(TiESSEDGER« GLPSILO SlOVEDCEV \) PUSTRPLIJI
'Registered by Australian Post -Publicationa No. VAW 1215"
LETNIK XIX, štev. 4
APRIL 1984
Velik korak naprej
Slovensko dekle
Slovenska društva v Viktoriji so vedno iskreno sodelovala in kolikor se je dalo pomagala drug drugemu z nasvetom, z iskušnjami in praktičnim delom.
To sodelovanje, ki se je formalno naj-preje pričelo z ustanovitvijo Balinarske Zveze Slovencev v Viktoriji se je kasneje razlilo tudi na druga polja udejstvovanja. V preteklem letu ko smo imeli par gostovanj iz domovine, so društva v Viktoriji posebno za to priliko ustanovila začasni koordinacijskimodbor. Na ta način so skupno, najbolj učinkovito reševala vse organizacijske potrebe.
To skupno delo se je pokazalo tako plodonosno, da so delegati društev v tem začasnem koordinacijskem odboru smatrali za potrebno, da se še naprej sestajajo.
Na njih sestanku, v prostorih Slovenskega društva v Geelongu, dne 1. aprila pa je prišlo do zgodovinske odločitve za društveno življenje Slovencev v Viktoriji. Sklenili so naj se ta začasni odbor spremeni v stalni koordinacijski odbor, ki naj v bodoče povezuje ter vsklaja /dovanje vseh Slovenskih društev v Mktoriji. To seveda, v kolikor se tiče podvzetij, ki so nam vsem skupna in v skupno korist in v kolikor ne zanikajo samostojnosti posameznih društev. Ta koordinacijski odbor naj bi v bodoče urejeval skupne odnose in zastopal skupne interese vseh naših društev v Viktoriji v razmeiju do bilokaterega zunanjega telesa, bodisi oblasti ali ostalih društev, Slovenskih ali tujih, v Avstraliji ali pa preko moija.
Ta načelni sklep, katerega formalnosti in podrobnosti bodo še izdelane, predstavlja za nas vse ogromen korak naprej proti cilju boljše in močnejše slovenske afinnacije in boljših pogojev za delovanje slovenske skupnosti,kar bo končno tudi v dobrobit vsakega posameznika;
Naša skupnost je številčno majhna,
Ob ustanovitvi Koordinacijskega odbora slovenskih organizacij v Viktoriji, z leve na desno sede: Jože Ramuta, S.Z.Geelong; Peter Mandelj, S.D.M., Helena Van de Laak, 3EA; Stanko Prosenak, S.D.M.;stoje pa: Ivo Leber, 3EA; Mirko Ramuta, S.Z.Geelong; Ivan Valenčič, S. C Jadran; Lojze Kovačič, S.D.Planica-Springvale in Marijan Persie, Vestnik.
NA SMUČANJE ALI NA MORJE-Za konec aprila je bito lepo tako v planinah kot na morju N.j Kotcah. so se zagrizeni trim smučarji napotili kar peš v strmino in uživali v smuki navzdol, v Portorožu, kjer so bih vsi hoteli 95-odstotno zasedeni, pa so bolj plašni lovili blagodejne sončne žarke na hotelskih terasah. Kofce in Portorož sta tudi na naših posnetkih (foto: Mirko Kunšič, Boris Šulieoj)
V tem novoustanovljenem koordinacijskem odboru so dosedaj povezana sledeča društva: Slovensko Društvo Melbourne, Slovensko Primorsko Socialno Društvo 'Jadran', Slovensko društvo 'Planica -Springvale', Slovensko dvomestno društvo Albury-Wodonga 'Snežnik' in Slovenska Zveza 'Ivan Cankar', Geelong.
Vsi Slovenci lahko samo pozdravimo to iniciativo naših društev in koordinacijskemu odboru pa stojmo na uslugo kolikor je v naši moči.
zato tudi le s skupmnim nastopom nekaj pomeni. Naša društva so dosedaj posameznično že dosti pozitivnega pokazala in s sadovi požrtvovalnega dela svojih članov vedno zbudila občudovanje pri tujcih. Koliko močnejši pa bo lahko šele naš skupni nastop.
Pred več kot desetimi leti je bila sicer že ustanovljena Zveza Slovencih društev v Avstraliji. Delovala pa je le nekaj let, kajti ogromne razdalje Avstralije so predstavljale preveliko oviro pri praktičnem skupnem delu, pa tudi nepopustljiva različnost stališč nekaterih društev je pripomogla do njenega razpada.
Vse možnosti obstojajo, da se v Viktoriji to ne bo zgodilo. Razdalje tukaj niso nepremagljive in dosedanji medsebojni odnosi društev slone na odkritosrčni, pošteni ni nesebični bazi. Če bo tako tudi ostalo, potem bomo v Viktoriji lahko za zgled marsikomu drugemu.
Geelonga
Slovensko društvo v Geelongu je v soboto 7. aprila izbralo svoje Dekle Slovenske skupnosti Geelonga za leto 1984/85. - V že povečani dvorani društva ni bilo prostega sedeža. To je prireditev ki že nekaj let sem privleče veliko zanimanja v to zelo delavno in družabno razvito slovensko skupino v Viktoriji.
V odboru sta po dva zastopnika vsakega društva, v vodstvu odbora pa se bodo društva vsako leto menjala po abecednem redu. Odbor pa lahko v svojo sredo sprejme tudi druge osebe, za katere po svoji uvidevnosti smatra, da bodo koristne pri skupnem udejstvovanju. Tako bodo, kakor dosedaj, tudi v bodoče prisostvovali sestankom odbora - toda brez volivne pravice - predstavniki Slovenske radijske ure na 3EA in predstavniki Vestnika.
To je bil večer, ki ga dekleta ne bodo zlepa pozabila. Na fotografijo so z leve proti desni: Kraljica dobrodelnosti Zlata Novak, Miss Slovenske skupnosti Geelong Vera Seijak in dekle, kije zasedlo drugo mesto Anita Zadkovič.
Med smuko in kopanjem
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226
Predsednik - President: STAN PROSENA K Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ
Stalni sodelavci — Permanent contributors ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN,LAVRIČ JANA,LONČAR BOŽO,MANDELJ PETER PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN DARKO, ŠPACAPAN SIMON
Tiska — Printed by CHAMPION PRESS
Cena — Price: 50 cents Letno — Annual Suscription: 6 Dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
TRIBUNA IN KATEDRA
Tribuna in Katedra sta študentov-ska časopisa, ki se nahajata v finančnih težavah. Tribuna pa ima še posebno težaven položaj ker so v eni številk objavili preko cele prve strani posmrtnico Jugoslavije.
0 teh gnotnih težavah so razpravljali na 6. aprila pri 'okrogli mizi', katero je priredila Kulturna skupnost Slovenije.
Menili so, da je treba navkljub vse večji stiski z denarjem zagotoviti nemoteno izhajanje študentskega tiska. Še posebej zato, ker bi bila morebitna ukinitev študentskih časopisov navzven vidna kol rezultat političnih pritiskov.
Dejali so, da bi bilo naravnanost novega uredništva krivično ocenjevati na podlagi petih izdanih številk, še predvsem pa na podlagi spodrsljaja v zadnji. Menili so, da sta bili prva in zadnja stran v 4. številki Tribune plod skrajne nepremišljenosti, ne pa usmeritve uredniške politike..
Kakšno reakcijo pa so slovenski štu dentje povzročili s svojim člankom v 'Tribuni' na jugu Jugoslavije pa nam kaže članek, ki ga je 'Delo' priobčilo v odgovor "Oslobodjenju" ki izhaja v Sarajevu
POPRAVEK
V članku Lovsko—Ribiški kotiček, Vestnik, Marec 1984, smo v rezultatih strelskih tekem med imen tekmovalcev objavili ime S.Z.Geelong namesto samo Geelong. Kot nam je bilo zdaj povedano tekmovalci za Geelong ne pripadajo k Slovenski Zvezi 'Ivan Cankar'v Geelongu.
Prav tako nam je stroj in pomanjkanje časa pri korekcijah dopustilo napako pri članku Ženska sekcija poroča. K podpisu pri koncu članka je za imenom ge. Marije Cvetko bilo dostavljeno še "se redno udeležuje dežurstva ob nedeljah".
Preveč bi bilo pojasnjevati kako stroj napravi tako napako. Prosimo pa vse prizadete, sedanje in bodoče, da vzamejo v obzir, da se Vestnik sestavlja v še vedno zelo pičlo odmeqenem prostem času in da nimamo kakor komercialno vzdrževani listi plačanih korektorjev.
Naj vam torej take napake ne vzbuqa-jo preveč krvi, kajti niso napravljene namerno. Eden ali dva spodrsljaja pa niso veliko v primeri z ogromnim številom ur ki so vložene v pripravo vsake številke. Tistemu pa, ki tega ne razume pa naj veljajo Prešernove: "Le čevlje sodi naj kopitar."
slovensko gospodarstvo
V Ljubljani so se 6.aprila sestali predsedniki samoupravnih interesnih skupnosti za gospodarske stike s tujino iz vseh republik in pokrajin ter direktorji največjih slovenskih izvoznikov Pogovor je bil namenjen obravnavati zunanjetrgovinska vprašanja in naj bi prispeval k boljšemu spoznavanju težav slovenskega gospodarstva.
Iz poročila o razgovoru, ki ga je objavilo 'Delo' nekako izzveni, da slovenski gospodarstveniki niso zadovoljni z razmerami, ki povezujejo in urejajo razpo-dclitev deviz prisluženih z izvozom.
Predstavniki slovenskega gospodarstva so se jezili nad načinom glasovanja posameznih povezavah v iseotu Jugoslavije, nad nenehno spreminjajočimi se predpisi, ki gospodarstvu ne dajejo nikaršne gotovosti glede tega, s koliko devizami bo lahko razpolagalo, koliko in kaj bo lahko uvažalo, kakšne bodo cene.
Posebno vprašanje je tudi uvoz opreme. Na njeno slabo stanje v industriji opozarjali vsi. Tako je delegat iz Iskre ugotovil, da je bilo v njihovi organizaciji, ki ustvari 2 odstotka jugoslovanskega konvertibilnega izvoza in polovico slovenskega izvoza dano uvoziti le štiri tiso-činke jugoslovanskega uvoza opreme
KAKO SE DELIJO ODLIKOVANJA
Z ozirom na proteste, ki so prišli na dan ob podelitvi odlikovanj na Australia Day s strani etničnih organizacij je bilo izdano sledeče uradno pojasnilo:
Vloge predlogov za odlikovanja na 1985 Australia Day morajo dospeti do konec Junija 1984.
Med tem ko bo Department of Immigration and Ethnic Affairs predložil in podprl osebe, ki so se izkazale pri delovanju za etnične skupnosti lahko tudi organizacija ali pa posamezniki predlože svoje kandidate na Council for the Order of Australia at Government House, Canberra. Predloženi pa so lahko samo avstralski državljani.
Tozadevne tiskovine se dobe pri The Director Honours Secretariat, Government House, Canberra, A.C.T. 2000. Izpolnjene tiskovine morajo biti potem vrnjene, z vsemi potrebnimi podatki ter izpričevali o posebnih zaslugah kandidata. Dokončno izbero za podelitev odlikovanj bo napravila posebna komisija sestavljena iz uglednih osebnosti avstralskega javnega življenja.
Pravilo: pet odlikovanj na 1000prebivalcev
Tako je sporočilo ki smo ga dobili iz Ministerstva za Imigracijo in Etnične Zadeve.. Kako pa je v tej zadevi doma pa naj nam pokažejo sledeči odlomki iz članka "Koliko odličij na nepravih prsih?", ki ga je v sobotni prilogi Dela napisal novinar Jug Grizelj.
VLOGA S.B.S.
Koordinacijski odbor Slovenskih organizacij v Viktoriji je predložil Odboru za revizijo Special Broadcastin Service v kratki obliki svoje poglede.
Daljšo vlogo pa je pripravilo tudi u-redništvo Vestnika.
V obeh vlogah se naglaša dejstvo, da smo v etničnem oziru Slovenci popolnoma zasebna enota, s svojim lastnim jezikom, z lastnimi tradicijami ter lastnim kulturnim obeležjem. Naglasili smo, naj se to vzame v obzir pri kakršnikoli reorganizaciji SBS, to je etničnega radia in televizije.
Termin za predložitev sličnih vlog je sedaj podaljšan do 31.maja 1984.
Iz vsebine dela na dalmatinskem posvetovanju je bilo mogoče zvedeti tudi nekatere podrobnosti o podeljevanju odlikovanj, ki sicer niso kdove znane širši javnosti. Kot je bilo tam povedano, »orientacijska količina« po zakonu in družbenem dogovoru določa, da vsako leto v državi podelimo po 5 odlikovanj na vsakih 1000 prebivalcev. In če je tako (podpisani novinar, ki sodi med zelo radovedne ljudi, tega vse do omenjenega {»svetovanja ni vedel, kar bi lahko pomenilo vsaj to, da še nadpovprečno radoveden Jugoslovan, kaj šele povprečne?., zelo malo ali pa nič ne ve o instituciji odlikovanja), potlej to pomeni, da v Jugoslaviji podelimo okoli 100.000 odlikovanj na leto, to pa pomeni, da je v zadnjih tridesetih letih dobilo odlikovanja približno 3 milijone Jugoslovanov! Če odštejemo otroke in starce, bi utegnilo to približno pomeniti, da se je skoraj vsak aktiven Jugoslovan lahko okrasil z enim odlikovanjem. Ali je tako? Predvsem ne more in ne sme biti tako, saj bi to pomenilo, da odlikovanj ne delijo po delovnih zaslugah, temveč po glavah prebivalcev. To seveda ne bi bilo dobro.
Še manj dobro pa bi bilo, če bi odlikovanja delili po številu tistih, ki so nanja naročeni.
To je seveda zapleteno vprašanje in o njem bi težko sodili kar na pamet, zlasti, ker nam kot vir rabijo v tem trenutku zgolj dalmatinske izkušnje, ki morda zares niso značilne za vse kraje.
Moja osebna izkušnja je na primer takale: v širokem krogu svojih prijateljev, poklicnih in nepoklicnih, poznam samo dva človeka, ki sta v zadnjem desetletju dobila kako odlikovanje. Recimo, da je teh mojih prijateljev petdeset in da jih je z njihovimi povprečnimi družinami skupaj 200. V desetih letih bi lahko po matematični logiki dobili po »orientacijskih okoliščinah« tudi vseh deset odlikovanj. To, da so jih dobili petkrat manj, utegne pomeniti, da so moji prijatelji podpovrepčni delavci in da so svojemu delovnemu okelju in državi podpovprečno prispevali kar sploh ni izključeno. Lahko pa bi to pomenilo še nekaj drugega: da so njihova odlikovanja dobili njihovi predstavn1« ki. Kdt) bi vedel, kje je resnica?	I
Tisto, kar vem, da je čista resnica, je, da se nihče od mojih prijateljev ne pritožuje, ker ni dobil odlikovanja. Še kar ni dobil kakega odlikovanja. Hočem reči, da »o ni. dobro. Ni dobro, če se ljudje ne čutijo prizadete, ker niso dobili odlikovanja. Saj bi to utegnilo tudi pomeniti, da odlikovanje ni prava spodbuda takšna, kakršna bi morala biti.
Zakaj polovične informacije o Sloveniji?
Sarajevsko »Oslobodjenje« je 30. marca 1984 objavilo naslednji članek svojega ljubljanskega dopisnika Zorana Odića z naslovom »Kako je Tribuna pokopala Jugoslavijo«:
Časopis ljubljanskih študentov Tribuna je V zadnji številki naredil iz prve in zadnje strani velikega formata osmrtnico Jugoslaviji. Na prvi strani v črnem okviru sporoča »žalostno vest«, da je pokojna »predvsem zaradi zahtev po doslednem izpolnjevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ne pa zaradi pogojev, ki smo jih sprejeli pri pogajanjih z mednarodnim denarnim skladom...«, itd. Na zadnji strani pa je s črno silhueto zemljevida Jugoslavije v črnem okviru objavljena zahvala: »vsem dobrim ljudem, ki so jo poznali, naj ostane v leperii spominu«, s podpisom - » vsi njeni«.
Vloga pogrebca
Tako so študentje univerze Edvard Kardelj v Ljubljani v svojem časopisu komentirali vest o uspešno končanih pogajanjih med jugoslovansko oziroma vlado pravkar umrle Jugoslavije in predstavniki mednarodnega denarnega sklada; a ta pogajanja so, kot tudi sprejeti pogoji, vsaj tako navajajo vse uradne izjave, v skladu z uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, glede posameznih stvari pa so celo milejši, kot je definirano v dolgoročnem programu.
Ugotovitev: rodna vlada, sestavljena iz predstavnikov vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, je pokopala svojo državo, v katere imenu nastopa, nihče od 22 milijonov in še nekaj Jugoslovanov pa ni imel poguma, da bi se ji uprl, razen študentskega časopisa ljubljanske univerze, a tudi to samo v vlogi pogrebca.
Kaže, da so se - težko bi dejali, ali študentje ljubljanske univerze, prav gotovo pa tisti, ki pišejo v njihovem imenu - več zadnjih let spravljali na Jugoslavijo, kot da bi se jim zdela nečesa kriva in kot da jih z nečim moti. To potrjujejo lanska odločitev, da ne bodo sodelovali na športnih srečanjih jugoslovanskih študentov, letošnja odločitev, da se ne bodo udeležili sklepne slovesnosti ob dnevu mladosti in da tega niso preklicali kljub sprejetemu stališču, da bodo končni scenarij popravili v skladu z navedeno kritiko, in nenehno demonstriranje nečesa »bolj naprednega« v primerjavi z drugimi.
Seveda je vsaka kritika, izrečena na njihov račun, dokaz »re-žimstva«, kot je po njihovem vsako nasprotovanje »režimu« dokaz demokracije. Takšno iz-ključnost je mogoče razumeti, vendar pa ne sprejeti. Zato še
toliko bolj preseneča, da takšne »demokratične« nastope - kot so v Novi reviji iz številke v številko, ki dosledno obračunavajo s samoupravljanjem, marksizmom, leninizmom, ali z javnih tribun in iz razprav o pamfletih, kot na primer »o strankarskem pluralizmu ali monizmu«, Čavo-skega in Koštunice, ali pa zadnji likovno-politični korak Tribune, ali naslednji, ki ga pričakujejo z velikim zanimanjem, gledališka predstava Politika kot usoda v uprizoritvi študentskega kulturnega centra iz Beograda - molče odobravajo oziroma vsaj javno ne kritizirajo, medtem ko delajo probleme okoli obrobnih pričkanj nekaj sprtih novinarjev v nekaj ljubljanskih uredništvih. Proti vsemu, razen proti sebi
Senat temeljnega sodišča v Ljubljani je prav zdaj, ko se to dogaja, oprostil vsake odgovornosti dva, danes polnoletna, pred dvema letoma pa starejša mladoletnika, obtožena zaradi fašističnih izpadov na ulici, zaradi javnih gostilniških nastopov proti »Bosancem« in »Šiptarjem«, ki naj bi se »vrnili, od koder so prišli«, zaradi pozdravljanja s fašističnim pozdravom in hitlerjev-. skim »heil«, ker sta se - tako je bilo rečeno, samo šalila, ko sta trdila, da bo »Slovenija kmalu postala Bosna«, Bosna pa je si-
nonim primitivizma in umazanije ter vsega slabega. Vse to za sodišče ni bilo »kaznivo dejanje«, takšno ravnanje pa se še naprej stopnjuje, o čemer priča vse, kar se dogaja. Seveda so še drugačni primeri, kot je na primer pisanje v zadnjih treh številkah tednika Teleks, ki je vložil izredno veliko raziskovalskega truda, da bi pojasnil razmere, v kakršnih žive ti »gastarbajterji z juga«, vendar temu le malokdo posveča pozornost.
To ne dokazuje ne demokracije ne pripravljenosti, da bi se vsaj malo potrudili urediti probleme. Ob takšnem odnosu se problemi zgolj zaostrujejo. Najbolj se zaostrujejo, če se nekateri, ne glede na to, kako se imenujejo, ali Tribuna, Nova revija ali kako drugače, oddaljujejo od Jugoslavije, ker je po njihovem za vse kriva, in gledajo nanjo kot na nekaj zunaj sebe. Kot da ne bi razumeli, da s tem ne postavljajo sebe samo zunaj Jugoslavije in zunaj Slovenije, kar namenoma poudarjamo, saj ravnajo,Jcot da bi bil en pol Slovenija, drugi pa Jugoslavija oziroma druge republike in pokrajini. S tem je morda bolj jasno, zakaj so proti samoupravljanju, proti združevanju dela in sredstev (vse gre na jug),
proti vsemu, razen proti sebi. ★ ★ ★
Tako »Oslobodjenje«, glasilđ RK SZDL BiH. Ob branju prispevka se kljub upravičenosti kritike, ki jo avtor namenja nesprejemljivi
»politično-Iikovni« potezi uredništva študentskega lista, vendarle zastavlja vprašanje o dobronamerno-sti celotnega članka. Kajti primeri, tako kot so navedeni v članku, bistveno vplivajo na to, da dobi bralec o političnem položaju v SR Sloveniji povsem popačen vtis.
Avtorjeve trditve so namreč grajene predvsem na domnevah in torej niso plod preverjenih dejstev: Povsem drugače bi bilo, če bi jih obdelal posamično, z vseh plati, saj bi bila slika le tako lahko objektivna. Vedelo bi se, na primer, da se ljubljanski študentje niso udeležili študentskih tekmovanj zaradi pomanjkanja denarja in da je bil sklep univerzitetne konference ZSMS, »da ne bodo šli na zaključno prireditev letošnjega dneva mladosti v Beograd«, le pogojni. In sicer, da ne bodo šli le v primeru, če bo obveljal prvi predlog scenarija in dodali, da si je treba prizadevati, da bi ga spremenili. To se je tudi zgodilo, ko je vodstvo ZSMJ v Mostar-ju prvotni scenarij zavrnilo.
Vedelo bi se tudi, da ni res, da v Sloveniji nihče ne reagira na slabosti, da se vse tiho odobrava ali vsaj javno ne kritizira. Tudi na nesprejemljivo ravnanje uredništva Tribune so takoj reagirali na seji komisije za agitacijo in propagando pri predsedstvu CK ZKS. Javno to-žiltvo pa je zoper avtorja kritiziranega prispevka v Tribuni vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja žalitve SFRJ.
Ob primeru oprostitve dveh obtoženih za fašistične izgrede, s katerim se hoče v članku potencirati nevzdržne razmere v SR Sloveniji, zlasti odnos do pripadnikov drugih
narodov in narodnosti, je mogoče še posebej podvomiti o dobrona-mernosti tistih, ki tako pisanje objavljajo. Očitno se za prave razloge za izrek oprostilne sodbe niso pozanimali. Če bi se, bi zvedeli, da je bila oprostilna sodba izrečena zaradi pomanjkanja dokazov, ne pa zaradi tega, ker sodišče dejanj, za katera sta bila obtožena, ne bi smatralo za kazniva. Med drugim je bilo zaslišanih 22 prič, med kate^' 11' jih je bilo več iz drugih republik ' I iče pa obtožb niso potrdile. Iz pisanja »Oslobodjenja« pa bi bralec lahko celo sklepal, da se v SR Sloveniji politično in sodno tolerira sovražno delovanje zoper temelje naše družbene ureditve.
Z naštevanjem »primerov« je tako članek zbudil vtis, kot da je v SR .Sloveniji vse narobe, da politika in sodstvo pravzaprav tiho pristajata na najrazličnejše obarvana dejanja, katerih skupni cilj je slabitev J ugo-slavije - samoupravne, socialistične, federativne, neuvrščene.
Upoštevajoč pogoste stike in vse boljše sodelovanje družbenopolitičnih organizacij, skupščinskih teles, gospodarskih zbornic, zlasti pa gospodarstva samega iz Slovenije in BiH, v katerih se stalno poudarja obojestranska odločenost po še tesnejšem sodelovanju, ki je zlasti pri i združevanju dela in denarja med gospodarstvi obeh republik doseglo velike uspehe, se še dodatno zastavlja vprašanje o namenih takega pisanja osrednjega lista v Bosni in Hercegovini.
BRANKO PODOBNIK
MED SLOVENCI V AVSTRALIJI
MLADENKA SLOVENSKE SKUPNOSTI GEELONG
(Nadaljevanji
e s prve strani)
Takole izgleda sedaj povečan dom Slovenske Zveze v Geelongu.
Dela v povečani dvorani še niso popolnoma dokončana a že sedaj se pokaže, da bodo notranji prostori praktično in ukusno urejeni. Pridne slovenske roke v Geelongu, ki so dela opravile na prostovoljni bazi, kakor tudi vodstvo, ki je to-časno v rokah energičnega predsednika Jožeta Ramute je vredno vsega priznanja.
Pa se vrnimo k izberi mladenke Gee-longa in pa 'Kraljice dobrodelnosti'.
Sest prikupnih mladenk se je potegovalo za ta dva naslova. In sicer so to bile:
OLGA ČRTALIČ, 16 let stara gojen-ka učiteljišča; 21-letna LJUBI HORVAT ki je zaposlena v tekstilni industriji; LILY MATKOVIČ, trgovska pomočnica, stara 16 let; ZLATA NOVAK, ki je dopolnila
18	let in bi se rada zaposlila kot tajnica;
19	let stara VERA SELJAK, ki je zaposlena kot bančna uradnica ter ANITA ZADKOVIČ, stara 17 let in gojenka trgovskega instituta.
Vse mladenke je predstavil občinstvu g- Jože Ramuta potem ko je naj-
Predsednik S.Z.Geelong Jože Ramuta z Anito Zadkovič in Vero Seljak.
Vesela družba v Geelongu, med njimi tudi gostje iz Trsta, ga Vinka in g. Valentin Bostjancic, ki sta na obisku pri ge.Pavli in g. Ludviku Gombač.
Pridne ženske roke pod vodstvom ge. Sonje Lorbe so oskrbovale kuhinjo.
prej pozdravil zbrane goste ter naznanil imena sponzorjev, ki so s svojimi darovi pomagali pri organizaciji tega natečaja. To so bili predvsem sledeči podjetniki:
J. Tilinger, za Dalma Travel, Slovenia-les, D.Zadkovič - Septic tanks, G.Gas-perini - zelenjavar, V. Škafar - keramične ploščice in G. Vodušek - mesar. Poleg navedenih pa so prispevali posebne denarne darove še: F. Pavlin, L.Sertič, F.Kološa, Zorka Petrevčič, F.Ivančič, I.Maring, J.Ramuta, Gungel T.V.Services,' I .Persie, J.Smole, V. Kosmina in V.Iskra.
Žirija za izbero mladenke pa je bila sestavljena iz posestnikov zamljišč katera mejijo na zemljišče društva Geelong. Ti so bili ta večer častni posebni gostje Slovenske skupnosti Geelonga. Odbor jih je povabil z namenom, da kot sosedje pobliže spoznajo slovensko skupnost.
ZLATA NOVAK, ki pa je nabrala največ prispevkov za društvo pa je dobila naslov Charity Queen ali Kraljica Dobrodelnosti.
Vsa dekleta so izgledala ljubko in je kot vedno tudi tukaj izbira bila težavna. Toda krona je le ena in zato se lahko postavi le na eno glavo ob istem času. Tako je bilo tudi v Geelongu. Vendar pa je že samo dejstvo, da se dekle udeleži takega natečaja nekaj posebnega in dogodek, ki ji bo za vedno ostal v spominu. Odbor v Geelongu je zato storil prav, da je vsem šestim dekletom podaril lepo darilo v spomin na to priliko.
Seveda pa ni treba posebej povdariti, da so izbranke za naslove dobile še posebno lepa darila.
Potem ko so kandidatke bile predstavljene občinstvu se je žirija pričela posvetovati in po kakšni uri razpravljanja so bili pripravljeni naznaniti rezultate.
Mladi Rudi Horvat, katerega naloga ta večer je bila spremljevalec deklet, jih je zopet pripeljal posamično v dvorano, da slišijo, katera bo izbrana.
Nestrpno so pričakovale trenutka, ko se bo odprla koverta in prečitalo ime. Končno se je tudi to zgodilo in objavljeno je bilo ime dekleta, ki je zasedlo tretje mesto.In sicer je to bila Olga Črtalič. Drugo mesto je pripadlo Aniti Zadkovič.
Za Miss Slovenian Community Geelong ali po naše Dekle Slovenske skupnosti Geelong pa je bila proglašena VERA SELJAK.
Vera Seljak in požrtvovalni "escort" Rudi Horvat.
Se * otvoritve knjižnice S.D.M. - Od leve proti desni: g.Peter Mandelj, ga.Milem Brgoč, ga. A leksandra Ceferin, Mrs. Helen Zibell s soprogom, ga. Neva Kastelic in fater Bazihj. Spodaj: Članice S.D.M. so pokazale svojo spretnost pri ročnih delih
IZ KNJIŽNICE S.D.M.
Obveščamo vse, da je knjižnica Slovenskega Društva Melbourne sedaj odprta vsako nedeljo popoldne od 2.30 do 5 ure popoldne. Zahvala za to gre gospem Ivanki Tomažič, Dragi Gelt, Anici Mandelj in Nevi Kastelic, ki so priskočile na pomoč pri delu. Naj ponovim, da si knjige lahko izposodi prav vsakdo. Nabavili smo spet nekaj novih knjig, katere se izplača pogledati. Na prodaj pa imamo tudi: "Vse o pecivu", zelo dobra, cena 12 Dolarjev "Womens Glory", pisana v angleščini, a vsebuje slovenske recepte. Cena te, za naše kuharice posebno zanimive knjige je 12 Dolarjev.
Slovenski vbodi in ročna dela so nam vsem znana in priljubljena; dobite jih v knjigi "Narodne vezenine", ki jo imamo tudi na prodaj!
Milena Brgoč
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE vabi na svoj
18. LETNI PLES
z imenovanjem prejemnic naslovov
DEKLE SLOVENSKE SKUPNOSTI in
KRALJICA DOBRODELNOSTI za leto 1984
Ples bo v dvorani S.D.M., Ingrams Rd.,Eltham-Research
12 .maja 1984, s pričetkom ob 7.uri zvečer.
Igral bo orkester 'SAVA'
Vstopnina, vključno z večerjo: člani S.D.M.......15 dolarjev
nečlani..............18 dolarjev
Reserviratjte pri: Maks Hartman - tel. 850 4090 Anica Markič - tel.870 9527 VEČERNA OBLEKA PO MOŽNOSTI ZAŽELJENA! ———
THE ROLE AND FUNCTION
v.REMšNiK: QF SLOVENIAN ASSOCIATION
The youth section has the task of catering for the needs of the Slovenian youth. It organises a variety of activities ranging from disco nights to snow excur-sioms. It also has its own premises on the property separate from the main committee. Apart from these types of activities, the youth are involved in community festivals.
The school is conducted on the S.D.M. property ■ each Sunday. It deals with the language and cultural aspects of Slovenia. At the School, the Slovenian children can also become involved in learning traditional dancing, speeches and recitals, and singing.
Each of these sections may have its own elected committee, however the Committee of Management retains the ultimate power. The sections call meetings as required; these usually occur about once a month. Each section controls within limits the activities organised around the particular interest.
The Annual General Meeting is held either in July or August of each year. At this meeting, members for the Committee of Management are elected, except for the immediate past president, as this position is automatic. Elections held by S.D.M. are fairly standard in procedure. Nominations are made, and where the number of people nominated exceeds the number of vacant positions, elections are then held by ballot.
S.D.M. membership is comprised of a number of different types of members. Fundation members, are members who were elected to be foundation members prior to 30th June 1970, and also paid two hundred dollars to S.D.M. for the privilege. These members were presented with a gold medallion.
An ordinary member includes any male over the age of eighteen, who is nominated by another member and approved by the Committee of Management. Female ordinary members are usually the wives of ordinary members. Associate members can be any female over the age of eighteen years, who once again must be nominated and approved. There may not be more than one hundred associate members at any one time.
For those members who have 'rendered outstanding services to the Club' (S.D.M. rules book), there is the category of Honorary Life Member. These members must be recommended by the Committee of Management and elected at the Annual General Meeting. These fortunate members are exempt from the annual subscriptions, but are still entitled to all the privileges of membership. There is a limit of twelve Honorary Life Members at any one time.
Two categories of membership which hold no power, or rights in the S.D.M. matters are the 'Temporary' and 'honorary' members. S.D.M. may have up to twenty temporary members at any one time. This basically involves anyone who does not normally live within ten miles of S.D.M., but is presently doing so. Strict recommendation and election rules of these members
apply. Honorary members enjoy an even more temporary membership. This category usually involves visiting persons, such as a member of a visiting sporting or cultural group.
Procedures for nominations, recommendations and elections of these members are strictly set out in the S.D.M. rule book. Rules governing many aspects of S.D.M.'s functioning are determined to a large degree by the Liquor Control Acts of Victoria. The licensed premises of S.D.M. is permitted to accommodate up to three hundred and fifty people at any one time.
Contained in the first sentence of S.D.M. Rules, is tire statement, that it is a non-political, cultural, charitable, and social organisation'. This is a summary of its intentions and goals. In her research of ethnic groups, Martin found that: Most community associations — particularly the non-secterian ones - had in fact always pursued goals that were sufficiently general and vague to ensure the support of a highly varied membership, while the main activities they sponsored were of the sociable and tra-ditioni kind - club facilities, regular social balls, picnics, Christmas, New Year and anniversary celebrations, — which had a wide appeal.
(Martin, 1972; 34) S.D.M. seem to have been no exception in the past, to this observation and appears to have maintained, to a degree, these same general aims.
(Se nadaljuje)
Pred 50 leti
Pred 20 leti
D L
Letališče na Brniku odprte rfP!
Cesta v ozračje
»Današnja otvoritev letališča v Ljubljani pomeni dogodek, ki bo trajno zabeležen v zgodovini našega civilizacijskega razvoja. Odpira se nam nova pot v svet.«
»Letalstvo pa je tudi važen činitelj v nacionalnem življenju. Nihče ne želi, da bi napočila ura, ko bo narod dvignil vsa svoja letala v zrak, da ga branijo pred sovražnim napadom, vendar bi bilo napačno, če bi bil za tak usodni primer nepripravljen ...«
»Čeprav letalski potniški promet še ne prihaja v po-štev za širše ljudske sloje, je vendar tako važna in nujna izpopolnitev občega prometa, da smemo vsi z zadoščenjem pozdraviti ta novi dokaz našega napredka. V prejšnji državi bi bila Ljubljana gotovo zadnja med mesti, ki bi bila priključena na zračno prometno mrežo...«
(Jutro, 20. 8. 33)
Kakor da gredo Turki v deželo
V ponedeljek 21. avgusta 1933 je bila v »Jutru« cela prva stran (in četrtina druge strani) posvečena otvoritvi ljubljanskega letališča, čeprav aktualnih vesti iz sveta sploh ni manjkalo (v Ljubljani je bil viharen kongres jugoslovanskega učiteljstva, v Rimu sestanek Dollfuss in Mussolini, Italija je izročila ultimat Albaniji, na dan so prišla nova odkritja o nemškem oboroževanju itn,).
Pod velikim naslovom »Naša krila v razmahu nad Ljubljano« beremo o tem, kdo vse je priletel s kakšnim letalom od kod. Med gosti niso bili le nastopajoči letalci, ampak tudi zastopniki oblasti in vojske ter deželnih vlad iz Celovca in Sclnograda (Salzburga). Posebej zanimiv je opis za-gretosti Ljubljančanov in vse Slovenije za otvoritveno prireditev... »Kmalu po prvi popoldanski uri so se na letališče kljub silni pripeki pričele stekati množice ljudstva. Zlasti je bilo opa-
ziti živo zanimanje pri naših kmečkih fantih, ki so prihiteli s kolesi, peš in z vozmi, kakor romarji. Po vseh dohodnih cestah so se razvile nepregledne procesije. Avtomobili, vozovi, mladina, matere z otroki...
Bliža se že tretja ura. Zastave na visokih drogovih se sučejo, da osuženi les ječi. Okrog in okrog širnega letališča je življenje tako praznično, kakor more biti le tedaj, kadar se narod zaveda svoje rasti in dela. V restavraciji ni najti niti kotička ... Cete skavtov prejemajo zadnja navodila in hite pomagat, kjer je treba. Izvrstno je organizirana sanitetna služba pod vodstvom dr. Misa. Na razpolago sta dva reševalna voza in sicer oni ljubljanske občine in Higienskega zavoda.
Za red skrbe ljubljanski stražniki in nekateri orožniki, vsega skupaj samo 39 mož, krog letališča pa pa-truljirajo štirje policisti na konjih...
Silovit navai je bil na oba
«
»Vidna steza med dvema gozdičema
Pristajalna steza je bila dolga le 2200 metrov Otvoritev prvega ljubljanskega letališča je bila veliko ljudsko slavje
»LJUBLJANA, 24. dec. (1963) - Danes okrog 11. ure je pristalo na novem ljubljanskem letališču na Brniku veliko štirimotorno letao Adria Aviopromet, s čimer je bilo letališče tudi uradno odprto za ves promet. Med številnimi povabljenimi gosti so se otvoritve udeležili sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček, predsednik IS Slovenije Viktor Avbelj, zvezni sekretar za promet in zveze Marin Cetinič, podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brécelj, podpredsednik IS Slovenije Janko Smole in drugi.«
Najprej je govoril zastopnik letališkega podjetja; povedal je, kako so gradili in kako so skupaj s podjetjem »Siovenija-ceste« opravili vsa predvidena dela v roku. Pilot prvega letala, ki je uradno pristalo na novem ljubljanskem letališču, Karel Rankelj je nato raportiral Mihi Marinku.«
posebna vlaka, ki sta nameravala pripeljati z ljubljanske postaje 3000 potnikov. Pa se jih je že s prvim vlakom pripeljalo 2500, pri drugem vlaku pa je bil naval tako silen, da so morali garnituro izdatno podaljšati... Tisoči in tisoči so se s postaje D. M. v Polju odpravili peš proti letališču. Čeprav so glavne ceste b;' I škropljene, se je vendar^ dvigal prah, kakor da gredo Turki v deželo.« Ob 15.20 je pilot Rado Hribar, predsednik ljubljanskega aerokluba, odpri slovesnost in pozdravil najprej prometnega ministra inž. Lazarja Radivojeviča. Po govoru ljubljanskega župana dr. Puca je zastopnik vojnega ministra in namestnik komandanta letalstva brigadni general Miloj ko Jankovič - po trojni blagoslovitvi hangarjev - razglasil ljubljansko letališče (v imenu ministra vojske in mornarice) za odprto. Sledili so pozdravni let, tekma športnih letal, parada vojaških letal, skoki š padalom, boj v zraku, akrobacije in topli večer, ko je veselirv. trajala pozno v noč... -Hi
Naslednjega dne je bila vzpostavljena letalska zveza z Zagrebom. Letalo je vzletalo vsak dan zjutraj ob 7.00 in pristalo na boron-gajskem letališču ob 8.15. Popoldne pa je zapuščalo Zagreb ob 16.45 in pristajalo v Ljubljani ob 18.00. Transfer je organiziral ljubljanski Putnik. Vožnja do Zagreba je stala (v eno smer) 180 dinarjev. Koliko je bilo to? Desetdnevni penzion v Šmarjeških toplicah je stal 36 din z zdravniškimi nasveti vred, Schnei-derjeva harmonika je stala 75 din, prenočišče z zajtrkom v ljubljanskem hotelu Union pa od 30,50 din dalje,
Napovedoval pa so skorajšnjo letalsko zvezo z Beogradom, kamor naj bi letalo priletelo že v treh urah in pol ter zvezo s Sušakom.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v tako lepem številu spremili na zadnji poti našega nepozabnega očeta in starega očeta
JOHN-a HOJNIK
Številni izrazi sožalja, cvetje in venci v spomin pokojniku ter udeležba pri sv.maši nam bo za vedno v dokaz kako spoštovan in priljubljen je bil pokojnik. Vsem, ki so nam stali ob strani ob tem žalostnem času velja naša prisrčna zahvala.
Oto in Danica
SLOVENSKI HOTEL »
Lastnik : VINKO LEVSTIK
V letu 1955 si je tudi ustvaril svojo družino, v kateri sta bila poleg soproge Amalije še sin Oto in hčerka Danica sedaj poročena Kozole.
Usoda mu je pred petimi leti vzela priljubljeno soprogo, ki je po dolgem in težkem bolehanju umrla. Udarec je bil za Johna zelo težak, vendar toliko blažji, ker sta mu nastanjena v neposredni bližini ostala hčerka in sin z vnuki.
Pokojnika so ob številnem spremstvu prijateljev položili k večnemu počitku v petek 27. aprila na pokopališču v 1 empelstove, kjer je pokopana tudi pokojna soproga.
Pokojnik bo vedno ostal v spominu vsem, ki so spoznali njegovo blago in dobrodušno naravo. Žalujočim ostalim pa iskreno in globoko sožalje.
Glede smrti živa duša ne ve, ali ni nemara največja sreča, ki more doleteti človeka; in vendar se je svet boji, kot d^i bi natanko vedel, daje vseh nesreč največje zlo.
L. GAGERN
Ljubezen zajema vse, tudi smrt.
I.BERGMAN
Živeti več kot štirideset let je nespodobno, nizkotno, nemoralno.
F. M. DOSTOJEVSKI
Slovenska srenja v Melbournu se je 9. aprila t.l. ob pol osmi uri zjutraj povečala za dva moška člana. Po teži se sicer še ne moreta meriti z odraslimi in bo trajalo še precej poletij predno bosta zmogla metati krogle po slovenskih baliniščih. Toda sodeč po njiju starših in njih domoljubnem odnosu, do vsega slovenskega, ne bo dolgo pa bosta tudi Matevž in Damjan .trgala hlače po klopeh nedeljske slovenske šole.
Po tem duhovitem uvodu je spošto-^ bralec Vestnika že uganil za koga gre. 1
Jana Lavrič, rojena Gajšek, ki nam že dolga leta zvesto pomaga pri Vestniku vedno vse napravi perfektno, seveda vse ne gre brez pomoči Dušana, njenega soproga. Tudi tokrat je Dušan doprinesel svoj delež, da ga bosta kar dva glasova naenkrat od 9. aprila dalje imela za svojega očka. Tega dne sta v St. Vincent Hospitalu ob strani Jane zavriskala v ta beli svet 6.10 lb težki Matthew in pa še 6.03 lb težki Damian.
Iskrene čestitke vsem štirim, pa še stari mami Viki po vrhu !
V mladi družini Renka Gregorič so kupili punčko. "Štorklja" se je oglasila pri mamici Dorothy, rojeni Dolenc, v soboto 21. aprila v Mercy Hospitalu. Tej, menda najnovejši Slovenki v Melbournu bodo dali ime Andrea Marie. Staršem, kakor tudi babici in dedku pa čestitke nas vseh pri Vestniku in pri S.D.M.
+ JOHIM HOJNIK
Cevapčiči so ena najpriljubljenejših jedi na vseh slovenskih prireditvah. Tako je bilo tudi v Geelongu ko so izbirali Slovensko mladenko leta. Tam jih je mojstrsko pekel Franc Kološa in žel pohvalo vseh, ki so jih pokusili.
V ponedeljek 16. aprila 1984 se je med Slovenci v Melbournu bliskovito razširila novica, da je v Alfred Hospitalu preminul John Hojnik.
Mnogi znanci in prijatelji so bili
Sresenečeni saj večina ni vedela, da je ohn bolehal. Še posebno oni, ki so ga videli po njegovem povratku iz Slovenije, kamor je pred meseci odšel na zasluženi počitek kar niso mogli verjeti novici. Kajti po trinajstih tednih bivanja v starem kraju je izgledal zdrav in vesel ter poln lepih vtisov.
Toda, na žalost, resnica je, da je slovenska družina v Melbournu zgubila enega svojih najbolj poznanih in najuglednejših članov, S.D.M. pa enega svojih mecenov. Tudi Vestnik je v mnogem zadolžen pokojnemu Johnu, saj je njegova tvrdka s svojimi oglasi podpirala izhajanje našega mesečnika neprestano od njegove ustanovitve pred 29. leti.
Pokojnik je bil skromen in preprost ter svoje podpiranje nikoli ni obešal na veliki zvon. Smatral je za svojo dolžnost, da kot Slovenec doprinese k u-spešnemu delovanju slovenske skupnosti. Vsi ki se spominjajo prvih let društvenega delovanja Slovencev Melbourna bodo potrdili, da je Hojnikova pomoč v obliki mesnih izdelkov, kakor tudi v gotovini, bila tako velike vrednosti, da jo je danes težko oceniti.
Pokojni John je bil rojen lö.novembra 1908 v Ješencih, železniška postaja; Rače—Fram pri Mariboru. Po končanih šolskih letih je nastopil vajensko dobo za mesarja in izdelovalca mesnih izdelkov pri mesarju Ivanu Tavčarju v Mariboru. Od tam je odšel k po celi Sloveniji poznani tvrdki Benko v Murski Soboti,
ijP 8e Je m°jstrsko izvežbal v svoji stro-Naslednja postaja njegovega življenja je bil Split v Dalmaciji, kjer je odprl svojo lastno trgovino.
Prišla je vojna, ki je preusmerila bodočnost marsikomu. Tako se je John znašel v Grazu in se zaposlil v svoji stroki, dokler se ni odločil za^preselitev v Avstralijo, kamor je prispel 14.maja 1949.
Sledilo je kot vsakomur v tistem času kratko bivanje v Bonegilli. Od tam pa so ga poslali v Melbourne na delo v sladkorni rafineriji.
Toda John ni ostal dolgo tovarniški delavec. Ze po par mesecih je bil spet v svoji stroki in sicer pri tvrdki Otto Wurth. Tu je delal do leta 1953, ko je pričel s svojo tvrdko pod imenom Vienna Smallgoods. To je leta 1955 preimenoval v John Hojnik Smallgoods Pty.Ltd.
Kot podjetnik je bil zelo uspešen, kar je predvsem zasluga njegove delavnosti, poslovne spretnosti in kakovosti izdelkov. Iz majhne začetne delavnice in sušilnice je kmalu zraslo veliko in moderno opremljeno podjetje, katerega izdelki, oznamenovani s kraticami JH se vidijo po vseh delikatesnih trgovinah v Melbournu.
V soboto 31. marca se je v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew poročil Robert Ogrizek z Jan Maree Bindless. Robert je sin dolgoletnih in požrtvovalnih članov S.D.M., Roze in Mira Ogrizka. Robert pa je tudi vedno bil zelo popularen med našimi mladimi na "hribu" v Elthamu.
V Melton Private Hospital je v petek 13. aprila ga. Majda Sok povila fantka, kateremu bodo dali ime John.
furlanija - julijska krajina
DROBNE IZ STAREGA KRAJA
iz nove gorice
V	severnoprimorskem gospodarstvu so prišli do dveh pomembnih odločitev.
Novogoriški hotel Argonavt bodo preuredili v računalniški center, v katerem bo podjetje Iskra Delta organizirala celotno računalniško izobraževalno dejavnost za Slovenijo.
V	rudniku živega srebra v Idriji pa bodo postopno obnovili proizvodnjo, ki so je deloma že pričeli uresničevati od leta 1987 dalje.
VELIKA NESREČA V RUDNIKU
V	rudniških jaških Strmostena pri Beogradu je eksplodirala mešanica metana in premogovega prahu. Posledica je bila triintrideset mrtvih in štirje hudo ranjeni.
Do eksplozije je prišlo na 21. aprila ob 10 uri in 2o minut dopoldne, ko je v rudniku bilo 48 rudaijev.Od teh se jih je samo enajst rešilo brez hujših poškodb.
slovenski Čebelarji
Članstvo Slovenske čebelarske zveze se množi so ugotovili na njeni 33.1etni skupščini v soboto 22.aprila.
V	Zvezi je sedaj včlanjenih 8.227 čebelarjev z 111.181 ekonomskimi panji.
Najbolj zaslužnim čebelarjem so ob tej priliki podelili odlikovanja Antona Janše I. stopnje.
Na isti skupščini so tudi sklenili, da bodo sedanji sklad o podeljevanju nagrad Antona Janše preimenovali v sklad Petra Pavla Glavarja, nekdanjega zaslužnega čebelama, ki je bil do sedaj malo zapostavljen.
filmski festival
Na Jesenicah se je končal filmski festival amaterskega filma, na katerem je s 134 filmi sodelovalo 61 klubov iz štirinajstih držav.
Festival je od letos tudi član mednarodnega združenja amaterskih festivalov.
slovenska plaža
V	Budvi pri Dubrovniku imajo takozvano 'Slovensko plažo', ki je dobila to ime pred leti, ko se je tam zbiralo največ izletnikov iz Slovenije.
Letos so tam odprli novo turistično naselje z 2.420 posteljami v vilah in a -partmajih. Ta velik turistični objekt so zgradili na prostoru kjer je potres pred petimi leti porušil pet hotelov s 1.600 posteljami. Sedaj, imajo na 'Slovenski plaži' kar 20 restavracij, teras, barov in drugih podobnih objektov, v katerih je prostora za 4.000 ljudi. V naselju pa je tudi 20 športnih igrišč.
mladi violinisti
V Cankarjevem domu so imeli koncert mladih violinistov iz sosednjih dežel Furlanije—Julijske krajine, Koroške in Republike Slovenije, ki so bili nagrajeni na meddeželni reviji konec marca v Fari (Farra d'Isonzo) pri gorici.
Nastopila sta dva učenca iz Trsta, iz Celovca in bližnjih krajev trije in iz Ljubljane trije.Ta koncert je organizirala Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije.
manj posojil
Banke v Sloveniji dajejo vedno manj posojil za zidavo novih stanovanj. Delež zanje se je v Sloveniji zmanjšal na 5.97 odstotka družbenega proizvoda, medtem ko drugod po Jugoslaviji dajejo do 9 %.
Vzroki za to so, da stanovanjska zidava peša, na drugi strani pa je tudi vedno manj denarja za stanovanjsko gradnjo. V skupnih gradbenih delih v Sloveniji stanovanjska zidava predstavlja le 22 %.
podražitve
Iz poročila Tanjuga je razvidno, da so se življenski stroški marca v primerjavi s februarjem v Jugoslaviji povečali za 1.1 odstotka. V prvih treh mesecih letošnjega leta so se povečali za 4.9 %; od marca lani do marca 1984 pa za 53 %. V primeri z lanskim marcem so se najbolj povečali izdatki za higieno in zdravstvo, kar za 74.2 odstotka.
računalnik v idriji
Računalniški center za storitvene dejavnosti, v katerem so pričeli sedaj delati bo eden redkih tovrstnih centrov v Sloveniji. Še manjkajoči del opreme in terminalov bo prispel v Idrijo do konca aprila in tako bodo lahko že letos priključili nanj vse porabnike.
ZA TURISTE NA GORENJSKEM
Na Gorenjskem se pripravljajo na poletno sezono letovičarjev in turistov. Tako bodo konec aprila odprli novo dodatno zgradbo hotela Golf na Beldu, katera bo imela na razpolago 250 postelj.. V Kranjski gori so uredili več novih lokalov, v Gozdu Martuljku pa so izboljšali in povečali kamp.
poplava v solkanu
V ponedeljek 2. aprila je Soča radi močnega deževja zelo narasla, tako, da je voda pričela vdirati v turbinski jašek Hidroelektrarne. Čeprav so vodo začeli takoj črpati je do večera segala že več kot 61 metrov visoko. Po prvih ocenah bo škoda znašala 20 do 30 milijonov dinarjev.
umetni kolki
Na Medicinski fakulteti v Ljubljani se je pričel prvi jugoslovanski tečaj kirurgije kolka in kolena.Udeležili so se ga ortopedi in kirurgi iz vse Jugoslavije pa tudi priznani strokovnjaki iz tujine.
Ena od najuspešnejših in pogostih ortopedskih operacij v zadnjem desetletju je zamenjava celotnega kolčnega sklepa z umetnim. Samo v Sloveniji je bilo v zadnjih petnajstih letih vstavljenih več kot 6000 umetnih kolkov. Na svetu zdravniki vstavijo približno tisoč totalnih kolčnih protez, v Sloveniji pa v zadnjih letih po dve protezi dnevno.
za lepši videz ljubljane
Število "divjih" odlagališč ali smetišč v okolici Ljubljane jim je uspelo zmanjšati od nekdanjih 700 na 83.
Najbolj žgoče nepravilnosti in malomarnosti ki so nekdaj kazile mesto sedaj z uspehom odpravljajo. Tako na primer mesto ni več prelepljeno z nekoč tako številnimi na divje nameščenimi plakati. Nedavno so organizirali spomladansko čistilno akcijo in odstranili preko tisoč kubikov odpadnega materijala, med drugim tudi 48 zavrženih starih avtomobilov.
Lani so tako tudi pomagali ohraniti približno 28 tisoč kubičnih metrov plodne zemlje, ki bi se sicer lahko za vedno izgubila.
35 let
mariborske knjižnice
Ob priliki 35 letnice Mariborske knjižnice so 19. aprila v mali dvorani Salona Rotovž odprli posebno razstavo. Mariborska knjižnica s svojimi 13 enotami v mestu in zaledju velja za eno najboljših ■ljudskih knjižnic v Sloveniji.
V 35 letih obstoja je Mariborska knjižnica dosegla celo več kot pol milijona izposoje na leto.Najvišji letni obisk knjižnice pa je bil leta 1978 ko jo je obiskalo več kot 22 tisoč bralcev.
Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina je bila ustanovljena s posebnim statutom leta 1963 kot zadnja izmed petih avtonomnih upravnih enot ki zdaj pokrivajo celotno mejno območje severne Italije in otoka Sicilijo in Sardinijo. Izgledalo je, da bodo tako mejne dežele uživale večjo samostojnost, dejansko pa to ni bilo tako, kajti odnosi v teh deželah so bili še bolj neupogljivi kot v deželah z navadnim statutom.
Zdaj pa so se odločili, da bo posebna komisija deželnih svetovalcev pripravila spremembe deželnega statuta za Furlani-
mamila prodajali v trstu
V prvih dneh aprila so v Trstu in Veroni prišli na sled večji skupini italijanskih preprodajalcev mamil, za kar gre zasluga tudi pomoči slovenskih pristojnih organov.Skupina je delovala v Turčiji, Jugoslaviji in Italiji.
Cariniki na meji v Sloveniji so opazili, da neki Gialfranco Bertoldi često potuje z raznimi luksuznimi avtomobili v Istanbul, Zagreb in Beograd in da velikokrat zamenjuje registerske tablice in tako se je klopčič začel razmotavati.
Policija v Veroni je aretirala Bertol-dija v Trstu pa so prijeli 15 njegovih po-magačev, za katere domnevajo, da so preprodajah heroin.
radenska četrta največja
jo—Julijsko krajino.
Svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka se je zavzel, da bi v to komisijo imenovali tudi dva Slovenca.
V ozadju zahtev po spremembi statuta je furlansko gibanje, ki zahteva ustanovitev posebne furlanske dežele.Razcepitev Furlanij e—Julijske krajine na dve zasebni deželi za tamošnje Slovence ni najboljša rešitev, kajti njihovo število bi se razcepilo na dve deželi in bi posebno v Furla-niji postali neznatna manjšina, ki bi vedno bolj izgubljala svoje pravice.
SLOVENEC SAM PREKO ATLANTIKA
Samotni moijeplovec Jure Sterk se je vrnil v domovino po uspešni plovbi čez Atlantik, ki ga je preplul sam v 6,5 m dolgi 2,40 m široki in 900 kg težki jadrnici Amon.
Ster je štartal 16. februarja v Cadizu (Španija) in je prispel v Guadalupo na Malih Antilih 4. aprila. Najtežja je bila prva etapa do Kanarskih otokov, katero je preplul v dvanajstih dneh. Moral se je boriti z močnim vetrom, v katerem je barka trikrat polegla, Šterka pa je tudi trikrat vrglo v morje.
Od Kanarskih otokov do Guadalupe je potem plul še 29 dni.
Jure Sterk je tako drugi Slovenec, ki je sam preplul Atlantik. V šestdesetih letih ga je v 16 rn dolgi barki kot prvi Jugoslovan preplul Trboveljčan Rado Butja.
Jure Šterk se je v domovino vrnil z letalom.
Radenska se z letno proizvodnjo 200 milijonov litrov slatine in 72 milijoni litri brezalkoholnih pijač uvršča med štiri največje proizvajalce na svetu.
Radenska proda največ slatine v Avstriji, v Italiji in ZR Nemčiji. Tuji kupci pa menijo, da se Radenska uspešno prilagaja zahtevam tujega trga in da so njeni vrelci na svetu cenjeni.
V CELOVCU LJUBLJANSKI DNEVI
V Celovcu so se 8. aprila pričeli Ljubljanski dnevi z nastopom orkestra Slovenske filharmonije skupno z zborom celovških madrigalistov.
Ljubljana se na ta način predstavlja glavnemu mestu Koroške in mu obenem vrača obisk iz lanskega leta.
T
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
-RIBIŠK4 DRUŽIM S.D.M.
Preidimo na sedanjost.
Dela se na tem, da bo naša lovska koča gotova koncem tega leta. To pomeni pred proslavljanjem tridesetletnice S.D.M. Načrti so gotovi in večinoma potrjeni od oblasti. IJ-pamo, da bomo imeli potrjene vse načrte do konca aprila.
V glavnem bomo imeli zaprto strelišče s velikimi vratmi, katera bomo dvignili ob lepem Poleg strelišča bo velika soba, ki se bo ogrevala v zimLImeli bomo lastni W.C. za ženske, moške in invalide.
Kako bomo to sezidali: Denar zbiramo in nekaj ga že imamo. Toda denarja nikoli ni dovolj in ga še vedno zbiramo. Materijal je podarjen, če pa ga imate kaj pa prosim telefonirajte g. Fekonji, tel.: 435 9673.
Rabili bomo tudi obrtnike, tudi v tem slučaju se javite g. Fekonji.
Čim preje bomo nabrali toliko preje bo ta naša nova lovska koča gotova. Ne dajte se prositi, ampak ponudite vašo pomoč.Ze v naprej se vam najlepše zahvaljujemo. Za denarne prispevke telefonirajte g. Ivan Barat, tel.: 460 4679
LOVSKO
Po dolgih debatah in razgovorih med našim članstvom, od katerega so mnogi vedno bili zainteresirani za lov in ribarjenje se je prišlo do zaključka, da se u-stanovi odsek lovcev in ribičev pod okriljem S.D.M.
Med njimi je bil naš dolgoletni član Janez Žemljic, kateri se je vedno zavzemal za to, da se tak odsek ustanovi.Glav-ni odbor se je s tem strinjal in Janez je sklical vse poznane lovce na sestanek, na katerem so izvolili Janeza Zemljiča za starešino
DOSEDANJI STAREŠINE LOVSKO-RIBIŠKE DRUŽINE S.D.M. :
Starešina lovskega odseka Frank Jelovčan
1977/78 1978/79 1979/80 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84
-JANEZ ZEMLJIČ
-	JANEZ ZEMLJIČ -JANEZ ZEMLJIČ -JANEZ ZEMLJIČ -JANEZ ZEMLJIČ -JANEZ ZEMLJIČ
-	FRANK JELOVČAN
RECEPTI ZA TISTE, KI (NE)RADI KUHAJO
Šamlojski žiičniki
Potrebujemo: 6 jajc, 100 g sladkorja, 120 g moke, 50 g sladkega posipa
Gorenjka. Ubijemo jajca in ločimo rumenjake od beljakov. Iz beljakov stepemo tre sneg. Med stepanjem mu dodajamo sladkor. Sneg naj bo zelo čvrst in sijoč Potem mu previdno primešamo rumenjake ir moko. Zmes razdelimo na tri dele. Dve tretjini zmes obarvamo s sladkim pos. -pom Gorenjka. Vzamemo dva tortna modela. Er model napolnimo s temno zmesjo, drugega s svetlo zmesjo. Spečemo v pečici. Svetli biskvit je pečen prej kot temni biskvit, torej ga vzamemo prej iz pečice.
Vzamemo primerno veliko posodo, v katero se prilega plast pečenega biskvita. V posodo damo najprej polovico temnega biskvita (pečeni biskvit prerežemo na polovico). Na biskvit nakapljamo ru-movo vodo, na vrh damo polovico orehov, rozin in vroče vaniljeve kreme. Pokrijemo s svetlim biskvitom, pokapljamo z ru-movo vodo in spet pokrijemo z nadevom. Na vrh položimo spet plast čokoladnega biskvita. Namažemo s kremo, potre-semo s sladkim posipom Gorenjka in postavimo na hladno.
Sladico ponudimo močno ohaljeno. Z žlico jo razdelimo na krožnike, zraven ponudimo stepeno sladko smetano.
Sladka voda: zavremo 2 dl vode, 1 di ruma in 150 g sladkorja, ko se sladkor raztopi, je zmes pripravljena. Z njo navlažimo bi-skivt.
Vaniljeva krema: skuhamo vanil|ev puding iz 4 vrečk pudinga, 2 litrov mleka, 3 rumenjakov, 3 beljakov, 100 g sladkorja, 100 g sladkega posipa Gorenjka, 150 g mletih orehov in 150 g rozin. V kuhani puding zamešamo najprej 3 rumenjake, nato še sneg iz 3 beljakov.
Šamlojski žiičniki, čokoladni sladoled
Sečne kocke.
Potrebu/emo: 250 g
masla aH margarine, 150 g sladkorja v prahu, 10 rumenjakov, 200 g moke, 50 g jedilnega škroba, 100 g s'adkega posipa Gorenjka, 0,5 dl ruma, 1 vaniljin sladkor, limonino lupino.
Penasto u mešamo zmehčano maslo ali margarino, rumenjake in sladkor. Dodamo nastrgano limonino lupino in vaniljin sladkor, nato pa še moko in jedilni škrob. V vročem rumu raztopimo in gladko razmešamo sladki posip Gorenjka. Zamešamo v testo. Testo damo v namaščen pekač. Pečemo pri 200 stopinjah 15 do 20 minut, oziroma toliko časa, da je testo prepečeno, kar preskusimo z iglo, ki jo zabodemo v sredino testa. Če je igla, ki jo izvlečemo, suha, je testo prepečeno.
Počakamo, da se pecivo ohladi, medtem pa pripravimo nadev.
Čokoladni sladoled
Potrebujemo: 0,5 litra sladke smetane, 1 vaniljin sladkor, 4 rumenjake, 125 g sladkorja, 0,5 dl ruma. 4 beljake in 100 g sladkega posipa Gorenjka.
Smetano stepemo, sladkamo jo z vaniljinim sladkorjem. Posebej penasto umešamo rumenjake, polovico sladkorja in sladki posip Gorenjka, ki smo ga prej gladko ra-zmešali z vročim rumom. Iz beljakov stepemo trd sneg, Med stepanjem postopoma dodajamo tudi sladkor. Ko je sneg trd in sijoč, ga previdno zmešamo z rumenjaki in s stepeno sladko smetano. Zmes damo v kovinsko posodo, posodo pa postavimo v zamrzovalnik. Sladoled zamrzujemo najmanj 24 ur, ponudimo ga s stepeno sladko smetano in s pecivom.
Čokoladni
piškoti
Potrebujemo: 1 kg moke, 750 g masla ali margarine, 400 g sladkorja v prahu, 200 g
sladkega posipa Gorenjka, 0,5 dl ruma, ščepec soli, 1 vaniljin sladkor, 100 g mleka v
prahu, 3 jajca. Sladki posip Gorenjkc. gladko razmešamo v vro čem rumu. Vse sestavim: zamesimo v gladko teste Testo oblikujemo v kepe pustimo ga počivati n: hladnem 1 uro. Potem g;, razvaljamo. 2 modelčk. izrežemo iz testa poljut ne oblike. Piškote zlož; mo na namaščen pekać Pri 200 stopinjah jih pe čemo 10 do 15 minut Ohladimo jih, nato pa jih po želji prelijemo s čokoladnim prelivom, ki ga pripravimo iz sladkornega posipa Gorenjka.
Kavne slaščice
Potrebujemo: idi sladke smetane, 150 g jedilne
čokolade, 50 g rastlinske masti, 2žlici vinjaka.
Smetano zavremó. Odstavimo jo s štedilnika, vanjo nadrobimo čokolado in maščobo in mešamo toliko časa, da se vsé skupaj raztopi v enotno zmes. Potem primešamo še vinjak. Zmes ohladimo na sobno temperaturo. Nato jo stepamo z metlico da postane svetla in rahla. Dalje delamo zelo hitro, ker se zmes naglo strdi. Zmes napolnimo v plastično vrečko. Vrečki odrežemo vogal. Zmes nabrizgamo z vrečko nà podlago ali v papirnate srajčke. Pustimo, da se strdi..
Medene karamele
Potrebujemo: 450 g sladkorja, 200g sladke
smetane, 100 g medu, nekaj kapljic vanilijine arome, nastrgano pomarančno lupino.
Vse sestavine oamo v KouiceK. Kotliček postavimo nad večjo posodo, v katero nalijemo vročo vodo. Posodo pristavimo na štedilnik, segrevamo in mešamo. Pazimo, da se na stenah kotlička ne nabirajo sladkorne"obloge. Ko je zmes primerno gosta, opravimo še preskus. Kapljico sladkorne zmesi kanemo v kozarec mrzle vode. Če se zmes takoj strdi v kroglico, je primerno gosta. Kotliček odstavimo s štedilnika. Sladkorno zmes namažemo-na plast aluminijeve, folije, namaščene z oljem. Aluminijevo folijo na robovih zavihamo, da se sladkor ne razliva. Ko se Zmes ohladi, in se začne strjevati, zarežemo z ostrim nožem črte, po katerih bomo kasneje razrezaii karamele. Ko pa je zmes popolnoma hladna in trda, jo dokončno razrežemo, Karamele zavijemo v papirčke in jih -.hranimo v tesno zaprti posodi.
Mlečne karamele
Potrebujemo: 500g sladkorja, 500 g sladke smetane, nastrgano pomarančno lupino.
Sladkor damo v kozico iz nerjavečega jekla. Posodo pristavimo na štedilnik. Segrevamo na majhnem plamenu, od časa do časa premešamo z leseno kuhalnico. Sladkor naj se povsem raztopi, kmalu se začne tudi peniti. Ko postane zlate barve, in se močno speni, odstavimo kozico s števil-nika. K sladkorju zlijemo smetano, premešamo, dodamo nastrgano pomarančno lupino, znova (iiemešamo in pristavimo nazaj na štedilnik. Kuhamo na majhnem plamenu, toliko časa,'da se zmes zgosti in se zlahka loči od posode. Posodo odstavimo s štedilnika. Zmes zvrnemo na kos aluminijeve folije, namazan z oljem. Z nožem jo porazdelimo, da je enakomerno debela pol centimetra. Zmes se začne strjevati. Še preden se popolnoma strdi, jo razrežemo z ostrim nožem. Rezilo noža segrevamo ali nàd plamenom ali pa tako, da ga potopimo v vročo vodo. Vsakokrat rezilo potem obrišemo. Ko se karamele popolnoma ohladijo, jih zavijemo v papirčke in shranimo v tesno zaprti posodi.
ZLATA ŽILA NA NEPRAVEM KRAJU
Bolezen, ki ima tako lepo ime - zlata žila (v medicini ji pravijo hemoroidi), se poloti toliko ljudi, pa vendar o njej le redkokdo petama. Veliko nuje prizadene ženske kakor moške; aeino zato, ker imajo že po naravi slabotnejše vezno tkivo, ki prei popusti in se raztegne (zato so pri ženskah tudi žile krotice pogosinejša nevšečnost kakor pri moških), delno pa zato, ker se med nosečnostjo močno orekrvi spodnji del teiesa, zato se krvni tlak tudi v venah poveča.' Toda te vrste hemoroidi že kmalu po porodu minejo sami od sebe.
Težavno delo imajo vene na koncu širokega črevesa, ker morajo potiskati kri nazaj v notranjost telesa. Da to zmorejo, mora biti ustrezen pritisk krvi, stene ven pa morajo biti prožne. Če mora kri premagovati ovire, mera teči pod višjim pritiskom, zato se .vene razširijo. Sčasoma nastanejo debeli modrikasti vozli - hemoroidi.
Ni mogoče reči, da so samo nadloga, ki pa ni prav nič nevarna. Takoj po izpraznjenju črevesa zoprno srbijo, òkrog zadnjične odprtine ima lahko človek bolečine, ki zbadajo ali pa povzročajo neznosen pritisk, včasih se vname sluznica, na njej se naseli ekcem, tu pa tam žila poči in kryavi. -
Hemoroide sproži aii bolezen poslabšuje predvsem člc'ek sam, če ne živi, kakor bi bilo zdravo. Škoduje si z vsem, kar slabo vpliva na krvni obtok in mu poleni prebavo. Takšni vzroki so predolgo sedenje in premalo gibanja, zapeka in čezmerna telesna teža. Kdor pozna ta medsebojne zveze, lahko hitro kaf ukrene, Ja bi so obvaroval prea boleznijo, aii pa jo vsaj ubiažil, če ga že muči. Maštali bomo pravila, ki štejejo med železna. Skrbite za redno praznjenje črevesa! iMavadite se na to. da boste natančno ob isti'uri hodili na stranišče, in da bo prebava lažja, skrbeli za ustrezno prehrano. V njej mora biti veliko vlaknatih snovi in dovolj tekočine. Nikdar se ne premagujte,.kadar vas tišči na blato, ker se prav to rado maščuje. Odvajala so natanko tisto, česar ne smete storiti, kajti če se mora črevo prepogosto prazniti, mu to prav tako škoduje kot zapeka.
Če ste predebeli, vam ne bo škodovalo, če se kdaj postite, sicer, pa jejte tako malo, da boste shujšali. Preveč maščob ovira prekr-vavitev ven na koncu širokega črevesa.
Poskrbite, da se boste več gibali! To bo poživilo krvni obtok in kri bo hitreje krožila tudi skozi prebavita.
Nikar ne pijte preveč alkohola! Zaradi alkohola se ožilje v telesu razširi, zlasti močno, se razširijo vene v črevesu. Tako alkohol posredno pospešuje nastanek hemoroidov.
Vzemite si čas za sedežne kopeli. Zmerno hladna pa tudi kar mrzla voda pospešujeta prekrvavitev in pomirjata. Toda ledena voda škoduje! Najprej se vene sicer krčijo, pozneje pa se razširjajo in vanje plane toliko več krvi. Ubogajte staro modrost: ne ' sedite na tleh v mésecih, ki imajo v svojem imenu črko »r«. Vse to so samo priporočila, kako skrbeti zase, če vas muči zlata žila ali ste morda šele v nevarnosti, da bi jo dobili. Nikakor pa ne zanemarjajte zdravljenja v strokovnih rokah. Zdravnik bo presodil, kako je bolezen napredovala in kaj storiti.	t Na začetku pomagajo svečke in mazila, ki blažijo bolečine,-^ zožujejo vene ali pa zdravijo vnetje. Pozneje lahko hemoroide začepijo, podobno kakor žile krotice. V žilo vbrizgajo sredstvo, s katerim povzročijo, da se vname, med tem procesom se žilne stene sprimejo in zlepijo, tako da kri ne more več teči skoznje.
Skrajni ukrep je operacija. Razširjene vene podvežejo in z električnim nožem začepijo.
Aha, takšna je torej tvoja nova tajnica ,z bradavico na dolgem
nosu!
Brez besed
NAMIZNI TENIS
Na 14. evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Moskvi je Jugoslavija dosegla dosedaj svoj največji uspeh: 5 kolajn, od teh 1 zlata in dve srebrni. Toliko jih jugoslovanska reprezentanca še nikoli ni osvojila. Zlato kolajno sta prinesla Dragutin Surbka in Zoran Kalinić.
Najuspešnejša je bila reprezentanca Sovjetske Zveze, ki je dobila 4 zlate kolajne. Izjemen uspeh pri tem je dosegla 23-letna Valentina Popova, ki je osvojila vse možne naslove.
Po številu kolajn so se tekmovaci uvrstili takole:
SZ
Francija
Jugoslavija
Švedska
Poljska
ČSSR
Madžarska
Nizozemska
KEGLJAČI
★ ★★
Z S 3,5 1 1,5 -
1 1
2 2
0,5 1,5 3 1
V Ljubljani se je 21. aprila končalo tridnevno tretje evropsko kegljaško prvenstvo jugoslovanskih klubov in društev na tujem.
S finalnimi nastopi najboljših posameznikov in posameznic pri katerih sta zmagala zakonca Jožica in Martin Kme-tec so v veliki tivolski dvorani, kjer bo letos od 26.maja do l.junija 15. svetovno prvenstvo, se je izteklo doslej največje športno tekmovanje jugoslovanskih klubov in društev iz tujine v domovini.
Tekmovanja se je udeležilo več kot 600 aktivnih udeležencev iz ZRN, Švice in Avstrije.Naslova ekipnih prvakov sta osvojili zastopstvi Metalca iz Stuttgarta v moški konkurenci in Hajduka iz Stuttgarta med ženskami. Kegljači in keglja-,rPp slovenskega kluba Planinka iz Ra--iJmsburga so bili obakrat na drugem mestu.

5 SREBRNIH
V Zenici je Novomeščan Mainar s pištolo dosegel nov republiški rekord;' tako so na tem državnem prvenstvu v streljanju s serijskim zračnim orožjem slovenski strelci osvojili 5 srebrnih in 4 bronaste kolajne. Nastopilo je 497 strelcev in strelk iz 165 družin.
***
TEKLI SO NA VRŠIČ
jor
Člani Turističnega Društva Kranjska ira in Športnega kluba Rateče so pri-dili 9. vršiški tek. Štart je bil pri hotelu Erika,cilj pa pri Erjavčevi koči, ki je bila še vsa v snegu. Skupaj je nastopilo 125 tekmovalcev.
Najhitrejši na sneženih serpentinah na Vršič je bil Janez Kršinar, ki je za to potreboval nekaj več kot 40 minut. Med ženskami je bila najhitrejša Vida Ber-toncelj, ki je progo pretekla v 53 minutah. Vsem najboljšim so podelili plakete, prejel pa jo je tudi najstarejši udeleženec teka 67-letni Ferdinand Kravanja.
DEKLETA IN ZENE
ki imajo veselje do petja bodo z veseljem sprejeli v svojo sredo pevci S.D.M.
Vaje so vsak torek zvečer ob 8. uri v domu S.D.M. na Elthamskem hribu.
Petje vam bo v veliko razvedrilo in zadovoljstvo. Pridružite se, tudi če niste včlanjeni v S.D.M.!
MALO ŠPORTA
SPEEDWAY
Na stadionu Matije Gubca seje pred približno 10.000 gledalci pomerilo 16 tekmovalcev iz Poljske, SZ, Italije, Madžarske, ČSSR, ZRN in Jugoslavije na kvalifikacijski dirki za svetovno prvenstvo posameznikov v speedwayu. Po razburljivih obračunih je zmagal Poljak Edward Jancarz.
Domačin Kreša Omrzel si je osvojil sedmo mesto in se tako uvrstil na če-trtfinalno kvalifikacijsko dirko celinske skupine, ki bo 6.maja v Szegedu na Madžarskem.
***
MARATON V RADENCIH
ZA ZLATO PUšCICO
V finalu strelskih tekem za "Zlato puščico" na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so nastopili 104 strelci.
Zmagovalec je bil Jože Kolenc, član strelske družine "29.oktober" iz Grosupljega in tako dobil "zlato puščico" 30. letnega tekmovanja.
Na družinskih, občinskih in regijskih tekmovanjih se je za vstop na ta finale potegovalo več ko 20.000 slovenskih strelcev in strelk vseh kategorij.
Jubilejni finale je bil zelo izenačen, saj so kar trije strelci zaostali samo za
en krog za zmagovalcem ★ ★★
PRVENSTVO V GIMNASTIKI
ODLIČNO PLAVANJE MLADINE
Jugoslovanska mladinska reprezentanca je zanesljivo dobila četveroboj v Belgiji.
Končni vrstni red vseh ekip je bil sledeč: Pionirji — Jugoslavija 198, Belgija 129, Portugalska 98, Švica 73; pionirke — Jugoslavija 195, Belgija 158, Švica 78, Portugalska 67; skupno — Jugoslavija 393, Belgija 287, Portugalska 165, Švica 151.

KANUISTI
Na jubilejni prireditvi , 20. spustu na divjih vodah reke Enza v Apeninih, je med kanuisti slavil zmago član KKK Ljubljana Srečko Masle, ki je za 30 sekund prehitel reprezentanta ZRN Rainerja Piocha. Na stopnici za najboljše po sobotnem spustu pa je stal tudi Franc Kukovec, prav tako član ljubljanskega
kluba, ki se je uvrstil na tretje mesto. ***
Uspeh JUDOISTO V
W'ämmmmämmm^^ ASfSBiHB"»«
Prvi letošnji maraton "Treh src", že četrti v Radencih doslej, je bil organiziran 21. aprila ob rekordni udeležbi okrog 2100 tekačev in tekačic iz BiH, Hrvatske, Slovenije, Avstrije in Italije.
Zanimivosti letošnje prireditve so bile, da je bil najmlajši prijavljeni udeleženec star samo 10 let a najstarejši pa 65 let. V malem maratonu je sodelovalo 740 in v maratonu na 42 km 132 tekačev in tekačic.
V	trimskem teku na 10 km je bil najhitrejši Franc Teraž iz Mojstrane. Med ženskami je 10 km dolgo progo najhitreje pretekla dijakinja soboškega centra Jožica Kovačič
V	malem maratonu na 21 km je pri članih zmagal celjski atlet Peter Svet, med članicami pa Andreja Šverc iz Maribora.
Med veterani je zmagal Janez Sitar iz Radovljice, med veterankami pa Rozmanova.
V	maratonu na 42 km je zmagal že drugič zapored Marko Dovjak iz Kranja, med ženskami pa Maja Kristl iz Ljublja-
SURFING NA JADRANU
Otvoritvena mednarodna regata v jadranju na deski, prva od petih za pokal Jugoslavije je privabila v Koprski zaliv 80 jadralcev iz Italije, Avstrije in Jugoslavije.
Največ uspeha so poželi člani Keke iz Pirana, ki so v lahko kategoriji dosegli kar trojno zmago. V težki pa pa je slavil zmago Marko Žnidaršič, tudi član piranske Keke. Med enajstimi dekleti je zmagala Koprčanka Helena Burger.
Poleg obalnih jadralcev velja omeniti še Mariborčane, ki so se v vseh razredih uvrščali takoj za njimi.
Slovenska, ne češka!
Nemška planinska revija Alpin je v aprilski številki spet dokazala kako malo se poznamo. Letos najtežjo prvenstveno smer v argentinski Patagoniji so namreč pripisali češki odpravi, ob tem pa lepo našteli imena naših znanih alpinistov - Janeza Jagliča, Silva Kara in Francka Kneza. Napaka je nastala, čeprav je uredništvo dobilo s posredovanjem INDOK službe PZS popolno poročilo vodje odprave »Fitz Roy 83« Staneta Klemenca. V njem pa so pravilno izpisani nazivi: Slovenska smer, slovenska odprava ... v naslovu je tudi Jugoslavija itd. Da je mera polna, je še risar novo smer samovoljno prestavil krepko v desno.
Na 14. mednarodnem prvenstvu Ljubljane v športni gimnastiki, ki je bilo v soboto in nedeljo 14. in 15. aprila v športni dvorani na Kodeljevem so prikazali največ tekmovalci Bolgarije, SZ in Kitajske. V moškem delu tekmovanj je v ekipni konkurenci reprezentanca Bolgarije premagala vrsto Kitajske, v konkurenci posameznikov pa je Kitajec Wang Yong za 0,15 točke' prehitel Sergeja Gustava iz SZ.
Pri dekletih so bile v ekipnem delu tekmovanj Kitajke nepremagljive, medtem ko je med posameznicami osvojila zlato kolajno Gruzinka Irma Siradze.
Ljubljanska telovadca Enis Hodžič in Lojze Kolmam, ki je nastopil rahlo poškodovan nista razočarala. V hudi mednarodni konkurenci sta se uvrstila na 13. oziroma 16. mesto. Nastopila sta tudi v finalnih tekmovanjih. Hodžič je tekmoval na konju z ročaji in krogih, Kolman pa v parterju, na krogih, preskoku, bradlji in drogu. V vseh nastopili sta osvojila 6. mesto.
Prijetno je v finalnih nastopih presenetila jugoslovanska mladinska državna prvakinja Liljana Zumbulovič iz Novega Sada, ki je osvojila bron na preskoku in parterju.V finalnih nastopih sta nastopili tudi ljubljanski telovadki Tanja De-tiček in Anja Regent. Detičkova se je uvrstila na 6.mesto na preskoku, Regentova pa je bila 6. na bradlji.
Na 5.mednarodnem tekmovanju za 'Tokal Jugoslavije" so nastopili judoisti iz osmih držav. Že prvi dan tekmovanj so bili zelo uspešni jugoslovanski repre-zentanti, še zlasti po zaslugi slovenskih zastopnikov. V srednji kategoriji je zmagal Bistričan Leščak, Celjan Fabjan pa je osvojil 3.mesto. V težki kategoriji je bil prav tako tretji Bistričan Lesko-var.
Finalni izidi: — srednja kategorija (do 78 kg); Leščak (Ju) : Fogarasi Madž.) 5:0; poltežka (do 86 kg); Ultsch (NDR) proti Matejič (Ju) 7:0; težka kategorija (do 95 kg); Molnar (Madž) : Pesquie (Fra) ja izšla 5:0.
STRELCI V SLOVENIJI
Strelski šport je v Sloveniji vedno bolj razširjen.. Strelske družine, katerih je vse skupaj že 420 štejejo preko 44.000 članov in delujejo v vseh slovenskih občinah. S tem se v Sloveniji pohvali lahko le malokatera športna panoga. K tej popularnosti so mnogo prispevala tudi tekmovanja, katera prirejajo po mnogih krajih, tudi tam kjer streljanje še nima velike tradicije.
Strelci sami pa se pritožujejo, da nimajo dovolj kvalitetnega športnega orožja in streliva ter da so zapostavljeni pri podelitvih državnih podpor.
***
NA STRELNT ČRTI - Finale tekmovanja za »zlato puščico« so letos že drugič zapored pripravili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer so uredili 30 strelskih mest. V finalu so nastopili 104 strelci iz 52 strelskih družin. (Foto: Marjan Zaplatil).
VESTNIK APRIL 1984 - 9-
Jiazamumik
33.Na koncu vasi je stala cerkev. Okrog nje je bilo veliko prostora. " Tu lahko vozim naokrog, dokler ne porabim vsega bencina, je pomislil. " Potlej se mora pošast ustaviti sama od sebe. " Kakor je rekel tako je storil. Tri ure je drvel z avtomobilom okrog cerkve.
34. Končno je bencina zmanjkalo in avtomobil se je ustavil. Šele sedaj so se Šentpeterčani prikazali iz svojih hiš. Občinski stražnik je potegnil gospoda Kozamurriika in gospo Koza-mumico vsa vrtoglava in bolna iz voza in ju odpeljal pred župana. Ta ju je sprejel neprijazno.
35. "Kozamumik, Kozamurnik !" je zavpil in udaril s pestjo po mizi. "Če bi ne bil tako dober živinozdravnik bi vas zašil, da bi pomnili. Krave zdravi, Ljudi pa spravlja v nevarnost! Če se to pripeti še enkrat, bo za vedno konec vaših voženj z avtomobilom. Ali ste razumeli ?"
36. Medtem je mizarski pomočnik Folti zlezel v avtomobil. Zavil se je v kožuh gospe Kozamumice, ki je ostal v avtomobilu in se imenitno naslonil nazaj. Vaški paglavci pa so zapeljali avtomobil pred hišo gospoda Koza-mumika.
Quality Offset and Letterpress Printers
Creative Designers
Gold Stamping
Raised Printing
ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
1 STODLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postreženi boste v domačem jeziku
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
TUDI TO LETO POLET: 6. JUNIJA 1984 MELBOURNE / LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika
za obisk lepe Slovenije:
Iz Melbourna: 6/6/84 ob 09.25 AM
IzSydneya : 6/6/84 ob 12.40 (Za udeležence iz S.A:Polet Adelaide/ Melbourne je vključen v ekonomsko ceno potovanja do Ljubljane in nazaj)
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
Prihod v Ljubljano: 7/6/84 ob 04.55 zjutraj
Obrnite se pravočasno do nas,
da dobite podrobnejša pojasnila!
F.R1C IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncasler Ruad, EAST DONCASTER, Vic. 31 Off Telefon: 842 5666 (vse ure)
J02E URBANCIČ	Telefon: 850 7226
KAL-C ABINETS
STROKOVNJAKI ZA:
kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police
Kitchens
SPECIALISTS FOR: Vanity Units — Wardrobes
Book Shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic.