kupujte
IPJNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v tem lislu so uspešni
» ATE#
J[^^xxviii._leto xxvm.
®ntrdUaje
tarsal Rommel '^fšil samomor
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
WAR
%ONDS iSEAMPS
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) AUGUST 6, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 182
freH^P	Nemčija—Man-
škeea	1'^-letni sin nem-
tneia • ^	Erwina Rom-
izjavQ^^ podal zapriseženo 'Njegov-Je I'ekel, da je tejjj 1 izvršil samomor, po-ro^ (Ja°	bilo dano na izbi-
moral	pokonča ali pa bo
Ijen,	ker je bil osum-
proti K'+f zapleten v zaroto h v zvezi z,izjalov-bil y . °^bnim napadom, ki je reria	nacijskega fi-
Slix julija 1944. obS ° .'?avo ie
''Oiastin, J V"'" j'= ameriškim ^ayerla" Junija gen. Fritz Vega st 'h'	šef Rommelo-
15. oktoK^'	ko so Nemci
1944 naznanili, da je
^iad"	ranam.
je bil ! "onimel je potrdil, da
«ek,
' 'Njegov
oce
^5. julij
a tekom
®8a a -v Pada	zračnega na-
pa jg v 'V Franciji ranjen, da je bilo ri	okreval, ko mu
da izvrši
^rotnii ^ bo usmrčen kot proti Hitlerju.
dobili od vladi AMčENIH posojil
v dr
^7,000 Ohio je danes okrog %Qv, ki	oziroma vetera-
tovog vrnili iz druge sve-%ega Q oj'ie. v smislu takozva-^an jj " ■ zakona je vsak vete-posojilo,
da.
Hudi
katerega do vsote
jamstvo zvezna via-
foda
danes je dobilo taka
"^01 PnoA^^j^^čena posojila sa-j ^UOO vp+m,-----f_,
^0]
mov,
Veteranov, ki so kupili farme
sovijjq"' ^arme ali pa so šli v tr-
'!	posojil jih
/' ^®cjiu za nabavo doma v
i (j„ ° vsled tega, ker so 'I M tako narastle, da
fi,
Novice iz Jugoslavije
ZAVEZNIKI NE RAVNAJO LEPO S KOROŠCI
LJUBLJANA, 25. julija—Koroški Slovenci, ki so se 17. julija vrnili iz koncentracijskih taborišč v Nemčiji, so bili poslani v jezuitske barake v Celovec, kjer je tudi precej ustašev. Slovenci morajo živeti v sobah brez postelj ali slame. Zdravstvene razmere so neznosne^ hrana pa je zelo slaba. Medtem pa dobivajo ustaši izvrstno hrano. In kar je še več—ustaši so oboroženi, da pazijo na Slovence.
Poveljnik stotnik Chamberlain ni naklonjen internirancem. Ko so Slovenci poslali protestno delegacijo k poveljniku radi slabe hrane in slabega postopanja z njimi, jih Chamberlain ni hotel sprejeti, izvzemši enega zastopnika, kateremu je pojasnil, da smatra hrano popolnoma zadovoljivo.
22. julija so bili interniranci obveščeni, da se tisti Korošci, ki imajo svoje domove, lahko vrnejo domov, drugi pa naj ostanejo pri sorodnikih. Zavezniki pa še niso ničesar storili, da bi Nemcem odvzeli lastnino (ki je bila po sili vzeta Slovencem), niti ti nemški naseljenci ne kažejo nikake namere, da bi to lastnino pustili.
V TRSTU BO POSTAVLJENO NOVO LJUDSKO SODIŠČE
TRST, 24. julija—Zavezniški governer Trsta in Slovenskega Primorja polk. Bauman je povabil zastopnike ljudskega sodišča in zastopnike bivših italijanskih sodišč na razgovor dne 20. julija. Na seji, ki je trajala štiri ure, so razpravljali o metodi za ustanovitev novega ljudskega sodišča, ki bo sodilo vojne zločince. Governer Bauman seje posvetoval z zastopniki višjega ljudskega sodišča dr. Pucom in dr. Trlonjo ter s predsednikom Okrajnega ljudskega sodišča dr. Venturinijem, kateri imajo imenovat^ za člana odbora za sestavo listo sodnikov za ljudsko sodišče, dva Slovenca. Istočasno imajo predsednik italijanskega prizivnega sodišča, višji tožitelj ter predsednik italijanskega okrajnega sodišča imenovati dva Italijana v ta odbor—in vsi štirje bodo izvolili petega člana odbora, ki bo predsedoval.
Ta odbor petih članov bo sestavil listo 150 delavskih ljudi, izmed katerih bo zavezniška vojaška uprava na,priporočilo predsednika okrajnega sodišča izbrala 75 članov ljudskega sodišča. Člani ljudskega sodišča morajo biti moralno in politično sprejemljivi in ne mlajši kot 30 let. Vse smrtne kazni bo moral potrditi feldmaršal Alexander ali pa governer okupacijske zone.
ZA BOŽIČ BOSTE ŽE LAHKO KUPILI RADIJSKI APARAT
WASHINGTON, 4. avgusta. — Neki visok uradnik produkcijskega odbora .je nocoj rekel, da bodo civilisti za letošnji božič že lahko kupili radijske aparate. Rekel je dalje, da se bo skupno z radijskimi aparati vrnilo kmalu v trgovske izložbe tudi mnogo drugih zaželjenih predmetov, katerih ni mogoče kupiti, odkar je vojna produkcija ustavila njih izdelovanje.
Kakor se je zvedelo, so vladne oblasti dovolile tovarnarjem, da v zadnjih treh mesecih tekočega leta izdelajo 2,500,000 radijev,' oziroma polovica predvojne civilne produkcije, in da se bo v prihodnjem letu proizvodnja radijev vrnila na normalno stopnjo.
Franco se bridko pritožuje, da se dela krivica
MADRID, 5. avgusta—General Franco je danes podal izjavo, v kateri se bridko pritožuje, da je bila deklaracija velikih treh skrajno "krivična" in da "odklanja" sklep potsdamske deklaracije, ki je dala klofuto njegovemu režimu s tem, da mu je zaprla vrata v organizacijo Združenih narodov.
Rekel je, da je Španija "miroljubna in civilizirana država," in da bo čas dokazal, da jo je pristranska propaganda krivično obsodila.
BIVŠI KURJAČ NA LADJI JE BRITSKI MINISTER
ne more kvali-pošojila.
'^je IVI	je, da je razo-
^®'^jern n^Y veterani nad pošlo-■ • zakona jako veliko. - ^ivajQ 2 ^^zočarani veterani,
so^J' ^Glikih mestih, kajti ^ '^jih odsotnosti tako
A
Post^f vladna pomoč za-''^^'Hbtia ^ ^ dejansko brezpo-

obsodbe
Mot,t " "
-5^ ameriških
ILCEv
Jakovo
-Radi
5®^^ dvehV^' .?• *vg
% blip ^^eriških avijakov,
29. avg. 1944 v >ta, 8i.^"^Padu blizu Frank-^ Hei^v, iia danes obsojena
\aSka t
^oniisija 3. ameriške

ade
{'l	na smrt na
|(	Nikolaja
(\* ^^^elhii ' ^vsega policijske-> j g4s Gerau in K. ^lanun^ otrok, ter Henri-Vagj^^®' prebivalca ome-l^^alo 4A Obravnavi je priso-^ , ^emšklh civilistov.
O Zločin	P® j® bUo za
kai ^eiv^^i .°^®ojenih na smrt st civilistov, med ^ bili tudi dve ženski.
\ i je bilo ■
ITALIJANSKA IN SLOVENSKA MLADINA POZDRAVLJA "VELIKO TROJICO"
POSTOJNA, 25. julija—Športni oddelki jugoslovanske vojske so obdržavali tekme in sestanke 21. in 22. julija. Teh se je udeležila mladina iz Trsta in drugih delov Sloyenskega Primorja, ki je pod zavezniško okupacijo. Omladince je sprejela vojska in okrog 2,000 prebivalcev Postojne in okolice.
Ob tej priliki je bilo manifestirano veliko edinstvo italijanske in slovenske mladine. Mladina iz Trsta, Slovenskega Primorja, Postojne in okolice je poslala naslednjo brzojavko Churchillu, Trumanu in Stalinu: "V soglasju s krimskimi resolucijami o narodnih pravicah glede samoodločbe fer v bratskem edinstvu med italijansko in slovensko mladino Trsta, Postojne in Ljubljane, vam pošiljamo naše tople pozdrave iz našega sestanka, na katerem manifestiramo bratstvo in edinstvo naših narodov, ter upamo, da bo na vašem velikem sestanku izbrisana krivica, kije bila storjena našemu narodu."
Nadalje je bila poslana resolucija Narodni osvobodilni fronti Slovenije, v kateri je mladina izrazila svojo odločnost obvarovati in če potreba boriti se za vse uspehe osvobodilne borbe ter svoje zaupanje, da bo program Narodne osvobodilne fronte izveden. Pozdravni telegram'je bil poslan tudi maršalu Titu, v katerem je bila izražena ljubav in občudovanje mladine.
PRIPRAVE ZA TRETJE ZBOROVANJE AVNOJ-A
BELGRAD—Tukaj se delajo velike priprave za tretje zborovanje AVNOJa in kongres Narodne osvobodilne fronte. AVNOJ bo vključeval nadaljnih 120 poslancev. Na ta način bo jugoslovanska poslanska zbornica razširjena in bo vsebovala tudi člane stare skupščine, kateri so bili izvoljeni 11. decembra 1938, kakor tudi zastopnike onih političnih strank, ki do sedaj niso bile zadostno zastopane v AVNOJu.
Naprej se lahko pove, da bo tretje zborovanje AVNOJa uspešno. Rrazpravljalo se bo o postavah glede konstituentne skupščine, o volitvah poslancev in o drugih važnih zadevah. Predložena bo tudi postava glede civilnih uradnikov in civilne službe. Postavljena bo povsem na popolnoma novi in demokratični podlagi. Prekinila bo vse obstoječe uradniške kategorije, avtomatična povišanja državnih uradnikov ter izsiljevanje nesposobnih uradnikov. Povišanja in nagrade uradnikov bodo pod novo postavo odvisna popolnoma od zasluženosti.
LONDON, 4. avgusta — Premier Attlee je danes imenoval nadaljne člane svojega kabineta, med katerimi je 44-letni Walter James Edwards, ki je bil nekoč kurjač na neki britski bojni ladji, sedaj pa je postal prvi lord admiralitete, oziroma minister mornarice.
Med novimi člani kabineta je sedem ministrov, ki so bili nekoč premogarji.
Dohodki v novem fiskalnem letu se znatno skrčijo
Superbombniki udarili 4 japonska mesta, ki so bila naprej posvaijena
Gen. MacArthur dobil komando nad invazijsko armado na otočju Rjukju; japonska bolniška ladja opremljena s topovi in vojaki
Novi minister mornarice je služil pri mornarici tekom prve svetovne vojne in se je vrnil zopet v mornarico leta 1939, ko se je udeležil bojev pri Dunkirku. V parlament je bil prvič izvoljen leta 1942. Kot minister bo dobival $6,000 letne plače.
WASHINGTON — Budžetni urad je danes posvaril, da se bodo dohodki delavcev, ki so odvisni na mezde in dobički trgovcev v novem fiskalnem letu, ki se je pričelo 1. julija, znatno skrčili.
Poglavitni vzrok temu bo, ker je vlada znižala vojna naročila za 20 milijard dolarjev. V minulem fiskalnem letu, ki se je končalo 30. junija, je vlada potrošila za vojna naročila 90 milijard dolarjev, za sedanje fiskalno leto pa je določenih v ta namen samo 70 milijard.
Iz poročila budžetnega urada je dalje razvidno, da bodo skupni stroški zvezne vlade v novem fiskalnem letu znašali 85 milijard, skupni dohodki pa 39 milijard. Javni dolg se bo zvišal v prihodnjih 12 mesecih z 259 milijard na 295 milijard, primanj-•kljaj v isti dobi pa bo znašal 46 milijard.
Novi grobovi
GUAM, 6. avgusta—Včeraj je ameriška komanda z letali posvarila prebivalce štirih japonskih mest, da bo izvršen nanj^ zračni napad, danes je bilo svarilo že izpolnjeno, ko je 580 superbombnikov streslo nanje 3,850 ton eksplozivnih in vžigalnih bomb. Med drugim je bila napadena velika rafinerija v Ube.
Letalci, ki so se vrnili z na-*
pada, poročajo, da so dosegli "dobre in izborne uspehe."
Naprej pbjavljeno svarilo na japonska mesta, ki so določena <za tarčo napadov, je del živčne vojske, za katero se je odločila ameriška komanda, da se zdrobi moralo japonskega prebivalstva.
Na seznamu mest, ki so bila posvarjena, da jih čaka enaka usoda, je še 17 mest. Poprej je bilo pod sličnimi okolščinami bombardiranih že deset japonskih mest.
Laval trdi, da je preprečil usmrčen je Bluma in Reynauda
PARIZ, 4. avgusta — Pierre Laval je danes tekom procesa proti svojemu bivšemu šefu, maršalu .Petainu, slikal samega sebe kot človeka, ki je proti lastni volji sodeloval z Nemci, in trdil je, da so Nemci nameravali usmrtiti dva bivša premier j a, Leona Bluma in Paula Reynauda, in da je edino on preprečil, da se to ni zgodilo.
13. zračna sila premaknjena na Okinawo
MANILA, 4. avgusta. — Gen MacArthur je danes naznanil da je prevzel komando nad vsemi japonskimi Rjukju otoki, ki so sedaj okupirani od ameriških sil, ležečimi južno od Japonske, vključivši Okinawo. Ti otoki bodo služili kot baza za organiziranje masne invazije domačih japbnskih otokov, je izjavil general.	1
Istočasno je bilo naznanjeno, da je 13. zračna sila, ki je bila tekom zadnjih mesecev glavna ameriška sila na južnih Filipinih, Novi Gvineji in Vzhodnih indijskih otokih, premeščena na otočje Tjukju.
Zloraba bolniške ladje od Japoncev odkrita
Naciji so odnesli iz Rusije zbirke neprecenljive znanstvene vredtiosti
bli,
najdeno v ne-okrjr	konjskega dir-
Disa^Sa iL^^^^ga cleve-kl^^ei8kf^\^rja John Po-ki	dognala, da
Pfoi.,	^il 60 let star.
Vrši se
^ Priši ^ dožene, kako je ° v jarek.
V ruskem informacijskem bu-letinu poroča prof. Peter Pogre-bujac, tajnik Ukrajinske akademije znanosti, kako so naciji plenili ruSke znanstvene zavode in odnesli iz njih zbirke neprecenljive vrednosti.
Iz geologičnega instituta so odnesli okostje prazgodovinskega slona, ki je bilo edino te vrste na svetu, (Okostja te vrste se običajno sestavljs^jo iz kosti več živali.) Odnesli so tudi okostje votlinskega medveda, zemljevid predkambrijske Ukra-
jine in slikovne podobe geoloških prizorov, katere je naredil nisti zbirali nad sto let.
sloviti ukrajinski slikar Ižako-vič.
Naciji so tudi ukradli paleon-tologično'zbirko, katere se ne da nadomestiti, in material glede vreteničarjev, katerega se je zbiralo skozi desetletja. Odnesli so največje meteorite in zbirke ukrajinskih dragocenih kamnov, kakor tudi knjižnico instituta ki je štela 120,000 knjig. Dragoceno opremo laboratorija so bodisi izropali ali pa uničili.
Iz instituta za rastlinstvo so Nemci odnesli herbarije, ki so vsebovali 105,650 rastlin, kate-
Laval, ki je bil že v odsotnosti obsojen na smrt kot vodilni kolaborator z naciji, toda sedaj čaka na dejansko obravnavo kot izdajica, je na vprašanje o usmrčenju ministra Georgesa Mandela trdil, da mu o njegovi smrti ni bilo ničesar znanega.
Laval je tekom izpričevanja priznal, da je najbolj obsovra-žen človek v Franciji, ampak izzivalno je trdil, da sta on in Pe-tain "rešila Francijo" popolnega uničenja."
Rekel je dalje, da je dvakrat zavrnil nemško prizadevanje, da bi Francija postala vojaška zaveznica tretjega rajha, in sicer enkrat ob času ameriške invazije Severne Afrike.
Šef režima v Vichy ju je vztrajal, da sp se francoske sile v Severni Afriki zoperstavljale Amerikancem vsled tega, "da preprečijo nemški napad", ampak priznal je, da sta dva ame riška diplomata zahtevala pojasnila za njegov notorični govor, v katerem je izrazil željo za nemško zmago.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Gowanda, N. Y. — Hitro se je morala podvreči težki operaciji na žolčnih kamnih Angela re so ruski in ukrajinski bota- Buščaj. Operirana je bila 29. ju-
lija.
Herminie, Pa. — Dne 21. julija je po ^olgi bolezni tukaj umr. la Mary Cirar, stara blizu 69 let in rojena v Sloveniji. V Ameriki je bila 48 let. Zapušča pet sinov in štiri hčere, vsi poročeni razen enega.
Strabane, Pa. — Dne 26. julija je tukaj umrla Jennie Mido-fer, stara 46 let in doma iz Gornje Dobrave pri Podnartu, Gorenjsko, odkoder je prišla v Ameriko pred 24 leti. Podlegla je radi operacije v bolnišnici. Zapušča moža, sina, dve hčeri in sestro, v starem kraju pa brata in dve sestri.
Mt. Harris, Colo. — Y tukajšnji srednji šoli je z odliko gra-duiral John A. Gazewood (Gaz-vod). Bil je "valedictorian" ali govornik na šolski izpitni slav-nosti. Kot odličen dijak je dobil prosto šolnino za Colorado School of Mines.
Chicago. — Poročila sta se Cpl. Edward Tomažin, sin družine Anton Tomažin, in Rose Kleiderman, hčerka Rose Klei-derman. Ženin je prišel iz Nemčije domov na 33-dnevni dopust.
MANILA, 4. avgusta. — Gl. stan gen. MacArthurja je danes naznanil, da je bila v bližini ho-landsko - portugalskega Timor-ja v Banda morju zajeta neka japonska ladja, ki je nosila znake kot bolniška ladja, dejansko pa je bila opremljena s topovi in vojaki, ki so bili našemljeni kot ranjenci.
Zajeta ladja bo privedena v neko zavezniško luko.
Na krovu ladje so bili najdeni "bolniški zaboji", v katerih so bili topniški naboji in druge vrste municija.
FRANCES FLORJANCIC
Po dolgi bolezni je umrla Frances Florjančič, rojena Ule, stara 41 let, stanujoča na 871 E. 67 St. Doma je ^ila iz vasi Grahovo pfl Cerknici, odkoder je prišla v Cleveland pred 24 leti. Tukaj zapušča soproga Johna, hčer Vero in sina Johna ter brata Louis Ule. Pogreb se bo vršil v sredo ob 1:30 uri popoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče.
ANTON SVETINA
Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umrl v Emergency Clinic bolnišnici Anton Svetina, star 68 let, stanujoč na 14607 Thames Ave. Doma je bil iz vasi Breg, fara Briznica na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Soproga Rose mu je umrla leta 1941. Tukaj zapušča dva brata Johna in Jacka, v stari domovini pa štiri brate: Lovrenca, Tomaža, Jožefa in Valentina, ter sestro Jo-hanno. Pogreb se bo vršil v torek ob 8. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9. -uri in nato na Calvary pokopališče.
TEŽKE OBSODBE ZA KOLABORATORJE Z NACIJI V FRANCIJI
PARIZ, 3. avg.—Na dosmrtni zapor s trdim delom je bila danes obsojena 19-letna blondin-ka Helene de Tranze, šest njenih moških tovarišev pa je bilo obsojenih na smrt radi kolabora-cije z Nemci.
Vsi so bili spoznani krivim, da so tekom okupacije denuncirali francoske patri jote nemškim oblastim.
Danes je bil ustreljen kot izdajica Paul Ferdonett, kije bil nedavno obsojen radi širjenja nacijske propagande potom radijske oddaje v Stuttgartu.
BARBARA JURATOVIČ
V soboto večer je preminila na svojem domu Barbara Jura-tovič, rojena MarkusiČ, stara 69 let, stanujoča na 22900 Ivan Ave., Euclid, O. Doma je bila iz sela Novo na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Bila je članica Altarnega društva fare sv. Kristine. Tukaj zapušče žalujočega soproga Franka, štiri hčere: Ann, Mrs. Roso Kozel, Mrs. "Barbara Ske-be in Katherine, dva sina Petra in Johna ter enajst vnukov, v stari domovini pa hčer Marijo. Pogreb se bo vršil v sredo ob 8:45 uri zjutraj iz pogrebnega* zavoda August F. Svetek 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9:30 uri-in nato na pokopališče sv. Pavla.
NEMŠKE TISKARNE SE MORAJO REGISTRIRATI
BERLIN, 3. avg,—Maršal Žu-kov je odredil, da morajo do 10. avgusta nemške tiskarne v ruski okupacijski coni registrirati vso opremo, in da ne morejo sprejeti nobenih naročil, razen takih, ki jih odobrijo sovjetske oblasti.
$
Stran 2
ENAKOPRAVNOST
6. avgusta,

^ENAKOPRAVNOST"
Owned aod Published by : na AMEBICAIf JUGOSLAV PEINTINO AND PUBLISHING CO. •231 BT. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6^1-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays BTIBSORIFnON RATES,.^CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by MaU Out of Town:
KPo raznafialcu v Cleveland In po poitl Izven mesta):
For One Year — (Za celo leto).......................................................................^.60
Wot Half Year — (Za pol leta)______».SO
For 3 Months — (Za • mesece)___________2.00
By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year — (Za celo leto) .................
For Half Year — (Za pol leta)--
For 9 Month« — (Za • meeec#)-
-»7.60
_ too
_ 1^5
For Europe, Boutb Amerlc* and Other Foreign Oountrlee: iZfA Evropo, Jutno Ameriko in druge Inooemike drter«):
Tot One Year — (Za celo leto)----
Por Half Year — (Za pol leta) ---------------------------
_$».00 _
Entered am Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Srd, 1878.
POLOŽAJ V GRČIJI
EDVARD KARDELJ.
podpredsednik jugoslovanske vlade
O današnjih glavmh nalogah Jugoslavije
III.
Vsa ta dejstva torej zahtevajo od nas, da zagrabimo v verigi z vsemi silami tisti člen, ki se imenuje jprodukcija in trgovina. Toda, da bi mogli to storiti, je treba zlasti videti in odstraniti nekaj najosnovnejših slabosti in napak v delu naših voditeljev in odgovornih delavcev. Našteli jih bomo samo nekaj:
1.	Treba je čim prej odstraniti tisto nesistematičnost pri delu, tisto began je od naloge do naloge, ki ovira, da bi se katera koli naloga stvarno do konca realizirala. Na ta način postajajo naši voditelji sužnji brezštevilnih vsakodnevnih težav in odvzeta jim je možnost, da s koncentracijo sil na enem, na najodločilnejšem mestu, razbijejo verigo težav in da se tako trdno postavijo na noge. Potem bo mnogo lažje reševati tudi druge stranske naloge. Treba je uvesti pri delu načrt, sistem in organizacijo in ne dovoliti, da se vsled pritiska drugorazrednih vprašanj in nalog zaide s te poti.
2.	V naših gospodarskih prizadevanjih se je pojavil nek grob centralizem, ki je postal resna ovira pri obnovi. Brez dvoma je v vojnem času, kakršen je sedanji, in zaradi vojnega opustošenja, neobhodno potrebno, da se centralizirajo gospodarski na^ri vseh naših narodov, ker samo tako lahko zmagamo uničevalne sile. Toda med centralizmom in centralizmom je velika razlika. Je nek centralizem, ki z združevanjem naporov množic iDd spodaj dosega maksimalne uspehe. Obstoja pa tudi birokratski centralizem, ki se vtika v vse in ki od zgoraj ukazuje s papirnatimi odloki, ki so često v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem. Mislim, da je prav tega drugega škodljivega centralizma pri nas mnogo in da zelo pogosto od zgoraj veže našim voditeljem rokp in noge. Podedovali smo ga s starim uradniškim aparatom in znebimo se ga laihko samo z mobilizacijo množic od spodaj.
Ta dejstva ne veljajo samo za odnos med centralnimi in federalnimi organi, temveč prav tako tudi med federalnimi in okrožnimi ter okrajnimi organi oblasti. Naši voditelji pa ne smejo postati negibljivi, statični, kadar je govora o "kompetencah," o katerih se danes toliko govoriči. "Kompetence" niso in ne morejo biti enkrat za vselej določene, temveč se menjajo po potrebi, kakor to zahteva objektivno stanje. Gotovi sektorji našega gospodarstva, ki morajo biti danes neizbežno centralizirani, bodo prešli jutri v kompetenco federalnih oblasti. Toda — nasprotno — ne moremo danes obnoviti gotovih sektorjev splošno državnega značaja v gospodarstvu, če ne prevzamejo prehodno nase te naloge federalne oblasti, to je, ako jih ne izročimo v njihovo kompetenco.
V glavnem, mislim, moramo danes postaviti vprašanje takole: potrebno je strogo centralizirati razpolaganje z izvori in z njihovo delitvijo, a prav tako tudi razpolaganje z vsakodnevno produkcijo. Toda v pogledu obnove in neposredne delavne kontrole je treba omogočiti maksimalno iniciativo federalnih organov oblasti. Pri tem vsakodnevnem delu je treba z ozirom na svetovne potrebe postavljati osnovne razmejitve kompetenc centralnih in federalnih oblasti.
"Taka razmejitev," je rekel tovariš Tito v svojem članku "Pomen odlokov AVNOJ-a," "se lahko vrši že sedaj, v procesu te vojne, a pri tem je treba paziti, da se to dela zelo pazljivo in s popolnim medsebojnim sporazumevanjem." A to pomeni, da se to razmejevanje ne sme prepustiti papirnatim, birokratskim odlokom uradnikov, ki se še niso vživeli v bistvo federacije, temveč doslovno, — kakor pravi tovariš Tito — "s polnim medsebojnim sporazu-rqevanjem" med centralnimi in federalnimi oblastmi. : ' 3. Tesno je povezano z gornjim vprašanjem tudi dej-štvo, da je škodljivi centralizem v veliki meri zadušil tudi iniciativo množic od spodaj. Birokrati so razumeli, da po-' meni centralizirati ta ali drugi sektor, pahniti množice od neposrednega sodelovanja na tem sektorju, odvzeti jim iniciativo in skrb za ta sektor.
Ni je nevarnejše napake od te. Za vse naše uspehe
(Ta članek O N A. je bil napisan še pred veliko zmago britanske Labor Party, kar se mora vzeti v obzir, Nikakega dvoma ni, da bo delavski režim v Angliji drugače postopal v Grčiji kot pa je Churchillova vlada.)
Politične borbe na Grškem se počasi približujejo novemu višku. Prvaki obeh starih republikanskih strank so ponovno intervenirali pri admiralu Petros Voulgaris-u, ministerskem predsedniku, v svrho primerne zaščite, da ne bo nobenega potvar-janja rezultatov glasovanja.
Tudi M. Kafantaris, prvak progresivne stranke, je storil isto in pravil, da je celo prijavil vladi nekaj posebno jasnih slučajev, v katerih so bile posameznikom odvzete njihove demokratične pravice. Te prijave je podprl z nepobitnimi dokazi. Dalje je prijavil tudi več slučajev monarhističnega terorizma napram članom različnih levičarskih organizacij.
Vse te razgovore med prvaki različnih strank in grškim ministrskim predsednikom so zastrle oblasti z zaveso strogega molka, toda vaš dopisnik je vendar izvedel, iz zanesljivih virov, da je admiral Voulgaris izjavil, da bo odstopil, ako bi republikanske skupine sklenile, da v masah ne glasujejo. Toda istočasno namigavajo nekateri teh prvakov političnih strank, da je
vlada sama vdeležena v enem fašističnih pokretov takozva-nih "vigilant". Nekateri teh prvakov so šli celo tako daleč, da trde, da Angleži sami tukaj podpirajo fašiste.
Toda na drugi strani so tudi znamenja, da so začeli Angleži spreminjati svoje stališče, ter da bodo podprli bolj reprezentativno vlado na Grškem. Do-zdaj se je očitalo Angležem, da podpirajo izključno le kralja Jurija, ki se še vedno nahaja v inozemstvu na Angleškem.
Približno mesec dni je tega, kar so poslali Angleži polkovnika Arthur W. Woodhouse-ja na Grško, da bi dognal v razgovorih s temi republikanskimi prvaki, kakšne so razmere in težnje prebivalstva. Polkovnik Woodhouse je dobro znan z vsemi grškimi prvaki odpora, ker je bil med vojno častnik za zvezo med Britanci in grškim odpornim gibanjem in sicer pod navzetim imenom "Kres".
Nekateri posebno ostri opazovalci so mnenja, da je zdaj, ko so se veliki trije sestali v Pots-damu, nastopil trenotek, ko se bo notranji položaj na Grškem temeljito spremenil. Nekatere osebnosti levice so mnenja, da utegne priti v dogledni bodočnosti do bolj reprezentativne vlade. yse skupaj je zelo različno od temnih in pesimističnih naziranj, katera so izražali še čisto nedavno.
Slike iz osvobodilne borbe v Sloveniji
Izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije
UREDNIKOVA POSTA
Prispevki pri podr. 48 SANS
Kot običajno vsak mesec, tako tudi za mesec julij objavljamo vse prispevke, kateri so bili sprejeti pri tej podružnici v tem mesecu. Potrdilna knjižica tajnika izkazuje sledeče t^rispev-ke, ki so jih darovali kot sledi.
Za pomožno akcijo. Po $25.00 družina Frank Rupnik, Slovenski pevski zbor "Slovan"; po $20.00: Mr. in Mrs. Peter Lus-trik; po $10.00: družina Jack Marinko, Frank Bar bič, družina Frank Straus (Trafalgar), Andrew Vičič, E. 260 St., Mr. in Mrs. Louis Florjančič, ker se nista mogla vdeležiti proslave Slovenskega dneva, ker sta bila odsotna iz mesta, Primož Per ko, družina Joseph Perko ter Frank Matjažič, sedaj bivajoč v Los Angeles, Cal., namesto venca za pokojno sorodnico Louise Čin-kole, katera je pred kratkim tu v Clevelandu preminila.
Po $5.00: John J. Prince, councilman v 32. vardi, Jos. Maslo, John Koss, Frank Velkar iz Maple Hgts., gdč. Millie Bartel, društvo "Svoboda" št. 748 SN PJ, društvo "Vipavski raj" št. 312 SNPJ $3.00 mesečna članarina.
Skupno prispevanega tajniku $193.00.
Mrs. Kalin in Mrs. Cebron ste nabrale ob priliki nabiranja dobitkov za Slovenski d%n 8. julija sledeče vsote: F. Jakoš gostilna $2.00, Mr. in Mrs. Wal-land $2.00, Kovač Dry Cleaning $2.00, Mary Oblak-Wolf $3.00, Frank Skrjanc $1.00, Mr. Frank Jurešič, bivši lastnik Acme Dry Cleaning $5.00, Jan Zawasky $1.00, Jennie Beban, lepotičar-ka $5.00, Leo Kaušek tfgovina $5.00 in same ste prispevale $2, ker izročile ste mi skupno $28.00. Skupno sprejeli pri tej podružnici za v pomoč stari domovini $221.00.
Politična akcija
Prispevano tajniku: Mr. in Mrs. Louis Lemut $5.00, Mr. in Mrs. Joha Tomšič $5.00, Primož Perko $5.00, John Koss $5.00, Geo. Panchur, ker se ni mogel vdeležiti proslave Slovenskega dneva $5.00, društvo št. 312 SN PJ članarina $3.00, Mrs. Angela Kalin $2.00, Jos. Maslo članarina $2.00, John Gerlica (izročil A. Jankovič) -$2.00, Joseph Kertel $1.00, Mrs. J. Cesnik $1, skupno $36.00.
John Zaic izročil od sledečih: družina John Zaic $5.00,*August Valentin $2.00, družina Anton Kramar $10.00, Peter Rostan $10.00. Skupno $27.00.
Nabiralec Anton Bokal: Za prodane SANSove znake kot novo pridobljene člane SANSu; Frank Celin, Frank Ludwig, Jos. Koporc, John Čopič, John Prus-nik, Frank Susteršič, vsak po $2, kot letna članarina za 1945. — Skupno Bokal izročil $12.00. Mrs. Paula Kline ravno tako za prodane znake oziroma pridobljene člane k naši podružnici št. 48: Elenore Kline, Milka Bradač (Terbižan), Anton Mrak, Anna Urbas, Frank Maraš, vsak plačal članarino $2.00 za tekoče leto. Mrs. Kline je izročila skupno $10.00. Dalje izročila Mrs. Kalin še prispevek, darovan po Davey Shoe Store ob priliki na hiranja dobitkov $2.00. Torej skupno za politično akcijo smo sprejeli $87.00. Obojestransko smo sprejeli v mesecu juliju pri tej podružnici $308.00.
Na glavni stan SANSa smo odposlali za politično akcijo $500.00. To je ponovni dober odgovor na nervozne ljudi okrog "A. D." in njih pisuna Gabrov-ška. Nadaljujmo tako dalje, posebno še tisti, ki niste člani SANSove podružnice št. 48 v okrožju S. D. Doma- na Waterloo Rd., ste prošeni, da postanete član. Članarina letno je $2.00.
"Mi smo Titovi borci"
Tretji dan bojev za Žužemberk je dobil komandir čete Ante Tomaž povelje, da s svojo četo za vsako ceno prepreči načrte Nemcev, ki so hoteli udariti v bok našim enotam, ki so bile že v postojanki. Četa je zasedla položaje okoli šole in v njej. Komandir je pojasnil borcem, da se s teh položajev ne smejo umakniti. "Pokažimo, tovariši, da smo Titovi borci, ki ne odstopajo nikdar, če se od njih tako zahteva!" "Vztrajali bomo in zdržali", je bil odgovor vse čete.
Ves dopoldan je bilo na tem odseku mirno. Tu pa tam se je utrnil strel. Komandir Ante je sedel v šoli za katedrom. Skozi okno, na katerem je slonel mitral jez s šarcem, je natančno videl švabe, ki so se zbirali pri Zafari. Vedel je, da se bo kmalu začelo. "Ne smete jih spustiti", mu je rekel komandant. To povelje, ki se je zagrizlo v vso njegovo četo, jih je odmaknilo od vsega drugega dogajanja. Oči so jim žarele v pričakovanju in sovraštvu: "Ne, ne bodo prodrh!"
Nekako opoldne se je pričelo. Več niin hkrati se je razletelo pred šolo. Drobci so zažvižgali po zraku in se zarili v stene. Borci so se stisnili k tlom. Nato je sledila druga salva, tretja in tako nekaj minut. Prah in dim jih je ovil. Skozi to od sonca ožarjeno kopreno je mi-traljezec na oknu prvi opazil švabe, ki so se vsuli iz Zafare. Dolg rafal je sprostil pričakovanje borcev. Nemci so naska-kovali v gosti vrsti. Padali so, se zopet dvigali, nekaj jih je obležalo. Ni šlo. Zopet so pričele padati mine. Iz štaba je pritekel kurir. "Kako je?" Komandir si je obrisal prah z obraba in se nasmehnil: "Kar brez skrbi naj bodo. S te strani jih ne bo." Drugič so švabi pričeli bolj previdno. V dolgi strelski verigi so se plazili in pričeli obko-Ijevati šolo. "Vsi v šolo", se je razlegel komandirjev glas. Nato so tolkli iz vseh oken. Mine so pričele udarjati po strehi in v zidove. Šola se je stresala in ječala. Dim in prah je silil bor cem v pljuča. Ob oknih so se odražale samo njihove silhuete. Tedaj je pričela šola goreti. Ko mandir Ante je zdirjal po vseh sobah in mirno zapovedoval: "Naprej bombe, potem izpad Bili se bomo prsa ob prsa. Pripravite nože."
Telefonist Lisjak
Telefonist Lisjak je buden sedel pri svoji centrali. Ves dan sploh ni odložil slušalk. Venomer se je oglašal zvonec in Lisjak je dajal zvezo. "Halo, tukaj Lisjak, lialo, halo."
Med tremi visokimi skalami pod gradom šumberk so se spajale žice Lisjakove centrale in dveh rezervnih telefonskih aparatov. Ves dan so odmevali po gozdu posamezni streli iz pušk in tudi rafali strojnic. Nekje daleč so se spopadale naše in sovražnikove izvidnice. Proti večeru je pokanje ponehalo.
V taborišču devete brigade je življenje potekalo običajno. Straže so bile običajne, le pa-trole so pogosto odhajale na poizvedovanje. Telefonist Lisjak pa je dajal zvezo: "Halo . . tukaj Lisjak . . .'Halo . . . halo."
Kar je nekdo pritekel k centrali in povedal da je opazil par sto metrov od taborišča švabo-brance. Izdajalci so izvohali taborišče in nadejali so se, da bodo z nenadnim nai/idom dobili v roke bogat plen. V taborišču je bilo takoj vse pokonci. Toda še preden so bili obveščeni vsi borci, je že zadrdral pri kuhinji dolg rafal. Pokalo je vse križem, da so veje kar v snopih padale iz dreves.
in vzdrževal zvezo med posaD^^^' nimi edinicami.	,
Borbe IX. brigade okoli
Vida julija 1944. ;
Transport ni prispel v Grosuplje
Minerji so se tiho pribli^j. cesti. Hoteli so preko nje, že je zadrdrala strojnica. ^ ' daj so poskušali nekoliko visf
Po prstih, izogibajoč se vsa^^! ^ ga kamna, so se pripravljali"' prehod. Toda ponoči se sli> vsak najmanjši šum. Zopet s' v. zraku zablestele svinčenk®'
"Ob pol enih pripelje vlak, ^ cvetj daj je ura že enajst proč, pa moramo podminirati.
ne sme prepeljati vojakov Grosuplje. Vsi se ne bomo gli prebiti preko c.este, zato P" stite, da grem sam."
Tako je nagovoril svoje ^"^.Fher riše osemnajstletni mlajši §
Preizku^
miner je »bil. Dali so mu eksp'""
nik Mavrin Anton.
t
h
ziv in že je utonil v temi Približal se je cesti.
v preteklosti, ko so težave pogosto izgledale za ljudske sile nepremagljive, se imamo zahvaliti iniciativi ljudskih množic od spodaj in sposobnosti n^ših aktivistov, ki so znali poglobiti v množicah to iniciativo, ki so znali pritegnili široke ljudske množice k sodelovanju v vseh vejah državnega življenja. Kaj morda danes ta iniciativa ni več potrebna? Nasprotno, ona bo vedno potrebna, ona je se-, stavni del ljudske demokracije. Toda ona je bolj kot kdaj koli potrebna danes, če hočemo našo deželo dvigniti iz ruševin.
Težko je ugotoviti, kako se je razvijal neviden enourni boj ognju in dimu. Ko se je sesula streha šole in so se iskre dvigni le visoko pod nebo, je sonce obsijalo mrtve borce. Padli so do zadnjega. Zadnji Nemci so s kopico mrtvih in ranjenih zapušča li 'Zafaro.
Četa je izvršila povelje. Borbe VII. korpusa za Žužemberk maja 1944.
do Ketic iutai .jNn
korak za korakom jo je preC"^ ^ Brez strela. Še bolj tiho se . priplazil do proge, ki je ,.^ži močno zastražena. Ob tirih hodila švabobranska P®^^ jpau) Mavrin Anton se je stis^ii drevesu. Pridržal je sapo.	,
patrola odšla je, bil v hipu P^|uti ^ tračnicah, podminiral, nast® telj prožilec na poteg in že je bil (igq pet za drevesom.
Pet ali šestkrat je šla P^^^^jber, la mimo. Nič ni opazila. I^Va, je tekla ura.
• Končno vendarle. Vlak je P " tie hajal. Mavrin se je zadoVJ *i y nasmehnil. Lokomotiva približala. Še malo je da so prvi vagoni s peskom!
Dalje seveda tudi ne pozabite prispevati svojega deleža za po moč, katera je toliko potrebna da saj delno pomagamo mi ameriški Slovenci/
Ravno ob zaključku tega po ročila, mi je prinesel John Hro vat iz Arc0,de Ave. $5.00 v pomoč stari domovini namegto venca za pokojnim Frank goz-ievčarjem. Hvala John m obilo posnemalcev. Ravno tako vsem prav iskreoa hvala za vs^ darove, katere ste prispevali v minulem mesecu, ter upamo, da se bomo še vsi potrudili ob priliki in prispevali vsak po svojih močeh-
J. F. Durnj ■ tajnik št. 48 SANS.
Kljub presenečenju, ki je uspelo švabobrancem radi izdaje, se je brigada med srdito bor-bo premaknila nekoliko višje nad taborišče.
Lisjak je ostal pri centrali. Vedel je, kaj mora storiti: vzdr žati na mestu, dokler ne obvesti sosedne edinice. Na vse strani je iskal zvezo in vpil v telefon: "Halo, centrala . . . centrala . . . halo, tukaj Lisjak . napadli so nas ... iz hrbta da, belogardisti ..."
Skupina švabobrancev je prodirala proti njegovemu zaklonu. Očividno so hoteli priti na skale, odkoder bi lahko obvladali popolnoma gol prostor, preko katerega se je morala brigada umikati. Lisjak jih je videl, pa se ni prenaaknil. Z najbližjo edi-nico nikakor ni mogel dobiti zveze. "Halo, tukaj Lisjak . . " je najmanj že desetič klical v telefon — odgovora ni bilo. šva-bobranci so bili le še nekaj korakov oddaljeni, ko se bližnja edinica oglasi. Sprejela je vest in Lisjak se je oddahnil. Sedaj je storil vse, kar je bilo v njegovi moči.
Komaj deset metrov pod njegovimi skalami je stal domobranec in pošiljal rafal za rafalom za zaščitnimi oddelki umikajoče se brigade. Med vpitjem in streljanjem ni slišal skritega Lisjaka, ki je med tem že opravil svojo dolžnost. Zvezo z bližnjimi edinicami je dobil, pomoč bo prišla. "Počakajte, hudiči izdajalski!"
Vse je trajalo le nekaj trenutkov. Potem je Lisjak z enim zamahom pretrgal vse žice, si vrgel preko rame centralo in oba aparata ter se pognal izza skal. Ravno, ko je - dosegel grmovje in se spustil pod rob ce-, ste, so ga švabobranci opazili in užgali za njim. Toda telefonista Lisjaka njihove krogle, niso mogle več zadeti.
Brigada je medtem uspešno zavzela nove položaje in zadrževala izdajalske napadalce. Enote, ki jih je obvestil junaški telefonist Lisjak, so krenile takoj v smer borbe! Niti uro poteni, ko jih je Lisjak obvestil, so udarile švabobrancem v hrbet. Presenečeni izdajalci so se spustili v divji beg in pustili na bojišču orožje in svoje mrliče.
Še isti večer je telefonist na novem mestu postavil centialo
šli nevarno mesto, potem T tegnil. Sledila je strahovita plozija. Na progi je obležal |iiji razvalin.
Ko se je zjutraj minerska
irti"!
a Ta\
trola vrnila, je Mavrin ral komandantu: "Transpo' ^ai
ikg
k
prispel v Grosuplje."
Miniranje proge Ljublja^^ Grosuplje; XV. bri (Dalje 'prihodnji)

'j!
tao fUli
Ferro Machine Co. priča zvišanje produkcije
Ferro Machine &
Co., ki ima svojo tovarno 3155 E. 66 St., je delala skw.F'l z avtno industrijo zadnjih -za katero je vlivala razne dele pri vozifih. "
stotnim po viškom v potniških avtov na vidiku, ^ no z znatno večjo zahte^^^, ' Diesel motorje, se vodstvo
š: k|
'on in
Vs
pta
tovarne nadeja lepe bodoč''^
Mr. John M. Price, p
redse'
#1
DO
2 h T

tovarne, pričakuje, da se nedoglednem času primeri^^'^jjli bo zahteva po Diesel enaka ali še večja kot pa 3®
delo z avtnimi deji.
Dočim se bo glavno v tovarni pričelo šele po nad Japonsko, pa so do ^ naročila in povpraševanji ^ razne dele napravila delo dodatnih delavcev, poleg delavcev, ki so sedaj upoS ^
"Z bodočnostjo,' ki se^ obeta," pravi Mr. Price,
možje, ki so stalni delavci lajo sedaj, ali ki bodo pri Ferro, imeli izvrstno no bodočnost. Naše delo j®

seveda, večina vojaškega jjli ja. Ko bo vlada zopet

privatno izdelovanje za potrebščine, bo naš povečan."
WHERETHEFUELO
0^
h v
t
pl
Ifit
o
I,
h 'ži 'k t k
A PLANT m^nufacturiP« planes tja J^ew Engla'"' m ' 800,000 g^Uoos pf moptb.
OGLAŠAJTE V —" gfl'
"ENAKOPRAVNA^
n
%^gusta, 1945
ENAKOPRAVNOST
STRAK 3
Dušica Rožamarija
(SVETNICA IN NJEN NOREC)
Agnes Gunther
Poslovenil Boris Rihteršič
1«*
Tudi tni
Pbe sq
(Nadaljevanje) '^štirideseto poglavje
% Braunecku je pogla-
mir. Vse okrašene z
knežnjine najlepšim
igt
željah izprašujejo
po	vrtnarja. Tu-
Gjenih ž
ima, ki se
'^ižbo	iinata zelo hudo
Kn(
re, •h,
pride
Yg 1 . ^sak dan za četrt °^jGzdi na ^^šeleteH	Rožimariji
»dolžnr. 4. že izpolni svo-
znost, ki
■' po strašni zagre-
Jetiosti
utah^	občuti v teh mi-
^enkrai-^ ^^orsteinovski zrak
KneS^o-iobrode.
pritožuje. Toliko ažiti_	jih mora so-
svetn'!^^^' gospoda dvor-aUftegjji ' svoji postrežnici, POce. ^®ter in brauneško . ^vraži kneza
-to knez -toda prav tako
'.f o\P
sovražM	M knežnja še
'U,	bi ga ne bilo
hijene ; ^	globoko ob
"««. e 'Witi se .
I^losti jjj _	treba njene ne-
itr'.
le i
pi^

po:
)i't g»''
je upadla. Se mirno sedeti,
"CtrpL	še druge Iju-
■- ■ • obro ve, da bi do-
bi se smela
. ^ L^ avtomobilom, to-PlačiH.f. ^°volijo, ampak
in *	J^> ciiiipa.iv
^WisH ^ ^^3-gega šoferja ''^vkar ! ji manjka.
Mpol ^°žila nad braune-^lo	dvorni svetnik
^"^^kopiten. Novega ° treba poklicati. hUji So živce. Tudi k Ro-/ ^3 bo	specialista.
^ ' manjka lil
K "iT
C'j?taik, ki
ikul'
to, Mil priporoča
r 2a	36 priporočljiv
% pj. ki zna cele ure se, ne

uod# llti
^ o'
lO
ne sliši ni-
J.|jyWtožbe.
or prerojena.
gktf
h
svetn.x^' P&rka. Gospod
k skomi
iVO _ fef"^ cgo^ ged^ . DO
K'
jeiiJ

dva
pa za njo.
dneva
stari lovec Kristijan je postal v zadnjem času nekam betežen.
Nekaj dni je spremljal knež-njo lovec Krueger, potem pa si je zvil nogo. Doktor sicer na nogi ni mogel ničesar odkriti, lovec pa je hudo stokal, da je otrpla in trda in da ne more stopiti nanjo. Potem je prišel drugi lovec na vrsto. Dvakrat je spremljal knežnjo, potem pa se je nekega večera napil, vrgel pred starim dvornim svetnikom svoj stari klobuk na tla in začel kričati, naj Brauneck hudič vzame. Takšnemu človeku knežnje ni bilo mogoče zaupati, in za kazen so ga prestavili v samotno lovsko kočo.
Krueger jeva noga se še zmerom ni hotela pozdraviti, čeprav ni mogel dvorni svetnik odkriti na njej prav ničesar. Knežnja bo porabila v tednu dni kopico ljudi, če pojde tako dalje . . . Toda, ali ne bi mogel ta Alfred, ki se zdaj tako pregrešno malo briga za svojo sestro in ki jo je le enkrat za nekaj minut prišel pogledat, storiti kaj za njo? Zdaj, pravijo, maže na Thorstei-nu podlago na platnu, varuje otroke, in vozi konje na izpre-hod. Alfred ji ni mogel odreči. Pripeljal se je na Brauneck k svoji sestri.
S seboj vzame slugo, ki bo držal konja, ko bosta stala. Sfe-stra ga pozdravi kratko in ledeno, in tudi on ne ve dosti povedati. Vse kaže, da bo prijeten izprehod. Res, na ta izprehod bo Alfred mislil, dokler bo živ. Hodita po poteh, ki jih pozna samo knežnja, po grmovju, in zdaj Stojita iznenada na travniku. Travnik se zdi Alfredu zelo znan. Čelo se mu zmrači. Toda, moj bog, saj so vsi gozdni trav-
niki drug drugemu podobni. Pravkar je moral biti pokošen in po njem .se laže hddi kakor po slabih potih. Tu je velika jelka z zibajočimi se vejami, potem polkrčg hrastov. Obstane.
"Šarlota," reče, "tu čez poj-dem."
Ona ga niti ne sliši. Naravnost v gozd gre, in če hoče ali ne, ji mora slediti. Nekaj korakov pred njim stoji količek . . . Hvala bogu, zdaj sta v gozdu.
"Ali ne pojdeva domov, Šarlota? Čas je že!"
"Samo še okoli ogla!"
Kopica zmedenih steza. Ali se vračata proti domu ali ne? Šarlota je neutrudna. Naravnost kaže. Tam mora biti voz. Nekaj se sveti skozi jelke . . . Da, tu je spet—travnik, in naravnost pred njima beli količek.
"Šarlota," reče in se opre ob najbližje drevo, "ali misliš, da bi me mogla kakšna moč na tem prekletem svetu spraviti še enkrat čez ta travnik. Zdaj poj-deš z menoj takoj domov!"
"Ne grem," je uporno odvrnila. "Od danes boš prišel še večkrat na travnik, bratec. Pojdi malo nabirat spominčice, saj jih je še dovolj."
"Strašna si...z menoj pojdeš domov."
"Ne morem, bratec. Ali misliš, da ne bi tudi jaz rada šla. Toda moram iti še enkrat tja. Potem bom imela za danes dovolj."
^'Šarlota!" je vzkliknil. "Kaj naj to pomeni?"
"Oh nikari se ne delaj, kakor ne bi ničesar vedel. Saj vendar veš, da nimam v žilah vode kakor vsi Brauneški."
Alfred skrije obraz v dlani. "O bog, o bog, Šarlota, kaj si storila! Zakaj si to storila?"
"Molči, saj ne veš, kako je bilo. Zmerom iznova moram hoditi sem in tja. Le povej Thor-steinu, da je ne bo ozdravil. O, jaz znam preveč dobro zadeti!"
"Tu si stala in si nas čakala? Ti ... ti____"
"Ne," je odvrnila, "nisem vedela, da pride. Kdo pa naj bi mi bil to povedal? Toda hotela sem tu streljati, da bi ona slišala in
da bi se ujezila. Saj noče, da bi kdo streljal. Kristijana gem pustila pri konjih. P5tem sem šla sem. In vi ste nji srnaka preplašili. Pred seboj sem ga videla. Tu sem stala, ne na drugi strani, kakor so .gospodje mislili. Zakaj je držala roke tako kvišku ? Hotela sem streljati na srnaka. Prst sem držala na petelinu. Tedaj sem videla tebe. Zakaj si prišel tudi ti k njej ?
"Vse, kar sem ljubila in kar je bilo moje, vse se mi je izneverilo in vse je šlo k njej. Ti si bil poslednji. Moj prstan ima. Brau-neškega potomca ima, mojo mladost ima. Tedaj je dvignila roke. Kri mi je udarila v glavo ...in potem je omahnila. Zbežal sem na razpotje . . . Pome-la sem si oči, toda slika ni izginila. Še zmerom je držala roke kvišku, da se je dvigalo cvetje pod večerno nebo. In zdaj moram hoditi čez travnik, sicer obupam. Ali sem kriva? Ali sem morilka?
"Tja sem šla in sera jo videla, kako je ležala v svojih belih obvezah. Nisem več vedela, kakšna je v resnici. Zmerom sem jo videla samo, kako dviga roke in nebo za njo je rdeče. Ali ne stoji tamle . . . tamle? ... Oh, zdajle je padla . . . Pojdi z menoj, hitro, hitro! Ničesar ne bodo opazili . .
In oba odhitita. Brez sape . . . čez travnate poti, do kraja, kjer stoji voz. S težavo dvigne Alfred svojo sestro vanj, in skupaj se odpeljeta na Brauneck.
"Kaj boš storil?" je šepnila, Šarlota. "Ali boš Thorsteinu povedal?"
Šla sta po stopnicah,
"Ne vem," je zastokal.
Obstala sta na drugi galeriji, kjer sta imela zvezde nad seboj. Nihče ju tu ni mogel slišati.
"Jutri moraš spet priti in me spremiti na travnik. Moraš, kajti tudi ti si kriv. Ce ne bi bila videla tudi tebe z njo, tega ne bi storila. Moraš poleg, ker drugi tega ne vzdrže."
"Rajši si še danes poženem kroglo v glavo, Šarlota, in tebi svetujem isto. K»ko moreš to vzdržati, Šarlota? . .
"Živeti hočem. Saj upa mene prijeti.
se nih^'
ne upa mene pnjeti. Kaj boš imel od tega, če me izdaš? Moral boš tudi povedati, k»j me je tako ujezilo . . . Potem ne boš piogel več ostati na Thorsteinu."
"Za svojega sokrivca me misliš napraviti, Šarlota. To misliš!" je zastokal.
"Nočem biti zmerom sama," je kriknila. "Ti si iste krvi, kakor jaz, ali slišiš. In takšen norec ne boš, da bi vse povedal Thorsteinu. Kako bi moral potem stati pred njim! Jutri pridi spet."
In po teh besedah je šla v svoje sobe.—
*
Alfred se je odpeljal na Thorstein in izročil konja Mar-tu. Potem je šel v svojo sobo in vzel izmed svojih reči majhen zaboj ček. Vtaknil si ga je v žep plašča. Nato je sedel in napisal: "Ljubi Harro!
"Upam, da mi ne boste zamerili, če tako nevljudno izginem po vseh dobrotah, ki ste mi jih izkazali. Prosim vas iz srca, da gospej grofici ne poveste, na kakšen način sem se od vas poslovil. Preveč se sramujem pred njo. Saj boste sami najbolje vedeli, kako malo izgubi svet z menoj. Vaš
"Alfred B."
"Teti UIriki moje najlepše pozdrave."
Zalepil je pismo in ga vtaknil
med svoje stvari, potem pa je odšel in se hotel izmuzniti po stopnicah. Spodaj so bila vrata zaradi vročine na stežaj odprta, tudi vrata proti zavetju, kjer je ležala Rožamarija. Še videl jo je lahko. Za trenutek je obstal kakor prikovan. Tako lepa je bila . . , komaj se ji je poznalo, da je bolna. Strašn^L bolečina mu je stisnila srce in odhitel je.
Rožamarija je dvignila glavo. "Ali ni bil Alfred?"'
■'Seveda," je dejal Harro.
"Zakaj ne pride sem? Kaj mu je?"
Teta Ulrika je vstala in šla za njim. Ujela ga je prav tedaj, ko je hotel stopiti na dvorišče.
"Čakajte, mladi gospod! Trikrat je že zagrmelo in ne smete
se zmočiti, sladkorja!"
nežna punčka iz

Sightless Prodigy
Društveni koledar
Sets New Swim Event Record
'ft
•ah.
')tf Hi
coti icrie"	z rame-
pusti so-
«ko2i avto po belih *%kor kjer kriče ma-J^jifRi	kokoši
."»bro H	knež-
T' %, dn	Ne more
8trežv,-^\^''^^aio zdrav-^ista več tako
dobi kn 'ftfi ° Pisiv, '^Gkega dne Pig V katerem kli-ožjo jezo ill ka-
■ ''ja J saradi
Mi
2» » ,2/ sien"'■ 1 /k
r)0> '
y
loV' ■ c^'a
ele^ '
1>
k cestlh "Wovega Vsepa	ki ograza
Ms 8^ prepričan, da ' *%o gg/kuoa V atlxMiobilu.
ftJa	... Po-
ta avto ^ .^®to, kjer bi tq	pripeljati mimo,
iti, hitroi® dbvolj pove-
^=:ara?^ je bil/	P°"
■ • ^ tega se	sa-
19 4 5
2. septembra, nedelja. — Proslava 20-letnice društva "Ve-lebit" št. 544 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave.
6.	oktobra, sobota. — Društvo ■"Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi veselico v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
7.	oktobra, nedelja. —' Podružnica št. 48 SANS priredi program popoldan in ples zvečer v korist pomoči domovini v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
1946
20. januarja. — Pevski zbor "Slovan" praznuje desetletnico s koncertom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.

SKEBE & ULLE
PLUMBING AND HEATING COMPANY 15601 WATERLOO RD.	KEnmore 7248
Nanovo položimo vodno cevi in sčitftimo odvodna kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberiski in grelni materijal ter istega tudi inštaliramo,
NOČNI KLICI:
MIKE SKEBE—KE 4614	AL ULLE—IV 1788

3

m
m
194*
mm
SAVINGS
BOND

Kupujte vojne bonde! *
Blind Jimmy Osborn, nine, Brit-isli^piano prodigy, is greeted on his arrival at the Parkins Institution for the Blind. Jimmy will receive his education at the institution, which was arranged for by his foster fathers of the U. S. 9th air force.
$
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 schade ave.
Pokličite:
ENdicott07l8

o pr zgodilo.
dj, P®^ialistu in do-^1	avtomobilske
^	v veliki ga-
do-
fežiu gg ■
nJx..^.'^®žnja tako
ek;
»»iS "kT"""' 5ez
'■ Niif ^^Povedali obe

"^ogli biti ne-
izprehaja-^^loga. s teža-
]6
*^211
36 rekla: da moram
tec '.	mora
bo kakšen
/ SEZNAM
s KOM MORETE POMAGATI K
ZMAGI ★
MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI
Prodajte vašemu mesarju *■
KOVINSKI ODPADKI
Povprašajte v vaši mestni dvorani ★
SHRANITE STARE ČASOPISE
Pokličite PR. 6100 za odpremo ★
KOSITRNE SKATWICg
—	Operite Jih
—	Strite jih
—	Shranite Jih
—	Oddajte Jih
na pristojna mesta za pobiranje ★
Pobiranje v Clevelanda:
na vzhodni strani;
prvo nedeljo v mesecu:
na zapadni strani;
tretjo nedeljo" v mesecu
Betty Lachok of Akron, phio, is pictured after she had conic in first In the three mile swim event at tlic Women's National A. A. U. long distance championships held at Clementon Lake, N. J. Miss Lachok set a new record for the distance in 1 hour, 17 minutes, 3C.7 seconds, yhe meet set a record in turnout as well as outstanding records
I

WORLD'S HEAVYWEIGHT CHAMP FROM 1919 TO 1926 AND NOW A COMDR. IN THE U S. COAST GUARD, LAXDEO OM OKINAWA WITH OUR INVASION FORCES/ ^
J
Oglašajte v Enakopravnosti



6K /msri AUL you CAfJ
8PW$;
)#=

jack pur a man on the ropes he was a cinch 10 FIHIBH HIM — but e\/en thoasw our &0/5 have the japs om •ms ropes /t st/ll won't be a C/NCH . tOF/NlSHTHEM BUT VpU CAN
HSLP //VSUfle
- -------%

v. S- Trfoavry DfparUnent
LlCNO DELO
za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu.
Cene vedno najnižje.
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5311-5312 Cleveland 3, Ohio
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
6. avgusta^
Pomladni sen
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ★
Priredil I. H.
m
■ ■
šl=
■ i
StaiiBiiiiBiiiiBiiiiBiiiiaiiiiaiiifiiiiBiiiwiliniiiniliiBlliilllllBlllHllllllllWIIIHIIllBllllllllllllllWllWIIIIllllHi-
(Nadaljevanje)
— Tukaj ne more biti vse v redu, — mrmra starec predse. — Ne ve, da je tukaj, navzlic temu, da mu je pisala, da ne more priti. Čudno, čudno, — ali je mogoče s kom drugim? Toda to bi bila sramota. Ne, ne!
In Berger gre dalje h grobu, katerega je moral oskrbovati, da je porezal nekaj vrtnic, katere je dež poškodoval.
Wolf ni videl Marije. Polglasno je klical njeno ime. Dobil ni nikakega odgovora. Mogoče se je starec vendarle zmotil. Toda zopet ni bilo mogoče, saj ga je pozdravila. Težko sede na klop, da si vsaj za trenutek zbere svoje misli. Mraz je objemal njegovo srce in napolnjevala ga je mučna bojazen.
Kaj je Marija iskala tukaj, ko je njemu odklonila sestanek? Ali se, ga je že naveličala? Ali je bila njena nedolžnost samo hlimba in laž? Dobro, to je bila sedaj najboljša rešitev zanj. Nič mil ni bilo več na poti. Prost je bil in se je mogel poročiti z Gabrijelo in živeti brezskrbno.
Zakaj pa ga je tako spreleta-val mraz, ako je mislil na to? Norec se je zdel sam sebi. Šiloma se je otresel težkih misli in
Berger prisiljeno veselo, — ali ste govorili z gospodično?
Wolf samo odmaje z glavo.
—	Ne? — Šele pred nekaj minutami sem videl gospodično Marijo. Hotel sem še zaklicati za njo, da ste tukaj, toda mudilo se ji je, da je nisem mogel dohiteti.
—	Verjamem, — pravi Wolf bolestno, — kajti nek mladenič, s katerim je najbrže bila skupaj, je tudi pravkar naglo šel mimo mene.
—	Tako, tudi njega ste vide li? Kmalu za Marijo je tudi on odšel s pokopališča.
—	Ne vzemite si preveč k srcu, gospod poročnik. Prej še preiščite — nikar naj ne bo to vaša zadnja beseda, —
Wolf samo maje z glavo, nato pa odide.
Berger žalosten gleda za njim.
—	Revež mrmra starec, —-ako ima prav, tedaj dekle ni vredno, da jo še kdaj solnce obsije.
Wolf.gre na postajo; v njegovih prsih je divjal boj. Silil se je, da ne bi mislil na to, kar mu je današnji dan prinesel hudega. Moral je imeti čisto glavo, da bo lahko prenesel vse ono, kar ima še priti.
Ni dolgo čakal, ko pride vlak. Gleda po vozovih in kmalu zagleda, da prihaja iz voza drugega razreda odličen gospod, v katerem spozna svojega očeta. Naglo mu stopi nasproti in ko ga pogleda, v njegov skrbi poln
—	Kaj delaš, papa? Menda ne! — Sam se je silil jesti, da-si ni imel nobenega teka. Pred-njegovimi očmi je stala Marijina podoba v v^ej svoji čarobni lepoti. Ali so mogle te oči, te ustnice tako sramotno lagati? Globok vzdih se mu izvije iz prsi.
Prestrašen ga pogleda oče in vpraša; — Kaj ti je?
—	Nič, oče. Samo malo sem izmučen/ ker sem zadnje dneve, posebno pa danes imel trdo službo. — Kaj, ali si že gotov? — Potem pa bi lahko Viljem pospravil. Nipiam namreč nobene druge sobe.
Pozvoni in sluga naglo pride ter ročno izvrši Wolfova povelja.
Med tem pa oče hodi nemiren po sobi. Bilo je se nekaj, česar se še nista razgovorila oče in sin. Videti je bilo, da ga nekaj teži, pa ni mogel najti prave be-
obraz, ga obide ginjenost — ni- sede, da bi pričel. Tedaj pa ob
s pomilovanjem gleda Berger česar drugega ni čutil, kot brezmejno usmiljenje in brez vsake
mladega častnika, ki je sedel globoko zamišljen. Rahlo ga prime za ramo, rekoč: — Kvišku glavo, gospod poročnik! Ne bodite tako žalostni.
—	""Ali nimam dovolj vzroka za to, Berger? Ali hi dovolj bridko, da me je dekle, ki sem jo tako zelo ljubil, varala?
—	Ali pa ste o tem prepričani?
—	Ali ni to dovolj jasno? — zakliče Wolf in skoči na noge, —da mi odpiše, da ne more priti in je potem tukaj na. istem) prostoru z drugim?
—	Ali ste jo pa tudi videli s
,	kom drugim? — vpraša resno
]e skočil na noge. Vse je bila
— iBerger, nikar me ne napra-
velika neumnost. To so bili sa mo strahovi, ki so se mu podili po možganih.
Marija je bila njegova, samo njegova, ki mu ni mogla postati nezvesta.
Ko je ravno' hotel kreniti na stransko pot, je tik pred njim šel čez cesto nek mladenič in'je izgledalo, kot da se mu zelo mu-. di. Wolf ga naglo pogleda in vidi vitko, elegantno oblečeno postavo, bled, droben, gladko obrit obraz z lepimi potezami. Izgledal je kot umetnik.
Čudna prikazen na pokopališču in še posebno ob tem času. Mogoče je tudi on imel kako dekle, ki se je sestal na tem mestu. Skoro nehote gre Wolf po isti poti, po kateri je šel mladenič. Tedaj zapazi na tleh ženski žepni robec. Pripogne se in ga pobere. V nos mu zadiši parfum, katerega je imela Marija najrajši. Razburjen ogleduje robec, želeč najti ime. In ko ga najde, tedaj mu roka omahne in globoko vzdihne. Robec je takoj spoznal, ker ji ga je sam podaril in je nosil v oglu vtkano ime. Marija!
To je tedaj bilo, zakaj ni prišla — poželela si je izpremembe — svoje sioe je dal ničvrednici. Mogoče je celo v objemu svojega ljubimca zabavljala proti njemu, češ, da je dolgočasen. Najbrže je kak umetnik bolj znal zabavati jo, kot pa on s svojo premišljeno pozornostjo. In tedaj ga zgrabi divja jeza, da bi najrajše uničil vse okoli sebe. Z globokim vzdihom sede na klop.
Obvladovala ga je samo ena misel: Marija mu je nezvesta, ona, ki jo je tako vroče ljubil, mu je lagala — svoje najboljše, najsvetejše moško čuvstvo je položil pred noge ničvredne ženske. Kdo ve, koliko jih je že pred njim zmedla s svojimi očmi in jih osrečila s svojo naklonjenostjo. Niti mislil ni na to, da bi še bila v bližini, da bi jo mogoče še mogel najti. Obšla • ga je nepopisna bolest, v kateri je vse drugo utonilo.
Tako ga najde Berger, čigar korakov Wolf ni niti slišal. Globoko gin jen opazuje stari mož Wolfa, Zopet stopi par korakov nazaj in naznani nato svoj prihod z glasnim kašljanjem.
Wolf skoči pokonci; nikomur, ki bi prišel mimo, ni bilo treba videti njegove bolečine. — Gospod poročnik, — pravi
vite neumnega. Ali ni to vse tako prepričevalno? Saj sami ne verjamete, kar govorite.
—	Navidez je vse proti vam,
—	govori Berger počasi, — toda nikakor še ne verjamem kaj takega o gospodični Mariji, ki je tako dobra in ljubeznjiva,
—	Da, tako dobra in ljubeznjiva, — ponovi žalostno Wolf.
—	O, Berger, ako bi vedeli, kaj mi je bila — domovina, stariši, sreča — in zdaj je vsemu temu konec.
—	Počakajte, gospod poročnik, govorite še prej ž njo.
—	Ne — odvrne Wolf razjarjen.
—	Nikdar ne smete obsoditi človeka, dokler nima priložnosti pojasniti. Kdo ve, kaj jo je gnalo v to laž. Saj še ni dokazano, ako je, bila skupaj s kakim tujim človekom.
Prividno je zamolčal, da ju je videl skupaj, samo da bi Wolfa potolažil.
—	Kar tako vendar ne boste uničili sreče, gospod poročnik, nad katero je mogoče sam ljubi Bog imel svoje veselje.
—	To pravite, Berger? — Nocojšnji večer je pretrgal vsako vez med njo in menoj. Ne morem je več videti. Kar je meni storila, naj ji Bog odpusti. Zdaj pa moram iti. Težko, če se bova še kdaj videla, Berger. Hvala vam za vse in pozdravite svojo gospo. Lahko noč!
Wolf mu ponudi roko; ko mu Berger iskreno stisne roko, pravi:
besede ga objame.
—	Moj sin, moj sin! — govori oče in položi svojo glavo za trenutek na sinovo ramo.
Brez besed gresta proti izhodu. Wolf naroči voz in se odpeljeta v njegovo stanovanje.
—	Saj ti je prav, papa, da boš stanoval pri meni in zvečer bova tudi jedla v moji sobi.
—	Meni je vse prav, odloči ti,
— pravi oče.
Sluga je pogrnil mizo in vse pripravil. Ko sedeta, pravi sin:
—	Takoj, papa, zdaj jej —
pokrepčaj se po dolgi poti; bil Bi precej dolgo na potu.
Oče si z rokami pokrije oči.
—	Ne morem ničesar jesti, —
pravi tiho.
—	Na vsak način moraš jesti, — pravi Wolf odločno, in oh, Wolf
nega pripeljalo k meni. Nisem si mogel razložiti, kaj — dokler mi ni danes bila predložefta menica z mojim podpisom, ki poteče 30. tega meseca — tedaj jutri!
Oče ae obrne v stran; sinu ni mogel pogledati v oči, Wolf pa nadaljuje:
—	Po prvem presenečenju sem označil podpis za svoj, ker sem slutil — dovolj —
—	In zapadla vsota ? — vpraša baron s skoro umirajočim glasom.
—	Je nimam! — pravi Wolf.
Oče ga prestrašen pogleda.
— Nimaš! Toda, kaj pa boš? Ali ni nikakega izhoda?
(Dalje 'prihodnjič)
Christmas in July
stoji njegov pogled na Marijini sliki, ki je stala na pisalni mizi. Vzame jo v roko,
—	Kdo je to? — zakliče začuden, — Kako krasen obraz! V resnici, imaš dober okus, ^
Pri teh očetovih besedah Wolf pordeči, ozre se v stran in ničesar ne reče. Pazno zopet postavi sliko na prejšnje mesto. Zopet nastane mučen molk, katerega prekine Wolf, ko reče:
—	Ali hočeš kaditi, papa? Tam-le na mizi najdeš vse. Saj poprej si tako rad kadil.
Tedaj pa se stari baron oju-nači, stopi k sinu, prime ga za rokp in pravi s tresočim glasom:
—	Sin moj, mnogo se ti imam opravičiti. Sam ne vem, kako bi začel, da bi ti priznal — razne nesrečne okolščine — moral sem biti brez razuma! Moja žena —
mu dene na -krožnik najboljše kose. Tedaj pa ga oče prime za roko in ga poljubi.
Wolf mu jo naglo odtegne in vpraša:
—	Nehaj, papa, že vem —
—	Ti veš? Odkod? Ali je Er vin?
—	Ne, — Ervin mi je samo namignil, da te je nekaj težav-
Za delavce Za delavk
THE TELEPHONE CO. POTREBUJ:
ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE
ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 «•
Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva— Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 9"
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone C;
Vi
500 POVOJNIH DEL
FERRO POTREBUJE TAKOJ MOŠKE ZA
Livarje Brusače Chippers Coremakers * Težake
Mi vas izurimo
Ferro Machine & Foundry Co.
3155 EAST 66th STREET

Recruiting of 65,000 additional workers for railroads, needed urgently to carry out the army's redeployment program, gets under way in Chicago with Cpl. Edward Solotke, 6th service command M P., decked out as Santa Claus in this Christmas in July crisis.
' Superforts All Over Japan
THIS IS THE WAY I CAN USE THEM!

^ blag spomin
oh peti obletnici kar je umrl naš ljubljeni soprog in dobri skrbni oče
Three B-29 superfortresses are seen in flight over Fujiyama, Japan, during recent strike against the enemy. The famous Fujiyama volcano; forms a colorful backdrop for the big bombers. Some "authorities" claim' that the entire island can be wrecked by unloading tons of bombs int# the mouth of Fujiyama and other Japanese active volcanos.

-HOME
WAR FRONTS
FRONTS
MOŠKI ZA SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO Strojni delavci Clektričarji — Millwrights Press of^eratorji Dobra plača od ure in od komada
Truscon Steel Co.
6100 TRUSCON AVE. od Broadway in E. 55th St.
GET YOUR NEWSPAPERS, MAGAZINES AND OTHER WASTE MATERIALS INTO THE HANDS OF UNCLE SAM THE QUICKER WAY.
FROM YOUR HOME TO THE MILL IN THIRTY'SIX HOURS.
CALL HENDERSON 5357
Anton Kovačič
Zaiisnil je svoje blage oči dne 6. avgusta, 1940
Pet let je že poteklo,
odkar zapustil si Ti nas, nam vsem težko je pri srcu ker je to bridka izguba za nas.
Pet let je že poteklo odkar počivaš v hladnem grobu
srce zlato Tvoje našlo je
počitek rešen zdaj si vseh skrbi.
Ljubljeni soprog in oče mili, v spominu vedno med nami živiš,
nihče ne ve kako Te pogrešamo
nihče ne sluti naše bridke žalosti.
ŽALUJOČA SOPROGA URŠULA IN OTROCI
Cleveland, O., dne 6. avg. 1945
Oglašajte v Enakopravnost
Kovaški pomo^ Kurjači Drop Harnnn®''
Plača od ure in koi"'
Steel Improv®'^^ & Forge C® 970 E. 64 ST*
severno od St.
EN 8200
u
Mali ogl)

itol
Beauty opera
dobi dobro službo^ izurjena. Dobra Ipi pri Gloria's Beauty Sb" Addison Rd., HE. 6466
po>
Ženska
=11^
Mali oglasi
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 4S St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrat radio aparatih
Dajte vaš fomez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. For-nez in dimnik sčiščen po "va-cuumu."
$4 do $6
National Heating Co.
Postrežba sirom mesta
FAirmount 6516
CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Venci, šopki, corsages itd. DELL BRAMLEY FLORAL SHOPPE 1264 East 7Ist Street nasproti cerkve sv. Franšička HEnderson 0750
ja ki bi ki
aj v H,
kc Vc
ža lu le-
ki
k
Pi
4 S
J

Uradnice podr. št. 14 S. Ž. Z.
Presednica, Frances Rupert, 19301 Shawnee Ave.; podpredsednica, Antonija Svetek; taj niča, Frances Klein, 19407 Mus-koka Ave., IV. 4820; blagajni-čarka, Pauline Sajovec; izapis-nikarica, Mary Yapel; nadzornice: Frances Globokar, Frances Grčman in Frances štupica.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu.
Društvo Sv. Ane, št. 4 S. D. Z.
Predsednica, Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica, Jennie Stanonik; tajnica, Mary Bradač, 1153 E. 167 St.; zapis-nikarica, Genovefa Zupan; blaga jničarka, Josephine Oražem, 6326 Carl Ave.; rediteljica, Mary Pristov; nadzornice, Anna Erbežnik, Jennie Suvak, Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Cle-velandu in bližnji okolici. Društvene seje so vsako drugo sredo v mesecu. Začetek ob 8. uri zvečer v Slov. nar. domu, 6417 St. Clair Ave., soba št. 1.
srednje starosti dobi , dober dom, kjer bi gospodinjska dela i^ dva otroka. Plača P" ^ ^ Katera želi, naj p';'®'
slov v uradu tega li^
Izreden noM
2 krasni hiši, vsaka 2^
žino; na novo barvaj 8 sobami; nahajajoči seli Ave., od E. 68 St-' ^ Ave. Nenavaden ggi $8900. Požurite se in ^ kajti ta posebnost o® ^ dolgo. Pokličite
NAPROP^,
r.ref'
je radio, pohištvo, P ra in stoli, posod®'^ oprema, slike, itd- _ f primoran prodati, ^ gj. skrajno nizka. 750 | |^. Ave., HE 1090.	le
• VSEKARl^
potrebuje se od 2° ^ bodi izvlečenje zo ' ^ zob in enako	^
še polno zadovoljs^^jiif' Župniku, ne da bi fil dosti časa. Vse delo 3 kadar vam čas	|
ni naslov:
vhod na 62 Ena nsovo
6131 St Cl»»»
Zavarovd^
ogmj", r nei^
avtomobiUki®®
itjJ« jjj
JANKO N.
ENdlcottJ^
NOVA
Angleško-sl®^ besedni^ (EngUshi-^K f Du^n
Sestavil Dr.
Cena
Dobi se
ENAKOPBA^^
6231 St Claif
Cleveland 3