z vzgojiteljicami. Pridružila sta se nam tudi policist g. Robert Ovčar in ravnateljica ga. Suzana Petek. Namen akcije je bil opozoriti odrasle na pomanjkanje igralnih površin za otroke. Zahvaljujemo se Občini Cirkulane in Policijski postaji Gorišnica za pomoč pri uspešni izvedbi akcije. Pa varno pot! TRETJEŠOLCI O AKCIJI Ta akcija mi je zelo všeč, ker odraslim pove, da otrokom primanjkuje igrišč, kjer bi se igrali. Lucija S sestrico, ki je v vrtcu, sva skupaj narisala hišo, avto in rožo. Naučil sem se, da otroci v mestu nimajo dovolj prostora za igro. Teo Na cesti sem narisal osebni avtomobil, v njem se rad vozim s svojo družino. Žiga Ta dan mi je bil zelo zanimiv, bili smo na cesti. Vemo pa, da cesta ni igrišče. Patrik Narisala sem stop znak in semafor. Ana Marija Bilo je čudovito. Risal sem promet in si ogledoval narisane znake. Srečal sem se s prijatelji iz vrtca. Vito Z Marselom sva narisala ladjo. Poslušala sva policijsko sireno. Matic Z bratcem iz vrtca sva narisala traktor. Cesta je bila polna lepih risb. Nikita Obiskal nas je policist. Pripeljal se je s policijskim avtomobilom. Emanuel Bilo mi je zabavno, ko je policist vklopil sireno. Vesel sem, da imam veliko prostora za igro. Tibor Danes sem na cesto narisala prometni znak, semafor in avtomobil. Maja Narisal sem trajekt. Trajekt spada k vodnemu prometu. Marsel Pogovarjal sem se s policistom in tudi z otroki iz vrtca. Aleksander Vsem otrokom želim, da jim zgradijo veliko igrišč. Alex Vesela sem, da sem se lahko igrala s sestrično Lano. Sara Dan je bil zelo zanimiv. Cesto smo spremenili v igrišče. Lana Učenci 3. a z učiteljico Dragico Kolednik 26 Nika Hozjan, 2. a Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 V TEDNU OTROKA Učenci 4. a razreda so izrazili posebne želje. Jure Bezjak: Želim si, da bi imel več časa za igranje harmonike in da bi bil dober motorist. Katja Bukšek: Želim si, da bi bila moja družina vesela in da bi se imeli lepo, da se mami ne bi več kregala name. Lea Mendaš Kokol: Želim si, da bi dobivala dobre ocene, da bi šla v kino in da bi bila dobra plesalka. Rene Brlek: Želim si, da bi vsi otroci imeli dobre ocene in da bi bili vsi veseli. Taj Šegula: Nimam posebnih želja. Nina P  rašnički: Želim si, da bi bili vsi srečni in veseli. Rubi Kolednik: Želim si, da bi vsi otroci lahko hodili v šolo in bili veseli. Lena Golavšek: Želim si več prostega časa, manj naloge, več plesnih vaj in veliko prijateljev. Rok Šegula: Želim si helikopter. Tadej Kolednik: Želim si, da bi ta teden bil vesel in se ne bi jezil. Da bi jaz in vsi otroci na svetu imeli dobre ocene. Jan Lesjak: Želim si postati najboljši motorist na svetu. Iris P  etrovič: Želim si, da bi gimnastika trajala več ur, da bi se jo še bolje naučila. Staša Fridl: Želim si, da bi bila en dan glavna v družini. Da bi bile plesne vaje 2 uri in to 3-krat na teden. Erik K  ranjc: Želim si, da bi bilo v šoli več športa in likovne. Anže Feguš: Želim si dobrih ocen, več časa za nogomet in da bi se učenci med seboj razumeli in postali naj razred. Lana Brlek: Želim si, da bi se vsi imeli lepo, da bi se spoštovali in se zabavali. Špela Ilec: Želim si več prijateljev in da bi imela vsak dan plesne vaje. Aljaš Plošinjak: Želim si več ur športa. Rebeka Emeršič: Želim si, da bi imela veliko prijateljev in da bi bila dobra plesalka. KOŠARKAR NAJ BO (kulturni dan, ogled filma v Mestnem kinu Ptuj) Zjutraj smo prišli v šolo kot običajno. Nato smo se odpravili v telovadnico, kjer je imela gospa ravnateljica govor o tednu otroka. Po govoru smo odšli na malico, nato pa sta nas že čakala avtobus in kombi. Učenci 4. in 5. razredov smo se odpeljali proti Ptuju. Med potjo sva s prijateljico kramljali o, za naju, zelo pomembnih stvareh! Pred ogledom filma smo se še malo poigrali in pomalicali. Potem smo odšli v dvorano. Film Košarkar naj bo je bil zelo zanimiv in zabaven. Glavna oseba je bil fant Ranta, ki je bil zelo neroden in imel je slabe ocene. Mama bi zanj naredila vse. Bil je zaljubljen v Metko. Metka mu je pomagala pri učenju. Ko si je popravil ocene, je lahko začel trenirati in postal je pravi košarkar. Po filmu smo se sprehodili po Ptuju, nato pa se vrnili v šolo. Želimo si še več takšnih kulturnih dni. Lena Golavšek, 4. a SEM STAŠA (opis osebe) Ime mi je Staša. Pišem se Fridl in živim v Cirkulanah. Imam dolge rjave lase, velike trepalnice in modrozelene oči. Na obrazu imam pege. Stara sem 9 let in obiskujem 4. a razred Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. V razredu nas je 20, z učiteljico Majo 21. Rada imam angleščino in likovno umetnost. Moja hobija sta rolanje in kolesarjenje. Imam tri muce in dva psa. Rada se smejim ter se igram z živalmi. Staša Fridl, 4. a POČITNICE Lani sem bil na morju v kraju Filip Jakov na Hrvaškem. Na morju smo se imeli res lepo. Z družino smo se igrali, skakali v vodo, se »tunkali« in se zabavali. Popoldan smo se kopali ter igrali nogomet. Vsak večer pa smo igrali igro s kartami, ki se ji reče šnops. Zadnji dan smo v morje metali žabice, moj rekord je bil 5 odbitkov. Te počitnice so bile zelo zabavne. Vesel sem bil, da sem se lahko igral različne igre. Tadej Kolednik, 4. a Alina Krajnc, 2. a Medij občine Cirkulane 27 OKTOBER 2017 Moje dobro delo … (razmišljanja petošolcev) Rad pomagam pri košnji trave z vrtno kosilnico okoli naše hiše. Tadej Peka pice V četrtek smo pri pouku naravoslovja pekli pice. Tega smo se zelo razveselili. Najprej smo si temeljito umili roke, zavezali predpasnike in deklice lase. Delo se je pričelo. Skuhal sem kosilo in po kosilu še kavico za starše. Žan Babici sem pomagal zložiti drva. Zatem pa sem šel po gobe. Lars Sošolcu sem pomagal pri nalogi. Nekomu sem dal tudi denar. Žiga Pomagal sem atiju popraviti kosilnico. Tim Babici sem pomagala vstati iz postelje in se sprehodila z njo. Mateja Mamici sem pomagala opleti vrt. Ana G. V trgovskem centru sem pomagala vstati starejši gospe, ki je padla po stopnicah. Maja Mami sem pomagala pospraviti hišo. Ana Z. Deklici sem podarila nahrbtnik. Clara Veliko pomagam. Pospravim in pomijem posodo, pripravim krožnike in pribor ter hodim po gobe in kostanje. Amadej Namesto sestre sem pospravil posodo, da je ona lahko šla na delo. Andraž Mami sem pomagal pospraviti omaro. Tilen Babici sem na morju šel po sestavine za kosilo v trgovino. Anže Sosedi sem pomagala pri delu na vrtu. Erika Fantek me je na morju prosil za sendvič in sem mu ga dal. Lan Pri likovni umetnosti sem sošolki pomagala pospraviti mizo. Teja Ko moje mamice ni bilo doma, sem atiju pomagala pospravljati in pomivati posodo. Viti sem pomagala umivati zobe ter Maticu pri nalogi. Ela Na Ptuju sem srečala starejšo gospo in sem ji nesla vrečke do avtobusne postaje. Ajda Lea Naravoslovni dan V četrtek, 5. oktobra, smo imeli naravoslovni dan. Prinesli smo različno sadje: grozdje, hruške, jabolka, banane, mango, ananas, kivi, granatna jabolka, pomaranče. Sadje smo oprali in narezali. Naredili smo sadna nabodala. Na koncu smo sadje pojedli. Ines Zamuda, 2. a 28 Najprej nam je učiteljica na mizi pripravila sestavine. O njih smo se malo pogovorili in sklenili, da si bomo izdelali zdravo pico, ki vključuje tudi zelenjavo. Vsak od nas je dobil v skledo moko, malo kvasa, olja in tople vode. Pričeli smo z gnetenjem. Pri tem nam je pomagala tudi učiteljica, saj nekaterim testo ni šlo z rok. Testo smo zatem pokrili s krpo in ga dali vzhajati. Šli smo na malico. Ko smo se vrnili v razred, je vsak razvaljal svoje testo in ga položil na peki papir. Na testo smo pomazali paradižnikovo mezgo z origanom. Nato pa si je vsak sam dodajal sestavine po želji: puranjo šunko, sir, koruzo, papriko ali sveže šampinjone. Pice smo odložili na pekače in jih odnesli v kuhinjo. Kuharice so jih dale peč. Ko so se spekle, je dišala cela šola. Nekateri so si jih privoščili že v šoli, drugi pa smo jih odnesli domov in jih razdelili še med domače. Ta dan bo nam ostal v lepem spominu. Ela Obran in Ajda Lea Praprotnik Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 26. september – evropski dan jezikov Že od leta 2001 je 26. september evropski dan jezikov. V Evropi je približno 225 avtohtonih jezikov, kar je približno 3 % vseh jezikov na svetu. Max pa nam je zapel pesmico in se predstavil v nemškem jeziku. Razen tega, da so učenci spoznali kar nekaj novih besed, so se v 1. triadi tudi naučili pesem Hello to all children of the world (https://www.youtube.com/watch?v=2nYjGy_ZUG8). Učenci višjih razredov so spoznavali uporabne fraze v drugih jezikih (Kako si?, Koliko stane …?, Hvala., itd.). Obenem so spoznavali podobnosti in razlike v različnih jezikih. Otroci radi spoznavajo nove reči in spoznavanje novih jezikov, druženje z vrstniki od drugod pa njihovo otroštvo izboljša in izpopolni! Učiteljice tujih jezikov: Vesna Koren, Marjana Protner, Terezija Štumberger Foto: Marjana Protner Kakor vsako leto, smo se tudi letos na naši šoli odločili, da bomo obeležili ta dan. Ponovno smo se vključili v mednarodni projekt eTwinning: Let`s celebrate the European day of languages. Vrstnikom po Evropi smo se predstavili s pesmicami v slovenskem jeziku ter si izmenjali razglednice, ki smo jih naredili sami. Letos imamo na šoli tudi učence, ki so se priselili od drugod. Tako so nam Ajla, Jusuf, Sabahudin, Rukija in Maid predstavili izštevanko in nekaj besed v svojem, bosanskem jeziku, Mala Groharjeva likovna kolonija V petek smo se štiri učenke (Mija, Meta, Nina in Patricija) z našo mentorico Karlo Domjan odpravile na Malo Groharjevo likovno kolonijo v Škofjo Loko. Najprej smo si ogledale staro mestno jedro in si izbrale motiv. Nina, Patricija in jaz smo slikale s tempera barvami. Nina in Patricija v zelenih odtenkih, jaz pa v oranžnih odtenkih. Mija pa se je odločila za risarsko tehniko in je risala s črnimi flomastri. Glavni del slik in risbe smo naslikale in narisale do kosila. V Škofji Loki je bila tudi ilustratorka Maja Šubic, ki nam je predstavila, kako poteka njeno delo (delo ilustratorja). Po kosilu smo naše likovne izdelke dokončale tako, da smo na njih dodale še majhne podrobnosti. Naše izdelke smo odnesle v Sokolski dom. Tam je že bila velika stena, polepljena z izdelki drugih učencev. Na drugih stenah pa so bila okvirjena lanskoletna zmagovalna dela. Po dolgem dnevu ustvarjanja smo se polne prijetnih vtisov odpravile domov. Meta, Mija, Nina in Patricija Medij občine Cirkulane Foto: Vesna Koren Dokler nisi prišel ti Sama sem bila v temi in se smilila sama sebi. Dokler nisi prišel ti in mi pokazal, da se lahko naprej živi. Pokazal si mi nov svet, z barvami in toplino objet. S srečo v srcu, z nasmehom na obrazu, si videl ta nori svet. Daša Dizdarevič, 7. a 29 OKTOBER 2017 Igrajmo se zunaj V mesecu septembru 2017 je na asfaltnih površinah pred šolo v Cirkulanah potekala prava delovna akcija. Učitelji prostovoljci so v roke prijeli valjčke in čopiče in začeli zarisovati talna igrišča za igro otrok na prostem. Ideja je zorela že nekaj let, letos pa je ob skrbnem načrtovanju in ob pomoči sponzorjev, ki so priskrbeli barvo, tudi zaživela. Namen akcije je spodbujati in omogočiti igro otrok na prostem. Igrišča bodo lahko uporabljali otroci med rekreativnimi odmori, v podaljšanem bivanju ter popoldan v prostem času. K igri bodo povabljeni tudi starši in stari starši, ki take igre iz svojega otroštva zelo dobro poznajo. Podobna akcija bo v mesecu oktobru sledila še ob završki šoli. Skupaj bo zarisanih 24 igrišč za igre, kot so: ristanc, zrcalo, pismo, biba, mlin, človek, ne jezi se, tri v vrsto, twister … Ideja je naletela na veliko odobravanje v javnosti in številne šole po Sloveniji so se že obrnile na nas za pomoč pri izvedbi podobnih akcij tudi pri njih. Hvala podjetju BTO Zelenik za donacijo in vsem učiteljem za dobro voljo. Vabljeni vsi k igranju! Športni pedagogi OŠ Cirkulane-Zavrč Otroci tečejo Pester teden otroka smo na OŠ Cirkulane-Zavrč zaključili s sodelovanjem v množični akciji "Otroci tečejo", v okviru katere je po vsej Sloveniji teklo več kot 15.000 otrok. Namen akcije je spodbuditi otroke k prvim atletskim korakom in zdravemu načinu življenja. Skupaj je v Cirkulanah in Zavrču tega dne teklo preko 300 otrok iz vrtca in vseh razredov, od 1. do 9., ki so pokazali, da izjemno radi tečejo. Seveda so z njimi tekli tudi učitelji. Deževno vreme nas je sicer pregnalo v telovadnico, a to ni pokvarilo odličnega vzdušja ob promocijskem teku, ki so ga popestrili najboljši športniki šole s kratkim programom in pozitivnimi napotki, ki so jih dali mlajšim: ̶ Vsi, ki tečemo, smo mladi, ne glede na starost. ̶ Tečemo, ker smo zdravi, in zdravi smo, ker tečemo. ̶ Ni važno biti prvi, ampak pokazati srce. ̶ Ne sprašuj me, zakaj tečem. Vprašaj se, zakaj ne tečeš ti. 30 ̶ Če ti je težko teči, teči še več. ̶ Gibaj se pogosto. Gibaj se veliko. Nikoli ne izgubi svojega veselja do gibanja. ̶ E n tek lahko spremeni tvoj dan. Več tekov lahko spremeni tvoje življenje. ̶ Teci, ko lahko, hodi, če je treba, plazi se, če ne gre drugače. Samo nikoli ne obupaj. Vsi udeleženci so s ponosom prejeli priznanja za sodelovanje. Najbolj smo veseli, da z nami sodeluje tudi vrtec, kar kaže na to, da je skrb za zdrav življenjski slog ena od njihovih prioritetnih nalog. Športni pedagogi OŠ Cirkulane-Zavrč Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 Naj športnik šole 2017 OŠ Cirkulane-Zavrč Minulo šolsko leto je bilo z vidika športnih uspehov naše šole vsekakor eno najuspešnejših doslej. OŠ Cirkulane-Zavrč se je v zadnjih letih uveljavila na našem območju kot ena najbolj športnih šol. Uspešni smo bili tako med posameznimi športi kot med ekipnimi in osvojili veliko bero medalj. Vsako leto med učenci izvedemo točkovanje za Naj športnike šole in na zaključni prireditvi najuspešnejšim podelimo priznanja in praktične nagrade. Naj športnica šole Kaja Slapničar, ki je na medobčinskem krosu osvojila 2. mesto. Ob njej prvo in tretjeuvrščena ter športni pedagog Mitja Vidovič. Foto: Arhiv OŠ LETOS SO PRVA TRI MESTA NA IZBORU NAJ ŠPORTNIKA ŠOLE OSVOJILI 1. mesto: KAJA SLAPNIČAR (24 točk) Medobčinski kros: 2. Mesto; MT v nogometu starejše deklice: 4. Mesto; MT v odbojki starejše deklice: udeležba; Zimski atletski mnogoboj: 2. Mesto; MT v nogometu mlajše deklice: 2. Mesto; MT v rokometu starejše deklice: 3. Mesto; MT v atletiki: 1. Mesto; PT v atletiki: udeležba 2. mesto: JAKA DOMJAN Medobčinski kros: udeležba; MT v nogometu starejši dečki: udeležba; Zimski atletski mnogoboj: udeležba; MT v nogometu mlajši dečki: 3. Mesto; MT v rokometu mlajši dečki: 4. Mesto; MT v atletiki: 3. Mesto; PT v atletiki: udeležba; Treningi v klubu: 8 točk 3. mesto: NUŠA ŠTUMBERGER Medobčinski kros: 3. Mesto; MT v nogometu starejše deklice: 4. Mesto; MT v odbojki starejše deklice: udeležba; Zimski atletski mnogoboj: udeležba; MT v nogometu mlajše deklice: 2. Mesto; MT v rokometu starejše deklice: 3. Mesto; MT v atletiki: 2. Mesto; PT v atletiki: 2. Mesto; DT v atletiki: udeležba; DOSEDANJI NAJ ŠPORTNIKI ŠOLE 2009 Doroteja Domjan, 2010 Doroteja Domjan, 2011 Doroteja Domjan, 2012 Viktorija Zadravec, 2013 Viktorija Zadravec, 2014 Viktorija Zadravec, 2015 Viktorija Zadravec, 2016 Tina Žnidarič, 2017 Kaja Slapničar Športni pedagogi OŠ Cirkulane-Zavrč Zlatkov pokal Tudi letos se je OŠ Cirkulane-Zavrč, starejši dečki, udeležila Zlatkovega pokala v Leskovcu. Zasedba je bila mednarodna, saj so sodelovale tudi ekipe s Hrvaške. Letos so se turnirja udeležile ekipe: OŠ Podlehnik, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Žetale, OŠ Lepoglava, OŠ Cvetlin-Višnjica, OŠ Videm, podružnica Leskovec. Naši nogometaši so prikazali zelo dobro igro, saj so v predtekmovanju premagali ekipi: OŠ Cvetlin-Višnjica in OŠ Žetale. V finalu so naši učenci po dobri in borbeni igri izgubili proti domačinom OŠ Videm-Leskovec. Ob igrišču je vladalo odlično vzdušje. Namen turnirja je predvsem druženje in spoznavanje novih prijateljev. Čestitke naši ekipi za dobro in borbeno igro. Športna pedagoga Medij občine Cirkulane 31 OKTOBER 2017 Deset let folklorne skupine KD Cirkulane Jesen je tukaj. Polna najlepših barv in svetlobe. Za nas pa toliko bolj čudovita in pisana, ker nam zraven številnih lepih spominov prinaša okrogel jubilej – deset let delovanja folklore v Cirkulanah. Folklora je v Cirkulanah, skozi svoje celotno delovanje, prešla preko različnih faz. Faz navdušenja in učenja prvih korakov, v obdobje, ko je bilo potrebno kar pogosto obleči nošo in zaplesati, in vse do te jeseni, ko lahko obeležimo svoj prvi okrogli jubilej. Na ta poseben dan se pripravljamo že od začetka poletja. Za nami je veliko vaj in nekaj nastopov, med katerimi bi posebej radi izpostavili nastop v sosednji Hrvaški v Sračincu. Bilo je posebej lepo, morda tudi zato, ker še letos žal nismo gostovali nikjer v tujini, tako kot nam je to bilo v navadi vsa pretekla leta. Ob tej priložnosti lepo vabljeni konec novembra na naš tradicionalni koncert, kjer vam bomo predstavili plesne nitke desetih let folklornega ustvarjanja. Pridite, da skupaj zaplešemo, zapojemo in zavriskamo našim plesnim spominom. Nina Gabrovec Foto: Arhiv občine Utrinek z nastopa v občini Sračinec na Hrvaškem. II. ohridski festival, tokrat tudi s haloškim pridihom Na Ohridu, makedonskem turističnem biseru, se je letos v času od 24. do 27. junija, v okviru festivala Mednarodni dnevi kulture na Ohridu, odvijal že drugi festival pod naslovom „Slovenija na Ohridu 2017“. Tokrat se je na festivalu zbralo 15 skupin iz Slovenije z okoli 450 nastopajočimi. Ti so se predstavili z resno in ljudsko glasbo, slovensko folkloro in sodobnim plesom, pihalnimi orkestri, mažoretkami ..., pa tudi s slovenskimi kulinaričnimi dobrotami. Pod okriljem Kluba Halonga iz Cirkulan so se zbrali in predstavili profesionalni in amaterski izvajalci klasične in slovenske ljudske glasbe, ki so predstavljali Instrumentalno vokalno skupino Halonga, ki jo je sestavljalo 39 udeležencev: Mandolinska skupina Amos s Ptuja, koncertni ansambel Sorarmonica iz Ljubljane – vodilni slovenski sestav ustnih harmonik, ljudski godci KD Videm, godalni duo Mateja in Katarina iz Cirkulan in glasbena skupina Halonga Potepuhi iz Cirkulan. Že prvi dan je organizator na obali ohridskega jezera pripravil sprejem in srečanje naših skupin, ki se je ob dobri glasbi in prijetnem vzdušju zavlekel pozno v noč. Ob tej priložnosti smo predstavili naše občine Cirkulane, Videm in Zavrč ter izmenjali priložnostna darila. Uradna in svečana otvoritev festivala "Slovenija na Ohridu 2017" je bila v soboto, 24. junija, na poletni sceni Dolni Saraj – Ohrid, na predvečer 32 slovenskega dneva državnosti. Otvoritve se je poleg vidnih predstavnikov Republike Makedonije in mesta Ohrid udeležil tudi slovenski veleposlanik v Makedoniji prof. dr. Milan Jazbec. Po slovenski himni, ki jo je na ustni harmoniki izvedel ansambel Sorarmonica, so nastopile godbe na pihala, mažoretke in druge skupine, svečano predpraznično vzdušje pa je zaključil legendarni Zoran Predin z Lačnim Franzom in veličastnim ognjemetom. V naslednjih dneh so se vsi naši godci predstavili z ulični- Naši člani med publiko. Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 mi nastopi in v skupni povorki po ulicah in trgih Ohrida, na turistični ladji, nato pa z nastopom s svojim programom na ploščadi v centru mesta. Na povabilo glavnega ambasadorja folklore med Makedonijo in Slovenijo Zorana Simjanoskega z Ohrida smo izvedli tudi dopolnilni program predstavitve Slovenije in Haloz, in sicer v hotelu Tino Ohrid, kjer so se uspešno predstavili mandolinska skupina Amos iz Ptuja in godalni Duo Mateja&Katarina. Koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica pa se je s svojim programom predstavil tudi v cerkvi Cirila in Metoda v osrednjem Ohridu. Po končanem festivalu so udeleženci prejeli mednarodne certifikate o nastopu. Pot na Ohrid je bila sicer dolga in naporna, vendar smo jo z lahkoto „pretrpeli“, zlasti potem ko so se nam v Novem mestu pridružile „Kettice“, pretežno ženska pevska skupina, ki je na avtobus prinesla iskreno sproščenost, profesionalno strpnost, vedrino, dobro voljo in pristno družabnost, predvsem pa lepe slovenske pesmice, ki so jih z ljubkim nasmehom prijazno delile z nami in nam popestrile 20-urno, več kot tisoč kilometrov dolgo pot v Makedonijo in nazaj. Mesti Ohrid in Ptuj sta pobrateni, kar pomeni, da je njuno sodelovanje, zlasti na kulturnem področju, še posebej tesno in prijateljsko. Prav zato smo bili presenečeni in zadovoljni, ko je v soboto, 24. junija, na ulici k nam pristopil in nas v brezhibni slovenščini nagovoril gospod, za katerega se je izkazalo, da je stari in iskren prijatelj Slovenije in dolgoletni predsednik Društva slovensko makedonskega prijateljstva, dr. Miše Ljupće. Sleherni dan našega bivanja je minil v prijetnem vzdušju. Turisti iz mnogih držav sveta so se ustavljali ob igranju in petju naših skupin na ohridskih ulicah in trgih, se z nami fotografirali in snemali naše nastope. Domačini so nas ustavljali na ulicah in se odkrito veselili, ko so slišali slovenske pesmi in naš jezik. V prostih dneh smo si ogledali še stari del Ohrida s Samuelovo trdnjavo nad mestom, cerkev Sv. Klementa in Pantelejmona in nekaj največjih znamenitosti ohridskega jezera, kot sta samostan Sv. Nauma in kolišče – muzej na vodi v „Bay of bones“ (Zaliv kosti). Organizatorjem, sponzorjem in donatorjem in vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je bilo naše potovanje in zastopanje domovine v tujini za nas finančno zmernejše in prijaznejše, se iskreno zahvaljujemo. Besedilo in foto: Stanislav Kostanjevec Poromali smo na vzhod Slovenije Farani od svete Barbare že leta negujemo tradicijo vsakoletnih župnijskih romanj in letošnje leto ni bila nobena izjema. Tokrat smo se odločili raziskati lepote na vzhodu Slovenije, ki so večini, kljub bližini, bolj ali manj neznane. V želji, da bi se lahko romanja udeležilo čim več faranov, smo ga sklenili organizirati prvo soboto v juliju in vse od izbire termina smo goreče molili za lepo vreme. Kot kaže celo preveč. Dež nas sicer ni pral, a je bila vročina ravno tako, če ne še bolj moteča in je marsikomu pokvarila dan. Za razliko od preteklih let, ko smo obiskovali bolj oddaljene cilje, smo tokrat na pot krenili relativno pozno, zato tudi ne preseneča, da ni bilo potrebno čakati na zamudnike in smo točno po načrtu ob pol devetih krenili na pot. Najprej smo se ustavili v Turnišču, kjer smo v cerkvi Marije Vnebovzete opravili romarsko mašo. Po njej nam je neMedij občine Cirkulane kaj besed o svetišču povedal tamkajšnji župnik minorit pater Toni Brinjevec, ki je župnijo prevzel pred dvema letoma. Med drugim smo izvedeli, da letos mineva 750 let od prve pisne omembe svetišča. Sedanja cerkev je stara102 leti in je bila kot prva v Sloveniji zgrajena v železobetonski tehniki, pri njeni gradnji pa so skušali posnemati romanske bazilike. Vanjo so prenesli baročne oltarje iz stare cerkve, v središču glavnega oltarja je milostni kip Matere Božje v naravni velikosti, ki se preoblači glede na liturgični čas. V stranskih oltarjih sta kipa sv. Donata (priprošnjika za dobro letino in vreme) ter kip žalostne Matere Božje. Ob njej pa smo lahko videli še kip sv. Barbare. Iz opreme v cerkvi je razvidno, da na tem področju še delujejo cehi (krojaški, čevljarski, kovaški), cerkev pa je znana tudi po tem, da sta se v njej spravili dve na smrt sprti družini. V stari cerkvi, ki lepo ohranjena stoji Glavni oltar v cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču. 33 OKTOBER 2017 Spomenik prvemu župniku v Odrancih. Foto: Olga Emeršič tik ob župnijski cerkvi, smo občudovali številne freske, med drugim najstarejšo upodobitev Marije zavetnice s plaščem. Da bi preizkusili akustiko prostora smo pred odhodom skupaj s patrom Tonetom zapeli nekaj Marijih pesmi. Potem ko smo se v eni od bližnjih gostiln okrepčali z okusnim kosilom, smo pot nadaljevali proti našemu naslednjemu cilju – cerkvi Jezusovega vnebohoda v Bogojini. Tukaj nas je sprejela prijetna senca drevoreda in lahen vetrič, ki je v poletni pripeki še kako prijal. Ker župnika ni bilo doma, nam je nekaj besed o cerkvi povedal kar naš gospod župnik. Avtor cerkve je arhitekt Jože Plečnik, ki je izdelal tudi oltarje. Za razliko od lesenega glavnega oltarja je stanski oltar sv. Jožefa narejen iz kamna. Da bi pritegnili pozornost, so stolp gradili v krogih. Za večino romarjev je bil nov podatek, da iz te župnije izhaja upokojeni pomožni škof Smej in nam dobro znana duhovnika brata Pucko. Ob zaključku ogleda smo zapeli še nekaj Marijinih pesmi in krenili dalje. Naša zadnja postaja je bila cerkev Sv. Trojice v Odrancih. V odsotnosti domačega župnika nam je zgodovino cerkve in župnije predstavila tamkajšnja katehistinja. Samostojna duhovnija na tem ozemlju je bila ustanovljena leta 1944. 1. novembra dve leti kasneje pa je kot prvi župnik v službo nastopil Lojze Kozar. Farani so želeli čim prej postaviti novo cerkev, a so na gradbeno dovoljenje čakali kar 20 let. Večino del pri izgradnji so ročno opravili kar odranski farani sami. Leta 1966 je v nesreči pri gradnji kupole umrlo 8 delavcev. Žrtve so upodobljene na freski pod korom ob vstalem Jezusu Kristusu. Sicer pa cerkev krasi kar 220 m2 Kregarjevih fresk. Leta 1977 posvečeno cerkev je zasnoval Janez Valentinčič, sicer Plečnikov učenec. Prvotno je bila cerkev brez zvonika, ob koncu minulega stoletja pa so se farani na referendumu odločili za njegovo izgradnjo. Z namenom zbiranja sredstev zanj so izdali poseben kovanec, tako imenovani odranski pejnez. Preden smo se poslovili iz župnije, ki jo zaradi omenjenih dogodkov imenujejo tudi župnija neuničljivega upanja, smo opravili še večernice. Nato pa skupaj s soncem, kot je dejal naš gospod župnik, krenili proti domu, seveda brez obveznih postankov ni šlo. Ko smo se romarji prijetno utrujeni vrnili domov, so bili naši kraji še vedno obsijani s soncem, čeprav so se na obronkih že kazali prvi obrisi večerne zarje. Za nami je torej še eno romanje, ki si ga bodo eni zapomnili po neznosni vročini in njej povezanih težavah, drugi po prvi vožnji v nadstropnem avtobusu, tretji ... Vsi pa nestrpno čakamo prihodnje leto in novo romanje. Mateja Muršec Napovedi čebelarjev so se uresničile Pomlad, ki je v naših krajih najpomembnejši čas za čebeljo pašo, nam je zagodla z mrazom, ki je prizadel cvetenje. Akacija se je obdržala v višjih predelih, v nižini se je omladila, vendar medila ni. Lipe so bile zelo zanimive, saj so nekatere vrste mraz dobro prenesle, a medenje je bilo slabo. Kostanj je v izumiranju, nahaja se še samo na južni meji s Hrvaško. Namesto da bi točili, smo začeli krmiti v začetku julija, saj je suša vzela še tisto, kar je pomembno za preživetje čebel. Čebelnjak Janeza Plohla. Čebelnjak Julijane in Alojza Fajfarja. 34 Kdor ni krmil čebel, je ostal brez določenih generacij čebel, kar vpliva na velikost družine. Predvideni dogodek »Dan odprtih vrat« smo organizirali. Bil je dokaj dobro obiskan. Prav tako smo pomagali pri organizaciji občinskega praznika. Organizirali smo tudi ekskurzijo na Koroško. Obiskali smo Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 ČD Prevalje, kjer so nas lepo sprejeli, obenem smo si ogledali cerkev v Prevaljah in HE Falo z muzejem. Mladi čebelarji pri šolskem čebelnjaku pri sv. Ani. Do konca leta nam je preostala še ena prireditev – Tradicionalni slovenski zajtrk. Obiskali bomo Osnovno šolo Cirkulane ter vrtec, med bomo podarili čebelarji, ne bomo pa izpustili obiska in srečanja z otroki s posebnimi potrebami. Naše čebelarsko društvo deluje po začrtani poti. Skupni sestanki so vsak prvi ponedeljek v mesecu. Čebele bomo zazimili. Zdravili smo jih po svojih najboljših močeh. Podpora zveze in NVI je zelo slaba, ker jim je v ospredju promocija svetovnega dneva čebel. Nam pa ne preostane drugega, kot preživeti čebelje družine, v upanju na boljšo naslednjo letino (do sedaj smo preživeli tri slabe). Letošnje leto nismo imeli večjih izpadov pri škropljenju vinogradov. Vsem občankam in občanom želimo vse lepo, naslednje leto ugodnejše vreme in dobro letino. NAJ MEDI Milan Kolednik, predsednik ČD Cirkulane Izlet DVS Haloze v Bjelovar Letos smo vinogradniki za destinacijo naše strokovne ekskurzije izbrali Bjelovar v sosednji Hrvaški. Na izlet smo se odpravili v nedeljo, 3. septembra, zgodaj zjutraj. Po dolgem času smo imeli zelo veliko povpraševanje za udeležbo na ekskurziji, saj smo avtobus napolnili do zadnjega sedeža. Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Zavrč, proti vinorodnemu območju, imenovanem Bilogora. Do naše prve izletniške točke je vožnja trajala slabe 3 ure z vmesnim okrepčilnim postankom. Ustavili smo se na vinogradništvu Coner (Vinarija Coner). Ogledali smo si lahko moderno urejene objekte z vinsko kletjo. V ponudbi imajo prenočišča, možnost različnih športnih aktivnosti, najem dvorane za sestanke, praznovanja, različne pogostitve ipd. Zunaj imajo urejen izredno lep in precej velik igralni park za najmlajše obiskovalce in veliko teraso z pripadajočo gostinsko ponudbo domačih specialitet. Na kmetiji se – poleg vinogradništva – ukvarjajo še s poljedelstvom in z živinorejo. Za nas so pripravili pogostitev s suhomesnatimi izdelki in siri. Po ogledu vinske kleti smo imeli degustacijo njihovih vin. Najbolj zastopane sorte v njihovi ponudbi so laški rizling, souvignon, chardonnay, cabernet souvignon in portugalka. Naprej smo se odpravili proti etnološkemu parku oziroma muzejski zbirki, ki se nahaja v središču Velikega Trojstva. Ogledali smo si tradicionalno staro hišo iz blata in lesa – cimpračo in vse ostale objekte, ki so jih nekoč imeli na kmetiji. Zbirka je bogato opremljena z različnimi predmeti iz preteklosti, kot so stara glasbila, narodne noše, knjige, pripomočki za domače obrti, gospodinjski pripomočki, razna orodja, fotografije in mnoge druge stvari, ki jih hranijo in jih želijo obvarovati pred pozabo. Prebivalci Velikega Trojstva so še posebej ponosni na to, da je v letih 1921–1925 v njihovi vasi živel in delal Josip Broz Tito s svojo prvo ženo Pelagijo, s katero sta imela tri otroke. Dva otroka sta hitro po rojstvu umrla in sta pokopana na Medij občine Cirkulane Na degustaciji v Bjelovaru. lokalnem pokopališču. Josip Broz Tito se je tukaj izučil za ključavničarja, delal pa je tudi v lokalnem mlinu. V vasi stoji cerkev, ki je bila zgrajena leta 1779, in smo si jo tudi ogledali. Posebnost cerkve je, da ima tri oltarje in je zelo urejena in moderno opremljena. Med drugim imajo v cerkvi tudi talno gretje. Po vodenem ogledu njihove kulturne dediščine smo se odpravili na turistično kmetijo družine Šapić – agroturizam Vinia. Na kmetiji imajo 8 ha vinogradov, vinsko klet, restavracijo, prenočišča in apartmaje, dvorano za seminarje, igralnico za otroke in hlev z desetimi konji. Njihova ponudba zajemajo sorte: renski rizling, laški rizling, modri pinot, traminec in rumeni muškat. Po okusnem, domačem kosilu smo se odpravili v vinsko klet, kjer smo si ogledali opremo kleti in opravili degustacijo vin. Po degustaciji smo se odpravili nazaj v restavracijo, kjer smo se zabavali z muzikantom. Ob zimzelenih melodijah smo tudi veselo zaplesali. V večernih urah smo prispeli domov veseli in zadovoljni, saj smo na ekskurziji videli veliko lepega, sodobno in napredno vinogradništvo in 35 OKTOBER 2017 vinarstvo ter se marsikaj novega naučili. Se že veselimo naslednje ekskurzije. Vinogradniki smo čez leto imeli še veliko drugih dejavnosti. Opravili smo košnjo okrog cerkve svete Ane, košnjo in vsa druga dela v društvenem vinogradu. V mesecu avgustu smo že tradicionalno pripravili prireditev, ko smo postavili društveni klopotec. V mesecu septembru smo najprej imeli trgatev belih sort v društvenem vinogradu, kasneje smo opravili še slovesno trgatev potomke najstarejše trte na svetu modre kavčine. Gospodar trte, župan Janez Jurgec, je bil zelo zadovoljen s količino in kvaliteto pridelka, zato je tudi poskrbel, da so vsi berači in drugi obiskovalci bili deležni malice po opravljenem delu. V prireditev smo vključili tudi razstavo in pokušnjo grozdja različnih vinskih in jedilnih sort. Posebnost letošnje trgatve pa je bil obisk visokih gostov, ki so k nam prišli iz daljnega Senegala. Da si bodo Haloze in naše običaje še posebej zapomnili, smo jih povabili, da so pomagali pri obiranju grozdja naše potomke. Ob tej priložnosti smo tudi pospravili društveni klopotec, da nam ga ne bi ponovno ukradli. Letošnjo letino smo veselo pospravili, mošt je v kleteh, sedaj pa nestrpno čakamo, kakšno vino se bo razvilo iz letošnjega letnika. Tekst in foto: Suzana Arnečič Zamuda Trgatev modre kavčine pri sveti Ani Pri sv. Ani je bila na sončno nedeljo, 24. septembra, trgatev modre kavčine – potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta. Trta je dobro obrodila, kljub letošnji pozebi in toči, je povedal skrbnik trte Zvonko Arnečič, pridelek pa je lepo dozorel in po prvih napovedih haloških vinarjev se obeta odličen letnik. Po haloških gričih se je razlegala pesem Mladih veseljakov in slišal se je glas harmonike Nejca Kralja, na tradicionalni jesenski dogodek pa sta tudi letos bila povabiljena občina Cirkulane in Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH). Pri cerkvici sv. Ane v Velikem Vrhu se je zbralo lepo število beračev in ljubiteljev vinske kapljice. Nekateri vinogradniki, ki so ponosni lastniki cepiča modre kavčine, so s seboj prinesli še najlepše grozde, ki so jih pozneje skrbno stehtali, pri sv. Ani pa so imeli priložnost potrgati letošnji pridelek potomke. Županu občine Cirkulane in gospodarju trte Janezu Jurgecu in predsedniku DVSH Ediju Hojniku je pripadla čast, da sta odrezala prve grozde modre kavčine in preverila, kako sladki so, potem pa so jima sledili tudi ostali vinogradniki, člani društva in prav posebni gostje iz Senegala. Modra kavčina pri sveti Ani je dobro obrodila, pri trgatvi pa so pomagali tudi gostje iz Senegala. Trgatev je spremljala lepa pesem Mladih veseljakov. 36 Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 Ani prinesli svoje najtežje in najlepše grozde modre kavčine. V ospredju so bili Ema Potočnik s 735 grami, Alojz Ličen z 808 grami in zmagovalca Olga in Milan Kolednik z grozdom, ki je tehtal kar 850 gramov. Po tehtanju je prišlo na vrsto še mletje grozdja, berači pa so med tem pobrali in poskusili še sladko grozdje v učnem vinogradu, kjer rastejo nekatere stare, dobre sorte. Tudi za klopotec so poskrbeli in ga letos sneli nekoliko prej kot lani, da jih ob Martinovem spet ne bi kdo presenetil in jim odtujil klopotec. Trgatev pri sv. Ani je torej uspešno zaključena, vino varno spravljeno v kleti in ob Martinovem ga bodo haloških vinarji že ponudili ljubiteljem vinske kapljice. TM Haloški vinarji so dali na ogled in pokušnjo same odlične sorte grozdja. Haloški putar Edi Hojnik. NAJTEŽJI GROZD MODRE KAVČINE PRIDELALA OLGA IN MILAN KOLEDNIK Ko so pridelek potrgali je sledilo tehtanje. Vesela novica je bila, da so letos pridelali 51 grozdov modre kavčine, ki so skupaj tehtali 27,4 kg. V primerjavi z lani, ko so nabrali 61 grozdov, je bila teža enaka. Nagradili so tudi tiste, ki so k sv. Vsak od teh na fotografiji je k sveti Ani prinesel svoj najtežji in najlepši grozd modre frankinje. Župan Janez Jurgec je čestital Olgi Kolednik, ki je prinesla najtežji grozd modre kavčine. Klopotec je varno spravljen ... Foto: TM Kaj se lahko zgodi, če za Martinovo klopotca ni V manifestu haloškega klopotca v 10-ih točkah je razglašeno, da klopotec v svoji izvirnosti predvsem odganja in hkrati tudi privablja. Odganja ptice, privablja pa vse častilce vinske trte, grozdja in vina k vsakoletni novi trgatvi. Klopotec se v Halozah postavlja okrog velike maše 15. avgusta ali na kateri drug krščanski praznik, npr. na sv. Lovrenca 10. avgusta, na malo mašo 8. septembra ali pa že na god sv. Ane 26. julija. Možnih je več terminov postavitve, da se Medij občine Cirkulane lahko sosednji vinogradniki enakomerno časovno porazdelijo z namenom ohranitve običaja in se medsebojno obiščejo in pomagajo pri sami postavitvi. Zraven klopotca je priporočljivo, da je posajena stara sorta trsa, ki se imenuje Lovrenčan. V manifestu haloškega klopotca je navedeno, da je klopotec potrebno vsako leto pospraviti do martinovega, 11. novembra, do 24. ure. Priporočljivo je, da se že na dan vseh svetih, 1. novembra, 'zabremza ali zavere', da več ne klopota. Kršitev 37 OKTOBER 2017 omenjenega pomeni pospravljanje haloškega klopotca s strani varuhov klopotcev, za lastnika pa potrebno odkupnino, ki je odvisna od velikosti klopotca. Odkupnina je lahko samo v naturalijah, kar pomeni, jesti in piti za vso zbrano druščino z glasbo. Vsako leto do vincekovega se mora narediti izmenjava, drugače gre klopotec na javno dražbo. Za zaupnika varuhov haloškega klopotca je bil v letu 2016 v manifestu haloškega klopotca za obdobje petih let imenovan Jernej Golc. 21. januarja letos je v Cirkulanah potekal veseli dogodek Vračilo haloškega klopotca. Ker vinogradniki niso do martinovega pospravili klopotca, so jim ga varuhi klopotcev pospravili na varno do vincekovega. Do takrat so morali vinogradniki pri- Klopotcev in običajev, poveznih s klopotcem, ne moremo najti v nobeni drugi vinski regiji na svetu kakor na Štajerskem praviti za odkupnino odojka, jagnje in purana za vso druščino. Na dogodek so se odzvali tudi kolegi iz drugih vinskih regij, kjer se pojavlja klopotec, in sicer Fraz iz Gamliza v Avstriji, Drago iz Sp. Kungote v Slovenskih Gori- cah, kolegi iz Općine Bednja iz sosednje Hrvaške in še Micika iz Vareža je prinesla svoj klopotec. Klopotcev in običajev, poveznih s klopotcem, ne moremo najti v nobeni drugi vinski regiji na svetu kakor na Štajerskem, kar zajema Južno Avstrijo, Slovenijo in hrvaško Zagorje. Z ohranjanjem običajev haloškega klopotca se pridružujemo iniciativi za vpis klopotca med živo dediščino v vseh treh omenjenih državah in postopku za vpis omenjene dediščine na seznam UNESCA. Hvala vsem za podporo pri ohraniti starega običaja v Halozah, ki se je zapisal v zgodovino ohranjanja žive dediščine v Halozah. Čuvaji haloškega klopotca 15. ovčje-kozji bal Društva rejcev drobnice Haloze Tudi letos je bila prireditev na idiličnem prostoru pred gradom Borl in tudi vreme je bilo organizatorju naklonjeno. Člani društva so pripravili pester kulturni program in tekmovanje v kuhanju golaža iz mesa drobnice. Obiskovalce vsako leto pritegne razstava ovac in koz. Letos so bile poleg srnastih in burskih koz razstavljene ovce ople38 Utrinki z letošnje dobro obiskane prireditve na Borlu, kjer je obiskovalce pritegnila razstava ovac in koz, kjer so strigli ovce, kuhali golaž in podelili nagrade najboljšim rejcem. Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 menjene jezersko-solčavske pasme in nemške črnoglave ovce. Te je na razstavo pripeljal član društva Oliver Zorko iz Pušernika pri Pernici, ki že več let redi to pasmo in je za vzorno rejo prejel priznanje Naj rejec 2017 med rejami nad 15 živali. Za manjše reje je letos ta naziv prejela reja Slavka in Olge Kolednik iz Pristave. Letos je razstavo na veselje otrok popestril osliček rejca Milana Hercoga, ki je razstavljal tudi ovce. Mladi strižec Jernej Kokol je pokazal, kako pravilno postrižemo ovce, kar je zanimivo tako za rejce, kot tudi za obiskovalce prireditve. V kuhanju golaža sta se pomerili 2 ekipi. Po okusu žirije je prvo mesto pripadlo kmetiji Bedrač, ki je sicer poznana po odličnih izdelkih iz kozjega mleka. Drugo mesto je pripadlo ekipi Mali kralji, ki so sicer znani rejci burskih koz in so to pasmo predstavili na razstavi. Rejci so tudi letos na stojnicah ponudili izdelke iz kozjega mleka, polstene in pletene izdelke iz domače volne ter ovčje kože. Gostinci so poskrbeli, da so se lahko številni obiskovalci okrepili z jedmi iz mesa drobnice. Foto: Jernej Golc Ovčje-kozji bal je ena od prireditev, ki uspešno prispeva k promociji drobnice, ki jo še kako potrebujemo. Številni rejci težko prodajo jagnjeta in kozličke, zato je promocija panoge pomembno poslanstvo društev. IM Letos deset let Društva gospodinj Cirkulane V času praznovanja praznika občine Cirkulane je Društvo gospodinj Cirkulane pripravilo srečanje članic in občanov na tradicionalnem Dnevu oprešaka in potice. Na dogodku smo se predstavile, obenem pa tudi pogostile naše obiskovalce z različnimi poticami in oprešaki, naši pekovski izdelki pa niso manjkali na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. Prava paša za oči so bila še ročna dela spretnih rok ustvarjalnih članic. Oprešak in potica ter mini razstava ročnih del. Medij občine Cirkulane 39 OKTOBER 2017 V Korenjaku je cirkulanska kuharska ekipa pripravljala pasulj in osvojila prvo mesto. Cirkulanske gospodinje so se preizkusile v kuhanju 'ajnmohca'. Po prazniku je v delovanju društva sledilo nekoliko počitka, seveda pa smo si privoščili zelo lepo ekskurzijo. Popeljali smo se v naša ponosna turistična bisera Slovenije; na Bled in v Bohinj. Tudi letos smo priskočile na pomoč Športnemu društvu Cirkulane, tradicionalno nas namreč povabijo na Aninski tek, kjer smo v pomoč pri pogostitvi tekačev. Udeležili smo se tekmovanja v kuhanju »anjmohca«, ki ga je pripravilo TD Klopotec Leskovec v Halozah. Tekmovali smo za zlati, srebrni in bronasti klopotec. Društvo je zelo ponosno, saj smo s jubileju, saj bomo v mesecu novembru obeležile deset let aktivnega delovanja društva. Ana Gabrovec, predsednica društva končnim izdelkom osvojili zlati klopotec. Odlično prvo mesto smo si s pasuljem »prikuhale« tudi v Korenjaku, v občini Zavrč. Dokaj hitro smo dočakali lepo jesen in z njo jesenska opravila. Pri naši članici Jožici Debeljak v Medribniku smo se preizkusile tudi v trebljenju buč. Sedaj pa se že pripravljamo na jesenske tečaje peke in kuhanja. Velik poudarek bomo dale našemu Foto: Nada Koren, Ivan Tetičkovič, arhiv društva Pri Jožici Debeljak v Medribniku so trebili buče. 40 Člane društva je v objektiv ujel tudi znani snemalecTinček Ivanuša. Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 Planinski utrinki – Maltatal Avstrija Sobota, 12. avgusta, bi bila sobota kot vse ostale, če ne bi bilo po planu pohodov, pohoda v dolino reke Malte na avstrijskem Koroškem. Ob štirih zjutraj smo se v kar lepem številu zbrali pred šolo v Cirkulanah in se odpeljali z avtobusom proti Vidmu, kjer so nas dobre volje že čakali planinci PD Haloze. Pot smo nadaljevali proti Kidričevemu, kjer se nam je pridružilo še nekaj planink in planincev, nato proti Mariboru, tu so se pridružili še zadnji naši udeleženci. Tako nas je bilo skupaj z mlajšimi planinkami in planinci kar 51. Pot smo nadaljevali proti Dravogradu, nato preko mejnega prehoda Vič v Avstrijo, tako smo po dobrih dveh urah vožnje prispeli v dolino reke Malte. Takoj po vstopu v dolino nas je pričakal pogled na prečudovit slap z desne strani, ki je bil eden izmed mnogih, ki so nas spremljali v nadaljevanju vožnje proti rampi panoramske ceste. Polni pričakovanj smo nekaj pred deveto uro obstali pred rampo. Zaradi plazu so cesto zaprli. Po slabi uri čakanja so cesto odprli, mi pa smo ta čas izkoristili za okrepitev iz nahrbtnika ob občudovanju prelepe gorske narave, saj smo bili že na 911 m nadmorske višine. Nekaj pred deseto uro je bila panoramska cesta odprta, tako da smo našo pot nadaljevali po lepo speljani cesti z nekaj zanimivimi tuneli. Cesta je bila opremljena s semaforji, saj je cesta zaradi neprimerne širine občasno enosmerna. Iz avtobusa smo imeli čudovit razgled na prelepo dolino, ki so jo krasili različno veliki slapovi od vseh strani. Cesta, v dolžini približno 14 kilometrov, je bila hitro premagana in pred sabo smo zagledali mogočen jez, za katerim se je skrivalo prečudovito modro zeleno jezero, ki je dajalo občutek, da je naravno, da ni umetno narejeno. Ob jezu je tudi hotel posebne oblike. Ko smo na nadmorski višini 1902 m stopili iz avtobusa, nas je kar malo pričelo zebsti, saj je bila temperatura zraka samo deset stopinj, malo je rosilo pa še veter je bril okrog naših ušes. Ogledali smo si mogočen jez, ki je narejen na temelju, širokem 40 m, sam jez pa je širok 8 m, visok pa 200 Medij občine Cirkulane Pohodniki na avstrijskem Koroškem ... Pogled na umetno jezero Kolnbrein Stausee. m. Za njim je umetno jezero Kolnbrein Stausee in pohod smo pod vodstvom Stanka nadaljevali ob jezeru. Bilo je prečudovito, čeravno nas vreme ni preveč ubogalo. Občasno je posijalo sonce, da smo lahko opazovali lepo modro zeleno jezero, lepo naravo s prečudovitim cvetjem in rastlinjem ob jezeru, z vseh strani, kamorkoli smo pogledali, pa so bili sami slapovi, ki se zlivajo v jezero. Lepo je bilo … Kot bi se ustavil čas. Pred odhodom smo si jez ogledali tudi od blizu. Le-ta ima razgledno ploščad, tako da se lahko vsak hraber povzpne na ploščad, ki je narejena iz pohodne mreže, skozi katero sega pogled 200 m niže, ploščad je tudi iz pohodnega stekla, kar pri sto- Foto: Arhiv PD panju daje prav posebne občutke. Čas v naravi je zelo hitro minil in že smo se morali vrniti na avtobus. Polni lepih doživetij smo se vračali proti domu. Med pogovori je bilo slišati, da bi se morali naslednje leto še enkrat vrniti in občutiti to prekrasno naravo in objem prečudovitih slapov, ki jo Avstrijci res znajo pokazati in izkoristiti. Hvala vsem za tako veliko udeležbo, hvala tudi PD Haloze za sodelovanje na pohodu ter hvala Andreju za šampanjec, s katerim smo nazdravili še za nadaljnje sodelovanje. Hvala vsem in vabljeni na naslednje naše pohode. Vili Jurgec 41 OKTOBER 2017 Aktualno iz Športnega društva Cirkulane V Športnem društvu Cirkulane trenutno deluje 5 nogometnih selekcij ter ribiška selekcija. V ligah MNZ nastopajo selekcije U9, U13, U15 ter članska ekipa, naši najmlajši člani, ki so stari med 4 in 7 let, pa se šele spoznavajo z osnovami nogometne igre ter športnega vedenja in še zaenkrat nimajo možnosti nastopati v ligaškem tekmovanju. Z največjim ponosom lahko povem, da v času pisanja tega članka prav vse selekcije, ki nastopajo v ligah medobčinske nogometne zveze Ptuj, zasedajo 1. mesta na lestvicah. V kolikor bi nam s člansko ekipo uspelo nadaljevati v takšnem elanu, nam morda uspe ponovna osvojitev naslova zmagovalca Super lige MNZ Ptuj, kot v sezoni 2015/2016. Takrat se nam je ponudila možnost nastopanja v 3. Slovenski nogometni ligi, ki smo jo žal morali odkloniti, saj nam takrat ne bi uspelo izpolniti določenih pogojev, ki jih zahteva nastopanje v 3. SNL. Letos smo vsekakor bolj resen in zrel kandidat za igranje v še višjem rangu, v kolikor se nam seveda ponudi ta možnost. mnogih mladih Brazilcev, ki ta hip igrajo po številnih evropskih krajih z željo, da njihovo kvaliteto opazi pravo oko in jim pomaga ustvariti profesionalno nogometno kariero. Po spletu okoliščin je z željo, da mu na njegovi poti pomagamo, Rafael izbral prav ŠD Cirkulane in mi smo ga seveda z veseljem sprejeli v svoje vrste. Žal se je zanj letošnja sezona končala prehitro zaradi poškodbe ramena, zato se je moral predčasno vrniti v domovino, kjer ga kmalu čaka kirurški poseg. Vsi skupaj mu želimo čim hitrejše okrevanje ter uspešno nogometno kariero. Najbolj ponosni pa smo na naše najmlajše selekcije. Srečo imamo, da v Cirkulanah trenutno odrašča izjemna generacija mladih športnikov. Da je temu res tako, dokazuje, da so prav vse mlajše selekcije trenutno uvrščene na prvo mesto. Seveda skušamo otroke poleg tekmovalnega vzgajati predvsem v športnem duhu, kjer ni pomemben zgolj rezultat, pač pa odnos s trenerji, soigralci, spoštovanje nasprotnika, zdrav življenjski slog. Da nam starši zaupate, kaže predvsem veliko število otrok, ki praktično vsakodnevno v popoldanskih urah napolnijo naše travnate površine, kar navsezadnje daje našemu športnemu objektu dušo. Na področju mlajših selekcij uspešno sodelujemo z NK Zavrčem, v prihodnje pa želimo sodelovanje še okrepiti in na ta način še dvigniti kvaliteto našega dela z mladimi. V NOGOMETNI EKIPI TUDI BRAZILEC Tudi v letošnji sezoni smo bili priča še enemu »zgodovinskemu trenutku« v Cirkulanah. Malo katera ekipa se lahko pohvali, da ima v svojih vrstah Brazilca. Mi se lahko. De Souza Oliveira Welington Rafael, mlad 21-letni fant iz daljne Brazilije, iz manjšega mesta zraven Sao Paula, je eden izmed 42 Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 ŽE ENAJSTIČ ANINSKI TEK Poletje, čas nogometnega premora, je v Cirkulanah rezerviran za pripravo prav posebnega športnega dogodka. Letos je za nami že 11. Aninski tek. Tek, ki je postregel z novim rekordom. Na 2.500 m in 5.000 m je teklo kar 127 tekačev. Prvič pa smo izvedli tudi tek za naše najmlajše športne nadebudneže od 4. do 7. leta starosti. Teku smo nadeli ime »Tek malih nog«, ime pa so izbrali kar otroci sami na nagradnem natečaju, ki smo ga v ta namen objavili. Zmagovalec natečaja je bil Matic Obran. Odziv otrok je bil nad vsemi pričakovanji, saj se je teka udeležilo 50 otrok, ki so tekli na 400 m, najmlajši v spremstvu staršev. Prav vsem je uspelo preteči celotno dolžino, zato so si prav vsi zaslužili medaljo. Sodelovali smo tudi pri organizaciji prireditev ob prazniku občine Cirkulane in pri organizaciji »Pohoda prijateljstva«. Dva dogodka, ki sta v naš športni park privabila veliko množico ljudi, ki so lahko ob prijetnem druženju preživeli aktiven, športno obarvan dan. V športnem društvu pa ne počivamo niti na področju širjenja športne infrastrukture. Uspelo nam je urediti pomožno igrišče, z odlično pripravljeno zelenico, reflektorji, ob igrišču in za goli pa smo namestili ograjo in zaščitne mreže. Zaradi potrebe po pomožnem igrišču smo bili primorani prestaviti igrišče za odbojko na mivki, pri katerem še nas čakajo zaključna dela, da bo igrišče v celoti funkcionalno. POPLAVE TUDI V ŠPORTNEM OBJEKTU Nedavno nam je veliko preglavic povzročila povodenj in nam v celoti zalila pritlične prostore stadiona ter povzročila nekaj materialne škode, ki bi brez hitrega posredovanja naših gasilcev zagotovo bila še veliko večja. V ta namen se gasilcem in vsem, ki so sodelovali pri reševanju posledic poplave še enkrat zahvaljujem. V prispevku sem predstavil samo najpomembnejše aktivnosti in projekte, ki jih v športnem društvu vsako leto prirejamo. Verjemite, da nam dela nikoli ne zmanjka in da v ozadju za uspehi in delovanjem društva stoji izjemna ekipa entuziastov, ki imajo radi šport, predvsem pa domači kraj in na ta način omogočajo delovanje prepoznavnega in spoštovanega športnega društva. Tukaj se moram ponovno zahvaliti tudi Občini Cirkulane in vsem pokroviteljem, ki nas podpirate pri naši dejavnosti. Na koncu naj povabim vse občane, da pridejo na stadion podpirat naše ekipe ali da sami aktivno koristijo naš objekt; v mislih imam predvsem atletsko stezo, ki je bodisi za tek bodisi za hojo namenjena vsem, ki želijo nekaj narediti za svoje zdravje. Hkrati pa pozivam vse, ki naš športni park obiskujete, da ga uporabljate odgovorno in spoštujete pravila športnega vedenja. Upravni odbor ŠD Cirkulane PGD Cirkulane ob 75-letnici z novim gasilskim vozilom V občini Cirkulane so v sklopu praznovanja 10. občinskega praznika slavili tudi domači gasilci. PGD Cirkulane letos namreč praznuje 75-letnico humanega dela in ob jubileju so v društvu bogatejši za novo moštveno vozilo GVM-1, znamke Renault. Velik gasilski praznik je bil v Cirkulanah v soboto, 10. junija, ko je gasilcem ob jubileju in za novo pridobitev čestital tudi mag. Janez Merc, član UO GZS in predsednik sveta podravske regije. Slavnostni govornik na gasilski slovesnosti je bil župan občine Cirkulane Janez Jurgec, ki je posebej poudaril pomen gasilstva za lokalno skupnost in dobro sodelovanje z gasilci, ki jim občina pomaga po najboljših močeh. Novo vozilo je blagoslovil župnik v župniji sv. Barbare Emil Drev, v kulturnem programu pa so nastopili: godba na pihala občine Markovci, vokalna skupina Mladi veseljaki in Nejc Kralj s harmoniko. Slovesnost so cirkulanski gasilci pričeli z gasilsko parado v središču občine, ki jo je vodil domači poveljnik Ivan Tetičkovič, slavje pa se je nato nadaljevalo v prireditvenem šotoru, kjer je imel pozdravni nagovor predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot. V nagovoru je med drugim povedal, da je ponosen predsednik gasilskega društva, ki mu pripada okrog 150 občanov, med temi so tudi podporniki gasilstva, še posebej pa je ponosen, da je v gasilstvo vključenih vse več mladih, pa tudi, da imajo gasilci zelo dobre odnose – tako z občino, kot tudi z občani. Kokot je na slovesnosti na kratko predstavil Medij občine Cirkulane Gasilsko slovesnost so v občini Cirkulane obogatili s parado. Foto: Tatjana Mohorko še zgodovino PGD Cirkulane, iz društvene kronike prebral pomembnejše dogodke, dosežke in pridobitve, predstavil je razvoj društva skozi zgodovino, gradnjo in obnovo gasilskega doma ter spomnil, da so v Cirkulanah leta 2012 v uporabo predali gasilsko vozilo GVC 16/25, ki jim dobro služi. »V društvu je vse večja potreba po izobraževanju, kar nam je tudi narekovalo nabavo novega gasilskega vozila, v katerega smo vgradili vso potrebno opremo in ga tudi prilagodili za prevoze mladih gasilcev. Velika hvala gre občini Cirkulane, 43 OKTOBER 2017 Slovesen trenutek predaje ključev novega gasilskega vozila PGD Cirkulane. gospodu županu in občinskemu svetu, ki so prisluhnili naši želji in potrebi, za nakup vozila zagotovili 19 tisoč evrov, preostali del pa je moralo zagotoviti društvo samo, zato so nam bili v veliko pomoč tudi občani, donatorji in še posebej botri novega vozila. Vsi so pokazali ogromno mero dobrosrčnosti, kar nam veliko pomeni in hkrati je to tudi naša obveza za naprej, da bomo pripravljeni na pomoč v vsakem trenutku, ko nas bodo občani potrebovali. Dobroto vseh, ki so nam pomagali, bomo opravičili z nadaljnjim delom, vzgojo mladih kadrov, uporabo sodobne tehnike ter velikim čutom do pomoči ljudem. Naj bo dan ali noč, vedno smo pripravljeni, da gremo na pomoč,« je nagovor zaključil predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot. TM Ključe je ob zaobljubi sprejel šofer Peter Kelc. Foto: Črtica in druge zgodbe Zahvala vsem, ki so PGD Cirkulane pomagali pri nabavi novega vozila. Foto: Črtica in druge zgodbe Gasilec, reševalec in prvi posredovalec Gasilci nismo samo gasilci, smo tudi reševalci, ki poskušamo rešiti človeška življenja ob zastojih srca, pomagati pri velikih poškodbah krajanov. Pomagamo tudi ekipam nujne medicinske pomoči pri njihovem delu na terenu in pri prenosih ponesrečencev do reševalnih vozil. Tudi gasilci iz Cirkulan smo se vključili v ta vseslovenski program prvih posredovalcev na terenu. To pa zato, ker smo oddaljeni od središča nujne medicinske pomoči in pri veliki večini lahko prvi posredujemo na terenu. Prednost je tudi v tem, da poznamo kraj in krajane ter lahko hitreje ukrepamo. Naše 44 društvo je bogatejše za 12 gasilcev – bolničarjev z opravljenim 80-urnim tečajem za bolničarja. V letošnjem letu pa še za 9 prvih posredovalcev, ki posredujejo ob že omenjenih nesrečah in poškodbah. Vse naše občane obveščamo, da se lahko zanesejo na strokovnost in hitri odziv vseh teh naših članov. V letošnjih zimskih mesecih se bomo potrudili izobraziti še več naših članov. Vsem občanom želimo varno povsod in z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«. Ivan Tetičkovič, poveljnik PGD Cirkulane in prvi posredovalec Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 Mladi cirkulanski gasilci na taboru gasilske mladine Gasilci PGD Slovenja vas v občini Hajdina so bili od 25. do 27. avgusta gostitelji že trinajstega tabora gasilske mladine Območne gasilske zveze Ptuj. Okrog 200 pionirjev in mladincev, starih od 6 do 16 let s širšega ptujskega območja, tudi iz občine Cirkulane, se je družilo v taboru, ki je znova ponudil zanimive vsebine, sproščen program. V ospredju je bila predstavitev Gasilskega poveljstva občine Hajdina in Slovenske vojske. Mladi gasilci iz gasilskih poveljstev občin Markovci, Hajdina, Cirkulane, Zavrč in Mestne občine Ptuj so zadnje počitniške dneve preživeli malo drugače, na prostem, posebno doživetje pa je bilo spanje v šotorih. Sicer pa je bil že petkov otvoritveni dan pester, saj so se udeležencem tabora na zanimiv način predstavila gasilska društva iz GPO Hajdina, je povedal vodja tabora in predsednik komisije za delo z mladino v OGZ Ptuj Janko Fišinger ter dodal, da je ob pomoči mentorjev, članov PGD Slovenja vas in mnogih prijateljev gasilcev letošnji tabor uspel v vseh pogledih, k dobremu vzdušju pa je veliko pripomoglo tudi lepo sončno vreme. Sobotni dopoldan so udeleženci tabora preživeli zanimivo in sproščeno ob igrah, popoldne Utrinki z letošnjega tabora gasilske mladine OGZ Ptuj, na katerem so sodelovali tudi mladi gasilci PGD Cirkulane. pa so spoznali ekipo Slovenske vojske, ki se je na taboru predstavila tudi z nekaj vozili in tehniko, posebej zanimiva pa je bila vojaška kuhinja, kjer so mladim gasilcem pripravili tudi sobotno kosilo in večerjo. Mnogim bo posebej v spominu ostal sobotni večer, ko jih je na taboru s pesmijo pozdravil in navdušil popularni pevec Isaac Palma. Nedeljsko dopoldne so v taboru izkoristili še za druženje z gasilsko enoto PGD Ptuj, gasilski tabor v Slovenji vasi pa so zaključili s spustom zastave in z zahvalnimi nagovori, ko so se med drugim za dobro sodelovanje in nove izkušnje zahvalili predsednik PGD Slovenja vas Uroš Matjašič, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in vodja tabora Janko Fišinger. Prihodnje leto bo organizacija tabora gasilske mladine v rokah PGD Podvinci. TM Ugotovitve preventivne akcije »Varna šolska pot« Pogoji za vožnjo koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega hitrosti 25 km/h V času izvajanja preventivne akcije »Varna šolska pot« so občinski redarji ugotavljali, da vozniki koles in mopedov, katerih konstrukMedij občine Cirkulane cijsko določena hitrost ne presega hitrosti 25 km/h (prej: kolo s pomožnim motorjem), niso seznanjeni s svojimi obveznostmi v 45 OKTOBER 2017 prometu, zato podajamo nekaj informacij, ki sta jih prinesli sprememba Zakona o pravilih cestnega prometa in sprememba Zakona o voznikih. Posebej pomembna je seznanitev z obvezno uporabo varnostne čelade in prevozom potnikov. V cestnem prometu sme samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. V praksi otroci opravijo kolesarski izpit v 5. razredu OŠ, ko so stari približno 10 let. Otrok do 14. leta starosti, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe. Moped, čigar konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, starejša od 14 let. Starostni pogoj za pridobitev pravice voziti kolo in moped, čigar konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, izpolni otrok oziroma oseba z nastopom koledarskega leta, v katerem bo dopolnil predpisano starost. Voznik in potnik na mopedu, čigar konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, morata imeti v času vožnje pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado ali ustre- zno pripeto kolesarsko čelado. Voznik in potnik na kolesu morata imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. V vednost tudi podatek o odgovornosti staršev, saj se z globo 120 evrov kaznuje za prekršek starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, ki kot voznik ali potnik ne uporablja varnostne čelade. Vozniki koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega hitrosti 25 km/h, morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka, mlajšega od osem let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, voznik pa mora biti polnoletna oseba. Voznik mopeda sme kot potnike voziti le osebe, starejše od 12 let, pri tem pa voznik mopeda ne sme biti mlajši od 16 let. Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva SOU SP Praznovanje 70-letnice Lovske družine Cirkulane V občini Cirkulane je bila v soboto, 16. septembra, slovesnost ob praznovanju 70-letnice organiziranega lova in gojitve divjadi tamkajšnje Lovske družine (LD) Cirkulane. Slovesnosti so se poleg domačih lovcev in lovk ter predstavnikov okoliških lovskih družin udeležili tudi mag. Emilijan Trafela v imenu Lovske zveze Slovenije in Zveze LD PtujOrmož, župan občine Cirkulane Janez Jurgec in poslanka Suzana Lep Šimenko. Slovesnost so pričeli z lovsko himno rogistov Zveze LD Ptuj-Ormož in prihodom prapoščakov, v kulturnem programu pa so še nastopili učenci OŠ CirkulaneZavrč in Veseli Jožeki iz Vidma. Spomnili so se skromnih začetkov pred nekaj desetletji, natančneje leta 1947, ko je bilo na širšem ptujskem območju ustanovljenih preko 50 lovskih družin, med njimi tudi LD Cirkulane. Sprva so bili cirkulanski lovci skupaj z završkimi, ki so kasneje ustanovili svojo lovsko družino. Lovska družina Cirkulane je vseh sedem desetletij del velike družine Lovske zveze Slovenije in tudi članica Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Mnogo pomembnih dogodkov in slovesnosti se je v družini zvrstilo skozi 70 let, mnogo lovskih imen bi se veljajo spomniti in se jim pokloniti, marsikaj pa pohvaliti in s ponosom predstaviti. O tem priča tudi bogata zgodovina LD Cirkulane, v kateri je zapisano tudi, da ima družina 37 članov in da na območju občine Cirkulane gospodari z loviščem, ki se razprostira na 3.109 hektarjih. Lovišče je bogato z raznovrstno divjadjo. Lovci se pri svoji dejavnosti ukvarjajo predvsem z varstvom in gojitvijo divjadi. Pri svojem delu skušajo zagotavljati kar najbolj ugodne pogoje preživetja za živali, ki krasijo našo naravo. In četudi se je v obdobju obstoja LD Cirkulane v prostoru, kjer je lovska družina obstajala nekoč in deluje danes, marsikaj spremenilo, pa se je lovska organi46 Dobitniki lovskih plaket. zacija ohranila na najboljših temeljih in s smelim pogledom v prihodnost. V ospredju ostaja njihova največja – skrb za ohranjanje narave in divjadi v njej. OSTAJAJO SKRBNI VARUHI NARAVE IN DIVJADI Osrednji govornik na slovesnosti je bil starešina LD Cirkulane Bojan Petrovič, ki je med drugim povedal: »Lovsko družino Cirkulane je 1947 leta ustanovilo 14 članov, nekaj še predvojnih lovcev in nekaj novih mladih lovcev. Prvi starešina je bil Anton Žuran iz Gruškovca. Svoje prve prostore je družina dobila v Furstovem štoku, v Gruškovcu, leta 1977 pa je LD kupila dom, ki ga uporablja še danes. Pri tem sta imela največ zaslug takratni starešina Stanislav Brodnjak st. in Franček Tetičkovič. V naš dom je skozi desetletja bilo vloženega veliko prostovoljnega dela in sredstev. Glavna lovna divjad malega lova so fazani, race in divji zajec, od divjadi visokega lova pa srnjad in v zadnjih letih divji prašič. Lovci vsako leto v lovišče vložimo več kot 1000 ur prostovoljnega dela v skrbi za divjad, Medij občine Cirkulane OKTOBER 2017 skrbimo za krmljenje in kontrolo staleža divjadi, za varovanje lovišča in skrbimo za lov. Cirkulanski lovci smo v svoji 70-letni zgodovini veliko storili na organizacijskem, strokovnem in družabnem področju svojega dela. Zato gre zasluga in zahvala prav vsem starešinam, drugim organom društva, zlasti pa marljivim, zagnanim in strokovno usposobljenim članom v vseh sedmih desetletjih delovanja. Lovsko poslanstvo je prvenstveno prizadevanje za ohranitev avtohtonih, prostoživečih živalskih vrst ter sobivanje z vsemi deležniki v prostoru, v skrbi za trajnostni razvoj okolja in sobivanja živali v njem. Naša naloga je izvajati takšne gojitvene ukrepe, ki omogočajo vzdržno škodo v kmetijstvu in doseči s tem kompromis v okolju. Tega se zavedamo in svojo nalogo, kolikor je le mogoče, tudi izvajamo.« LOVCI SE ŠE KAKO DOBRO ZAVEDATE, DA MORAMO ŽIVETI V SOŽITJU NARAVE IN OKOLJA Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je na slovesnosti poudaril, da si v občini želijo, da lovci tudi v prihodnje ohranjajo ravnovesje narave in družbe, v kateri lovci skrbijo za pomembne elemente naše skupnosti. “Takšen ljubilej pomeni veliko vloženega dela že pred 70 leti, potrebno bo pa vlagati veliko truda in dela tudi v prihodnje, v kar sem pa vsekakor prepričan. Ob takem jubileju pridejo na plano vsa mogoča razmišljanja, lovci držite skupaj, pri tem se vaši medsebojni odnosi krepijo, krepi se prijateljstvo, tovarištvo, zaupanje, sodelovanje, kar pa je pogoj za uspešno delovanje nekega društva. Trudite se navezati stik s prebivalci, saj ti v veliki meri razumejo vaše delovanje, pri vašem delu pa stremite k temu, da je med naravo, vašim delom in občani ravnovesje. Lovci se še kako dobro zavedate, da sta narava in okolje tista, s čimer moramo živeti v sožitju, da bomo obstali in lahko živeli še naprej na našem planetu. Vse bolj intenzivno zaraščanje pokrajine, omejevanje divjadi z ogradami, kaže na posledice, ki se pojavljajo na delih zemljišč in silijo divjad k povzročanju škode na kmetijskih površinah. Spoštovani lovci, delajte tako, kot najbolje znate, posvečajte skrb naravi in vaši druščini. Vaša naloga in odgovorMedij občine Cirkulane Zbrani na lovski slovesnosti pri Lovskem domu LD Cirkulane. nost je skrb, da so vrste divjadi in število v ravnovesju z bivalnimi zmožnostmi. Sonaravno gospodarjenje in varstvo divjadi je bilo vedno vodilo lovcev. Pestrost prostoživečih živali je pomembno naravno bogastvo. Prostoživeče živali Dobitniki lovskih priznanj. so javna dobrina, ki nas ohranja, zato je njihova ohranitev PODELILI LOVSKA PRIZNANJA IN PLAKETE v skupnem interesu.« Starešina LD Cirkulane je ob jubileju Emilijan Trafela je zbrane na slovesnosti spomnil, da letos praznujemo podelil priznanja LD Cirkulane za doltudi 110 let lovstva na Slovenskem, to- goletno prizadevno delo v lovski drurej visok jubilej, ki ga lahko združimo z žini, ki so jih prejeli: Janez Brodnjak, lovskimi jubileji po vsej državi. Kot je Marjan Fuks, Ivan Jerenec st., Ivan dejal Trafela, lovci želijo ohraniti, kar Kelc, Janez Kolednik, Zvonko Majcen, mora živeti in bivati v naravi, ob tem Franc Roškar, Momčilo Savič in Janez pa spomnil, da so na tej dolgi prehojeni Šmigoc (za 30 let). Ivan Brlek, Silvester Brlek, Stanislav poti ohranili prvobitnost s tovariškim odnosom do solovca in z dobrim od- Brodnjak, Milan Petrovič, Alojz Prah, nosom do ljudi v okolju. Lovski družini Jože Zelenik (za 40 let) in Anton HerCirkulane je ob tej priložnosti izročil še cog za 60 let. Plakete LD Cirkulane so prejeli: Ivan plaketo in priznanje LZS in Zveze LD Brlek, Ivan Jerenc st., Milan Petrovič Ptuj-Ormož. Poslanka Lep-Šimenkova, ki je v za- in Franc Milošič. Priznanje za dobro dnjem obdobju tudi članica odbora za sodelovanje z LD Cirkulane pa so prekmetijstvo v Državnem zboru in ji je jeli: Občina Cirkulane, Zveza lovskih lovska problematika blizu, je ob čestitki družin Ptuj-Ormož, LD Leskovec, LD cirkulanskim lovcem dejala, da so de- Zavrč, LD Sv. Marjeta niže Ptuja, LD jansko lovci tisti, ki so varuhi narave in Markovci, LD Kranjska Gora. TM divjadi, in da si v prihodnje zaslužijo še več pozornosti ter pomoči s strani države. 47 OKTOBER 2017 OBČINA CIRKULANE VABI NA BOŽIČNI KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE Posebni gost koncerta bo Omar Naber. K on vV cert ečn ame n Vsto 48 bo v so bo ski tu to, 16 . 12 . 2 017, ob 1 rističn 9 . u ri o prire p je p ditveni rost. dvorani C irkulane. Vljudno vabljeni! Župan Janez Jurgec Glasilo občine Cirkulane