Poštnina plačana v gotovini Ishaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznaSakih dostavlje- na 7"50 Din, *a inozemstvo 20 Dln RaCun pri poštnem čekovnem zavodu Št. 10.666. Jtova &oba Cena 1 Din Redakdja in uprava t Celje, Strossmayerjeva uüca št. 1 pritliČje, desno. Telefon fnterurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi *e »prejem&jo ob ponedeljkih in pctkih brezpogojno le do 10. dopoldcr — Pvedpisi glede proitora in dneva objave oglasov »e uvažujejo le po možnostL Štev. 26. Celje, sreda 4. aprila 1934. Leto XVI Jadranski dnevi v Celju Dne 3. junija bo v Celju redna ob- lastna skupščina mariborskega in ljubljanskega odbora JS. Ker bo to prvič, da zborujeta oba odbora skup- no in to v Celju, bodo s tern v zvezi razne prireditve, zlasti, ker se pri- čakuje mnogo delegatov iz vse Slo- venije in tudi od drrgod. Najlepša prireditev tega due bo javen nastop vae celjske šolske rriladine, za kate- rega se na vseh šolah že maiijivo pripravljajo. Razen tega nastopa bo oskrbel tukajšnji mestni odbor Ja- dranske straže tudi druge prireditve, ki naj pripomorejo k temu, cla bo 3. junija- lepa manifestacija vsega Celja za naše morje. Da pa omogoei revni deci dohod in bivanje ob morju, da te.j mladeži po- kažc morje, jo navduši zanj, ker le s tem pridobi mladiuo za cilje, ki jih zasloduje JS, bo v zgoraj omenjeni namen prirejena tudi velika zavna tombola. Odbor se že tem potom obrača na vse meščane s prošnjo, da v čim izdatnejši meri podprejo odbor pri tej človekoljubni akciji. Še po- sebno pa prosi odbor vse one naše sloje, ki s svojiini darovi omogo&u- jejo prireditve te vrste, da bi podprli ! to našo domačo prireditev in ji pri- j pomogii do popolnega u.speha. Da bo moral ni in tudi materijelni uspeh prireditev zasiguran, kakor tucli zato, da bodo tujci, ki pridejo ob tej priliki v naše mesto, odnesli iz Čelja mogočen utis in vero v ja- kost pokreta JS, se je odbor JS razširil iv bo pritegnil k sodelovanju ugledne člane in voditelje naših kul- turnih in drugih društev, ki prejme- jo te dni povabilo k skupni seji. Odbor že sedaj apelira in prosi vse narodno. celjsko meščanstvo za po- moe. Dve zanimivi razpravi na celjskem sodišču V ponedeljek 26. marca se je zago- varjala na okrožnein sodišču v Ce- lju 24- - Jetna, na Dunaju rojena Jožefa Gradišnikova, služkinja brez stalnega bivališča, zaradi detamora, 26-letna posestnica Kristina Kelhar- jeva iz Križ pri Podsredi pa zaradi umora. Petčlanskemu senatu je pred- sedoval predsednik okrožnega so- disča g. di\ Vidovič, javno obtožbo je zastopal namestnik clrž. tožilca go*?p. Antipin, Gradišnikovo pa je zagovar- jal odvetnik g. dr. Juro Hrašovec. Lastnega otroka je vrgla v Dravo Jožefa Gradišnikova je porodila lani 22. oktobra v celjski bolnišnici nezakonskeg-a sina, ki je bil kršCen na ime Stanko. Gradišnikova je čez nekaj dnij zapustila boln^šnico in se s fantkom podala najprej k svoji prejš- nji službodajalki Medvedovi na Zg. Ponikvi, tri dni pozneje pa k Mariji Tičerjevi na Ponikvi. Dne 8. novem- bra se je odpravila k mačehi svoje matere Mariji Gradišnikovi v Dravo- grad. Kakor pravi, pa tu ni smela v hišo, vsled česar je odšla z otro- kom dalje. Ko je prišla na most v Dravogradu, je vj'gla otroka v reko. Obtoženka je priznala dejanje, zago- varjala pa se je, da vsled otroka ni mogla nikamor. Dejanje je izvršila, ker jo je tudi mačeha lastne matere spodila od hiše. Sodišče je upoštevalo olajšalne okolnosti (skesano priznanje, neopo- rečnost, bedo in zanemarjeno vzgojo obdolženke), uporabilo izredno mi- lost in obsodilo Jožefo Gradišnikovo na 3 leta robije po § 1(57. odst. 1. kaz. zak. Svojega mcža je umorila Kristina Kelharjeva se je poročila 26. novembra 1930. z Jožetom Kelhar- jem v Križah. Oba sta prevzela od ženine matere Marije Ferlinove po- sestvo. V inaju 1931. je odšel Jože Kelhar k vojakom. Ko se je po 13 me- secih vrnil, so se pojavila v zakonu ncsoglasja. Predvsem je bil Kelhar jezen, da so ženske poi'abile vse vi- no, ki ga je bilo 1. 1931. skupno 22 hl, namesto da bi ga bile prodale. Zato je naslednjcga leta prodal vino sam Med zakoncema je prišlo večkrat do jjrepii-ov, ki so nespoi'a/jimljenje še ])oostrili. Lani 'S.l decembi'a zvečei' sta 31a zakonca Jože in Kristina Kelhar k počitku. Ko je žena ugotovila, da njen mož trdno spi, je odnesla svoje- ga sinCka iz spalnice k materi v so- sednjo sobo, hčerko pa je položila iz skupne postelje v drugo posteljo. Na- to je šla v vežo po sekiro, stopila ž njo k moževi postelji in zamahnila z ostrino sekire dvakrat proti može- vi glavi. Ko se je hotel težko ranje- ni mož dvigniti, je že enkrat zamah- ni'a s sekiro in ga težko poškodova- la na levi roki.. Z moža je vzela nato odejo in ga pustila brez vsake nege. Zaklenila ga je v sobo. Drugo jutro je prišla k njemu v so- bo in ga vprašala, ali želi zajtrko- vati. Ko je to potrdil, ga je začela pretepati s palico po glavi. Opoldne rga. je vpraSala, ali želi obedovati. Ko je to zopet potrdil, ga je vnovič pre- tepla. Popoldne ga je še enkrat pre- tepla in pripomnila, da ga bo še, »če ne bo medtem crknil«. Ko je Kelhar uvideJ, da ga hoče žena na vsak ntt* ßin usmrtiti, je zbral vse svoje moöi, se zavlekel k oknu, ga odprl in sko- čil ven ter se z velikimi težavami pri- vlekel do sosede Uiiepove, kjer so inu dali zasilno ležišče. Bil je tako zdelan, da so spoznali šele po glasu. i Prepeljali so ga v bolnišnico v Kr- | Skem, kjer je 28. decembra umrl. Obdolženka je pri razpravi jokajoč priznala svoje dejanje, trdila pa je, da ni botela moža usmrtiti. Kristina Kelharjeva je bila obsoje- na na 20 let robije. DOMACE VESTI d Državni proračun in finančni zakon za 1. 1934/35 sta od Nj. Vel. kralja sankcionirana in sta stopila s i. aprilom v veljavo. d Nov delovni čas v državnih uta- dih. Po sklepu ministrskega sveta z dne 28. marca je od 1. aprila dalje delovni čas v vseh državnih uradih in ustanovah ob delavnikih od 8. do 12 in od 15. do 18., ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. d Iz vojaškc službe. Vršilec dolž- nosti komandanta dravske divizije, generalštabni brigadiii general gosp. Vladimir Cukavac, odličen vojaški sü'okovnjak, je z ukazom Nj. Vel. kralja napredoval v čin divizijskega geuerala. d Josip Pauer f. V torek 3. t. m. je umrl v BraslovCah v starosti 71 let u^dni trgovec in posestnik g. Josip pJuer, iinejitelj redH sv. Save IV. j *tr,v,aje, soustanovitelj in dosmrtni predsednik Hranilnice in posojilnice v Braslovčah, častni član ra^znih na- cionalnih in kulturnih dlruštev ter soustanovitelj Sokolskega doma in kinolijske podružnice v Bi'aslovcah l'okojnik je bil odloCno naroden mož, kremenit /,načaj ter izredno zaslužen narodni in gospodarski delavec. Po- greb bo v četrtek 5. t. m. ob 15. iz hiše žalosti v Braslovčah. Pokojniku bodi ohranjen Gasten spornn, žalujo- | t - im svojcem naše iskreno sožalje! d Gasilska razstava, V okviru XV. ljubljanskega. velesejma spomladi le- ta 1935. se bo vršila v smislu soglas- nega. sklepa seje osrednjega odbora. Gasilske zajednico dravske banovi- uo gasilska razstava, ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Izvoljen je že po- seben razstavni odbor, ki bo takoj prißol s predpripravami, da bo ta razstava res nudila to, kar bo j>ripo- moglo našemu gasilstvu do pravega, zasluženega ugleda med vsemi sloji probivalstva. d Razvoj in sedanje stanje našega državljanskega prava. Pod tem na- slovom je izdal ljubljanski univ. prof, dr. Lapajne razpravo 48 strani, ki se dobiva v vseh večjih knjigarnah, v Celju pri knjigarju g. Leskovšku za ("euo 3(1 Din. d Važno pojasnilo! Zopet se kar i od danes na jutri pripisujejo različ- nim zobnim kremain posebni uspehi pi'oti zobneniu kamnu, no da bi se bile napravile kakršnekoli izpre- membe v njih sestavi. Posebni uspe- hi se dajo doseči samo s posebno sc- stavo. V zvezi s tem je treba z vsem poudarkom ugotoviti, da ima sulfori- cinov oleat po dr. Bräunlichu, ki de- luje tako uspeäno proti zobnemu kamnu, v naših krajih samo in edi- nole Sargov Kalodont v sebi. NatanC- ne preiskave znamenitih znanstveni- kov potrjujejo dejstvo, da odpravi Sargov Kalodont, če ga stalno upo- rabljamo, zaradi tega, ker ima sulfo- ricinov oleat v sebi, nevarni zobni kamen in ne pusti, da bi se napravil drug — ne da bi zobem kakorkoli škodoval. d Nekaj, kar smo zelo pogrešali. Za praznik Vidovega dne ali pa za 1.1. december so bila naša šolska in sokolska društva vedno v zadregi, k»r jo inanjkalo njibovi mladini pri- mernega gradiva za proslavo ten slavnostni.li dni. \v. te stiske nas je sedaj rošila naša inarljiva pisatclji- ca in volika prijateljica mladine Manica Komanova, ki je sestavila za Opat Matija Vodušek in njegova „muca<( (Dalje.) Tonček in Jožek sta imela tudi i'i- linder. Sploh je bila tedaj navada: ], kadar bo kakšen po- greb.« »Kaj jo danes kakšcn pogreb? Ja/. bi vendar moral vedeti, ee bi imeli katerega.« TonCek ne odgovori nič. »Ti, Tonček, ali bi ti tudi rad imel cilinder?« ga vpraša opat Cez čas. »Seveda bi ga rad imel, ker si ga moram vedno izposoditi, kadar ga potrebujem pri pogrebu.« »No, ker si priden, ti ga bom jaz dal,« reče opat in prinese cilinder najnovejše mode s fikatljo vred in ga podari Tončku. Sedaj je imel tudi Tonček svoj ci- linder, pa še po najuovejši modi, in je bil lepega dam nad vso vesel. Ko je prišel opatov rojstni dan, sta zjutraj, ko je bilo treba iti v cerkev, stala Tonček in Jožek na pragu opa- tijskih vrat v paradi in s črnimi ci- lindi'i na glavah. »Kaj ]ia j(! danes, da sta se oba tako praznieno oblekla; kaj bosta oba mi- nistrirala?« vpraša. opat. »Seveda oba, kor je danes vaš rojst- ni dan.« »To je pa lepo od vaju in me zelo veseli; zato bosta tudi. oba danes z menoj zajtrkovala.« Ko pri zajutrku posedejo okoli mi- j zo, opat na čelu, TonCek na desni, j Jožek na levi strai, najde opat pred seboj pismene čestitke v lepem za- I -vitku. Odpre. Bil je sonet, ki ga je spesnil Tonček, a Jožek lepo prepi- sal. Začetne črke v vsaki vrsti so bi- le lepo kaligrassko izvršene in so imele akrostih: Matiji Voduäeku. Opat čita in ko pride do zadnje vrste tretje kiticc, ki se je glasila: Še lepših dni Vam solnce zdaj naj sije, so ga oblile solze in jo rokel: »Moj dragi Tonček in moj dragi Jožek! Varna bo pač še lepSih dni solnce si- jalo, meni ne več . . .« Čez nekaj časa vpraša opat TonČ- ka: »Kaj bi ti najrajši dobil od meno za ta sonet?« »NajrajSi bi imel kakšno lopo knji- go.« »Kaj pa ti Jožek?« vpraša opat Jožka. »Jaz bi pa rad uovo ovi'atnioo.« Opat seže v listnico in reče: »Na, Tonček, tu imaš pet goldinarjev in si naroCi »Zvon« z Dunaja, Trstenja- kovo »Zoro« pa že itak imaš. Za pošt- nino ti bom dal še posebej in tudi konverzacijski leksikon boš dobil.« Tožku pa je dal denar, da si je kupil lo])o ovi'atnico, kaki'sno si jo sam z.n- želel. Nekoč so osmošolci sklenili mašče- vanje nad nekim {)rofesorjem zaradi krivičnega postopanja, Pobiti so mu hoteli nekaj šip, toda s ceste se to ni dalo napraviti brez kakrSnekoli nevarnosti, pač pa z opatovega vrta. Pa pridejo k Tončku in mu obraz- lože svoj namen. Tonček je bil seve- da takoj pripravljen, da jim bo ob času opatove veCerje pustil odprta vrata na vi't, Rečeno, storjeno. Naslednje jutro piihiti profesor k opatu, prinese tudi nekaj kamenja s seboj in toži, da so mu okna pobita iz opatije in da je kamenjoi •/, opato- vih gredic na vrtu. »Tonček in .Tožek! Na besedo!« se je glasila opatova zapoved. »Ali si ti, Tonček, metal kamenje z našega vrta v profesorjeva okna?« »Jaz ne!« »Tudi jaz pravim, da ni ta,« odgo- vori profesor, »s tem nimam niö opraviti; oni r\i&\\ pa je bil gotovo zraven.« »Kdaj se je to zgodilo?« vpi'asa. opat profesorja. »Tofno ob devotih /.vrror.« odgovo- ri profesor. »Le pojdita, Tpnček in Jožek, ker vidva nista kriva. Profesor sam trdi, da, TonCek ni metal kamenja, Jožek ga pa tudi ni, ker je ob devetih stre- gel pri večerji,« je odgovoril opat, kamenja pa Sc pogledati ni hotel, češ da ni — mineralog. * * (Konec prih.) JSLi'iUi 2. »Nova Doha« 4. IV. 1934. Štev. 26. našo mladino dva slavnostna prizo- ra, pivega za Vidov dan, drugega za 1. december in sicer iako posrečeno in lepo, kakor zna samo Manica, ki pozna otroško dušo do dna, pozna razmere in prilike, v katerih se gib- Ije naše isolstvo in Sokolstvo. Oba prizora sta kratka (vprizoritev ene- ga kakoi- drugega bo trajala 15 do 20 minut), a polna pestrosti in živah- nosti in bosta delovala na mladino vzgojno in strogo nacionalno. Oba .prizora sta lahko vprizorljiva v vsa- ki žolski sobi ali sokolski telovadni- ci. To zares potrebno delo je žo za- gledalo bcli dan. Tisk in založba Uči- leljske tiskarne v Ljubljani. Dobi se v vseb knjigarnah. Cena samo 3 Din. Sokolska društva, šolska vodstva, sezite po njej! d Dunajska vremenska napoved za četrtek 5. aprila: I-Iladno vremo bo so trajalo, na zapadu in jugu se bo jiebo najbrž pooblačilo, siccr izbolj- Sanje, toda še ne lepo vreme. Celje in okolica c Velika noß. Na veliko soboto po- poldne so pri čel e po inestu valoviti množice meščanov in okoličanov, ki so pričakovale velikonočnih procesij. Ob 16. je bila pi-ocesija pri kapuci- nih, ob 17. pri Marijini, ob 18. pa v župni cerkvi. Zelo mnogo ljudi se je luleležilo tudi v nedeljo ob 5. zjutraj procesije pri cerkvi sv. Jožefa. Oba deva so veselo pokali topiči na Sta- rem gradu. V nedeljo je bilo nebo oblačno in je tupatam rosilo, v po- nedeljek pa je po jutranjem dežju nastalo lepo solnčno vreme. Celjani so romali v velikem številu v bližnjo in daljno okolico. Mnogo prijateljev in prijateljic belega sporta pa je od- šlo na Mozirsko pianino, Smrekovec, Korošico ali na Okrešelj uživat smu- Čar.sko veselje. c Velikonočno bogoslužje v pravo- slavni cerkvi sv. Save. Na veliki če- Irtck 5. aprila ob 12. liturgija sv. Va- silija, ob 20. čitanje iz pasijonskih evangelijev (bdenije), na veliki petek 6. aprila ob 16. večernje, jzneäenje plažtanice, na veliko soboto 7. aprila ob 13. liturgija sv. Vasilija, na veli- ko nedeljo 8. aprila ob 4. zjutraj ju- trenje in procesija, ob 10. liturgija, na veliki ponedeljek 9. aprila ob 10. liturgija. Pri liturgiji 8. aprila bo pol novo osnovani zbor cerkve sv. Save pod vodstvom g. inž. Marjano- viča. c Sloviti slovenski vokalni kvin- tet, ki ga tvorijo gg. Štibernik, Jug-, brata Petrovčiča in Šulc, bo priredil v soboto 7. t. m.. ob 20.30 koncert v mali dvorani Celjskega doina. Kot solisia bosta nastopila gg. Milan Jug in Tone Petrovčič. Na klavirju bo spremljal g. R. Gallatia. Za koncert tega odličnoga. pevskega kvinteta, ki jo znan tudi daleč preko rnej našo doinovine in je vzbudil nedavno ol) priliki mednarodnega prenosa z Ijubljanske radijske postaje v ino- zenistvu veliko pozornost, vlada v Celju živahno zanimanje. Vstopniee se dobe v predprodaji v knjigarni K. GoriCarja vdove. c Poroka. Na velikonočni ponede- ljek sta se poročila v Ljutomeru g. Mirko Lovreo, advokatski pripravnik v pisarni g. dr. Kalana v Celju, in gdč. Desa Finžgarjeva iz znane celj- iko rodbine. Priči sta bila za nevesto g. Slavko Ropas, tovarnar v Medlogu pri Celju, za ženina pa g. Pcc Šegula, učitelj glasbe v Celju. Mlademu pa- ni iskreno čestitamo! c Osebna vest. Naša znamenita sli- karica, portretistka in kiparka gospa Karla Bulovčeva-Mrakova se inudi v Celju in ostane tu dalje časa zaradi naročil. Njena dela so tudi na zad- nji slikarski razstavi v Celju vzbu- jala splošno obeudovanje. c Iz CPD. Ta teden imamo pevsko vaje kakor običajno: drevi za ženski zbor in v petek za mešani zbor. Vsi in toCno! Pevovodja. c Velik komunistični proces proti 22 obtožencem iz Celja, Št. Pavla pri Preboldu in Slovenjgradoa se je pri- ce] v torek 3. t. m. zjutraj pred pet- članskim sonatom na okrožnem so- dišču v Celju. Razpravi predsedujc predsednik okrožnega sodi.šča g. dr Vidovič, obtožence pa brani osein za- \ govornikov. Razprava je tajna. I c Iz železniške službe. Gg. Anton j llepnik, Anton VreCko in Josip Vor- j bacb v Celju so napredovali za kon- ; trolorje. ! ( Iz gozdarske službe. Gosp. Alfred Majzenovič, podgozdar I. razreda sedme skupi.ne pi1! sreskem načel- stvu v Gornjem gradu, je premeščen k gozdarskomu uradu v Celju. c Na članskem sestanku Društva jugosl. akademikov v Celju je preda- val v torek 3. t. m. zvečer v Celjskem domu akademik gosp. F^ranc Kfy-u- šič o sociološki sliki brezposelnosti. Zanimivemu predavanju je sledila živabna debata, ki je dokazala, da se celjski akademiki zelo zanimajo tu- di za socialna vprašanja. Predavanju je ])risostvovalo okrog 40 akademi- ! kov. c šahovski brzoturnir bo priredi- lo Društvo jugosl. akademikov v Ce- lju v petek (!. t. m. ob 20. v klubovi sobi v hotelu Evropi. c 1. april v Celju. Ker v Celju še ni potrebe za nebotičnike in tudi Mi- klavški hrib še ne bljuva, so iineli Celjani svoj poseben 1. april. Neki hudomušnež je na veliko soboto na- lepil lepake, na katerih je naznanil občinstvu otvoritev vinotoCa 1. apri- la na Miklavškem bribu z mamljivo ceno 5 Din za liter. Seveda. so žejni Celjani romali oba praznika kar v procesijah na hrib in iskali vinotoč, pa ga niso našli. Vsak je nosil svojo ski'ivnost na hribu in se ni upal dru- gega vprašati, kaj išče. Nainseto ccne- nega vina je pa pršilo izpod neba, da je bilo vsaj nekaj »mokrote«. Izmu- čene \Tačajoče se romarje so končno pred občinsko hišo na Bregu poučilt, da je vinotoč deloval samo »l. apri- la«. Največje veselje so imeli seveda gostilničarji, ker so se prepričali, da je bil ta preklirani vinotoč že drugi dan »preklican«. Vina po 5 Din za liter pa do prihodnjega 1. aprila go- tovo ne bo več pod nobcno »vejo«. — FIC. c Aprilsko vreme se že uveljavlja. V torok okk'og poldneva se je nebo zelo pooblačilo in ob 12.45 je začolo snežiti. Ob 13. se je zopet zjasnilo, okrog 14.30 pa je sledil zopet sneg, ki se ni sicer nikjer ustalil, pač pa je zelo ohladil ozračje. c Na naslov okoliške občine. Sres- ko načelstvo v Celju je 28. mare a od- redilo strog pasji kontumac za ves celjski sodni okraj. Ta odredba ve- Ija seveda tudi za občino Celje-oko- lica, ki pa celih sedem dni po oine- njenem datumu očividno ni smatra- la za potrebno, da sporoči uvedbo kontumaca ^asopisju in s tem vsej javnosti. Občinski urad je menda sa- nio obvestil konjača in nabil razgla^ na uradno desko — efekt pa je bil, da ni celih sedem dni v celjski oko- lici nihče vedel, da je že odrejen kon- tuniac. Kdo je odgovoren, čo v takem primeru konjač uniči psa občanu, ki o kontumacu ničesar ne ve, ker ni tega nihče sporočil tudi časopisom? To je veudai' najboljši način obves- čanja prebivalstva, ne pa samo afi- širanje razglasa na uradno desko, za katero se zanima le neznaten odsto- tek občanov. Upamo, da se bo infor- macijska služba pri obCini odslej iz- popolnila in se v važnejših zadcvah posluževala tudi Casopisja. Prebival- stvo bo obCini za to gotovo hvaležno. c Društvo Sokolski dorn v Celja bo imelo občni zbor v petek (>. t. m. ob 18. v zborovalnici Sokolskega dru- stva v Celju v mestni narodni soli. c Moška in ženska podružnica CMD v Celju bosta imeli redni občni zbor v ponedeljek 9. t. m. ob 20.30 v klu- bovi sobi v Celjskem domu. Clanstvo vljudno vabljeno! c Celjska podražnica »Merkurja«, druStva trgovskih in privatnih na- me&čencev Jugoslavije, bo imelo IV. redni obeni zbor v petek 0. t. m. ob 20.30 v restavraciji hotela »Evrope«. c Zveza čebelarskih podružnic za mariborsko oblast v Celja bo imela 8. i'ü'dni lctni občni zbor v nedeljo 8. t. m. ob 9. dopoldne v obCinski po- svetovalnici na Bregu. c Vprašanje ukinitve avtobusnega prometa med Vitanjem in Ccljem. Kov je postalo avtobusno pocljetje vitanjske občine, ki že več let vzdr- žuje dvakrat dnevno avtobusni pro- ! met na progi Vitanje—Ce\]v, v zad- , njem času zaradi povišanja javnili dajatev in zmanjšane frekvcnce pa- sivno, so pričeli v Vitanju razmi§- ljati, ali bi omejili ali pa sploh usta- vili obratovanje avtobusa na tej, za Celje važni progi. O zadevi bo te dni razpravljal občinski svet v Vitanju; upamo, da bo prišel do ugodnega za- ključka. c V Savinjo je skočila. V sredo 4. t. m. okrog :1A9. dopoldne je skočila 27-letna mizarjeva hčerka Hilda M iz Gaberja v bližini Luhnovega po- sestva v Liscah v ledeno mrzlo Sa- vinjo. Vrtnar g. Rihard Jakopin v Liscah, ki je to slučajno videl, je skoC'il takoj v Savinjo in spravil de- kleta na suho. Obupanko so prenesli v hišo g. Luhna, nato pa so jo z re- ševalnim avtomobilom odpeljali do- niov. Vzrok njcnega dejanja ni znan. c Žetev smrti. V torek 3. t. m. jo nmrla v Celju (Prešernova ul. (>), za- deta od srčne kapi v starosti 56 lot poštna uiadnica gdc. Ana Rihterši- čeva iz Ljubljane. Cez praznike je prišla na obisk k svojemu očetu šol- skemu upravitelju v p. g. Rihteršiču v Celju, kjer jo je doletela nenadna sinrt. Pogreb bo v četrtek 5. t. in. ob 17. iz mrtvašnice na okoliškem poko- pališču. V celjski bolnisnici. je umrl v nedeljo 28-letni zidar Jože Poznisi s Prihove pri Rcčici ob Savinji, v po- nedeljek pa 41-letna služkinja Marija Satlerjeva s Polzele. Pokojnim blag spomin, svojeem naše iskreno soža- Ijc! c Umrli v Celju in okolici. V marcu je umrlo v Celju 21 oseb (6 v mestu in 15 v javni bolnišnici), v oko- liški občini pa 7 oseb (2 moška in 5 žensk). c Razmere na delovnem trgu. Pii ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 21. do 31. marca na novo pri- javilo 45 brezposelnih (3(5 moskili in \) žensk}, delo je bilo ponujeno za 18 oseb (10 moških in 8 žensk), posredo- vanja so bila izvršena 4 (za 2 moš- ka in 2 ženski), odpotovalo jo 25 oseb (19 nioskih in (! žensk), odpadlo je 127 brezposelnih (110 moških in 17 žensk). Due 31. marca je ostalo v evi- denci 745 brezposelnih (080 nioskih in 59 žensk) napram 856 (781 moškini in 75 ženskam) due 20. marca. Delo dobi 5 zidarjev, 2 pieskarja, 1 krojač^ 1 pek, 2 služkinji, 2 kuharici (1 za IJudimpešto) in 1 kmečka dekla. c Tujski promet. V marcu je obis- kalo Celje 971 tujcev (napram 763 v letošnjem februarju in 71(5 v lanskoni marcu) in sicei- 726 Jugoslovcnov in 245 inozemcev, med temi 130 Avstrij- cev, 36 Čehoslovakov, 34 Nemcev, 18 Italijanov, 13 Rusov, 4 Poljaki, po 3 Madžari, Hvicarji in Turki ter 1 Gi'k. Po poklicu je bilo 416 trgovcev od- nosno trgovskih potnikov, 163 urad- nikov, 147 obrtnikov, 39 inženjerjev, 25 odvetnikov, 13 industrijeev, 13 uči- teljev, 11 dijakov, 9 novinarjev, 7 pro- fesorjev, 5 zdravnikov in 3 lekarnar- ji, 120 oseb pa je bilo brez poklica. c Izleti Jadranske straže. V veli- konočni številki »Jutra« je bil objav- ljen program skupinskih izletov v Dalmacijo, ki jib priredi .TS za bin- koštne pi'aznke. Krajevni odbor .IS v Celju opozarja svojc Ciane in vso one, ki se nameravajo udeležiti teh izletov, da dobijo vse potrebne in- formacije v knjigarni »Domovini«, Kralja Petra cesta, ali pismeno pri odboru Jadranske straže v Celju. c Gostovanje mladinskega odra so- kolskega društva Štore-Teharje v Ce- lju. Po dveli uspelih uprizoritvah na Teharju in v Štorah se je odločilo mlado sokolsko društvo Štore-Tehai- je, da gostuje s svojim mladinskim odrom v Celju in je uprizorilo Go- lievo mladinsko igro v štirih dejanjih »Jurček3 v soboto 24. marca v veliki dvorani Narodnega doma. Ugotavlja- mo, da smo bili presenečcni nad na- ravnim, izredno ljubkim podajanjem mladih igralcev. Vse uloge so igrali otroci, sanii učenci od prvega do če- trtega razreda osnovne Sole, in ne vemo, koga naj bolj pohvalimo, kor so vsi igrali tako lepo, živo in narav- no, govorili pravilen odrski jezik in podajali posamezne like s tako prist- nim, zdravim humorom, da se nam je zdelo neverjetno, da bi otroci, ki po veCini še niso bili nikdar v gleda- lišču ali v kinu, nastopajo prvič na odru. Cestitati moramo režiserki ge. Anici Rodelovi, učiteljici na Tehar- ju, ki j© z brezprimernim trudom in ijubezriijo s svojimi malimi igralci ustvarila tako lepo predstavo. Ža- lostno pa je, da je bila dvorana tako slabo zasedena. Za mladinsko igro, v kateri je nastopila sama mladina, kar je bilo tudi za Celje novost, smo pričakovali resnično večjega odziva. c Najstrožji pasji kontumac v celj- skem sodnem okraju. Mestno načel- stvo v Celju razglaša: Ker se je po- javila steklina v neposredno bližini Colja, se uveljavlja za mesto Celje v smislu zakona o odvračanju in zati- ranju živalskih kužnih bolezni naj- strožja pasja zapora in se odreja: 1 Vse šc ncprijavljenc pse je nemudo- ma prijaviti mestnomu načelstvu. 2. Psi morajo biti tako zavarovani, da je vsaka poškodba ljudi in živali po njih oneinogočena; biti morajo dobro priklenjeni v ograjenih pj-osto- rih, kanioi1 nimajo dostopa tuji Ijud- je ali živali, sicer morajo biti oprem- ljeni z nagobčnikom. 3. Psi, ki niso priklenjeni, se morajo voditi na vr- viei in morajo biti opremljeni z v«r- nimi nagobčniki. 4. Potepanje mack je preprečiti. 5. Vsako sumljivo obo- lenje psov in mačk jc takoj prijaviti tukajšnjemu mestnemu nafielstvu. 6. Za čas kontumaca je prepovedano brez dovoljenja mestnega načelstva pse izvažati v kraje, kjer ni pasje zapore. 7. Psi in mačke, ki so poško- dovale kakšno osebo, se morajo ta- koj na stroške lastnika preiskati po uradnem živinozdravniku. 8. Prosto tekajoči psi in maCke se bodo brez- j)ogojno pokončale. Končno se opo- zarja, da so bo z vso strogostjo po- stopalo proti kršiteljem § 41/2 mest. cestnega i'eda, po katerem je prepo- vodano pse jemati na tržišča, v ko- pališča, v kavarne, gostilne, brivni- ce, mesnice, trgovine z živili in dru- ge javne prostore. Prestopke pi'odpi- sov 1. do 8. bo mestno načelstvo kaz- novalo po gori citiranom zakonu; prestopke, navedene v prejšnjem htavku, pa bo ka/.novalo predstojni- štvo mestnc ])olicije celjske. Ta raz- glas stopi v veljavo takoj po razg-la- sitvi na tukajšnji uradni deski. - Najstrožja pasja zapora je odrejena ]>od istimi pogoji tudi v vseh ostalih občinah celjskega sodnega okraja c Kronika napadov in nesreč. Na velikonočni ponedeljek je zidar Ko- Sir v Ločah v prepiru napadel 23-1 et- iieg-a posestnikovega sina Alojza Apo- tekorja iz Brezovo pri Smartnem v Rožni dolini in ga z nožem zabodel v levo pazduho. Na Ročici ob Savinji se jo, is tega tine opoldne polila. 7-let- na Marija Dolinarjeva z vročo juho ter se opekla po obrazu in hrbtu. Istega dne jc neki kolesar na cesti pri Rimskih topiicab povozil 31-letno gdč. Janjo Zmahcrjevo, uradnico okrožnega sodišča v Celju, in jo ob- čutno poškodoval po obrazu. Vsi tri- je poškodovanci so zdravijo v celjski bolnisnici. c Tatvina kolesa. Na velikonočno nedeljo oki-og pol 8. zjutraj je ne- znan storilec ukradel mesarskemu poinočniku Alojzu Gabi*u iz Celja iz neke gostilniške veže na Mariborski cesti v Gaberju 500 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Puch«, tov. St. 842.310, evid. št. 2-11.844-3. c Tatvina. Na veliko soboto je ne- znan storilcc ukradel hišnici Mariji ßlazinovi iz njenega nezaklenjenega stanovanja na Dečkovem trgu 100 Din vredno srobrno žensko uro. c Zahvala. Podružnici Narodne strokovne zvczc v Celju se najprisrč- neje zahvaljujem za dano mi podpo- ro ob priliki moje bolezni. — Vinko Frajtag. c Izgubljeno. Dne 31. marca popol- tlne je bila na Krekovem trgu izgub- Ijena želczniška legitimacija na imo mizarskega vajenca Maksa Dfe'zana iz Stör, od 1. do 2. t. m. je bila na poti od Zalca. do Colja izgubljena de- lavska knjižica na ime ključavničai'- ja Avgusta Ipavca iz Ljubljane, dne 2. t. m. jo bila med vožnjo po cesti od Tremerja do Celja z motornega- kolesa izgubljena evidenßna tablica s štev. K — 5.956, dno 3. t. m. med 10. in 11. dopoldne pa je bila med Štev. 20. »Nova Doha« 4. IV. 1934. Stran 3. vožnjo ])o cesti od Creta do Celja iz- gubljena z voza 250 Din vredna dež- iia plahta. c Foto-albume, poezije, nalivna pe- resa, piseinski papir, risalni pribor priporoča, K. GOTUCAR vdv., Celje, Kralja Petra c. 7, knjigarna in vele- trgovina s papirjem. c Cele vreče denarja so pripravlje- ne za sokolsko tombolo, ki bo G. nia- ja v Celju. Oglejte si jih v izložbi tr- govskega dorna R. Stermecki. c Uporabljajte kolke Jadranske stražel Lepite jih na pisma in raču- nc! Dobitc jih v vseh celjskih trafi- kah! c Kino Union. Sreda 4., četrtek 5. in petek'(5. aprila: »Sen vsake žene«. Jzi'cdno lop zvočni film z godbo in petjem. V glavnih ulogali Gustav Fröhlich, Nora Gregor, Oton Wall- burg1 in Peter Loire. Režija: Geza v. Bolvary. Glasba: Robert Stolz. Pred- igra: zvočni tednik. Gledališče * Prvič v naši državi se bo igrala drama »Konflikt« v Mestnem gleda- lišču v Celju ob koncu aprila. »Kon- ilikt« se že pridno študira. O zased- bi in drami sami bomo še poroCali. »Konflikt« je lnoderna drama dr. Maksa Alsberga, najslavnejšega ad- vokata Nemčije. Milan Košič, ki re- žira to dramo, bo tudi sam igral zelo važno dramsko ulogo ter bo imela publika priliko spoznati Košiča tudi B tragične strani; g. Košič je doslej nastopal v Celju samo v komičnih ulogali. Na to predstavo opozarjamo že danes. * Uloge iz iger »Karl in Ana« ter »Princeska in pastirček« naj gralci in igralke vrnejo. Uloge in knjige uprejemata g. Perc v Ljubljanski kre- *litni banki in gledališki mojster. Sport Celjski nogomet Celjski nogometni program je bil /a volikonočne praznike zelo skro- inen. Odigrana jo bila le eua nogo- metna tokni/i. Na velikonoCno nede- Jjo Je gostova! v Celju ISSK Mari bor in odigral s SK Atletiko prjateljsko tekmo prod približno 200 gledalci Tekma se j-e pričela ob lfi.45, zopet z .zainudo, na igrišču pri »Skalni kleti«. SK Atletik : ISSK Maribor 4 : 2 (3 : 0) Tekma ni nudila mnogo. V po- vprečni, mestoma rnlaCni igri in brez posebnega tohniencga znanja sta pro- ganjali nioštvi okroglo usnje s polja na polje. Prvi pol Gas je potekel v znamenju premoči ISSK Mari bora, ki si je znal s koristno kombinacij- sko igro osvajati teren in se obdr- žati dalje časa na nasprotnikovi po- lovici, vse to pa le do kazenske črte. Od tu ni spravil skoro nobenega res- nejšega strela na gol. V Casu premoči gostov pa so Atletiki znali zabiti tri gole s spretnim izkoriščanjem vsake nsprotnikove napake. Igra v drugem polCasu je bila po- večini odprta. Do 33. minute je uspe- lo »Mariboru« znižati na 3 : 2 in v stremljenju za izenačenjem se je nje- gova igra nekoliko razgibala. Atle- tiki so bili potisnjeni za nekaj rasa v obrambo, nato pa so zadnjih pet minut prevladovali in v predzadnji minuti dosegli še 4. gol. Mariborčani so predvedli razmero- ma dobro kombinacijsko igro, uspeš- no na polju, pred golom pa so se iz- gubljali v preveliki neodločnosti in oklevanju s streit. Moštvo predstav- Ija povpreCno enajstorico. Atletiki so igrali zelo požrtvovalno. Pokazali nicer niso velikega znanja, bili pa so pred golom odločnejši. Tekmo je sodil g. Stoklas vse pre- več površno. K. D. SK Celje: SK Korotan v Kranju 3:3 — 5:2 Sportni klub Celje je igral za veli- kouočne praznike v Kranju proti ta- mošnjemu SK Korotanu. Prvi dan je SK Celje nastopil s 4 rezervami in igral dokaj slabo, poseb- no ožja obramba, ki je kriva 2 golov. Krilska vrsta je deloma zadovoljila; napad je bil neodločen in ni znal izrabiti nekaj zrelih šans. Drugi dan, ko je SK Celje igral sa- ri 10 s 3 rezervami in se prilagodil mal emu in trdemu igrišču, se je po- ložaj izboljšal, kar dokazuje tudi re- zultat. Posebno dobro disponiran je bil desni branilec Koprivšek, ki je bil iiajbolji liiož na tercnu in tudi zabil gol iz daljave 50 metrov. Krilska vr- sta dobra. Tokrat je tudi napad igral z večjim smislom ter streljal iz vsa- ke pozicije. Vratar je bil nesiguren v nizkih žogah. Korotanci igrajo primitiven nogo- inot, brez pravega sistenia. Telesuo so dobro razviti, so dobri igrači / gla- vo, toda sirovi. V tern prednjači cen- ter napada, ki je sicer dober tehni- Car in steber SK Korotana. Sodnik je bil prvi dan dober, dru- gi dan nemogoč. Ni imel igre v ro- kah ter je s tern omogočil domaC'i- nom tako sirovo igro, kakor je Celja- ni doslej še niso videli. Za SK Celje je bilo okrog 50 : 6 kazenskib stre- lov. Publika in igralci so bili nedis- cipliniiani. Korespondentinja lahko tudi začetnica, dobi službo v Celju. Ponudbe na upravo lista pod «Vestna«. Podsavezna smučarska tekma Savinjsko sedlo—Okrešelj Smučarski klub v Celju je priredil na velikonočni ponedeljek odsavez- no tekmo v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj. Start je bil v vi- šini 1.900, cilj v viSini 1.400 m. Tek- movalo je 18 smučarjev, članov SPD v Celju, SPD v Trbovljab, SK Želez- nicarja v Mariboru, SK Rapida v Ma- riboru, Mariborskega smučarskega kluba, zagrebške Concordije, SK Olimpa v Celju in Smučarskega klu- ba v Celju. Proga je bila odlična, pas pa je tekmovalce ovirala gosta megla. Rezultatl: 1. Egon Lettner (SK Ra- pid, Maribor) 4.17; 2, Milan Cizelj (SK Železničar, Maribor) 4.30; 3. Iv. Hi linger (SPD Celje) 4.30; 4. Tone PriverSek (SK Concordia, Zagreb^ 5.10; 5. Kristl Voller (Marib. smuC, klub) 5.41; (i. Mirko Mejavšek (SPD Celje) 5.42; 7. Franc Petrin (SK I Olimp Celje) 6.11; 8. Fric Skoberne . (Smuč klub Celje) 6.19; 9. Tone Mast- ' nak (SPD Celje) 6.24. Prvi trije naj- boljŠi tekmovalci so prejeli diplome in plakete. Člani Smucarskega kluba v Celju so se plasirali v klubski konkurenci takole: 1. Fric Skoberne (3.19 (v skup- ni klasifikaciji 8.); 2. Ervin Gračner 6.32 (v skupni klasifikaciji 10.); 3. Karl Filac 7.29 (v skupni klasifika- ciji 15.). Organizacija tekme je bila kljub slabemu vremenu brezhibna. Pri raz- delitvi daril je imel delegat Maribor- skega zimsko-sportnega podsaveza g/ Bruno Parma lep nagovor na zbra- ne sportnike in sportnice. 0 pomarančah Konzum pomaranč se zadnja leta vedno bolj dviga. Znanost je namreč dognala, da pomaranče niso luksus, temveč igraio zelo važno vlogo v naši prehrani, Nesporno je ugotovljeno, da so za naše zdravje poleg raznih hra- nilnih snovi neobhodno potrebni tudi vitamini in da je vitaminov največ v sirovi hrani, pri kuhanju pa se veLi- noma uničijo. Zato se v novejšem času tudi toliko priporoča uživanje sirove hrane, zlasti bolnim in slabotnim. Po- manjkanje vitaminov f.e samo po sebi povzroča razne bolezni kakor skoibut, pelagro, rahitis itd.; vitamini pa tudi jačajo odpornost organizma proti raznim kužnim boleznim, jačajo organizem sploh v vsakem oziru ter tako podalj- Sujejo življenje in mladost. Posebno važen in dragocen je vita- min C, ki se pri kuhanju najprej in docela uniči, v večji meri pa se nahaja le v svežem sadju, zlasti v pomaran- čah. Slabotnim in bledoličnim se v dobi pomaranč priporoča celo posebno zdrav- ijenje s pomarančami, ki traja 33 dni in obstoji v tern, pa se pridno jedo pomaranče; prvi dan je treba pojesti eno in potem vsak dan po eno več do 17, potem pa zopet nazaj, vsak da" po eno manj. Mladoletni stopnjujejo uživanje pomaranč le do 12 dnevno- Zlasti ženski svet se takega zdravljenja prav rad poslužuje, saj ima za posle- dico oživljenje mladostne živahnosti in gibkosti ter izredno gladko, nežno in svežo barvo kože, kar je seveda pri- pisati v prvi vrsti učinku vitamina C, I ki ga je zlasti v pomarančah izredno mnogo. Za otroka, dokler Se raste, je zelo koristno, ako dobi, dokler so, vsak dan vsaj po 1-2 pomaranči. Pa tudi sicer so pomaranče zelo ko- ristne. Kdor ima slab želodec in obSuti zjutraj, ko vstane, nerazpoloženje v želodcu ali slab okus v ustih, naj iz- pije takoj na tešče sok ene ali dveh pomaranč, pa bo takoj svež, počutil se bo nenavadno okrepčanega in dobil veselje do dela. Prav tako se olupki pomaranč dajo 2elo koristno uporabiti in sicer za na- pravo toaletnega oranžnega kisa, ustne vode in oranžne kopeli. Za napravo toaletnega kisa odstra- nlmo najprej pri olupkih vse belo meso tako, da ostane samo tenka rdeča lu- pinica, ki vsebuje dišeče eterično oran- žno olje. S temi lupinicami napolnimo do polovice steklenico s Sirokim vra- tom ter jo nato do vrha zalijemo s prvovrstnim vinskim kisom. Steklenico potem dobro zamašimo ali zavežemo in postavimo za Stiri tedne v temno shrambo. Semtertja steklenico dobro pretresemo. Po Stirih tednih precedimo oran2ni kis in ga shranimo v dobro zaprti steklenici, kjer se zelo dolgo drži. Za uporabo ga poljubno razred- čimo z mlačno vodo ter si masiramo čelo, lica in vrat, ali pa si položimo v tem kisu nampčene obkladke zveCer pred spanjem na obraz. Že po nekaj tednih se uvela koža tako osveži in pomladi, da izginejo vse gubice ter postane koža gladka in nežna kakor baržun. Prav tako kakor toaletni kis pripra- vimo tudi prvovrstno osvežujočo oran- žno ustno vodo, le da namesto s kisom zalijemo očiščene oranžne lupinice s čistim alkoholom. Po Stirih tednih je pripravljena izvrstna ustna voda, ki razkuži zobe in krepi zobno meso. Za uporabo moramo seveda to oranžno vodo zelo razredčiti in zadostujeta 1-2 žlički na kozarec vode. Za napravo oranžne kopeli pa na- polnimo s celimi oranžnimi olupki do vrha lončeno posodo, ki drži 2-3 litre, nato zalijemo s prekuhano in še mlačno vodo. To pustimo stati dva dni v mirni in temni shrambi, potem vodo odcedimo in jo porabimo za umivanje. Zlasti za potne ali pekoče noge je večkratna kopel v taki oranžni vodi najboljši lek. Iz navedenega torej sledi, da poma- ranče res niso luksus, temveč zdravju zelo koristno sadje za staro in mlado. Prav tako se tudi olupki pomaranč dajo zelo koristno uporabiti v gospo- dinjstvu. Doba pomaranč je zopet tu. Zato bo dobro in prav, da se v interesu svo- MAURICE LEBLANC: 56 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prerel B. RlhterflC Cakal je. Noben sluga, noben postrešček ga ni nagovoril. Izpraševal je sprevodnike in nadzornike, toda mod lnnožico niso videli nobenega potnika, ki bi bil podoben Klarisi ali pa Daubrecquu. Tako so morali proiskati vse hotele v mestu. Izgubljen čas! Di-ugi večer je Lupin že zanesljivo vedcl, da ni Daubreequa in Klarise ne v Monte-Carlu, ne v Mo- ¦«acu, no na Cnpn d'Ail, ne v La Turbieju, ne na Capu Martin. »Kaj zdaj? Kaj zdaj?« se je neprestano izpra- .ševal. Besnel je od jeze. Naposled, v soboto zvečer je dobil iz Pai-iza, hotel »Franklin«, brzojavko. Glasila se je: »Izstopil je v Cannesu in se peljal dalje v San Hemo, hotel »Palace des Ambassadeurs«. Klarisa.« Brzoiavka je imela še datum minulega dne. »Hudič naj ga vzame!« je vzkliknil Lupin. »Skozi Moute-Carlo sta so peljala. Eden izmed nas bi bil moral na postaji paziti! Saj sem na to mislil. Toda v taki zinešnjavi . . .« Lupin je skočil s prijatelji v prvi vlak, ki je vozil proti Italiji. Opoldne so prišli do meje in stirideset minut nato so izstopili na postaji v San Remu. Takoj so zagledali vratarja, ki je imel na Cepici napisano »Palace des Ambassadeurs«. Videlo se je, da išče nekoga izmed potnikov. Lupin je pritekel k njemu. »Ali iščeto gospoda Le Balluja?« »Da, gospoda Le Balluja in Še dva druga.« »Po naročilu neke dame?« »Da, gospe Mergyjeve.« »Ali stanuje v vašem botelu?« »Ne. Ni izstopila iz vlaka. Samo pomignila mi je, opisala tri gospode in mi rekla: ,Obvestite jil\, da se peljeva v Genuo . . . botel »Continental«.« »Ali je bil;) ^nma?« »Da.« Lupin je dal viatarju precejšno napitnino in se obrnil k.prijateljom. »Danes je sobota. Co bo usinrti- tev v ponedeljek, ne moremo nič veC storiti. Toda to ni vorjetno. So nocoj moram ujeti Daubreequa in biti v ponedeljek z listino v Parizu. Tega poslednjega poizkusa se še moramo lotiti. Pojdimo!« Grognard je stopil k okencu in kupil tri listke do Genue. Vlak je že žvižgal. V poslednjcm trenutku pa se je Lupin spet pro- mislil. »Ne, to bi bilo preneumno! V Parizu moramo biti.« In že je hotel skbčiti z vlaka, toda spremljevalca sta ga zadržala in vlak se je odpeijal. Tako so nada- Ijevali svoje divje zasledovanje. Dva dni pred usmrtitvijo Gilberta in Vauche- raya! X. Extra-Dry Na eiiem üstih gričev, ki obdajajo Nico, so dviga med dolinama La Montega in Saint Silvestre ogro- men hotel, odkoder je krasen razgled nad mestom in čudovitim zalivom. Tu so se rbirali gostje iz vseh delov sveta. V ta hotel je prišla. tisti večer, ko so se Lupin, Grognard in Lo Ballu vozili &edalje globlje v Italijo, tudi Klarisa Mergyjeva, zahtevala sobo proti jugu in dobi I a številko 130 v drugem nadstropju, ki jo je zjutraj izpraznil oden izmed gostov. Ta soba je bila locena od sobe 129 samo z dvoj- nimi vrati. Takoj ko je bila sama, je KlaHsa odgr- nila zastor, ki je zakrival vrat a, tiho odrinila zapah in pritisnila uho na di'iiga vvata. »Tu je,« si jo inisliln. . oblači se, da pojde v klub . . . kakor včeraj . . .« Ko je potem njen sosed odšel, se je splazila na hodnik in v trenutku, ko ni bilo nikogar blizu, je stopila k vratom sobe 129. Bila so zaklenjena. Ves večer jc Cakala, da bi se sosed vrnil in šla je šele ob dveh spat. V nedeljo zjutraj je spet. prisluäkovala. pri vi'atih. Ob enajstih je sosed Sel. To pot je pustil kljuc v vratih. Klarisa je hitro odklenila, stopila v sobo k zveznim vratom, dvignila zastor, odrinila za- pah in se vrnila. v svojo sobo. Cez nekaj minut je slišala dve sobarici, ki sta pospravljali v sosedni sobi. Počakala je, da sta Sli. Ko jo bila propriCana, da ]o ne bo nihCe motil, se je splazila nazaj. Tako je drhtela po vsem telesu, da se je morala opreti ob stolovo naslonilo. Po dol- gili dnovih in nočeh trdovratnega zasledovanja, po boju med upanjem in obupom se ji je zdaj posrečilo vdreti v Daubi-ocquovo sobo. Lahko jc nemoteno iskala Vedela je: Ceprav kri- stalnega zamaška ne ho dobila, se bo vsaj lahko skrila za zagrnjalom pred vrati in poslanca opazo- vala. Morda bo nehoto izdal svojo skrivnost. Stran 4. »NOVa JDoDa« 4. IV. 14W4. OW3Y, MU. V krwi je zdravje Kri Je sok življenja in hrana telesa Eden najvažnejšlh činiteljev v sestavu Clo- vcškega organizma je kri, ki cirkulira po telesu in hrani vse njegove dele. Zemlja brez vode ni plodna, osuši se in razpoka in trud, ki je vložen v obdelovanje take zemlje, Je jalov in nekoristen. Če zemlja nima vode na naravni način, si jo skuša dovesti umetno, ker pomeni voda življenje. Kar je za zeniljo voda, je za Cloveški or- ganizem kri. Kri prevzema in vodi dalje v telo vse, kar je potrebno za normalen in zdrav razvoj telesa. Zdravniška raziskovanja v zad- njih desetletjih so dokaaala, da je eno naj- potrebnejših sestavin, potrebnih krvi odnosno hranjenju telesa, železo. Če človeški or- ganizem nima v krvi dovolj železa, trpi, in take osebe postanejo blede, nervozne In razdražljive, nesposobne za delo in so nag- njene k vsakovrstnim boleznim, ki polagoma in uspešno napadajo oslabljeni organizem in ga izpodjedajo. Preaarat, ki nadomešča krvi železo, znan vsem zdravnikom, preizkušen od stotisočev oseb z uspehom, je »Encrgin«, sredstvo za okrepitev krvi, živcev in teka. »Encrgin« je preparat, v katerem je uspelo spojiti železo še z nekaterimi važnimi hranljivimi snovmi v taki obliki, da ga želodec lahko sprejema in daje krvi, s tern, da daje krvi železo, se krepi telo in ves organizem. Odrasli jemljejo »Energin« trikrat dnevno po eno žlico pred jedjo, otroci trikrat dnevno po eno žličko pred jedjo. »Encrgin« se dalje z uspehom uporablja v primerih slabokrvnosti, pri okre- vanju po bolezni, nervoznosti, razdražljivosti, pomanjkanju spanja, zaostajanjuv razvoju, pri angleški bolezni, pomanjkanju in slabosti mle- ka pri dojiljah, po malariji, pomanjkanju teka ter končrio za splošno okrepitev krvi in telesa. Priporočajte povsod: Da vsak otrok, ki hodi v Solo, jemlje redno »Energin« za okrepitev krvi, živcev in teka. Otroci, ki jemljejo redno »Energin«, imajo dober tek in so odporni proti vsem obolenjem. »Energin« za okrepitev krvi, živcev in teka dajte vsaki deklici med 12. in 17. letom. To je prehodna doba deklet, ko morajo imeti močno in zdravo kri, močne in zdrave živce ter dober tek. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je slabokrven, bled in slabih zivcey. »Energin« za okrepitev krvi, živcev in teka se dobi v lekarnah. 1 steklenica pol litra ?5 Din. Po pošti pošilja: Laboratorij »Älga«, Sušak. 3 velike steklenice »Energin« 110 Din, 6 ste- klenic Energin« 220 Din in 1 steklenica zastoni, 12 steklenic »Energin« MO Din in 2 steklenici zastonj. Reg. S. Br. 4788/32 jega zdravja staro in mlado navžije tega žlahtnega sadu, skrbne gospo- dinje pa izkoristijo tudi olupke in si napravijo izdatno zalogo osvežujočega oranžnega kisa in oranžne ustne vode. Kakor pa iudi pri na§em domačem §adju, n. pr. pri jabolkah, ni vseeno, če vzameš kanadko, voščenko, mošan- clja ali bobovca itd., je tudi vrednost raznih vrst pomaranč različna. Zadnji čas se uveljavljajo zlasti Jaffa-poma- ranče kot izredno bogate na vitaminu C, pri kater.h je tudi v olupkih zelo obilo eteričnega olja. Poleg tega pa se ta vrsta pomaranč menda tudi najdalie drži. Dopisi Sv. Jnrij ob juž. žeL Društvo kmet- skih fantov in rleklet je imelo svoj II. redni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ilopoldnc v tukajšnji šoli. Zborova- nja se je udeležilo poleg večino čla- nov tudi večje število drugih. Po po- ročllih (Iruštvenih funkcijonarjev, ki so podali lepo bilanco prosvetnega dela, je bil soglasno izvoljen nasled- iiji odbor: Tone Merslavič, predsed- nik; Jakob Fendre, podpredsednik; Micka Pemičeva, podpredsednica; Ivan Urlep, tajnik; Cilka Romihova, blagajničarka; odborniki: France Hajnšek, Joško Dolenc, Alojz Klajn- šek in Franjo Vodišek, namestniki: Franc Šumrada, Joško Jager, Franc Fendre in Marica Skobernetova. Nad- zomi odbor: Franjo Žagar in Mila Schreinerjeva. Delegata za občni zbor »Zvoze« sta tov. France Hajn- žek in Milka Pemičeva. Zborovanja ge je tudi udeležil naä marljivi sode- lavec tov. inž. Kropivšek, ki je imel lep in vzpodbuden nagovor. Tov. Hajnsek je obrazložil pomen in na- men kmetsko-mladinskih organiza- cij. Vsem izvajanjcm so sledili na- YzoCi z največjo pozornostjo. Tukajš- nja kmetsko-delavska mladina se je začela zlasti zadnjo Case zelo živo zanimati za naše druätveno delova- nje, kar je razvidno že iz lepega šte- vila novih Clanov. Društvo z novim odborom na čelu bo pa zastavilo vse sile pri delu za napredek naše vasi, Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14.ooo.ooo'— Rupuje in pro« darf a deviase in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nadi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj za duševno in gospodarsko neodvis- nost. Kakor nas druži težko delo v boju za obstanek, tako nas mora družiti ena misel v složnem delu, za zmago kmetske misli. Zborovanje, ki je bilo prav živahno, se je končalo v splošno zadovoljnost. 0 različnih cenah pri frizerjih Kakor so različna vsa druga dela in njih pripomočki ter uporaba časa, tako različne so cene logično tudi pri dam- skih frizerjih. Moda kratkih las, dolgi lasje in vsako jesen perijodični poskus pustiti lase dorasti, zahteva v zvezi s tem tudi raslično opravilo pri trajni in vodni ondulaciji, pri pranju las, stri- ženju in barvanju. Trajna ondulacija kratkih, polkratkih in dolgih las je tako različna v porabi preparatov, v kurjenju in delovnem času, da je določitev stalnih cen ne- mogoča. Pri tem je treba upoStevati tudi različno kakovost las: mehki, trdi, mastni, suhi, svitljeni in beli, od ka- terih vsak zase zahteva poseben, drag preparat. Pri vodni ondulaciji igra vlogo, kako dolgo je treba sušiti in ali je vodna ondulacija položena iz kratkih ali pol- kratkih in gostih las. Zato traja sušenje 15 do 50 minut in tako cena ne more biti enotna. Tudi pranje las in izpiranje zahteva različno metodo, kakor zgoraj omenjena dela. Vsak dober damski frizer je obenem tudi lasni kosmetik in uporablja za pranje las le neškodljiva sredstva brez sode, uporablja proti prhljaju itd. pre- izkušene lasne vode in oljnate prepa- rate. Striženje spomladi je zamudno kakor pri prvem striženju. Jeseni, ko postane hladno, se puste lasje preko normalne dolgosti — skoro do ramen. In da se iz te zimske frizure pričara osobito za prireditve prikupna trajna in vodna ondulacija, se porabi ravno toliko časa kakor pred leti za striženje kite. Las mora biti efiliran, skrajšan in pravilno odstrižen, upoštevajoč tudi obliko vratu. Striže naj se redno. Navedeno pove, zakaj tako različne cene, ki so pa vedno le v skladu tudi z obratovalnico in časom. Klub damskih iiizerjev v Celju. Ali ste že poravnali narocnino Razglas Na prostovoljni dražbi se bodo prodale v zapuščino umrle Wesiak Marije v Celju spadajoče krave in razno kmetijsko orodje, kakor vozovi, plug, brana, alfa in drugo. Lražba se bo vršila dno 9. aprlla 1934 ob 2. popoldne pri hifii fit. 21 na Ljubljanskl oesti v Celju poleg plinarne. Kupljene predmete bo plačati takoj pii dražbi in jih tudi takoj odstraniti. Stvari se lahko ogledajo pri omenjeni hišt. Istočasno se bodo dala v podnajem zemljioča. C e 1 j e, due 31. marca 1934. Dr. Ivan Stojan, notar kot sodni komisar. Kuharica poštena, pridna in snažna, ki opravlja tudi vsa hišna dela, se sprejme k dvema sta- rejŠima oscbama. Vstop 16. aprila. Plača po dogovoru. Zvezna tiskarna v Celju, I. nadstr., levo. Semena sveža vrtna in poljska dobite pri tv Karol Loibner C e I I e Kralja Petra cesta 17 „Pri Ztobw TRGOVSKI LOKAL S STANOVANJEM se takoj odda v sredini mesta Naslov v upravi lista Skoraj nov Singerjev šivalni stroj se ugodno (deloma na obroke) proda. Naslov v upravi lista. Molitveniki za birmo, rožni vend v veliki izbiri v knji- garni in trgovini s papirjem •Franc Leskovšek Celle, Glavnl trg 16 Lepo solnčno stanovanje obstoječe iz 2 velikih sob, 1 kabineta in sobe za služkinjo, kuhinje, shrambe za je- dila, s pritiklinarni se odda mirni stranki brez otrok. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan O e I j a Za kresljo Telefon 249 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedena strok» ipadajofa dela in popravila — Cene zmerne — Postražba toina in soIldM Ustanovljena lela 1864. Pod stalnim državnim nadioratvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni paladi pri kolodvoru ^*^-!!_______m.i—i—¦—ill ¦¦¦¦ i^.....i ni.....i t^-w -vi Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. -- Oba v Celju.