Poštnina (Uniona d ootouinl m Cena Din I— jicutnshl dom Situ. 232 v qabimm, 1*. Dhtobca 1937 leto II. Danes odločitev glede Sredozemlja Anglifa in Francija se bosta odločno uprli zavlačevanju rešitve španskih prostovoljcev s strani Italije London, 13. okt. o. Angleška in francoska vlada se še vedno posvetujeta in medsebojno pogajata o enotnem odgovoru na italijansko noto. Na prigovarjanje Anglije se je francoska vlada odločila, da bo pristala na angleški predlog, s katerim se vprašanje umika prostovoljcev iz Španije prepušča odboru za nevmešavanje. Istočasno pa skrbno opazujeta italijansko aktivnost na Balearih in proučujeta možnost, kako bi Anglija in Francija pritegnili k sodelovanju vse sredozemske države v cilju, da se zavaruje svobodna plovba v Sredozemskem morju. Francoski poslanik v Londonu Corbin je včeraj obiskal tajnika v angleškem zunanjem ministerstvu Vansittarda in mu pojasnil stališče Francije na italijansko odklonitev, naj bi o Sredozemlju sklepale le Francija, Italija in Anglija. V Parizu prevladuje še vedno upanje na sporazumno rešitev, vendar zraven dostavljajo, da te s tem nudi Italiji zadnja prilika, da se ves problem na miren način reši. Odboru za ne vmešavanje bo določen le omejen rok, da svoje delo zaključi. Francija in Anglija se bosta zedinili na to. da Francija odpre pirenejsko mejo, čim bi Italija trdno vztrajala pri svojem predlogu. Angleži bodo po vsej priliki zahtevali, da se vprašanje prostovoljcev obravnava v pododbru odbora za nevmešavanje. Francoske in anglešLe vojaške priprave vzbujajo vtis, da sta Anglija in Francija že toliko močni, da Italiji tudi zagrozita in onemogočita Mussoliniju »razširjenje energije« 'v Abe-siuiji, v Libiji in v Španiji obenem. Baleari vprašanie zase Vprašanje Balearov, glede katerih je Anglija zavzela bolj zmerno stališče kakor pa Francija, je za Francoze še vedno eno glavnih vprašanj ter so mnenja, da je treba ta problem obravnavati spet ločeno od odbora za nevmešavanje. Ko se je včeraj zunanji minister Eden vrnil v London, se je takoj sestal s predsednikom Chamberlainom in nato s poslanikom Corbinom. Zdi se, da sta Eden in Corbin že sestavila sporazumno besedilo angleško-francoskega predloga ter ga bo danes Eden predložil angleški vladi v odobritev. 50.000 črnih srajc pripravljenih „za vsak slučaj" Rim, 13. oktobra, o. Po zanesljivih vesteh se je izvedelo, da je fašistična milica mobilizirala okrog 50.000 črnih srajc kot prostovoljce za Abesi-nijo in za pripravljenost v času »nepredvidenih dogodkov«. Del črnih srajc bo odposlanih Libijo, del pa v Abesinijo. Ostanek pa bo ostal v vojašnicah in čakal v pripravljenosti na povelje. Vkrcavanje za odhod v Libijo in Abesinijo se vrši z vso naglico. Roosevelt odločno za mir v svetu in za načrtno gospodarstvo v Ameriki Velik govor predsednika Združenih državf ki le zagotovil udeležbo Amerike pri delu za mšr Washington, 13. okt. o. Včeraj zvečer je imel predsednik Roosevelt po radiju daljši govor in sicer na predvečer izrednega zasedanja kongresa. Predvsem je predsednik Roosevelt branil svojo gospodarsko po..!iko in podčrtal potrebo iskanja miru po poti mednarodnega sodelovanja. Glede konference 9 držav je izjavil predsednik Roosevelt, da je Amerika želela sodelovati pri konferenci, ka- tere bi se udeležili podpisniki washingtonskega pakta. Namen te konference bo, poiskati sporazumno skupno reši lev in postopanje pri dogodkih, ki se dogajajo na Kitajskem. Da bi 6e ta cilj dosegel, je Amerika pripravljena sodelovati z državami, podpisnicami vvashingtonskega pakta vklju-eivši Japonko in Kitajsko. Tako sodelovanje naj poišče pota za ustalitev mednarodnega miru. Napredek civilizacije in blagostanje človeštva imajo za podlago gotova osnovna načela. Tudi svetovni mir je odvisen od tega, da narodi sprejmejo gotova načela v mednarodnih odnošajih. Predsednik Roosevelt je podčrtal, da želi blagostanje in torej inir, pa ne samo začasen, ampak trajen. Predsednik je dejal na dalje, da ni treba misliti samo na preprečitev vojne v sedanjem trenutku, ampak tudi za bodoče generacije. Nato je branil zopet program New Deala. Ta program hoče ameriški narod in prepoved po najvišjem sodišču je preprečila mnogim Amerikancem živeti tako, kakor bi to dovoljevale gospodarske možnosti v državi. Sedanja po- litika hoče upostavitev narodno gospodarskega ravnotežja z manjšo finančno pomočjo vlade, ker bi bilo razumljivo, da bi nadaljna pomoč na koncu pripeljala vlado do bankrota. Glede kmetijskega vprašanja je predsednik Roosevelt naznanil namero vlade, da pomaga farmarjem z uvedbo kontrole pridelka in s tem, da se obdeluje zemlja na najbolj racionalen način. Zato je potrebno poma- gati pri stvaritvi zalog v dobrih letih, da je tako prehrana zavarovana tudi v letih 6 slabšo letino. Glede položaja v industriji je predsednik Roosevelt podčrtal potrebo znižanja carinskih ovir in ■načrtno gospodarstvo v notranjosti. Povišanje mezd in bojjša razdelitev dela s tem, da 6e zniža delovni čas, bodo povzročili povečanje prodaj in bodo zmanjšali produkcijske stroške. Izjavil se je proti restrikcijam kvot, katere narekujejo poslovnemu svetu privatni monopoli in finančne oligarhije. Govoreč o zadnjih dogodkih, ki riskirajo ovirati napore, da dobi ameriško prebivalstvo primerni življenjski standard, je predsednik Roosevelt dejal, da je ameriška demokracija dovolj pametna, da bo znala preprečiti bodočo vojno. Ker hoče Amerika delati v miru, zato dela aktivno v politiki iskanja miru. Stojadinovič je podpisal prijateljsko pogodbo s Francijo Pariz, 13. oktobra. AA. Po položitvi vencev na spomenik neznanega junaka in jugoslovanskih kraljev, je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič odšel v družbi jugoslovanskega poslanika dr. Božidarja Puriča na jugoslovansko poslaništvo in ostal tu več ko pol ure. Ogledal si je prostore, nato je pa ob 12 odšel v družbi g. Puriča na Orsaysko nabrežje, kjer ga je sprejel francoski zunanji minister Delbos. Ko sta se prisrčno pozdravila, sta začela takoj konferirati. Konferenca je trajala od 12 do 13.45. Nato sta državnika Nenapadalni pakt med Nemčijo in Belgijo Berlin, 13. okt. o. Iz dobro informiranih krogov se je zvedelo, da bo vodja rajha Hitler danes objavil ugoden zaključek pogajanj za nenapadalni pakt med Belgijo in Nemčijo. Nemčija bo s to potezo skušala vsemu svetu dokazati, da stremi zgolj /a mirom in da je daleč od sumničenja, da bi za vedno povzročala zmešnjave v svetu, kakor bi se dalo sklepati iz zadnjega Rooseveltovega govora v čikagu. Novi uapadalui pakt naj bo tudi dokaz. da Nemčija ne samo govori o miru, temveč ssanj tudi dosledno dela. Nemški tisk naglaša, da Nemčija z novim ne- napadalnim paktom podira Rooseveltove trditve o nespoštovanju mednarodnih pogodb s strani Nemčije in nasprotno dokazuje, da Nemčija dela za mir, dočim miroljubna Amerika pošilja bojno orožje na Kitajsko. Nenapadalni pakt bo proglašen in objavljen vprav na obletnico dneva, ko je kralj Leopold na seji belgijske vlade stavil predlog, naj se odpove vojaška pogodba z Belgijo in Francijo. Nemčija je s to pogodbo prevzela nase obveznost, da ob belgijski meji ne bo gradila utrdb. Nemčija je priznala nevtralnost Belgije in se obenem zavezala, da bo to nevtralnost čuvala, če bi Belgija doživela kak nenaden napad na svoje ozemlje. Težke borbe pred Šangajem Sangaj, 13. okt. o. V noči od ponedeljka na torek se jo na šangajskem bojišču bojevala najbolj krvava bitka v zadnjih bojih. Pri severnem kolodvoru so Japonci skušali prebiti kitajsko fronto, vendar jim poskus kljub ogromnim žrtvam ni uspel. Kitajci so jih kobili s strojnicami, poleg tega pa Zažigali mine v ulicah, kamor so prodrli japonski vojaki. Kljub podpori letal, topovskih baterij in bojnih ladij, so bili Japonci vrženi na svoje izhodne točke. Brezhibna kitajska obramba pred japonskimi letali London, 13. okt. o. Precejšnje zanimanje je vzbudila v politični javnosti in v vojaških krogih v Aziji zainteresiranih evropskih držav izjava nekaterih odličnih japonskih letalcev, ki se udeležujejo bojev na Kitajskem. Po tej izjavi je kitajska obramba pred japonskimi zračnimi napadi na vseh postojankah okoli Nankinga naravnost odlična, vsekakor pa dosti boljša, s kakršno bi mogli razpolagati na Japonskem okoli Tokia in Osake, Se bi se vojna sreča obrnila. Japonska poročila Tokio, 13. okt. o. Po poročilih japonskega vojnega ministrstva so Japonci na severni fronti stalno v napadu in polagoma potiskajo Kitajce ob Železnici Peiping—Hankov. Glavne čete so zasedle Juanšin, ki leži 309 km jugozapadno od Peipinga ter so od tam takoj napredovale proti jugu. Drugi vojni oddelki so zasedli včeraj zvečer Tačeng, 12 kilometrov jugovzhodno od Vuan-bhih, Japonske Sete, kf so se jim pridružile tudi mongolske, pa se usmerjajo v glavno provinco Suijuan. Čete, ki so napredovale proti Juju, ki je obmejno mesto province šansi, so včeraj zasedle mesto Tungta-liajho, 6 km jugovzhodno od Suijuana. Na tem odseku so operacije zelo težavne, ker neprestano pada sneg in se je temperatura možno znižala. Ponekod kaže toplomer tudi do 10 stop. pod ničlo. Japonske predstraže se v naglih marših približujejo glavnemu mestu Šansi province Tajuanu ter so včeraj že prispele do Sinkovčena, 80 km severno od Tajuana. Spet intrige okrog Čankaiška Tokio. 13. okt. o. Japonski list »Kokuminšin-bun< piše, da bo rdeči general Fengjuhsijang v kratkem zavzel mesto generala Čankajška in uvedel v Nankingu rdeči režim. Isti list ve povedati, da je vojaška komisija odredila generala Feng-juhsijanga sedaj že za glavnega poveljnika kitajskih čet v severnem Kitaju. Rdeči general je že v petek odšel na fronto in prevzel poveljstvo. Angleški zunanji minister Eden se je včeraj iz Balmorala vrnil v London, da bo danes prisostvoval eeji vlade, na kateri 6e bo obravnavalo vprašanje odgovora na italijansko noto. Spominsko obletnico, odkar je del Tirolske pripadal Italiji, so v Avstriji letos 6pet po dolgih letih praznovali. Značilno je, da je bila v Pnns-brucku za to priliko večina hiš okrašena s črnimi tenčicami. podpisala besedilo obnovljene prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo. Podpisu pogodbo je prisostvovalo tudi mnogo fotografskih reporterjev, ki so slikali predsednika vlade dr. Stojadino-viča in ministra Delbosa v trenutku, ko sta podpisovala obnovo pogodbe. Pariz, 12. okt. A A. Nocoj ob 8 je francosko zunanje ministrstvo izdalo sledeči komunike za tisk: »Gospod dr. Milan Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta kraljevine Jugoslavije, 111 Yvone Delbos, zunanji minister, sta podpisala danes deklaracijo, s katero se obnavljata za dobo petih let, začenši od 1. decembra 1937, prijateljska pogodba in konvencija o arbitraži in pomiritvi, ki sta bili podpisani v Parizu 11. novembra 1927. Ugotavljajoč solidnost vezi, ki združujejo oba naroda. sta ministra ob tej priliki podrobno proučila splošen evropski položaj kakor tudi vprašanja, ki ju posebej zanimajo v duhu ozkega prijateljskega sodelovanja, ki odgovarja globokemu čutu in soglasnemu interesu Jugoslavije in Francije.< Streli na nemško letalo Bayone, 13. oktobra, o. Francoske protiletalske baterije so včeraj streljale na nemško letalo, ki vzdržuje zvezo med Stuttgartom in Lizbono. Francoske oblasti 60 namreč opazile, da se to potniško letalo velikokrat pojavlja nad ozemljem, ki je za letala prepovedano. Kljub temu, da je bilo vreme izredno lepo, je letalo spet zaplulo preko prepovedanega pa6U, in sicer na francosko španski meji. Francoski topničarji so sprva letalo opozorili s sončnimi reflektsi, ker pa letalo na ta poziv ni reagiralo, zo začeli streljati. Toda letalo se je srečno odmaknilo preko Pirenejev, Incident najbrž ne bo povzročil nobenih zapletljajev, kajti krivda pade le izključno na pilote nemškega letala. Razpisana služba banov, cestarja Ljubljana, 13. oktobra. AA. Kraljevska banska uprava dravske banovine objavlja: Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisujem v območju okrajnega cestnega odbora Dravograd službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti I. reda štev. 15 Dravograd—Poljana—Črna, odsek od km 11.500 do km 15.000 ter odcep te ceste Poljana drž. meja od km 0.000 do km 3.806. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev io njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne stare jSi od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskih kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualno dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. novembra 1937 pri sreskem cestnem odboru v Dravogradu. Poučevanje verouka v šolah je nemška vlada prepovedala vsem duhovnikom. Čeprav je to dejstvo razvidno iz novega pastirskega pi6ma berlinskega škof Preysinga, vendar je nemška vlada te glasove odločno zanikala. Vesti 13. oktobra Vesti, da se bo valencijska vlada f>reselila v Barcelono zaradi nevarnosti, ki ji grozi od 6trani nacionalistov, se potrjujejo. V Vaknciji bodo ostali samo nekateri manj važni oddelki ministrstev. Rim bo v kratkem obiskal ogrski zunanji minister Kanya. Oibisk bo kot običajno informativnega značaja. Točni datum še ni znan. Za izvoz madžarskih poljskih pridelkov v Nemčijo se bosta danes začeli pogajati Nemčija in Madžarska. Pogajanja bodo v Budimpešti. Generalnega konzula Združenih držav v Jeruzalemu je ustrelil neki Armenec prav v trenutku, ko je konzul pred hišo konzulata izstopil iz svojega avtomobila. Ubijalec je bil takoj aretiran in je povedal, da je streljal na konzula v prepričanju, da je prav on odklonil prošnjo za vizum v Ameriko, za katerega je ta Armenec prosil. Italijanski zunanji minister grof Ciano za enkrat še ne bo obiskal turške prestolnice Ankare, čeprav 60 carigrajski časopisi v zadnjih dneh pisali mnogo o tem. Med Bolgarijo in Avstrijo so se začela pogajanja za novo trgovinsko pogodbo in za ureditev plačilnega prometa Pogajanja se vrše v Sofiji. Korporacijski odbor italijanske fašistične stranke je včeraj nojsoldne imel sejo j»d predsedstvom Mussolinija. Na seji so pretresali predloge. ki jih italijanska vlada namerava izdati, da se Italija osamosvoji v vsakem pogledu od inozemstva. Britanski in belgijski poslanik v Tokiu 6ta včeraj obiskala zunanjega ministra Hiroto in z njim dalj časa konferirala. Najbrže sta japonskemu zunanjemu ministru pojasnila stališče svojih vlad do dogodkov na Kitajskem. Italija bo najbrže odklonila poziv na udeležbo na konferenci devetih velesil v Bruslju. Kot razlog za odklonitev navajajo, da so bila vabila froslana iz Ženeve, ne pa cd ene izmed podpisnic washing-tonske pogodbe. Pravijo pa tudi. da ie pogodba že mrtva, saj je prenehala veljati leta 1Q31 ob prvi japonsko kitajski vojni. Italijani odločno zanikajo vesti, da bi Abesinci poklali 300 Italijanov in da bi za revanžo Italijani postrelili 5000 Abesincev. Windsorski voivoda si v Berlinu ogleduje socialne naprave Hitlerjeve stranke v spremstvu voditelja delavske fronte dr. Leya. Zlasti se vojvoda zanima za organizacijo delavske fronte same. Madžarski ministrski predsednik Daranvi bo v kratkem obiskal Berlin. Poročila oraviio, da bo vrnil obisk ministrskemu predsedniku Goringn. Egiptska vojska se bo jx>večala za devet bataljonov pešcev. V ta namen je vlada že odobrila 1 milijon funtov šterlinrov. Okostje človeka velikana so izkopali v Semi-palatinsku v Rusiji. Okostje je visoko 3 m, v desni roki se nahaja puščica, dočim ie med rebri zasajen del kopja. Znanstveniki preiskujejo, če je bil ta oriak morda samo izjema, ali pa član neznanega rodu orjakov. 108 podmornic bo koncem prihodnjega leta imela Kalija in 6 tem največje podmorniško bro-dovie na svetu. Ob istem času bo imela Anglija le 72 podmornic, Francija 88, Amerika 97 in Japonska 62. 440 letnico odkritja Amerike so včeraj slovesno praznovali v Genovi. Krištof Kolumb, ki je odkril Ameriko, ie bil rojen Genovežan. Ob tej priliki so odprli tudi poseben Kolumbov muzej. Italijanski poslanik na Dunaju, senator Salata, bo moral zapustit svoje mesto in ga ho zamenjal najbrže italijanski poslanik v Kairu, Chigi. Salafa je baje žrtev sporazuma med Mussolinijem in Hitlerjem glede Avstrije. Poveljnik nemške vojske in vojni minister feld-maršal Blomberg, ki se je nekaj dni mudil na Madeiri. je včeraj odpotoval dalje na Azore. V Berlinu so ustanovili posebno centralo za kolonije. Kajpak 6e javnost ob tem sprašuje, zakaj taka organizacija, ko pa Nemčija nima kolonij. Baje se bo ta centrala spremenila v kolonialno ministrstvo, ki ga bo vodil londonski poslanik von Ribbentrop. 3000 stanovanj je v dveh letih pozidalo mesto Dessau v Nemiji. Četrtina stanovanj je opremljenih z vsem udobjem, dočim so ostala stanovanja za revnejše sloje. Najemnina znaša povprečno po dinarjev 300 mesečno. •Solo vlomilcev so odkrili V Sozonoviču v nemški Šleziji. Policija je namreč nepričakovano vdrla v stanovanje znanega Vlomilca in pa zalotila vprav pri šolski uri, v kateri je vlomilski mojster poučeval mlajše prijatelje o veščinah vloma. Za preizkušnje z najmodernejšim vlomilskim orodjem so imeli posebno urejeno 6obo Tri podmornice za Brazilijo so te dni dovršili v italijanski ladjedelnici v Speziji. Čim 60 bile izgotovljene, so jih prevzeli braziljski mornarji in z njimi odpluli proti domovini. Popularni vojaški guverner Pariza, general Gouraud, ki je član vrhovnega vojnega sveta, bo stopil v nedeljo v pokoj. General je znan tudi po tem, da nima desne roke, ki jo je zgubil med svetovno vojno. Romunske volitve v parlament bodo bržkone spomladi februarja ali marca. Točni dan volitev pa bo določil kralj Karol sam. Zdi se, da bo volilno vlado sestavila kar sedanja vlada iz vrst liberalcev. Frank se spet ustalfuje Pari*, 13. okt. AA. (Havas) Zboljšanje tečaja francoskega franka se že teden dni nadaljuje s pravilnim ritmom. Angleški funt je prejšnji torek notiral 154.25 frankov, v soboto pa je padel postopno na 149.46, predvčerajšnjim pn sklepu borze na 149.20 in včeraj opoldne na 148.38. Rezultat kantonskih volitev, ki so pokazale voljo po politični in socialni stabilnosti države ugodno vpliva na borzne operacije. Psihološke okoliščine, ki so rodile padec francoskega franka, učinkujejo zdaj v obratnem smislu na njegov tečaj, tem bolj, ker je padec tujih deviz omogočil fondu za izenačevanje tečajev, da se na novo oskrbi z devizami pod ugodnimi pogoji Naval na univerzo Ljubljana, 13. oktobra. Včeraj, v torek, je bilo formalno končano redno vpisovanje na ljubljansko univerzo. Velik dotok slušateljev je opažati na pravno fakulteto, število slušateljic se je procentualno močno pomnožilo. Včeraj je bil na kvesturo velikanski naval. Kvestura je bila primorana, da je slušateljem izdajala posebne listke, s katerimi se danes izkažejo, da so se redno hoteli vpisati in jim ni treba plačati posebne takse 50 din za naknadno vpisovanje, ki bo trajalo do 20. novembra. Do včeraj je bilo vpisanih 1673 slušateljev in slušateljic.'Računajo, da bo v zimskem semestru 1937/38 znašalo število vseh slušateljev gotovo nad 1800. e Najodličnejši jugoslovanski klavirski umetnik v Celju. Nocoj koncertira v mestnem gledališču najodličnejši jugoslov. virtuoz g. Ivan Noč. Za koncert vlada splošno zanimanje. Vstopnice se lahko dobe že v predprodaji v Goričarjevi knjigami. Cene dramske. Obeta se izreden glasbeni dogodek. Trije požigi zaradi ljubosumnosti Maribor, 12. oktobra. Skoro neverjetno zveni dogodek, ki je te dni razburil Hoče in okolico ter je povzročil v kraju obilo komentarjev. V Hočah in v sosednjem Razvanju imajo požigalca, ki je v teku dveh let povzročil že 17 požigov ter je prizadel ljudem ogromno škodo. Tega požigalca so orožniki ves čas do sedaj zanam iskali, dasi so nekatere mesece presedeli noč za nočjo v zasedah. V tem mesecu ni bilo slučajno še nobenega požiga, pa je prebivalstvo tembolj razburil dogodek, ki se je odigral v noči od 8. na 9. ter od 9. na 10. oktobra pri posestniku Francu Preglju v Zgor. Hočah. One 8. t. m. zvečer okoli 20 so Pregljevi naenkrat zapazili sij ognja, ki je prihajal od gospodarskega poslopja. Planili so iz hiše ter prispeli prav v zadnjem trenutku, da so preprečili usoden požar. Pod slamnato streho gospodarskega poslopja je gorel z visokim plamenom kup sena ter se je ogenj že oprijemal strehe. Pogasili so ogenj, zla slutnja pa jim ni dala, da bi se podali k počitku. Res je že čez dve uri ponoven poskus požiga pokazai, da so imeli prav. Tudi sedaj je požigalec naložil kup sena pod ostrešje, nametal na vrhu treske in suhe deske ter vse skupaj zažgal. Zopet so domači še pravočasno prišli, da so požar preprečili. Naslednjo noč pa je bil požigalec spretnejši ter se mu je njegov podvig posrečil. Sredi noči so bušnili plameni iz strehe gospodarskega poslopja. K sreči so naglo prihiteli na pomoč domači gasilci, ki so z motorko užugali ogenj. Uničil je samo ostrešje na gospodarskem poslopju, spodnje prostore pa so rešili. Ugotovilo se je, -da je požigalec to pot zažgal kup sena na podstrešju gospodarskega poslopja. Orožniki so zagrabili zadevo z vso energijo in res se jim je posrečilo, da so požigalca izsledili v osebi neke ženske, ki je dejanje priznala ter je izjavila, da ga je izvršita zaradi ljubosumnosti. Oddali so jo v sodne zapore. Proslava v spomin 20 letnice smrti dr. Jan. Evans. Kreka Ljubljana, 13. oktobra. Sinoči je priredila Frančiškanska prosveta v novi dvorani. Serafinskega kolegija proslavo v spomin 20 letnice smrti dr. J. E. Kreka. Čeprav je bil obisk samo srednje dober, je vendar vsa proslava izzvenela v prav toplem razpoloženju. Spominski govor je imel prosvetni inšpektor gospod Ivan Dolenc, ki je v prijetno kramljajočih besedah razgrnil pred občinstvom več najbolj značilnih odlomkov iz Krekovega življenja. Prikazal ga je kot človeka prirode, ki ga je označeval izreden humor. Že v mladih letih je bil Krek, še ko je bil v semenišču, izredno vesele narave, tako da so se njegovi predstojniki prav resno bali zanj. Nihče ni pač slutil, da se morejo v njegovi glavi skrivati tudi kake resnejše misli. Pozneje se je Krek izkazal za odličnega narodnega voditelja in organizatorja. Videl je, da se more naš narod dvigniti samo, ako ga dvignemo tudi gospodarsko. Govornik je pokojnega Kreka nato primerjal s Frančiškom Asiškim. Oba je v mladih letih označevalo izredno veselje do narave. Kakor je bil Frančišek Asiški prej salonski in najbolj kavalirski mladenič, ki je znal skrbeti za veselje v družbi, tako se je pozneje sprevrgel v strogega asketa, ki je jedi primešaval pepel. Nasprotno pa je Krek tudi pozneje ostal prijatelj dobre jedače in pijače. Krek ni bil salonski človek, ampak človek, ki mu je bila narava in preprostost vse. Zato ga je Oton Zupančič najlepše označil, ko mu je pisal osmrtnico v Ljubljanskem zvonu, v kateri pravi o Kreku, da je bil . mož preprost in dober kakor vsakdanji kruh. Denarja Krek ni mogel trpeti in ga je vsega razdal potrebnim in nepotrebnim. Zato je tudi Krek zmerom govoril, da rajši vidi, da ostane po njegovi smrti finfar dolga, kakor finfar premoženja. Tak je bil Krek, narodni voditelj in organizator, ki je prehodil kot narodni govornik v letu toliko slovenskih krajev kakor še nihče pred njim. Saj je samo v enem letu imel okrog 60 shodov in zborovanj. Občuteno, pesem v spomin dr. Kreku, ki jo je zložil dr. Joža Lovrenčič, je recitiral uradnik Zadružne zveze g. Tone Kos. Nato pa je gdč. Mimi Zupančičeva podala prav tako iskreno : Okame-nelo pesem« dr. p. Romana Tominca, ki predstavlja nekak sen na Krekovem grobu. Vso prireditev je zaključilo krasno skioptično predavanje gospoda ravnatelja Franca Gabrovška, ki je razvil Krekovo ideologijo zadružništva, katere namen je bil, da Slovence osvobodi tujčevega oderuštva. Male hranilnice in posojilnice po vaseh so našemu kmetu bile v največjo korist, ker so marsikoga obvarovale pred propadom. Krek, ki je videl to bedo našega slovenskega človeka, je z idejo zadružništva in ustanavljanjem zadrug dvignil naše ljudstvo gospodarsko in politično. Lepa in intimna proslava je dosegla prav lep uspeh. Mali pomorščak K I N O Velike arije iz opere »Lucija di Lammermore« poje mala €1 ft Shirlica v tercetu z odraslimi. — Humor, ples in intere- jLUvJK santna igra bo zabavala v tem filmu staro in mlado! Premiera jutri! Zadnji vlak na pariško razstavo Poslednji vlak generalnega, ravnateljstva drž. železnic na pariško razstavo bo vozil 31. oktobra 1937 z odhodom iz Ljubljane ob 1.40, in to po posebno znižanih cenah. Potovanje se bo vršilo pod pokroviteljstvom propagandnega odbora razstave s sodelovanjem društva »Putnik«. Cena od Ljubljane do Pariza in nazaj je 1560 din, v kateri je všteta vožnja do Pariza in nazaj, prenočišče in pol penzijona v Parizu, ogled Pariza in razstave, kakor tudi izleti v okolico. Prijave sprejemajo bi-Ijetarnice »Putnika« v Ljubljani, Gajeva ulica, in hotel »Metropol«, v Kranju, Mariboru, Celju ter Gornja Radgona, Jesenice in Bled. Velike zemljiške kupčije Ljubljana, 1,3. pktobra. 'J zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo septembra zaznamovano večje število velikih kupčij s hišami in zemljišči v mestu in okolici. Splošno je bilo pri merodajnih davčnih upravah prijavljenih nad 100 kupnih pogodb. Gre za kupno vrednost do 18 milijonov dinarjev. V naslednjem navajamo nekatere velike kupčije z zemljišči in hišami. Pavla Luckmannova, soproga prokurista KID, posestnica na Dovjem je prodala Liji Somogyievi, soprogi prokurista KID na Blejski Dobravi polovico desetinskega deleža do zemljišča vi. št. 24 k. o. Ljubljana mesto za 5000 din, dalje je prodala .1ustini Rudeschevi, inženerjevi soprogi na Jesenicah drugo polovico desetinskega deleža vi. št. 24 k. o. Ljubljana mesto za 55.000 din. — Bock Emilija, Ljubljana Jegličeva ulica št. 1, Bock Adela, učiteljica v ČSR, Radakovič Matilda, Češke Budje-jovice, so prodale Ivanu in Angeli Merslavičevi, Ljubljana, Kersnikova ulica št. 7, hišo št. 1. v Jegličevi ulici z vrtom za 208.000 din. — Kosler Peter, Seemann Ema roj. Kosler, Kosler Mary, lludež Olga roj. Kosler, Lazar!ni Gerla roj. Kosler in Oskar Kosler so prodali ge. Ivanki Tomšičevi, stanujoči na Cesti v Kožno dolino št. 20 pare. št. 471/39 k. o. Spodnja šiška v izmeri 533 kv. metrov za 100.000 din. — Od Oskarja Pon-gratza, graščaka v Maruševem, Gvidona Pongratza, graščaka v Dornavi pri Ptuju, Frančiške Pongratz, graščakinje v Schdneggu pri Polzeli, grofice Flore Wurmbrand-Stiippach, soproge vpokojenega avstrijskega generala na Dunaju in Miller-Aich- holz, zasebnice na Dunaju je kupila soproga zidarskega mojstra Marija Mozetičeva hiši št. 47 in št. 49 na Poljanski cesti z vrtom za 350.000 din. Njen soprog Josip Mozetič pa je kupil hiši št. 43 in 45 na Poljanski cesti z večjim vrtnim kompleksom za 390.000 din. — Ključavničar tovarne »Union« Fran Nebec je prodal strojevodji drž. železnic Josipu Černetu in lasničarki Josipini Černetovi, stanujočima v Bohoričevi ulici št. 14 hišo št. 160 v Zgornji šiški, Kosovo polje za 104.000 din. — Delovodja električne cestne železnice Ivan Bitenc je prodal Ivanu Širclju, pomožnemu davkarju v Ljubljani, Stara pot št. 8 in njegovi soprogi Amaliji, uradnici državne šole za zaščitne sestre hišo št. 281 v Udmatu za 120.000 din. — Alojzija Hanu-ševa, zasebnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 33, je prodala Kreditni zadrugi uslužencev državnih železnic v Ljubljani, Pražakova ulica zemljiški kompleks vi. št. 844 k. o. Petersko predmestje I. del, obsegajoč razna poslopja, gostilno, parcele in sicer stavbišče pare. št. 134 iste k. o. v izmeri 1096 kv. metrov ter pare. št. 554 iste k. o. v izmeri 577 kv. metrov (dvorišče) za 980.000 din. To zemljišče tvori hišo št. 33 v Kolodvorski ulici, kjer je staroznana gostilna pri »Tislerju« odnosno Češnovarju. Zadruga je kupila tudi ves inventar. Sestre Lina Fettich-Frankelm, samostojna frizerka v Ljubljani, so prodali sesiri Olgi Fettich-Frank-heim por. Žerjav, soprogi inženerja v Črni pri Prevaljah hišo št. 7 v Rebri za 107.650 din. — Šinkovec Ivan, trgovec in posestnik ter Stana Šinkovec, stanujoča oba na Glincah Cesta VII/16 sta prodala Jovanu Miliču, zasebniku iz Zagreba hišo na Glincah vi. št. 1105 k. o. Vič za 91.000 din. Zaradi čudnega ropa pred sodniki « Ljubljana, 13. oktobra. Krojaški mojster Josip Dimic, rojen 15. marca lfX)0 v Ponovičah, stanuje v znamenitem Šklendrov-cu. Mož se bori za svoj obstanek. Dela ima malo. Začel je filozofirati, kako bi prišel do kakega denarja, ker je bil v najhujši etiski. Svetovali so mu nekateri, da naj se posveti lovu za prekupčevalci in prodajalci saharina Nekateri so mu namignili, da se posebno bavi u saharinskimi kupčijami Julka Resnikova, hčerka gostilničarja in posestnika v št. Lambertu. Bil je usoden dan 5. januar letos. Julka se je odpeljala v Ljubhja.no, da je tam nakupila razno blago. V Zagorju pa je bil takrat tudi velik eemenj. Julka se je popoldne obložena vračala proti domu. Nekaj časa jo je spremljal tudi Josrp Renko, ki se ji je pridružil pri MošeniSkem mlinu. Lepo sta se med potjo pogovarjala o vsakdanjih stvareh. Nenadoma pa se je na cesti pri Mošeniku pojavil neki visok moški, ki jo je kratko nahrulil: »Z menoj! Ste aretirani! Imate saharin! Denar, ali pa te ubijem!« Dekle se mu je upiralo. Kakor je pozneje dekle izpovedalo, je rnoJski, ki ga je spoznala za Josipa Dimica, pograbil njeno ročno torbico, v kateri je bilo 300 diu gotovime. Renko se je hudo ustrašil in je pobegnil. Pred malim senatom je bil Dimic obtožen hudega zločina razbojništva po § 326/1 k. z. Dimic je navajal prav podroben in obširen zagovor. Zanikal Je, da bi bil nastopal kot ropar in razbojnik. Dekle je le povabil, da mu naj sledi na finančno kontrolo, ker jo bil prepričan, da nosi s seboj saharin. Hotel jo je finančni kontroli ovaditi, da bi tako prišel do primerne nagrade, kajti slišal je, da vsakdo dobi pri 1 kg saharina do 300 dim nagrade. Bile so že tri obravnave. Napc.-lrd ie bila včeraj pred malim £ . nalom zadeva likvidirana. Josip Dimic jo bil Nenavadna smrt na slami Kranj, 12. oktobra. V pelek, S. t. in. so našli v hlevu posestnika Okorna v Šenčurju truplo Cotmana Franca, 30 letnega delavca, doma iz Zgor. šiške pri Ljubljani, očeta štirih nedoraslih otrok. Na mrtvecu ni bilo najti nobenih znakov nasilja, kljub temu pa se je zdela njegova smrt ljudem malo čudna. Zato so takoj poklicali orožnike iz Kranja. Ležal je na slami v hlevu, pokrit do vratu z odejo, glavo pa je imel v drobni slami in je bil z i6to tudi pokrit. Vse okoliščine so pokazale, da se je nesrečnež zadušil, nekaj pa je pripomogla tudi preobilo zaužita pijača. Posestnik Okorn je namreč prejšnji dan kuhal žganje. Okrog četrte popoldne je prišel k njemu pokojni Cotman in ga prosil, naj mu da stekleničko žganja. Okorn 6e je upiral, češ, da je že itak nekoliko pijan, ker pa je Cotman le silil vanj, mu ga je podaril, stekleničko, ki drži četrt litra. Cotman se je usedel poleg kotla in počasi pil, tako da 6e je močno upijanil, 6e zvrnil poleg kotla in zaspal. Zvečer- ga je Okorn budil, vendar ga ni mogel zdramiti, zato ga je spravil v hlev in ga odel z odejo. Cotman se je ponoči prav gotovo valjal v pijanosti, ker pa ni vedel, kje je, se ie zvrnil « trebuhom na ležišče in se zadušil. — Ta žalostna smrl naj bo svarilen vzgled V6ein prijateljem alkoholnih pijač. oproščen od obtožbe zaradi razbojništva, obsojen pu je bil po § 182 k. z. na 15 dni navadnega zapora, ker se je izdajal zu detektiva. Prišel je prav po ceni skozi, kakor pravijo. Julka pa je kot priča vztrajal^ pri lem. da jo je bil Dimic napadel in ji šiloma vzel ročno torbico z denarjem Legija koroških borcev Ljubljana, 12. okt. Glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani poziva vse svoje članstvo, da se jK>lnoštev'ilno udeleži odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, ki bo v nedeljo, dne 17. t. m. na Rakeku. Članstvo iz Notranjske naj se pridruži naši delegaciji pred postajo na Rakeku ob prihodu vlaka ob 12 . Člani iz Ljubljane in okolice naj dvignejo društvene znake v petek ali soboto od 17 do lO v društveni pisarni, Mežica, 12. oktobra, koroških borcev ustanovi dne 24. t. ni. v Mežici svojo krajevno organizacijo. Ustanovni občni zbor bo v gostilni Stopar, in sicer ob 9 dopoldne. Opozarjamo vse bivše borce, da so zanesljivo in polnoštevilno udeleže tega zbora, ker bo navzoč tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane, ki jim bo podal poročilo o dosedanjem delu Legije ter jim pojasnil tudi načrt bodočega dela za dosego naših pravic. — Pridite vsi, da si po dolgih 18 letih podamo zopet roke ter obnovimo ouo zvesto tovarištvo, ki nas je vezalo v času, ko smo branili našo zemljo pred grabežljivimi rokami naših ne-iprijateljev. Belgrad, 12. okt. Pretekle dni je bil v Belgradu ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev, kateremu je prisostvovalo lepo število članstva. Poverjenik Legije tov. Fijavž je začel zborovanje ter se v izbranih besedah zahvalil za udeležbo vsem tovarišem borcem, ki so (prihiteli na zlbor, da lahko vnovič dokažejo, da se ono zvesto tovarištvo, ki nas je vezalo pred 18 leti, ni pretrgalo, temveč vnovič etopa na plan, da v skupnem delu dosežemo one cilje, ki nam jih narekujejo društvena pravila. Po njegovem poročiht o dosedanjem delu glavnega odbora v Ljubljani se je oglasil k besedi, živahno pozdravljen od vseh navzočnili, divizijski general v pokoju g. Dobroslav Milenkovič, ki jo osebno poveljeval Jezerskem odredu teT znatno pripomogel pri zasedbi Celovca in Gospe svete. Spominjal se je na lepe čase, ko smo z združenimi močmi pognali neprijatelja z naše lepe zemlje, ki pa smo jo z nesrečnim plebiscitom žal izgubili. V novi odbor, kateremu načel ju je tov. Franjo Krajnc, višji uradnik ministrstva za železnice, so prišli tovariši, ki jamčijo, da se bo nova krajevna postojanka Legije razvila v močno organizacijo, ki bo kos svojim nalogam, ter združila pod svojim okriljem vse bivše borce naših severnih mej, ki žive v Belgradu in okolici. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanju danes ob 7 zj. Kraj Ljubljana Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo Skoplje Split Kumbor Rab i.2. v c o2 E ® 2 2 766-6 765-6 762-8 761-4 7613 760-6 758-8 757-5 7604 Temperatura v C1 a •= s 5 C 2-0 2-0 7-0 7-0 7-0 7-0 u-o 13-0 10-0 11-5 13-0 12-0 13-0 u-o 14-0 17-0 ► a O d P Veter (smer, jakost) 0 mirno w* NW, 0 0 0 NE3 NE, E* Pada- vine 1-0 1-0 30 0-4 5-0 dež dež dež dež dež Vremenska napoved: Hladno, jutranja megla, čez dan lepo vreme. Potek vremena zadnjih 24 ur: Včeraj je prevladovalo oblačno vreme. Proti večeru se je pričelo jasniti, ponoči pa se je popolnoma zjasnilo. Istočasno se je zrak močno ohladil. Proti jutru je nastopila gosta megla. Temperatura je padla v Ljubljani do 7 zjutraj na 2 stop. C, v okolici pa na 0 stop. C. V okolici Ljubljane je padla danes prva slana. Ujeta ptička Celje, 18. oktobra. Neka Štefka S. se je včeraj popoldne priklatila v gostilno v Gosposki ulici s svojim pajdašem, mladim muzikantom. Je sicer poročena, a ločena; toda to je ne moti, da bi si ne skušala pridobiti še kakšnih simpatij s strani raznih gospodov, to pa v svoje posebne namene. V tisti gostilni pa je sedel nek gospod in pil kozarček vina. To pa menda ni bilo nič kaj po volji tej nadebudni damici Štefki. Hitro je postala simpatična onemu gospodu. Omenjenemu gospodu taka druščina seveda ni bila prijetna, ali vdati se je moral v neusmiljeno usodo*. Bil je celo tako prijazen, da je svoji vsiljivi koketki plačal jajčnik; ko pa ga je pojedla, sc je nenadoma oprostila, da mora ven. Toda ker se ji očividno ni nič preveč mudilo nazaj,_ jo je odšel mladi muzikant iskat, ki je najbrže tudi uvidel, da je sveži zrak veliko bolj zdrav od onega v zatohlih in zakajenih sobanah. Tedaj pa se je ta prijetna zadevica zasukala drugače. Listnica tega gospoda, ki je ostal tako klavrno osamljen, je bila najbrže istega kova kot damica in muzikant. Ni je več bilo pri gospodu. Policija je aretirala to dvojico v gostilni Klajnšek na Bregu, kjer je popivala. Listnico je tatica že spravila na varno mesto. Policija ju je vzela pod svoje varstvo in pričakuje, da je ujela dva ptička, ki se najbrže obrtoma pečata s tatvino. Topla sobica za siromake V zavetju prijaznega Miklavškega hriba domujejo že leta in leta očetje kapucini. Vsakemu Celjanu je dobro znan ta kraj, saj romajo tja gori že leta in leta številni ljudje, ki najdejo v prijazni cerkvici notranji mir in uteho. Mnogi pa prihajajo sem gori tudi, da si izprosijo kruha, ker so lačni. In očetje kapucini pomagajo obojim, če je le mogoče. Sami hodijo od hiše do hiše in prosijo za darove, katere dele potem med nešte-vilne reveže. Ne bi mogli sestaviti natančne statistike, kolikim so pomagali, saj razdele dnevno šest ali še več hlebov kruha med delavce, brezposelne, potnike in druge siromake, saj nasitijo dnevno nad 40 revežev z opoldansko dobro iii tečno hrano. Toda očetje kapucini so mislili na te nesrečneže, kako bi jim dali to kolikor mogoče udobno. Mislili so na slabo vreme, računali, da je pač težko jesti na prostenvv dežju ali snegu ali mrazu, in zato so se odločili, da bodo s pomočjo dobrih ljudi sezidali majhno sobico za siromake. In res, na tihem so jo zgradili ter jo predzadnjo nedeljo blagoslovili in sedaj bo služila svojemu namenu. Nič več ne bo treba tem revežem, ki zahajajo sem, prezebati na mrzlem tlaku, ali se stiskati pred dežjem na stopnišču; sedaj imajo svojo sobico, kjer se bodo lahko v primeru mraza zadosti ogreli in v miru uživali izprošeno hrano. Očetjo kapucini pa so s tem dokazali, da skrbe, kolikor je pač v njih močeh, tudi za časni blagor svojih ovčic. Mi Celjani pa smo dolžni, da jim pomagamo, kolikor je mogoče, da z združenimi močmi lajšamo bedo svojih sotrpinov, ki so prav tako otroci matere cerkve, kakor mi. Vsemogočni, ki edini ve za ves trud in napor ter požrtvovalnost očetov kapucinov pa bo obilen plačnik. Pa tudi drugim, ki so pomagali s svojimi sredstvi do zgraditve te sobice, ne bo ostal nič dolžan. Nepozabna filmska drama ▼ zrcalu današnje dobe Irena Etchler Premiera jutri v Elitnem „. _UiJ-. ■, _. v umnem POTA LJUBEZNI kinu Matici (Iz življenja mlade nezakonske matere) Letošnji pridelek pšenice in koruze Belgrad, 12. oktobra. AA. Po dokončno urejenih podatkih kmetijskega ministrstva je bila letošnja žetev pšenice v primeri z lansko manjša za 5,761.326 metrskih .stotov ali za 19.7%. Značilno je, da je letos žetev pšenice padla v vseh banovinah, ki pšenico izvažajo, razen vardareke, ki je imela za 487.734 metrskih 6totov ali za 28.1 večjo od lanske, ki je bila ena izmed najslabših in najnižje pod povprečnimi. V posameznih banovinah je bil padec v primeri z lansko žetvijo tale: 3,471.203 metrske stote (23%) v dunavski; 1,084.983 q (29%) v 6avski; 868.648 z (29.7%) v drinski; 531.840 q (17.2%) v moravski; 385.063 q (31.2%) v vrbaski in 1440 q (2.4%) na področju uprave mesta Belgrada. Ostale banovine, kjer se pšenica prideluje v glavnem v firidelovalčeve potrebe, kaže tele prebitke nasproti anskemu letu: Zetska 53.656 q (10.5%); primorska 40.283 q (11.3%) in dravska 9.168 q (1.7%). V primeri s povprečjem zadnjih petih let kaže letošnja žetev neznatni padec 22.934 stotov ali 0.1 odstotka. m Celotna letošnja žetev pšenice se sme torej smatrati kot neznatno slabša od povprečne žetve zadnjih petih let. Zdaj primerjajmo letošnjo žetev pšenice v primeri s povprečjem zadnjih petih let po posameznih banovinah. Večja je bila v banovinah: vardarski za 13%, moravski za 10.3%, zetski za 8%, dunavski za 5.4%, primorski za 2.5% in upravi mesta Belgrada za 12.4%. Manjša pa v banovinah: v savski za 23.4%, vrbaski za 13,9%, drav« ski za 8% in drinski za 7.6%. Letošnji pridelek koruze bo po sedanji cenitvi i po celotni količini i po rodovitnosti povprečne žetve na 1 ha (na drugo mesto pride po rodovit* nosti leto 1934 s povprečno žetvijo 19.4 metrskega stota na 1 ha in na tretje mesto 1936 e povpreč* no žetvijo 19.2 metrskega stota na i ha). Če pri* merjamo letošnjo žetev koruze z lansko žetvijo« ■ki je bila doslej rekordna, dobimo prebitek 1.5 milijona kvintalov ali za 2.9%, in 6icer izvzemši obe banovini, ki imata manjšo žetev kakor lanii in sicer driosko (6.7%) in dunavsko (1.4%) in upravo mesta Belgrada (32.7%); v vseh drugih banovinah je pričakovati večjo žetev, in sicer v zetski za 33.2%, v moravski za 23.5%, v primorski za 22.1%, v savski za 5.2%, v dravski za 4%, v vardarski za 3.6%, v vrbaski za 3.4%. V primeri s povprečjem zadnjih petih let (1933 do 1937) pa kaže letošnja žetev za 8,780.000 metrskih stotov ali za 19.7% več, kar pomeni 48.3‘/° od najmanjše celotne žetve koruze (leta 1928), k»r smo jih imeli v zadnjih 10 letih. Kulturni koledar Čebul Ivan 13. oktobra 1852 se je rodil v Velesovem misijonar Ivan Čebul. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. Kmalu po končanem semenišču ga je povabil škof Baraga v Ameriko. Tu se je kmalu naučil francoščine, angleščine in indijan-ščine, tako da je lahko lriisijonaril v Severni Ameriki. L. 1878 se je moral zaradi bolezni na očeh vrniti v Evropo. Tu je dobil v versaillski škofiji faro. Toda že leta 1882 se je zopet vrnil v Ameriko, kjer je z novo energijo šel na misijonsko delo. Umrl je 1898 v Garden Bay. Čebul je bil izvrsten govornik. Obvladal je angl., franc., nem., arab.. grški, lat. jezik, petero slovanskih jezikov in več indijanskih narečij. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 13. oktobra: Edvard. Četrtek. 14. oktobra: Kalist. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leusfek, Resljeva ce6ta 1, mr. Bahovec. Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. ED G A Danes poslednjič ! Hči Samuraja Prvi veliki nemSUo-iaponeki flim v režili znanega tvorca alpinističnih filmov dr. ARNOLDA CKAflCKA. SET5UKO BABA 1SAMU K08UG1 TEU 21-24 MATICA Danes posl edn JI i 1 Nova pota slavnega pevca m divnth pesmi Louis Graveire-)a v velettimu Pesem obtožute Gina FalKenoerg Hanna Waae TEL. 22-21 UNIO Duliovlto zaoavuo filmsko delo Dragoceni poljub v glavnin vlogah Liane Hald, ivan Petrovič, Hans doBer, itieo Liusen, Heins Riiomann. Glasna Rottert Stoiz. Predavanj'e o prezimovanju cvetlic in zelenjave priredi Podružnica sadjar, in vrtnarskega društva Siška-Ljubljana jutri, 14. t. m. ob 20 v dvorani »Staro šola«, nasproti bivši mitnici v Zg. šiški, Celovška cesta 70. Predava vrtnar g. Ceh Ivan. Po predavanju sprejema odbor podružnice naročila za skupno nabavo živega apna članom proti naplačilu. Ob tej priliki naj se zglase člani tudi za skupni izlet na sadno razstavo v Mariboru. Neprevozna ulica. Mestno poglavarstvo v Ljubljani naznanja, da bo Robbova ulica v dolžini med Vilharjevo in Linhartovo ulico od danes pa do preklica za vozni promet zaprta, ker ureja mestna občina ob njej pokopališče zaslužnih slov. mož. Prvi klavirski koncert letošnje sezone bo v petek, dne 22. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Koncertiral bo znani pianist Ivan Noč, ki je pravkar koncertiral z najlepšimi uspehi v Belgradu, Skoplju in drugod. Spored in drugo javimo. Naši misijonarji na Japonskem, Kitajskem in v prednji Indiji. O teni zanimivem predmetu bo drevi predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, g. Stanko Žakelj iz misijonske družbe. Predavanje bodo pojasnjevale številne bar vaste skioptične slike onih krajev, kjer so bili naši misijonarji. Vstop k predavanju je prost. Pričetek bo ob 8 zvečer. Učiteljski pevski zbor opozarja svoje članstvo, da bo prihodnji pevski tečaj 15.. 16. in 17. oktobra t. 1. v dvorani Zveze grafičnih delavcev v Ljubljani, Masarykova ces‘a 14, t j. nasproti kolodvora, in ne, kakor je bilo prvotno javljeno. Dvorana je v V. nadstropju Začetek tečaja je 15. t. m. ob 10 dopoldne. — Odbor. Uubliaitsko gledališče DRAMA Zafelek ob 20 u r ^ Sreda, 13. oktobra: Tarelkinova smrt. Red A. »Tarelkinova smrt« satirična farsa Suhovo-Kobilina se igra v sredo za red A. Delo razkriva na najbolj grotesken način vse strahote birokratizma katerim je izpostavljena glavna figura igre: Tarelkin. Avtor biča v igri človeške zle instinkte, ter kaže njegovo nagnjenje k zločinstvu. OPERA Začetek ob 20 ur! Sreda, 13. oktobra: Evangeljnik. Red Sreda. O. Gostič poje v sredo glavno partijo v Kienz-lovi operi »Evangeljnik«. Ta melodiozna in vsebinsko čista opera je po svoji obliki in izvajanju lepo uspela, ter nudi tudi laikom muzikalen užitek. Odlično podane pevske partije so prinesle delu polno priznanje. Dirigent Niko Štritof. Predstava je za red Sreda. Naš tujski promet v številkah Predavanje o liubl anskcm železniškem problemu Ljubljana, 13. septembra. Za predavanje ing. Stanka Dimnika, ki 6e bo vršilo v petek, dne 15. oktobra ob pol 19 v frančiškanski dvorani, vlada v Ljubljani veliko zanimanje Gospod inženjer. ki je priznan strokovnjak na tem polju, bo nazorno in poljudno z raznih vidikov obdelal problem ljubljanske železnice, ki v sedanjem stanju predstavlja veliko oviro za razmah ljubljanskega mesta. Predavatelj bo obravnaval na kratko dosedanje načrte in pokazal skioptične slike, ki bodo nazorno prikazovale način, kitko so si predstavljali razni avtorji rešitev tega vprašanja v preteklosti. Nato bo z diapozitivi osvetlil tako zvani poglobitveni načrt in bo pokazali v več slikah, kako 60 potom poglobitve v raznih večjih 6veiovnih mestih rešili železniško vprašanje. Vsak Ljubljančan se mora poučiti o enem najbolj nujnih in najbolj perečih problemov ljubljanskega mesta. Zato pridite vsi! Vstopnine ni. Ljubljana, 12. oktobra Sedaj, ko je tujskoprometna sezona za Slovenijo pri kraju, moremo tudi že razbrati, kako smo v letošnjem letu odrezali v tujskem prometu. Upravičeno bi 6icer pričakovali, da je bil letos pri nas tuj&ki promet zelo živahen, ker se je v vsej Evropi močno poznalo, da je gospodarska stiska nekoliko popustila. Kljub temu pa nas številke pouče, da v tujskem prometu nismo toliko napredovali, kakor smo pričakovali. Razlog za to nikakor ne leži toliko pri nas samih, kakor pa v deviznih težavah, ki jih f>ovzročajo klirinški sporazumi s skoraj vsemi državami, iz katerih prihaja k nam največje število tujcev. Gotovo je, da ni to edini razlog za razmeroma počasno naraščanje tujskega prometa pri nas. In zato je Zveza za tujski promet v Sloveniji izdala dvoje spomenic, v katerih obravnava tako problem deviznih težkoč v našem turističnem prometu kakor tudi spremembe in dopolnitve železniških jx>pustov za povzdigo tujskega prometa. Obe spomenici bo odposlala zveza v Belgrad ter bo skušala doseči, da bodo pristojni činitelji vzeli v poštev njene predloge, ki bodo koristili razvoju tujskega prometa v Sloveniji in vsej državi. Tako poudarja zveza, da je poleg deviznih tež-koo velika ovira za razvoj tujskega prometa pri nas vprašanje primerne ureditve naših kopališč, letovišč in prezimovališč. Tujci namreč zahtevajo marsikje večje udobnosti, dočim jim mi s tem v zadostni meri ne moremo postreči. Vir številnih pritožb in neprijetnih spominov za tujce v naši državi so tudi neurejene cene, ki ne presenečajo samo v hotelskih obratih, ampak tudi v trgovinah. Brezobzirni posamezniki morejo v tem primeru narediti veliko škodo našemu tujskemu prometu s tem, da nam pred tuijci jemljejo ugled in vzbujajo vtis, da jih hočemo izkoriščati. Naposled bi bilo nujno potrebno, da bi začeli dobro pripravljeno propagandno akcijo v vseh tistih državah, ki z nami niso vezane na klirinški promet, zakar prihajajo v poštev zlasti Anglija in države severne Evrope. Dotok tujcev iz takih držav bi 6e mogel zelo lepo povečati, ker bi ga ne ovirali devizni predpisi, dočim bi visoka valuta omogočila tujcem ceneno bivanje pri nas. Poročilo Zveze za tujski promet nazorno dokazuje, kako zelo ovirajo devizni odnosi tujski promet zlasti pri dotoku letoviščarjev iz Nemčije. V času od 1. januarja do 1. junija letošnjega leta so izletniki iz Nemčije imeli na razpolago dovolj deviz in jo zaradi toga naraste! naš tujski promet v teh mesecih na 297.750 tujceiv, dočim je lani v istem času tujski promet zaznamoval le 284.720 tujcev. Število izletnikov v naši državi je za to razdobje naraetlo za celih 13.000, pri čemer je bilo 11.300 inozemskih, a ostanek domačih turistov. Na-rast izletnikov iz tujine je povzročil v glavnem močan dotok izletnikov iz Nemčije, katerih je bilo 28.247 proti 9370 v lanskem letu. Tudi število obiskovalcev iz Italije je narastlo od 2500 na 3360 in tudi Francozov je bilo 2200 proti 1848 v lanskem letu. Narastel je tudi obisk izletnikov iz Anglije od 1874 na 2794, prav tako pa tudi obisk iz skandinavskih držav in severnoameriških Združenih držav. Nasprotno pa je večina držav, ki so z nami v klirinškem deviznem prometu, poslala v letošnjem lotu k nam na letovišče mnogo manj izletnikov kakor lani. Število avstrijskih obiskovalcev je padlo od 14.930 na 11.140, število izletnikov iz Češkoslovaške od 10.574 na 7560, iz Madžarske od 3926 na 3510, iFenix«. Zapel je nič manj kot 836 krat. Dober pevec, čeprav zna samo eno pesem. Pomembne številke zadmih let Od leta 1931 naprej se je letalstvo in s tem ves letalski promet neverjetno povečal, kakor kažejo statistični podatki, ki so zbrani s precejšnjo natančnostjo. V tem času 6e je število kilometrov, ki 60 jih preletela razna letala, pomnožilo za celih 75 odstotkov, razni transporti pa so se več kot potrojili. Vendar pa ne zasledujemo v tej dobi velikega napredka samo v zračnem pronfefu, pač pa skoraj nič manjšega v pomorstvu. To bi lahko sklepali že iz tega, ker se je število ladij, kakršnihkoli, precej pomnožilo. V teh zadnjih letih pa je morda še bolj zanimiva ugotovitev, da so se tudi cene raznih pridelkov in izdelkov dvignile. Zrasla 60 visoko obenem tudi državna posojila. Izdanega je bilo mnogo novega denarja po raznih državah. Ker ta denar nima tolikšne vrednosti — vedno manj je pokritega z zlatom —, so narasli tudi državni dolgovi, čeprav tega ne moremo trditi na splošno za vse države. Glasbeno čudo Pri mednarodnem zavodu za proučavanje dušeslovja v Londonu je zbudil veliko pozornost neki Švicar, ki ne pozna nobenih not in nobenih glasbenih pravil in umetnosti, pa lahko zaigra na klavirju, kar se komu zljubi: simfonije, operete, valčke itd., ki jih sproti sestavlja. Najnovejša ameriška ladja z aerodromom. Imenuje se »Yorktown« in je dolga 250 m. Misijonar v Indiji je hotel spreobrniti domačina, pa ga je vprašal: »Ali ne bi hotel priti v nebesa po 6mrti?« Dcmačin je odkimal. »Zakaj pa ne?« »Mislim, da v nebesih ne more biti nič posebnega, če ne bi jih Angleži že zdavnaj zasedli.« Zaradi silnih nalivov v zadnjem času so bile tudi na južnem Francoskem velike povodnji. Slika kaže razbesnelo reko na severni strani Pirenejev Čudoviti zvonček Skrbno zakrit s steklenim pokrivalom v neki dvorani oksfordskega muzeja v Angliji, je najčudovitejši umotvor svoje vrste, majhen zvonček, ki zvoni že 97 let brez prestanka- ne da bi bil kako navit ali zvezan s kako električno baterijo. Nekdo. — nihče ne ve točno kdo —, ga je naredil leta 1840. kot nekak fizikalen poskus. Šele čez dvajset let pa so ljudje opazili, da zvonček ni kar si bodi, ker že celih dvajset let zvoni brez vsakega navijanja. Postavili so ga v muzej oksfordskega vseučilišča, kjer je še dane6, in še prav tako »6vež«. kot pred 97 leti in nihče ne ve koliko časa bo njegova 6ila še trajala. Sestavljen je iz nekaj tisoč bakrenih in papirnatih ploščic v katerih je vsa njegova gonilna sila, slaboten, a za zvončkovo delovanje dosti močan električen tok, ki ga proizvajajo razna kemična razkrajanja. Potres na platnu in kino-dvorani istočasno V neapelskem kinu se je odigral zadnjič eden najsvojevrstnejših dogodkov, kar se jih je kdaj kje pripetilo. Dvorana je bila polna občinstva, ki je z največjo pozornostjo poslušalo zvočni film »San Francisco« ter se zagledalo v strahotne prizore, ki 60 se v resnici dogajali takrat, ko je jx>-tres porušil nekaj mest ob ameriški obali Tihega morja. V trenutku, ko 60 bili ti prikazi na platnu najbolj najreti, 6e je zgodilo tudi v tej kinodvorani nekaj čisto podobnega, kakor je potres. Čudno naključje. Z velikim ropotom je treščila v tem hipu s 6tene na tla velika gasilna priprava, kakršno imajo po vseh kinih in gledališčih. Občinstvo, ki je bilo s svojimi očmi tako rekoč prikovano na platno, je ta nenavadni dogodek spravil v neverjetno razburjenje. Poskočili so s svojih sedežev in kar tekmovali v tem. kdo bo prej pri izhodu. V 6ilnem 6trahu 60 vpili: »Potres, potres!« V tej splošni zmešnjavi je biilo 15 ljudi tako težko poškodovanih, da so jih morali takoj prepelja,. v bolnišnico. Ta primer, ki se je takorekoč s platna prenesel ,v resničnost, je vzbudil v Neaplu veliko razburjenja. Nekateri, ki tudi vražam še dosti verjamejo, so tolmačili dogodek jx> svoje, in jih nihče ni mogel do 6edaj prepričati, da se je pripetil čisto po naključju. Ali pa 60 bili drugi tako maloverni! To je re6 čudno naključje: Potres na platnu istočasno kakor v dvorani! Izredna tankovestnost. Neki indijski maharadža, na jiočitnjcah v Evropi, je vstopil na brzovlak Be-netke-Dunaj, j>a je opazil, da je prevleka mehkih sedežev iz svinjskega usnja. Ogorčen je zapmetil vlak in izjavil da je prašič nečista žival, e katero po svoji veri nikakor ne sme priti v dotik, da se torej z vlakom ne more peljati, razen, če premenjajo ]>revlako na sedežih. Programi Radio Ljubljana Sreda, 13. oktobra: 12 Koncertni plesi (ploSče) 12.45 Vreme, poročila — 13 čas, spored, obvestila -s 13.15 Plošče zavrtimo, dolgčas preženimo! — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: O glasbenem oblikoslovju 1. (g. dr. Anton Dolinar) — 18.40 Zgodovina gibanja za varstvo živali (dr. J. Kunc) — 10 čas, vreme, po, roči la, spored, obvestila — 19.30 Nac. nra: Literarni stiki Slovencev s Srbi in Hrvati (g. prof. Vilko Nos vak) — 10.50 Sah — 20 Koncert opernih spevov. Sode, luje gdč. Vera Majeličeva in Kadijski orkester — 23 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Klarinet solo (g. Urbanc Franc). Drugi programi Sreda, 13. okt.: Belgrad 19.50 Dunaj, 20.50 Hm mor, 22.50 Komorna glasba — Belgrad 11.: 7.10 Vok. koncert, 13.45 Predavanje o Bosni, 21.30 Vokalni kouc, 23.15 Balkanska narodna glasba — Zagreb: 20.30 Ljub, ljana — Dunaj: 19.35 Abonentski koncert, 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 19.30 Igra, 21.20 Ciganska glas. 22.10 Pianino, 22.55 Jazz — Trst-Hilan: 17.15 Plesna glasba, 21 Opera — Rim-Bari: 31 Igra o Dantonn, 22.15 Izbrana glasba — Praga: 19.25 Orkestralni koncert, 20.25 Igra — Varšava: 19.20 Narodna glasba, 21 Chtv, pinov koncert, 22 Ljudski koncert — Berlin: 19.10 Ro, mantična glasba, 20 Pester koncert — tlonakovo: 2* Koračnice, 21 Komorni orkester — Beromiinster: 19.55 Pokrajinski prenos, 30.40 Stare italijanske skladbe za vioilončelo, 21.15 Opera — Strasbourg: 21.30 Orkestralni koncert. NACIONALNA URA V RADIU 13. oktobra ob 19.30 Literarni stiki Slovencev s Srbi in Hrvati (prof. Vilko Novak, Ljubljana). 14. oktobra ob 19.30: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. 15. oktobra ob 19.30: Mesečni kultur, jrregled. 16. oktobra ob 19.30: Odpor janičarjev in bo-sanskega plemstva proti osmanskim reformacijam (Ahmed Muratbegovič, publ.). Potapljač Vodopivec v kopalnici. Na poti nazaj so bili vsi še bolj molčeči. Lov na tigre v indijski džungli, kakor so si ga zamišljali ti mladi častniki, je moral biti nekaj fantastičnega in razburljivega, se je res končal zelo razburljivo, toda nevarnost, v katero je prišel njihov gostitelj, ki bi tudi nje utegnila spraviti ob glave, jim je ohladila domišljijo. Vsakdo izmed njih si je želel, da bi se čim prej vrnili v Suratovo prestolnico, od tam pa v domačo vojašnico. Ko so se spet po prav isti poti vračali skozi gozd, koder 60 prišli, je Pearson nekaj kratov hotel spregovoriti, toda premislil se je vselej, ker mu je pogled padel na tista dva Indijca, ki sta sedela pred njim. Šele pozneje, ko se vrnili v mesto in odšli v svoje sobe, da bi se malo odpočili, preden bi krenili nazaj proti Chucotiju, je Pearson rekel Vickersu, kako je tedaj, ko je tiger skočil na maharadža, slišal, kako so domačini izgovarjali besedo »Ar-jami' , Pearson je sklepal iz tega, da se pogovarjajo o tem, kako se je Arjami hotela še po smrti maščevati nad kanom. Vickers se je nasmehnil: »Res je že skrajni čas, da jo mahnemo s tega dvora, ker bi vi sicer do kraja izgubili živce in to kaj kmalu. Ti ljudje so se morda razgovarjali o mali sužnji, ker se je gotovo še ponoči razvedelo o njeni smrti, toda to še ne pomeni, da so se pogovarjali o kakem maščevanju po smrti... Vi ste enaki; ko pridete v Indijo, iščete samo skrivnosti, kakršnih ni. Ne zamerite mi, dragi Pearson, tega, kar vam bom dejal zdaj: angleški častnik v Indiji mora vse, kar je okoli njega, gledati docela stvarno in da se po možnosti izogiba vsaki zapleteni razlagi stvari, katero je moči preprosteje razložiti. No, ko boste kaj dalje v Indiji, boste sami prišli na to. Manj skrivnosti in več previdnosti!« veliki dvorani je Surat kan še enkrat sprejel vse člane odposlanstva. Z vsakim izmed njih je spregovoril nekaj besed, a ko je Vickersu stisnil roko, mu je rekel: »Vickers, še enkrat se vam zahvaljujem! Rešili ste mi življenje in tega vam ne bom nikdar pozabil!« Vickers mu je mirno odgovoril: »Visokost, to bi bil naredil tudi vsakdo drugi na mojem mestu!« »Toda vsakdo drugi ne meri tako dobro kakor vi!« se je nasmehnil kan. »Midva sva prijatelja — za vedno!« Vickers se je samo globoko priklonil. Bilo mu je neprijetno, da se mu je kan toliko zahvaljeval. Čeprav je namreč verjel, da zdaj res tako misli, kakor govori, mu je bilo vendar le predobro znano, da je Surat kan človek, ki bo v primernem trenutku pozabil na vsako prijateljstvo in prelomil dano besedo, ne da bi ga vest kaj grizla. Bilo je okoli petih popoldne, ko so častniki prišli iz ka- nove palače. Spremljali so jih Suratovi dostojanstveniki, ki so jih prejšnji dan, prav ob tem času, pričakovali na teh stopnicah. Angleški konjeniki so že čakali na povelje za odhod. Tudi oni so doživeli veliko razočaranje: odpočili so se sicer, tudi so jih lepo sprejeli, toda niso dobili prilike za pustolovščine. Zdaj pa so bili spet samo vojaki, ki so čakali na to, da bodo izpolnili dano zapoved. Z zidovja je donelo trobentanje maharadževih vojakov. Pred sprevodom konjenikov indijske brigade se je postavila mala četa kanovih vojakov, ki naj bi Angleže spremljala. Vickers je z močnim glasom dajal povelja. Četa se je premaknila. Oddelek konjenikov indijske brigade se je vračal v svojo garnizijo.,., Vrnitev v Chukoti. Vickersov oddelek se je vračal po isti poti. po kateri je prišel. Sir Harcourt je bil dobro razpoložen. Vickers pa ni mogel razumeti, zakaj je ta stari diplomat bil tak optimist. Ta stari Anglež je bil iz stare politične šole, ki ni mogla verjeti v resnost takih groženj, kakršne so bile Suratove. Harcourt je sicer računal s tem, da bo prišlo do spopadov med manjšimi oddelki, toda ni na vse to polagal velike važnosti, kakršno bi taki do-godbi vzbudili v Evropi. Anglija je bila zanj poosebljena moč in sila, poosebljena politična nadvlada na vsem svetu. Nemiri v Indiji so zanj bili samo majhni tresljaji. Morda bo njegova vlada še pristala na to, da bo še naprej plačevala temu indijskemu knezu letno rento, če pa ne, pa tudi prav, potem bo angleška vojska že vedela, kako je treba ukrotiti te upornike. Po nekaj kazenskih odpravah bo vse v redu. Oddelek je prenočeval prav na tistem mestu, kjer se je utaboril tudi predzadnjo noč na poti v Suratovo prestolnico. Straže so porazmestili malo dalje okoli malega kroga šotorov, sredi katerega so goreli ognji. Vickers je s sirom Har-courtom sedel pred njegovim ščtorom. Ko je diplomat okoli polnoči legel k počitku, se je Vickers še nekaj časa razgovarjal s svojimi tovariši. Potem pa se je tudi on umaknil v svoj šotor. Noč je pretekla docela mirno. Ko se je zdanilo, je oddelek spet krenil na pot. Sir Harcourt je ves čas jezdil poleg Vickersa, a je samo naredko izpregovoril katero besedo. Pripeka je bila neznosna, toda ljudje in konji so čutili, da bodo kmalu prišli na cilj. »Dragi Vickers, midva se najbrž ne bova tako kmalu spet videla. Takoj ko pridemo, mislim, da bom moral še ponoči naprej na pot v Kalkuto, da nesem poročilo guvernerju. Zato se vam zdaj še enkrat zahvaljujem za spremstvo. Če bom še kdaj imel kako tako pot, bi si izbral samo vas za spremstvo in za voditelja odprave. Sicer pa,« je dostavil Horcourt zamišljeno, »vi ste rojen diplomat. Ali vas ne bi veselilo iti z mano v London? Tam bi vas čakala lepa bodočnost.« Vickers mu je odvrnil: »Sire, zelo sem vam hvaležen, toda... jaz bom ostal V. Indiji. Jaz sem samo vojak in hočem to tudi ostati.«