NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
. odgovorni urednik NT: Branko Stameičič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
8. marec 1990 • številka 10 • leto XUV • cena 8 dinarjev
Old timerji na smučeh
Blokade Slovenije
ne bomo Izvršili
Direktor SDK Slovenije Franc Knafelc za NT: »Na kolena bi bilo treba
spraviti Crveno zastavo...« Stran 4.
Pravljica o kraljeviču in maršalu
»Krasen dan je napočil na Petrovo zjutraj. V sjaju božjega solnca se je med navdušenimi ovacijami tisočev in tisočev naroda vozil naš kraljevič...«
»Ogromna množica je vzvalovila. Iz gozdov so se vsuli tisoči zamudnikov in se prerivali v ospredje, da bi videli ljubljenega maršala...« To sta le dva
stavka iz vznesenih poročil o obisku ljubljenih - prestolonaslednika Aleksandra in leta kasneje maršala Tita na Celjskem. Stran 12.
Straliotna nesreča v Dobovcu
Sedem mrtvih, enaintrideset ranjenih, od teh dvanajst so hudimi telesnimi poškodbami. To so
posladice tragične prometne nesreče, ki se je pripetila v ponedeljek zjutraj v kraju Dobovec pri
Rogatcu. Voznika tovornega avtomobila s prikolico, ki je povzročil nesrečo in po njej nadaljeval
vožnjo, so delavci UNZ celje isti dan izsledili. Več o nesreči smo zapisali na strani 24.
JUTBKS
Spremenite
SVOJ ODNOS DO DENARJA
POSTANITE PARTNER JUTEKSA
RAZPISUJEMO OBVEZNICE V DINARSKI
PROTIVREDNOSTI 1.500.000 DEM V
APOENIH PO 250 DEM, 500 DEM IN
1000 DEM.
Obveznice prinašajo 11% letne obresti, ki se izpla-
čujejo vsakih 6 mesecev za nazaj
Nakup obveznic bo potekal od 23. februarja do 30.
marca 1990 v Juteksu, Hmeljarska 1, Žalec, A-
banka d, d. Ljubljana, Titova 32, KH banka d. d.
Ljubljana-Žalec, Kardeljeva 12 in Ljubljanska ban-
ka SB d. d. Celje, Vodnikova 2, Center za gospo-
darsko svetovanje, mag. Milan Lovrenčič, dipl.
oec., Ljubljana, Prečna 4.
2. STRAN - 8. MAREC 1990
DOGODKI
Pojasnilo
Zaradi tehničnih ležav,
pa tudi zato, da bi vsem
omogočili čim bolj ena-
kopravno predstvitev vo-
lilnih programov, ta te-
den programov na ob-
ljubljenem brezplačnem
prostoru ne objavljamo.
Zato pa že v prihodnji
številki NT pripravljamo
več kot dve strani progra-
mov zvez in strank, ki
v regiji s svojimi kandida-
ti sodelujejo na občinskih
volitvah v zbore skupščin
občin.
Uredništvo
Cesta štajerske pomladi
MlaUinci napovedali pritisk na sifupščinsiii sisiem
v soboto naj bi po vsej severovzhodni
Sloveniji pričeli zbirati podpise k peti-
ciji za gradnjo avtoceste Murska sobo-
ta-Ljubljana, ki bi jih nato izročili ob-
činskim skupščinam za uporabo v repu-
bliški skupščini.
»Mladinci,si ne lastimo prvenstva za
obuditev pobude o gradnji avtoceste, če-
prav so kasneje to zahtevo v svoje pro-
grame vgradile mnoge stranke. Prestiž
niti ni pomemben, saj gre za zahtevo, ki
je usodnega pomena za sedanji in prihod-
nji razvoj severovzhodne Slovenije«, je
prejšnjo sredo novinarjem prizadevanja
ZSMS - Liberalne stranke pojasnjeval
predsednik medobčinskega sveta celj-
skega območja, Mitja Hlastec. V pogo-
voru so mladi zatrdili tudi, daje nedavna-
izjava ministra za ceste polna podtikanj
in neresnic. Tako na primer regijski in
z njimi mladinci vse severovzhodne Slo-
venije nimajo namena z množičnimi zbo-
rovanji izsiliti odločitve o gradnji avtoce-
ste do Ljubljane. Zahtevajo le, da se
v Sloveniji do 15. marca republiška vlada
dokončno odloči in prične zbirati doku-
mentacijo in finance za avtocesto, saj bi
to morala opraviti že v iztekajočem se
srednjeročnem obdobju. V nasprotnem
pa mladi s Celjskega skupaj s Korošci,
Mariborčani, Prekmurci in Zasavci, člani
ZSMS - Liberalne stranke, pripravlj^o
vse potrebno za takoimenovano Štcger-
sko pomlad. Desetega marca naj bi v se-
verovzhodni Sloveniji pričeli z zbiranjem
podpisov med gospodarstveniki in obča-
ni k posebni peticiji. Enaindvajsetega
marca bi nato po vseh občinah severo-
vzhodne Slovenije pripravili zborovanja,
nato pa peticijo in podpise izročili občin-
skim skupščinam skupaj z zahtevo, da se
takoj sestanejo in zadolžijo delegate v re-
publiški skupščini za ustrezno ravnanje.
Istega dne se bodo nato skušali sestati še
z Dušanom Šinigojem. BRANE PIANO
KOMENTIRAMO
Žajfa
Volilni programi regijskih
politik kar po vrsti občanom
obljubli^o med in mleko ter
obetajo »spremeniti vse, kar
ste si vedno želeli spremeniti,
pa si tega niste upali.« Na
stran, koliko lokalni politiki
v resnici verjamejo v svoje re-
alizatorske sposobnosti, v ko-
likšni meri pa sebi in nam laže-
jo. Predvolilne kampanje pač
ne morejo biti nič drugega kot
propaganda a la »naša žajfa je
naboljša žajfa!« V splošno za-
dovoljstvo pa so volilni progra-
mi napisani in distribuirani, ta-
ko da bomo lahko že maja vsa-
kogar povlekli za jezik, roke pa
si bodo morali umivati v ledeni
vodi javne kritike.
Pa vendar lahko nekaj poli-
tičnih taktik, napak in zablod
spregledamo že zdaj, mesec
dni pred volitvami. Tako opo-
zicija, ko ji kakšna zadeva ne
gre povsem po maslu, z očitki
in sporočili javnosti zasipa lo-
kalne medije in dopisništva,
»konvencionalne« stranke pa
se čudijo odklanjanju, da bi
sredstva obveščanja še naprej
poročala o vsakem njihovem
mišjem koraku. Zanimive so
tudi peripetije okoli zborov vo-
Ulcev. Socialistična zveza seje
sprijaznila z zaprtjem svojega
dežnika nad krajevno samou-
pravo, opozicija pa benti nad
maloštevilnimi in postarnimi
zbori krajanov. Obenem pa
marsikod v regiji niti do danes
ni uspela v občinske volilne
komisije poslati vse^j svojih
opazovalcev.
N^bolj smešna pa so zakli-
njanja politikov vseh barv v re-
giji, da bodo v skupščinah ob-
čin »zagotovo dobili večino«.
Njihove trditve bi imele nekaj
soli le v primeru, da so volilci
na tem koncu Štajerske kom-
pletni bebci. Navkljub prene-
kateremu »obetajočemu« pro-
gramu namreč podrobnejša
proučitev seznamov kandida-
tov posameznih strank za ob-
činske družbenopolitične zbo-
re pripelje do depresivnih zak-
ljučkov. Tako lahko ugotovi-
mo, da so občinske stranke
stare levice volilne liste sestav-
ljale kompromisarsko in nanje
uvrstile množico »starih, pre-
verjenih kadrov, ki so prišli na
vrsto za kandidiranje«. Z njimi
zagotovo ne bodo aprila zma-
govali. Nič bolje, vendar na
drug način, ni z večino imen
z opozicijskih list. Premorejo
vrsto ljudi v zrelih letih, ki naj
bi nas naenkrat bih sposobni
zastopati v občinskih skupšči-
nah, s kakšnimi podobnimi
funkcijami pa dosed^j nimajo
niti minimalnih izkušenj, s^j
so mnogi »zaradi ideoloških
predsodkov do komunistične
oblasti desetletja odklanjali ce-
lo delovanje po svetih potroš-
nikov ah inventurnih komi-
sijah.
Kolikortoliko uporabno žsu-
fo si torej na volitvah - v na-
sprotju s tistim, v kar nas pre-
pričujejo predvolilne propa-
gande - skuhamo le tako, da
ne glasujemo niti za liste poli-
tičnih strank, niti za posamez-
ne stranke, temveč za ljudi
z različnih list, ki jih tako ali
drugače poznamo in predvide-
vamo, da jim lahko zaupamo.
BRANE PIANO
Rupel pri
celjskih
demokratih
Zbora celjskih demokratov
se je v ponedeljek zvečer ude-
ležil profesor Dimitrij Rupel,
podpredsednik slovenskega
Demosa, ki je poudaril, da je
zdaj pravi trenutek za uvelja-
vitev identitete stranke Slo-
venske demokratične zveze.
SDZ je sredinska stranka,
v Sloveniji prva organizirana
in registrirana, ki je doslej pri-
pravila vrsto odmevnih akcij.
Ima številno članstvo in niče-
sar, kar so demokrati doslej
naredili, se jim ni treba sramo-
vati. Vse to so dobri temelji za
ustvarjanje in poudarjanje
lastne identitete, saj so tudi
med strankami, povezanimi
v Demos, pomembne razlike.
Vse to bodo demokrati pove-
dali na svoji volilni konvenciji
(27. marca v Cankarjevem do-
mu), ko bodo predstavili vrsto
novih programskih dokumen-
tov, z novimi podatki in števil-
kami podkrepljen »scenarij«
za prehod v nove družbene raz-
mere. Rupel meni, da se doslej
v Sloveniji govori o konfedera-
ciji bolj kot ne »na pamet«, s^
se še nihče ni poglobil v vse
pogoje življenja, ki jih prinaša
konfederacija.
Zbranim demokratom je Ru-
pel še pojasnil, v čem se opozi-
cija loči od ZKS - stranke de-
mokratične prenove, saj se po-
javlj^o očitki, da v programih
on bistvenih razlik. Rupel me-
ni (s tem pa se strinja tudi Ku-
čan), da je razlika v pogledih,
kakšno Jugoslavijo hočerno
ter pojmovanju socializma in
samoupravljanja, ki ju komu-
nisti zagovarjajo, demokrati pa
odklanjajo.
I. STAMEJČIČ
Informacije
za vpis
Razpis za vpis v prve let-
nike srednjega, višjega in
visokega izobraževanja je
Republiški komite za vzgo-
jo in izobraževanje ter te-
lesno kulturo objavil prejš-
nji teden, v petek 9. in so-
boto 10. marca pa priprav-
Ij^o na vseh šolah informa-
tivna dneva.
V petek 9. marca bodo
podrobne informacije
o možnostih za nadaljeva-
nje šolanja osnovnošolcev
posredovali na vseh sred-
njih šolah kar dvakrat, do-
poldne ob 9. in popoldne
ob 15. uri, v soboto 10. mar-
ca pa za zamudnike še ob 9.
uri. Prav tako so informa-
tivna dneva organizirali tu-
di na vseh višjih in visokih
šolah v Sloveniji.
Vendarle za cesto
Celjski socialdemokrati so
v petek javnosti razložili
ozadje »nesporazuma« o zah-
tevah za gradnjo avto ceste
Arja vas-Ljubljana, do kate-
rega je prišlo po njihovem
kongresu.
Socialdemokrati Slovenije
na svojem kongresu - kljub
posredovanju predstavnikov
s Celjskega - v program niso
vključili zahteve za gradnjo av-
to ceste Arja vas-Ljubljana. Po
kongresu pa so v zvezi s tem
vprašanjem sprejeli resolucijo,
ki bo njihove izvoljene poslan-
ce v parlamentu prav tako za-
vezovala kot program.
»Politični program sloven-
skih socialdemokratov je nače-
len in ne vsebuje konkretnih
stališč,« je pojasnil član pred-
sedstva Socialdemokratske
zveze Slovenije Vitodrag Pukl,
ki je še menil, da so se na kon-
gresu z večino glasov v resolu-
ciji pozitivno opredelili do
gradnje avto ceste. V sredstvih
javnega obveščanja, ki so po-
ročala o kongresu, je tako pri-
šlo le do nesporazuma. Pred-
sednik občinskega odbora
celjskih socialdemokratov dr.
Anton Roječ pa še vedno na-
sprotuje mnenju, daje avto ce-
sta lokalni problem in zato so-
di v lokalni program. Strokov-
no podkrepljeno stališče, ki so
ga zavzeli socialdemokrati
s Celjskega namreč je, da je
avto cesta Arja vas-Ljubljana
strateško razvojno vprašanje
republike.
IS
Vremenarji razkrinkali Cinkarno
Poročilo Hidrometeorolo-
škega zavoda iz Ljubljane, ki
podrobneje razlaga močno
onesnaženje zraka v Celju od
9. do 11. januarja, je obravna-
val celjski izvršni svet in oce-
nil, da so bile v omenjenih
dneh v celjskem zraku poleg
žveplovega dioksida in dima
tudi povečane količine prahu
titanovega oksida.
Zato je od Cinkarne zahte-
val, da omeji emisije tega pra-
hu, da v prihodnje ne bo več
prihajalo do prekomernih
onesnaženj. Poleg tega mora
Cinkarna takoj namestiti na-
prave za merjenje emisij tita-
novega dioksida in o tem obve-
stiti pristojne organe, zdrav-
stveni delavci pa morajo pri-
praviti mnenje o škodljivosti
Ti02 za zdravje prebivalstva.
Predstvniki občinskih služb
in Zavoda za socialno medici-
no so ponovno zatrdili, da 9.
januarja, ko je Celje prekril bel
prah, niso imeli informacijo
o kakršnihkoli okvarah v pro-
izvodnji. Ugotovili so le, da je
zaradi vremenskih razmer pri-
šlo do močnega onesnaiženja
zraka. Prašni delci n^ bi se za-
radi vremenskih razmer kon-
denzirali in tvorili gosto me-
glo. Tudi predstavniki Cinkar-
ne so na seji ponovili, da se
tiste dni v Cinkarni ni dogajalo
nič neobič^nega, nasprotno,
šlo naj bi za normalne izpuste
titanovega belila v zrak, ki pa
se je v takratnih vremenskih
razmerah skoncentriral. To po-
meni, da iz Cinkarne vsako-
dnevno izhajajo količine tita-
novega belila, kolikšne so pa.
vsaj v Celju, pristojni ne vedo.
Ti tudi nimajo možnosti oprav-
ljati nadzora ali kako drugače
ukrepati ob podobnih situaci-
jah, saj sodi Cinkarna pod pri-
stojnost republiške inšpekcije
in so podatki, ki jih posreduje
občini, zgolj odraz dobre volje
podjetja. Takšno stanje so na
seji izvršnega sveta ocenili kot
nevzdržno.
Kljub nasprotovanju pred-
stavnikov Cinkarne, da bi jih
izvršni svet razglasil za enega
glavnih krivcev za januarsko
dvodnevno onesnaženje zraka,
je bil takšen sklep sprejet. Po-
ročilo HMZ SRS namreč jasno
govori o tem, daje bilo zlasti 9.
januarja na pregledanih filtrih
več titana kot prejšnje dni, pa
čeprav so v Cinkarni skušali
krivce iskati drugje in očitali,
da je šlo za napačne razlage
strokovno utemeljenega poro-
čila Hidrometeorološkega za-
voda.
TC
Deset ljudi za več otrok
Program prebivalstvene
politike Slovenije, ki ga je
pred časom izdelala posebna
skupina, naj ne izzveni kot
oblika prisile za višjo natali-
teto, ampak pogoj za prehod
v boljšo kakovost življenja,
smo slišali v pogovoru o otro-
ku in družini, ki ga je v pone-
deljek pripravila celjska or-
ganizacija ZK stranke demo-
kratične prenove.
Pogovora so se udeležile tri
priznane strokovnjakinje s te-
ga področja - predsednica Od-
bora za razvoj družbenega var-
stva otrok Slovenije Andreja
Černak-Meglič, Maja Vojnovič
iz Republiškega komiteja za
zdravstvo in socialno varstvo
ter dr. Dunja Obrsnel iz Zavo-
da za zdravstvo in socialno var-
stvo. Predstavile so Teze za
razpravo o bodoči organizira-
nosti družbenega varstva
otrok v Sloveniji in ob tem po-
udarile, da v republiki potre-
bujemo ministrstvo za druži-
no, ki bo usklajevalo in urejalo
vsa vprašanja tega področja.
Družinska politika predstavlja
sklop ukrepov, ki zajemajo
materialne olajšave in pomoči,
davčne obveznosti in storitve
za družino, večino tega pa pri
nas nimamo sistemsko niti ka-
ko drugače urejeno. Kako bo-
mo družinsko politiko v repu-
bliki uredili - vsi pa so si enot-
ni, da potrebujemo kar n^bolj-
šo, če hočemo ohraniti narod
- ostaja stvar razprave, dej-
stvo, da finančnih težav pri
tem ne bi smelo biti, pa je ne-
Pogovora o otroku in druži-
ni se je udeležilo izredno malo
ljudi, le nekaj nad 10 jih je
bilo našteti v veliki dvorani
Narodnega doma. Organiza-
torji so pojasnili, da je bilo
v razpravah o tem vprašanju
vselej tako, zato tudi pobuda
Staneta Kokala, da bi pogo-
vor enostavno preložili, ni bi-
la sprejeta.
sporno. Po ekonomskih izra-
čunih namreč urejeno otroško
varstvo in družbena skrb za
otroka in družino realno ne bi
zahtevala več denarja, kot ga
že zd^ namer^amo, le družbe-
ni proizvod bi morali drugače,
učinkoviteje porazdeliti.
Gre za temeljno vprašanje, je
bilo slišati v razpravi, kako
družinam, ki bi želele imeti več
otrok, za to zagotoviti pogoje.
Če bomo za vojsko namenjali
od 5 do 10 odstotkov družbe-
nega proizvoda, za otroke pa
bosta 2 odstotka sporna, po-
tem se bomo še naprej vrteli
v zaprtem krogu. Imeli bomo
nizko nataliteto, narod se bo
staral, družina še šibila pod
bremeni (otroci, pa čeprav naj-
večkrat le enem), lik matere, ki
se ga je razpravljalka slikovito
lotila kot cankarjanske podobe
ali AFŽ-istke, pa bo še naprej
ostajal v dveh barvah.
IVANA STAMEJČIČ
V Šmarju enotni
Minulo nedeljo so v Podče-
trtku ustanovili enotno po-
družnico kmečke zveze za
šmarsko področje. Zbora se je
udeležilo okrog petsto kmetov,
za predsednika pa so izvolili
Franca Potočnika.
Da slovenska politična
kultura od Frana Levstika
sem ni še prav nič napre-
dovala, veselo dokazujejo
gospodje iz opozicije. Tudi
tovariše med komunisti
dosledno naslavljajo z go-
spodi, celo tiste, s kateri-
mi se tikajo. Kdo že si je
izmislil kameradovstvo?
Tovariš Želj ko Cigler se
je oni dan udeležil seje celj-
skega Demosa, Demosov-
cem pa seje nato zdelo sila
pomembno obvestiti jav-
nost, da gospod Cigler ni
bil povabljen.
Mitja Hlastec-Via Forza
bo moral plačati petdeset
par mandatne kazni, ker je
kolovodil jesenski avto-
cestni shod v Arji vasi.
Gospod Silvester Dre-
venšek prihaja na dnevni
red železarnine disciplin-
ske komisije, ker je v Delo-
vi sobotni prilogi objavljal
poslovne tovariške kritike.
Nani Sever-Grenivka še
vedno piše za dva časopi-
sa. Za Delavsko enotnost,
ki je živ krst več ne prebi-
ra, in za Kaj, ki ga nihče
pameten ne jemlje resno.
Da zapolni rubrike, si tudi
kaj izmisli.
Televizija Ljubljana in
koncem Gorenje sta usta-
novila duetza specialne na-
loge pod delovno šifro De-
klici za vse. Kdo je v njem,
vedno samo Gorenjčani, te-
levizijci in slovenski TV
gledalci.
Rubrika kje so naše la-
dje: Naše ladje v nasled-
njih mesecih s svojih funk-
cijah zagotovo ne bodo od-
plule v naslednja prista-
nišča: Cinkarna, Emo,
Aero, Ingrad, Zlatarna.
Seznam pristanišč nada-
ljujemo prihodnji teden.
V regiji imamo vse več
zelenih. Zelene Slovenije,
Zeleno pobudo, Državljan-
sko zeleno listo. Društvo za
varstvo okolja Celje, Šale-
ško ekološko društvo. Po-
zeleneli so že tudi vsi volil-
ci. V obraz.
Merxov poslovni sekre-
tar Tone Rozman je služ-
beno odpovedal Novi ted-
nik in se pridružil vrsti
upokojencev, ki si ga ne
morejo privoščiti ob
skromnih penzijah. Uniče-
ni smo.
Nerazvita šmarska občin-
ska uprava je k renaultu 25
in kupu yugov zdaj kupila
še dva golfa. Ker kmetom
niso zmogli priskrbeti
ugodnih kreditov za kme-
tijske stroje, so se odločili
pomagati opozicijskim
kmečkim politikom v obči-
ni. Ko ti zmagajo na april-
skih volitvah, bosta golfa le
prišla kmetom v roke.
Minister Jelene pa nič
Celjslii Demos zaliteva njegov odstop
Predstavniki celjskega De-
mosa so v petek na skupni seji
sprejeli sklep, da zahtevajo
takojšnjo gradnjo avto ceste
Arja vas-Ljubljana in odstop
republiškega prometnega mi-
nistra Milana Jelenca, ki ni
sposoben zagotoviti gradnje.
Zastavili so dvan^st javnih
vprašanj, v katerih provokativ-
no odpirajo neuresničevanje
doslej zastavljene cestne poli-
tike v Sloveniji. Opirajo se na
strokovna mnenja in stališča,
ki so bila obravnavana in spre-
jeta v republiški skupščini,
vendar boljše cestne poveza-
nosti Štajerske z ostalo Slove-
nijo še ni. V letu 1970 je bil
prejet zakon o izgradnji Slove-
nike, katere gradnja se odmika
v prihodnost, in napravljen na-
črt razvoja cestnega omrežja
v Sloveniji iz katerega so izpol-
njene vse prioritete razen šta-
jerskih cest (če izvzamemo po-
lovično cesto Hoče-Levec).
Demos opozarja na ustvarjanje
umetne delitve slovenskega
ozemlja, saj se mariborsko ob-
močje z načrtovano gradnjo
ceste proti Zagrebu vse bolj
navezuje na sosednjo republi-
ko, in sprašuje, kohko kilome-
trov (račun^o, da pribUžno
100) ceste bi lahko zgradili na-
mesto predora Karavanke.
Gradnja avto ceste Arja vas
-Ljubljana ni politični pro-
blem, vsem mora biti jasno, da
je to razvojno gospodarsko
vprašanje, saj že ekonomski iz-
računi pokažejo, koliko druž-
benega proizvoda manj je
ustvarjenega na štajerskem
koncu prav zaradi cestne odre-
zanosti. Avto cesta mora torej
ostati enkratna akcija vseh po-
litičnih organizacij, vendar vse
dotlej, dokler ne bo zgr^ena,
se je z mnenjem Demosa stri-
njal tudi sekretar občinskega
komiteja ZKS-stranke demo-
kratične prenove Celje Željko
Cigler, ki seje udeležil petkove
I. STAMEJČK^
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 3
Laški obrtniki negodujejo
Konec februarja so laški obrtniki
s področja storitvenih dejavnosti
povzdignili glas. Menijo namreč, da
je treba tistim, ki v prostem času de-
lajo na črno, in s tem lomijo kos nji-
hove pogače, stopiti na prste. Zahte-
vajo pa tudi spremembo Zakona
o davkih občanov v smislu davčnih
olajšav za obrtnike s področja stori-
tvenih dejavnosti.
Na sestanek, ki so ga sklicali, so po-
vabili tudi predstavnike Skupščine
občine Laško. Zahtevo po davčnih
olajšavah obrtnikom s področja stori-
tvenih dejavnosti so utemeljili s pojas-
nilom, da ti potrebujejo za opravljanje
svojih storitev kvalificirane delavce,
medtem ko obrtniki s področja proiz-
vodnih dejavnosti pogosto lahko zapo-
slujejo delavce brez izobrazbe, ki se
morajo le priučiti upravljanja s stroji.
Razjezili so se tudi na tiste občane,
in teh je bojda v občini Laško veliko,
ki v prostem času delajo na črno. »Šu-
šmarji ustvarjajo nelojalno konkuren-
co obrtnikom,« so dejah in se ogreli za
misel, da bi jim pristojni na skupšščini
občine Laško stopili na prste. Ti pa so
pojasnili, da brez predhodne prijave
tega ne morejo storiti. Zato so se obrt-
niki dogovorili, da bodo v bodoče na
obrtnem združenju zbirali podatke
o tistih, ki se ukvarjajo z delom na
črno, in jih nato posredovali občinske-
mu tržnemu inšpektorju. Zahtevajo,
da se v Obrtni zakon in Zakon o dav-
kih občanov vnesejo določila, daje de-
lavce na črno potrebno kaznovati
z odvzemom premoženjskih dobrin, ki
so si jih na ta način pridobili.
Menijo tudi, da bi moral biti posto-
pek za pridobitev popoldanske obrti
zahtevnejši. Po drugi strani pa obrtni-
ki zatrjujejo, da razumejo tiste, ki dela-
jo na črno, saj si s tem pogosto zago-
tavljajo eksistenco, ki jim je osebni
dohodki ne omogoča. Ker pa v kriznih
časih njihovo delo močno občutijo
obrtniki, ki se morajo že boriti za svoje
stranke, so se odločili, daje temu treba
narediti konec.
Laški obrtniki negodujejo tudi zara-
di visokih najemnih poslovnih prosto-
rov. Tudi tu bi morale veljati različne
cene za obrtnike s področja storitve-
nih in za obrtnike s področja proizvod-
nih dejavnosti. Ugotavljajo, da so na-
jemnine v Celju bistveno nižje. Tako je
za kvadratni meter poslovnih prosto-
rov v Celju potrebno odšteti 12, v La-
škem pa 20 dinarjev. Rudi Rumbak,
načelnik Sklada stavbnih zemljišč, je
na to odvrnil, da bodo obrtniki morali
plačevati najemnino v znesku, ki je
določen, v nasprotnem primeru pa bo-
do morali poslovne prostore prepustiti
tistim, ki nanje bojda težko čakajo.
Zaradi navedenih zahtev in mnenja,
da je vzpodbujanje zasebne iniciative
zgolj na papirju, čutijo laški obrtniki
večjo potrebo po združevanju. Odločili
so se, da se bodo v bodoče sestajali
enkrat mesečno, v kratkem pa name-
ravajo v goste povabiti tudi predstav-
nike z Zveze obrtnih združenj Sloveni-
je in jih seznaniti s svojimi zahtevami.
NATAŠA GERKEŠ
KOMENTIRAMO
Biznis
Pred leti je krožila šala:
v časih polnega razcveta re-
alsocializma je tovarišica
v šoli spraševala, kdo so naj-
večje zgodovinske osebno-
sti. Janezek je v »tršičino«
vzradoščenost odgovor iz-
strelil kot iz topa: »Marx, Le-
nin in Tito,« in si prislužil
veliko petico. Takoj nato je
Janezek v klopi skesano za-
šepetal: »Oprosti mi, Wine-
tou, ampak, saj razumeš: biz-
nis je biznis.«
Realsocialistično cvetje se
je od tistihmal nekoliko osu-
lo, nauk zgodbice pa je ostal:
prepričanje in morala sta
nevnovčljivo blago in za do-
ber posel ju po potrebi zlah-
ka potisnemo v pozabo.
Pojav prve slovenske avto-
matske puške je šel mimo
slovenske javnosti po skraj-
no stranskem tiru. Očitno le
zelo redke vznemirja dej-
stvo, da neka slovenska to-
varna kuje svojo prihodnost
z izdelkom, ki je tržno ne-
sporno zelo zanimiv, a je na-
menjen ubijanju in bo temu
namenu tudi služil.
Slovenci sicer odločno ob-
sojamo kakršnokoli represi-
jo: slovenski miličniki ne ho-
dijo več na Kosovo, ker no-
čejo in nočemo več pretepati
in pobijati tamkajšnjih pre-
bivalcev; tudi vojakov Slo-
vencev naj ne bi več pošiljali
v državljansko vojno; če pa
ljudi po svetu pobija sloven-
ska puška (v neslovenskih
rokah), se nas to več ne tiče.
Možno je dvoje ali oboje: po-
zivi k nenasilju, k umiku slo-
venskih miličnikov in voja-
kov so zgolj poteze v pohtič-
ni igrici na šahovnici pred-
volilnih bojev in drugo: re-
presija nas vznemirja le dot-
lej, dokler smo fizično pri-
sotni v njej. Kadar pa pokajo
(četudi slovenske puške) da-
leč od naših ušes in teče kri
daleč od naših oči, postane
nasilje neko imaginarno do-
gajanje v nekem drugem
svetu in prostoru, ki ne za-
služi večje pozornosti od na-
čelnega - nikomur škodljive-
ga in nikomur koristnega
- obsojanja.
Skratka: ve se, da smo Slo-
venci, kot vsi napredni in ci-
vilizirani ljudje odločno pro-
vsakršnemu nasilju. A ob
slovenski puški bomo neko-
liko zamižali in se tolažili, da
Je nek£^j naših pušk več ali
'^anj le neznaten prispevek
^ zakladnico svetovne obo-
'^ožitve. Saj razumete: biznis
Je biznis.
NADA KUMER
Komitejev SLO
in DS ni več
Republiška skupščina je
sprejela zakon o spremem-
bah in dopolnitvah zako-
na o SLO in DS. Tudi ta
zakon je bil, tako kot mno-
gi drugi predpisi v zad-
njem času, sprejet po hi-
trem postopku.
N^pomembnejša vse-
binska dopolnitev oz. spre-
memba je to, da se povsod
ukinejo komiteji za SLO in
D S. Ta sprememba se je že
dalj časa utemeljevala, saj
so bili komiteji neustavna
institucija - neka vrste pa-
radržavni organi, ki so
s spremenjeno vlogo ZK iz-
gubili svoj pomen. Tudi
njihovo dosedanje delova-
nje ni opravičevalo smotr-
nosti takšnega organa, s^
so bili prej zavora kot po-
spešev^ec procesa po-
družbljanja obrambnih in
samozaščitnih priprav
v družbi. Nič koliko je pri-
merov, ko so komiteji pre-
koračili svojo zakonsko
vlogo in pooblastila. Mar-
sikje so tudi zavrli delo
drugih bolj poklicanih (pri-
stojnih) organov. Sedaj se
vse pristojnosti komitejev
prenesejo v organe skupš-
čine in pričakujemo lahko,
da bo delo na področju
SLO in DS manj pod vpli-
vom politike ene partije in
bolj strokovno.
Vse druge spremembe in
dopolnitve so zgolj kozme-
tični popravki, sicer pa ni-
majo značaja dolgoročnih
rešitev. Vse dosedanje stro-
kovne raziskave na tem po-
dročju nakazujejo potrebo
po temeljitih spremembah.
VIKI KRAJNC
iz nadaljevanke
Orodje-Oprema
Kje Je sploh pogoMa o ustanovitvi
pazila?
Po končno opravljenem
pregledu predlanskega poslo-
vala pozda Orodje-Oprema
iz Šentjurja, ki ga je opravila
SDK se na zadnji seji šentjur-
skega izvršnega sveta niso od-
ločili za uvedbo likvidacij-
skega postopka. Odločili so se
počakati, da mine, meseca
maja, 60-dnevni rok od potr-
ditve zaključnega računa. Po-
stopek likvidacije bi uvedli
tedaj.
To določilo, nanj se skUcuje
vodja pozda, bodo uporabili,
če ne bo tega storilo že prej
sodišče po uradni dolžnosti in
se pozd ne bo po zakonu o po-
djetjih preoblikoval v družbe-
no podjetje. Verjetno bo o tem,
če bo potrebno, že odločal iz-
vršni svet v novi sestavi.
V »nadaljevanki« Orodje-
Oprema je nasploh veliko ne-
jasnosti.
V komiteju za družbeno pla-
niranje in razvoj so ugotovili,
da so si posamezni zakoni, ki
urejajo to področje v nasprotju
in bi zato sodišče odločbo
o likvidaciji lahko zavrnilo. Za
prvo varicinto, takojšen likvi-
dacijski postopek, bi se sicer
lahko odločili na podlagi pote-
ka 10-letnega roka od ustano-
vitve pozda in ker se pozd ni
organiziral v skladu z zakonom
o podjetjih v družbeno po-
djetje.
Kaže, da je v postopku usta-
navljanja pozda pred 10 leti
prišlo do pomanjkljivosti. Do-
končne odločbe o ustcinovitvi
ni niti v registru OZD celjske-
ga temeljnega sodišča in med
dokumentacijo upravnih orga-
nov šentjurske občine. Izgle-
da, da dokončna odločba niti
ni bila izdana, ugotavljajo
v istem komiteju.
Zadeva s pozdom, kjer je po-
leg ustanovitelja zaposlenih
6 delavcev, se znova prelaga,
ostaja pa tudi skrb k^ se v poz-
du dogaja z družbenim premo-
ženjem.
BRANE JERANKO
Šentjursifi
in šmarsici
sindiicat
po novem
Družbene spremembe zahte-
vajo tudi drugačni sindikat, ki
si mora pridobiti izgubljeno
zauparye delavcev. Sindikat
naj bi kot stanovska organiza-
cija učinkoviteje varoval de-
lavčeve pravice. Udejanjenje
teh načel bo v osnovnih orga-
nizacijah terjalo veliko dela.
To so poudarki s skupščin ob-
činskih organizacij svobodnih
sindikatov v občinah Šentjur
in Šmarje, ki sta izvolili 19-
članski šentjurski in 28-članski
šmarski občinski svet ter izvo-
lili predsednika. V Šentjurju
so znova izvolili Toneta Rateja,
v Šmarju pa kot edinega kan-
didata Valterja Jordana. BJ
Širitev bo kruh za peke
v stari šoli na Zbelovem bodo vlekli rezance
Konjiški izvršni svet je
podprl program Pekarne in
slaščičarne Rogla Sloven-
ske Koi^ice za razširitev de-
javnosti in nove proizvodne
prostore v opuščeni šoli na
Zbelovem. Pekama Rogla
je nosilka preskrbe s pekar-
skimi izdelki v domači ob-
čini, delno pa tudi v doseda-
nji bistriški, vendar je zara-
di utesnjenosti v središču
mesta še komaj kos tej na-
logi.
V Pekarni Rogla spečejo
vsak dan okoli 60 tisoč pe-
karskih izdelkov, 500 kilo-
gramov različnih keksov,
prav toliko testenin, razna
testa in 2 tisoč kosov peciva.
Obstoječi prostori so za ne-
moteno delo postali že zdav-
naj pretesni, še poseben pro-
blem so skladišča, s^ se Pe-
karna zavoljo lokacije v ož-
jem mestnem jedru ne more
širiti. Zaradi slabih delovnih
pogojev in utesnjenosti je
nemogoče organizirati delo
v drugi in tretji izmeni. Vse
to so argumenti, s katerimi je
Pekarna nastopila na seji Iz-
vršnega sveta, kjer so prika-
zali interes razvoja Pekarne
v ekološko neoporečnem
okolju in v bližini blagovnih
rezerv. Novi prostori in so-
dobnejša tehnologija bodo
omogočili boljšo kakovost
izdelkov, ekonomičnost in
rentabilnost, mnogo pa je tu-
di možnosti za nadaljnji raz-
voj in širitev obstoječega ob-
jekta.
Program naložbe namera-
vajo izpeljati v treh fazah.
Najprej bodo uredili zemljiš-
če in adaptirali obstoječe
prostore, v drugi fazi so
predvideli prizidek delovnih
in skladiščnih prostorov za
400 kvadratnih metrov, kjer
bi bil obrat za proizvodnjo
testenin in rezance. Prav to-
liko bo velik tudi tretji prizi-
dek, kjer bodo Izdelovah te-
stenine in rezance.
Investitor projekta je Pe-
karna Rogla, delež občine pa
bo ocenitev objekta in zem-
ljišča v Zbelovem, kjer neg bi
se dela začela v prihodnjih
dneh. Celotna naložba je
ocenjena na 6,5 milijonov di-
narjev.
Sprva bo v obratu zaposle-
nih osem ljudi. Tako bodo
rešili problem začasno zapo-
slenih in pripravnikov. Da bi
bila dela čimprej končana
v Pekeirni upajo na pomoč iz
sredstev občinskih blagov-
nih rezerv in sklada za po-
speševanje hrane in kmetii-
stva. MATEJA PODJED
NA KRATKO
Kučan v Žalcu
Milan Kučan bo jutri obiskal
žalsko občino. Ob šestnajstih
bo v kulturnem domu v Žalcu
pogovor z občani, tema pa pri-
prave na volitve ter program
stranke ZKS - SDP. Kučan bo
odgovarjal tudi na vprašanja
udeležencev.
V Celju demokrati
v ponedeljek so se v Celju
v občinski odbor organizirali
člani Slovenske demokratič-
ne zveze, ki so doslej delova-
li v območnem odboru.
Izvolili so izvršilni in nadzor-
ni odbor, sprejeli pa tudi listo
kandidatov za občinski druž-
benopolitični zbor, ki so jo se-
stavih skupaj z občinskim od-
borom Kmečke zveze Sloveni-
je. Člani Kmečke zveze so listo
kandidatov prav tako že potr-
dili.
Zbori volilcev še
niso volitve
Na seji celjskega Demosa so
v petek ocenjevali potek
predvolilnih postopkov v ob-
čini in ugotavljali, da so zbori
volilcev zvečine slabo pri-
pravljeni in nekateri med ^i-
mi zaradi slabega in navija-
škega vodenja izzvenijo že
kot volitve.
Na zborih volilcev gre za iz-
rekanje podpore predlaganim
kandidatom in ne za izvolitev
enega med njimi, kar se zaradi
nepravilnih in ne dovolj jasnih
navodil delovnih predsedstev
v cel^jski občini tudi dogaja.
Zbori volilcev ne smejo biti go-
sto sito za izločevanje kandida-
tov, so menili predstavniki De-
mosa in se dogovorili, da bodo
poslej stranke nastopale s svo-
jimi polnimi imeni in ne krati-
cami, saj zaradi tega ponekod
prihaja do zapletov.
Podprli Andreja
Šepca
v socialistični zvezi v žalski
občini so podprli predlog, da
je kandidat socialistične zve-
ze za republiški družbenopo-
litični zbor v trinajstem volil-
nem okrožju Viljem Petek iz
Prebolda. Ostali trije kandi-
dati so Martin Budna iz Tito-
vega Velenja, Jože Kumer iz
Mozirja ter Janko Lukner iz
Šoštanja. Potrdili so tudi 25
kandidatov za družbenopoli-
tični zbor občinske skupšči-
ne. Nosilec liste je direktor
Mika z Prebolda, Andrej
Šepec.
Znani kandidati
kmečke zveze
Na volilnem shodu sloven-
ske kmečke zveze so potrdili
kandidate za družbenopolitič-
ni zbor republiške skupščine.
Dvanajsto voltfiio enoto bodo
zastopali: Franc Potočnik iz
šmarske občine, Ivan Pevec in
Zdravko Brglez iz Šentjurja,
Jože Marguč iz občine Sloven-
ske Konjice, Peter Vrisk iz
celjske občine ter Miloš Veršec
iz občine Laško.
Zveze komunistov - Stranke
demokratične prenove. Podpr-
li so tudi štiri kandidate trinaj-
stega volilnega okrožja za
družbenopolitični zbor repu-
bliške skupščine. Iz žalske ob-
čine je kandidat Rudi Udrih,
dolgoletni delavec v kmetij-
stvu. Ostali trije kandidati tri-
najstega volilnega okrožja so
še Stane Pejovnik iz Ljubljane,
po rodu Savinjčan, Irena Ber-
ložnik, zaposlena v Gorenju,
Ivo Kos, predsednik izvršnega
sveta Mozirje. Na konvenciji
so izvolili tudi 25 kandidatov
za občinski družbenopolitični
zbor, nosilec liste je Franc Tra-
tar, direktor Ljubljanske ban-
ke v Žalcu.
Šmarski marec
v šmarski občini šteje novo-
ustanovljeni občinski odbor
krščanskih demokratov pri-
bližno 170 članov, predseduje
pa mu dr. Danica Knapič-Na-
gode. Tudi med šmarskimi
krščanskimi demokrati podpi-
rajo pobudo šentjurske kmeč-
ke zveze o 25. marcu, verskem
materinskem prazniku, ki naj
bi zamenjal 8. marec, medna-
rodni dan žena ter pobudo
o poimenovanju nekaterih kra-
jev v Sloveniji s starimi imeni.
Zelena pobuda
v Celju
v torek popoldan ob štirih
naj bi se v celjskem Narodnem
domu ustanovila tako imeno-
vana Zelena pobuda, ki bo de-
lovala pri OK ZKS - SDP Ce-
lje. Na ustanovni zbor so pova-
bili tako člane kot tudi nečlane
ZKS-SDP.
Šentjurski Demos
Jutri ob petih popoldan se
bodo v gasilskem domu na Se-
lah zbrali člani šentjurske
združene opozicije DEMOS,
na svojo kandidacijsko kon-
vencijo pa seveda vabijo tudi
vse simpatizerje. Pripravljajo
tudi kulturni program in za-
kusko.
Panterji iz Celja
Sivi panterji so se iz Maribo-
ra premaknili tudi v Celje, kjer
je bil zadnjega dne februarja
ustanovni zbor stranke. Prišlo
je 32 sivih panterjev iz Celja in
od drugod. Zdaj jih je včlanje-
nih že okoli 170. Na ustanov-
nem zboru so izvolili območni
upravni svet, v katerem so:
Marica Križanič kot predsed-
nica, Jože Pučko podpredsed-
nik, tajnik Erih Šalekar, člana
pa Dušan Gogič in Cvetka
Pušnik. Za družbenopolitični
zbor v Celju so predlagali tri
kandidate, Jožeta Pučka, Eri-
ha Šaleharja in Cvetko Pušnik.
Občni zbor sivih panterjev
bo v sredo, 14. marca na Rogli,
nanj pa so poleg sivih vabljeni
še zastopniki drugih strank
v Sloveniji.
Panterji gredo na volitve
s svojimi kandidati za občin-
ska družbenopolitična zbora
Maribor in Celje ter za repubh-
ški družbenopolitični zbor.
Kandidte bodo predlagali na
Rogh.
Kandidati socialistov Levičnik prihaja
Celjska Socialistična zveza
je na kandidacijski konferen-
ci določila listo kandidatov
za družbenopolitični zbor ob-
čine.
Nosilec liste v prvi volilni
enoti je Marko Brezigar, v dru-
gi Anka Aškerc in v tretji Al-
bin Cocej. Na kandidacijski
konferenci so podprh predlog
liste za republiški DPZ, kamor
medobčinski svet Socialistič-
ne zveze kandidira Slavka Pez-
dirja, Jožeta Božička, Bojana
Fijavža, Aleksandro Gajšek-
Kranjc, Mira Mastnaka in
Francija Kadunca.
Kandidat Je Rudi
Udrih
Na konvenciji žalskih komu-
nistov, ki je bila pred tednom
dni, so udeleženci podprli pro-
gram občinske organizacije
Jutri ob desetih bo v celj-
skem Narodnem domu pogo-
vor o »problematiki izgradnje
avtocestne povezave med Ce-
ljem in Ljubljano«, ki ga skli-
cuje direktor Republiške upra-
ve za ceste, Andrej Levičnik.
Pogovora naj bi se, kot smo
izvedeli na Svetu občin celj-
skega območja, udeležili tudi
predstavniki vseh vzhodnoslo-
venskih regij.
Brezplačno varstvo
otrok
ZSMS - Liberalna stranka Ža-
lec bo za 8. marec podarila ma-
teram brezplačno varstvo
otrok. Tako bo čas, ko bodo
matere prepustile otroke v or-
ganizirano varstvo, namenjen
zgolj njim. Vse, ki jih tovrstno
varstvo zanima, naj pokličejo
na telefonsko številko 714-216.
4. STRAN - 8. MAREC 1990
INTERVJU
Blokade Slovenije
ne bomo izvršili
Tako ie ¥ Intervjuju za NT povetlal Franc Knafelc, direktor SDK Slovenije
Slovenija je po daljšem času le
sprejela protiukrepe proti srbski blo-
kadi. Logična in zakonita poteza vla-
de bi bila, da bi preko zvezne službe
družbenega knjigovodstva izterjala
plačilo republiških obveznosti. Koga
bo poslušala slovenska SDK, svojo
centralo v Beogradu ali republiško
skupščino, ki je izdala protiukrepe?
Stališče o tem je bilo sicer javnosti
že predstavljeno, mi pa smo želeli do-
biti daljše pojasnilo o tem. Za razgovor
smo zaprosili magistra Franca Knafel-
ca, direktorja SDK Slovenije. V razgo-
vor smo zaradi aktualnosti vpletli tudi
vprašanja o tem, ali misli Franc Kna-
felc res kandidirati za celjskega župa-
na. O tem se namreč v mestu ob Savi-
nji zadnje čase veliko govori.
Po sprejetju protiukrepov ste izja-
vili, da bo SDK spoštovala sklepe in
ukrepe naše vlade proti srbski bloka-
di, vendar na osnovi predpisov, ki še
vedno veljajo v pravni državi. Bi lah-
ko to podrobneje pojasnili?
Knafelc: »Kot veste je 7. februarja
republiška skupščina dala pooblastila
izvršnemu svetu, naj ta ustrezno ukre-
pa, če srbska blokada ne bo popusti-
la .. Istočasno mu je dala tudi znana
napotila o ukrepanju. Skupščina je ta-
krat tudi sklenila, da mora SDK to
tudi upoštevati. Natančneje je zadeve
22. februarja opredelil izvršni svet, ki
je tudi sklenil, da Slovenija ne bo pla-
čala prispevka za nerazvite. Najbolj
nas je motilo to, da za tak sklep ni bilo
pravne osnove, sploh še, ker v Sloveni-
ji nenehno govorimo o potrebi po
pravni državi. Čeprav se zadeve v Ju-
goslaviji odvijajo bolj po ,hajduško', bi
Slovenija morala ščititi pravnost koli-
kor je v danih razmerah sploh mo-
goče.. .«
Od tod tudi vaša pobuda za spre-
membo zakonskih aktov?
Knafelc: »Točno. Predlagali smo, da
se sproži ustavni spor v zvezi z II.
členom Zakona za nerazvite in z dru-
gim členom zakona o Službi družbene-
ga knjigovodstva. Prepričani smo, da
ta člena nista usklajena z ustavo. Tako
npr. II. člen omogoča zveznemu se-
kretarju za fmance, da zahteva plembo
oziroma blokado republiškega prora-
čuna, ne da bi mi imeli možnost ugo-
vora. Določila zvezne ustave so na-
sprotna temu. Predlagali smo, da bi
v slučaju zahteve po blokadi republi-
škega proračuna ustrezno ukrepal jav-
ni pravobranilec, ki bi to preprečil
z začasno odredbo, seveda, dokler ta
spor ne bo rešen.«
Na potezi je seveda tudi zvezna vla-
da? So sploh kakšne možnosti za blo-
kado republiškega proračuna?
Knafelc: »Položaj je tak, da je vse
odvisno le od nas. Le mi lahko bloka-
do izvršimo ali pa ne. Nimam sicer
diskrecijske pravice, kakršne imajo
sodniki pri odločanju o posameznem
primeru. Po zakonu bi moral sicer dati
nalog o blokadi republiškega proraču-
na, vendar tega zaradi globokega pre-
pričanja, da člena, ki sem ju omenil,
nista usklajena z ustavo, ne bom storil
dokler se zadeve ne uredijo.«
Kaj pa, če zadeve ne bodo rešene
v roku, kakršnega predvidevate? Bo
v tem primeru denar vseeno poslan?
Koliko je pravzaprav teh sredstev?
F. Knafelc: »To je odvisno od vrste
dejavnikov. Izračunali smo, da bi ob
celoletnih protiukrepih zadržali dobro
milijardo in sto milijonov Markoviče-
vih dinarjev. V celotnih sredstvih, ki
jih Slovenija odvaja drugim, to niti ni
tako velika vsota...
Koliko odstotkov je to?
Knafelc: »Težko bi zdajle rekel, ko-
likšen je ta odstotek, ker gre za števil-
ne kanale, po katerih odteka denar,
vendarle lahko še enkrat zatrdim, da
v našem primeru ne gre za pretresljivo
vsoto. Res pa je tudi, da je v sedanjih
težkih časih vsak dinar dobrodošel.«
Koliko bo to lahko pomagalo do
temeljev pretresenemu slovenskemu
gospodarstvu?
. Knafelc: »Lahko sem kar konkre-
ten. Namesto za 960 odstotkov, ki bi
jih morali odvesti v sklad za nerazvite,
smo jih ta mesec le 480. Torej le polovi-
co. Zvezni sklad za nerazvite lahko si-
cer da zahtevek po blokadi republiške-
ga proračuna. To se je nekajkrat že
zgodilo, vendar ni šlo nikoli za resnej-
šo blokado, saj ni niti ena trajala dlje
kot dan, dva..«
Republiška vlada je menda predvi-
dela celo ostrejše protiukrepe. Govo-
ri se o petnajstih. Od teh je sprejela le
tri in še te zelo pozno?
Knafelc: »Osebno me motita dve
stvari. Najprej to, daje Slovenija s pro-
tiukrepi predolgo čakala. Blokada se
namreč ni pričela šele I. decembra, saj
praktično traja od ,Cankaijevega do-
ma' naprej. Torej leto dni in v tem času
Slovenija ni ukrepala. Tudi po tistem,
ko je srbska SZDL zahtevala blokado,
smo rabili približno tri mesece, da smo
se odzvali. Menim, da se doseže naj-
večja učinkovitost le v primeru, če se
boriš z istim orožjem. To isto orožje bi
bilo zame na primer spraviti na kolena
Crveno zastavo, ki prodaja v Sloveniji
za 200 mio dolarjev svojih izdelkov,
kupuje pa za 40 mio dolarjev. Razmer-
je 1:5 v korist Srbije torej. Pa tudi 30
do 35 odstotkov sestavnih delov za av-
torriobile Grvene zastave je iz Sloveni-
je. Če bi šli v bojkot, bi Crvena zastava
obstala. Težko verjamem, da ne bi bil
zaradi tega srbski ponos tako hudo na-
čet, da bi začeli tudi v Srbiji drugače
razmišljati. Tu smo naredili napako.
Zavedam se, da bi bila sicer dodatno
prizadeta tudi nekatera naša podjetja.
A zelo naivni so tisti, ki mislijo, da
Crvena zastava že ,ne išče drugih ko-
operantov. Na ta način jih lahko dobi-
mo dvakrat po glavi.«
In kaj »dobrega« bo našemu gospo-
darstvu še prineslo to oklevanje re-
publiške vlade?
Knafelc: »Predvsem to, da je naša
nemoč prispevala k še večjemu izraža-
n.ju premoči, kar se izkazuje v nekate-
rih dodatnih ukrepih, ki so jih v tem
času sprejeli v Srbiji.«
Takšnih povodov za vzbujanje ne-
moči Slovenci nasploh dajemo ve-
liko?
Knafelc: »Gre še za nekaj drugega.
Za nespretnost. Srbi so zelo prefinjeno
vso stvar speljali preko socialistične
zveze, ki pa je taka, da se je ne da
zagrabiti za kravato. Mnogo bolj zvito
so ravnali, kot pa znamo mi.«
Zahteva se vaš odstop. Kako resna
je vsa stvar in kako občutite te pri-
tiske?
Knafelc: »Po zakonu sem za oprav-
ljanje dela odgovoren politično, disci-
plinsko in kazensko.. Ker sem odgo-
voren republiški skupščini, bo morala
dati zvezna skupščina zahtevek za mo-
jo razrešitev preko nje. Bolj nerodno
je, da lahko vloži direktno tožbo proti
meni zaradi nespoštovanja zveznih za-
konov zvezni javni tožilec, za kar je
zagrožena kazen treh let zapora. Česa
se bo poslužila zveza ne vem, poznam
pa Markovičevo izjavo, ki jo je dal isto-
časno, ko je razrešil zveznega tržnega
inšpektorja. Izjavil je, da je sedaj na
vrsti še SDK. A zavedam se tudi, da ne
more SDK Jugoslavije ničesar storiti.
Blokado lahko sprovedemo samo mi.«
Ozadje vsega je politično, zaradi
česar pa seveda gospodarstvo ni nič
na boljšem, še huje, je tik pred sesut-
jem. Govori se, da ima pomembno
vlogo pri tem tudi vojska. Ta je na
eni strani prispevala k hitrejšemu
propadu nekaterih firm, ki so bile na-
njo usodno vezane. V obdobju največ-
je revščine pa se tudi šopiri z najavo
izdelave supersoničnega letala, kate-
rega izdelavi se je recimo odrekla tu-
di tako močna gospodarska država,
kot je ZRN?
Knafelc: »Vojska bistveno vpliva na
stanje v gospodarstvu. Najbolj očiten
primer je mariborski TAM. Ko se je
vojski zmanjševal proračun je zmanj-
ševala naročila. O tem, koliko je temu
botrovala politika, je drugo vprašanje.
Dejstvo je, da se je TAM pogrezal, ker
ni imel drugih programov, ki bi nado-
knadili izgubljeno. To bi morala biti
dobra šola našemu gospodarstvu.
Ko sem nedavno govoril z general-
nim direktorjem Elana je dejal, da bi
lahko povečali svoj delež na ameri-
škem tržišču z 12 na 14 odstotkov, kar
bi jim ogromno prineslo, a si tega ne
morejo privoščiti, saj bi se v primeru
izgube tega tržišča podjetje streslo do
temeljev. Naša podjetja pa so vezana
na vojsko tudi do 30 odstotno...«
Gospodarstvo torej rabi
več programov. A s tem še
vedno ostaja odprto vpraša-
nje vojske, ki pa hoče od-
večni denar usmeriti v raz-
voj in proizvodnjo superso-
ničnega letala. Javnost ni-
ma tu nikakršnega vpliva?
Knafelc: »Moje osebno
mnenje je, da je supersonič-
no letalo strel v prazno. Svet
teži k razorožitvi, vsi si res-
nično želijo miru, tudi dialog
blokov in vsi procesi na
vzhodu ohrabrujejo. Kaj
nam bo pomagalo letalo, ki
ga ne bomo rabili. Celo tako
močna vojaška dežela kot je
Izrael se je odrekla takšne-
mu projektu...«
Večina je proti izgradnji
takšnega letala, a vpliva na
to, ali ga bodo delali ali ne,
nimamo. Vse se odvija v taj-
nosti, tako kot je tajen tudi
poseben Uradni list, za ka-
terega odpravo se tudi mno-
gi zavzemajo?
F. Knafelc: »Ta tajni urad-
ni list tudi mi dobivamo.
Sam ga pogledam, a doslej
ga SDK ni niti enkrat koristi-
la. Devetdeset odstotkov
teksta v njem se nanaša na
mednarodne pogodbe. Vse
kar se pri nas naredi, mora iti
v javnost, zato uradnega taj-
nega uradnega lista ne upo-
rabljamo.«
Kaj se bo po vašem zgodi-
lo še v tem mesecu in apri-
lu. Mislim seveda na gospo-
darstvo, ki mu grozijo ste-
čaji?
Knafelc: Kdor je mislil, da
bo Markovičev program brez
žrtev, se je krepko zmotil. Ni
programa na tem svetu, ki bi
lahko naredil bistven zasuk
na bolje, ne da bi to imelo za
posledico močne pretrese
v gospodarstvu, socialne ne-
mire, brezposelnost itn. Te-
žave so normalne, vprašanje
pa je, v kakšnem obsegu. Ne-
gativni rezultati ne bi smeli
presegati obsega pozitivnih
rezultatov.
Tudi tekoče stanje ni do-
bro. Nekatere republike, ki
so po gospodarski plati pre-
cej za nami, so premočno po-
večale svoje osebne do-
hodke.«
Kako pa iz daljave gleda-
te na Celje, še posebej če ga
primerjamo z Mariborom?
V Celju ni kaj bistveno dru-
gače.
Knafelc: »Sam mislim
drugače. Mogoče je ravno
dejstvo, da smo imeli prvi
v Sloveniji stečaj, prispevalo
k malo bolj zgodnji strezni-
tvi. Vse skupaj je bilo zelo
boleče, zelo hudo in tudi pod
vprašajem, ali je bilo sploh
potrebno. Osebno je to zame
še odprto vprašanje. A dej-
stvo je, da so se takrat mož-
nosti stečajev pokazale
v praksi, kar je prispevalo,
da so se začeli mnogi druga-
če obnašati. V Mariboru pa
je bilo obratno. Vedno so tr-
dili, da imajo zdravo gospo-
darstvo in najbolj zdravo
banko v Sloveniji. Naenkrat
se je vse podrlo kot^išica iz
kart. To pomeni, da ni bilo
objektivno presojeno kakš-
no je pravzaprav stanje.
Gre pa tudi za številke. Ce-
lje se je uspelo po nacional-
nem dohodku na prebivalca
prebiti s 3 na skoraj 7 tisoč
dolarjev. To je nesporen
uspeh, posebej še, ker so le
še tri občine pred njo. Po-
membno je, da je to uspelo
v kriznih časih. Pred štirimi,
petimi leti je bila razlika med
narodnim dohodkom na
enega Celjana ali pa na ene-
ga prebivalca Slovenije 900
dolarjev, danes je ta razlika
že okoli 2 tisoč dolarjev. To-
rej je Celje v primerjavi
s Slovenijo le imelo pozitiv-
no rast, in to mnogo ugod-
nejšo kot Maribor.
Mogoče je Maribor v svoji
ihti, kako se izenačiti z Ljub-
ljano, premalo poskrbel za
gospodarstvo.«
Koliko organizacij ima
v tem času v Sloveniji blo-
kiran račun?
Knafelc: »Trenutna števil-
ka mi ni znana, vsekakor pj
to število narašča. Ukrep;
v zvezi z zmanjševanjem kre
ditne mase v bankah bodo tj
trend nesporno še povečali
Ta ukrep je bil zelo neselek
tivno sprejet, saj se drugoc
ne ravnajo tako kot v Slove
niji. Vlada bo morala razmi
sliti o tem.«
Za konec še nekaj osebniji
vprašanj. Mislite kdaj spei
priti v službo v Celje. V zad
njem času po Celju krožijc
vesti, da utegnete kandidi
rati za novega župana. Koli
ko je v tem resnice?
Knafelc: »Od leta 198]
sem v službi v Ljubljani, kai
pa ne pomeni, da sem odše!
iz Celja. Vsak konec tedna s«
namreč vračam v Celje, kjei
imam družino, hišo. Nikoli
nisem razmišljal o selitvi
v Ljubljano. Sedanji mandat
mi traja do pomladi prihod
njega leta...«
Kaj pa če vas prej »odža
gajo«?
Knafelc: »Se bom pač mo
ral ravnati tako kot vsak v te;
krizni situaciji, ki jih ni male
v Sloveniji...«
Glede županstva je bile
kaj razgovorov?
Knafelc: »Ja, bilo jih je ne
kaj, a z ozirom na volitve,
pred katerimi smo in od ka
terih je vse odvisno, je zelo
težko govoriti o tem. Ko bo-
do volitve mimo, se lahko
o tem kaj več pogovorimo.«
Zakaj imamo Celjani
v Ljubljani tako malo ka-
drov, ki bi zasedali po-
membnejše funkcije?
Knafelc: »Temu je kriva
slaba kadrovska politika Ce-
lja. Žal je večina tistih, ki so
prišli do pomembnih funk-
cij, postala Ljubljančan, ali
Beograjčan... Tako za Celje
ne predstavljajo tisto, kot na
primer predstavljajo Novo-
goričani in še nekateri drugi,
ki zasedajo pomembne funk-
cije v republiki. Celje bi se
moralo prav v tem predvolil
nem času močno potrudi^/;
da bi dobili na nekatere po
membne funkcije svoje lju&
v republiki in zvezi. To na-
mreč tudi omogoča, da se
potrebe neke regije bolj upo-
števajo...«
To bi torej bil tudi del va-
šega programa. Kaj bi se
v njem še našlo, če bi bili
župan Celja?
Knafelc: »Presenetili ste
me s tem vprašanjem, kei
preprosto še nisem razmi
šljal o takšnem programu
Če pa razmišljam kot dolgo
letni Celjan, potem mislim
da bi bilo treba na vsak na
čin nadaljevati z obnovo me-
sta. V Celju je bilo na tem
področju zelo veliko nareje
nega. Iz zapuščenega dela je
nastal zelo privlačen del me
sta. Tudi v okolici je treba
narediti marsikaj. Urejeva
nje okolja, hiš itn.
Celje je danes tretje naj-
večje središče v Sloveniji
V tem smislu ga je treba tudi
razvijati, da bi ljudje ostajali
v njem. Pravtako je treba
nadgrajevati vse pozitivne
premike v gospodarstvu, pri
čemer pa je potreben selekti-
ven pristop. Ne moreš na;
mreč enako obravnavati
Ema in Metke. Takšna politi-
ka je bila prisotna že doslej,
kar je tudi prispevalo k te
mu, da Celje ni v takšni god
Iji kot je Maribor. Razvoj
ekonomskega dela je pri
marnega pomena, kajti brez
tega ni mogoče reševati osta
lega. Tudi ekologije, ki morž
postati uradna politika Celja
Odprtost Celja pa se morž
kazati tudi v tem, da ta nud
prostor konkurenci, ki je n^
dovolj, in da nudi dovolj pro
štora širjenju zasebne inici
ative. To se lahko doseže
z ustrezno davčno politiko
s politiko urejanja zemljišč
in uporabe zemljišč ter odda
janja lokalov. Minili so sicei
časi, ko bi lahko politika di
rektno vplivala na gospodar
stvo, nikoli pa ne bodo mini;
li časi, da ta politika ne b'
mogla gospodarstvu poma
gati. RADO PANTELiC
Hranilno kreditna služba
AGRINA ŽALEC
Potrjuje vaše zaupanje
z ugodnimi obrestnimi merami:
-	vloge na vpogled 20% letna obrestna mqra,
z mesečnim pripisom
-	vezave nad 3 mesece 23% letna obrestna
mera z mesečnim pripisom
-	vezave nad 6 mesecev 25% letna obrestna
mera z mesečnim pripisom
Obrestne mere veljajo v mesecu marcu.
VARČEVALCI DOBRI GOSPODARJI,
VABLJENI V BLAGOVNICO AGRINE
V ŽALCU!
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 5
Pogovor Je pomiril občane na Šmarskem
pelavcem Komunale zvišali OD za 38 odslotkov
Nezadovoljni zaradi nizkih osebnih
dohodkov in zaradi odnosa šmarske
družbenopolitične skupnosti do komu-
nalne dejavnosti v občini, so se 19. fe-
bruarja zbrali delavci tozda Komunala
Gradbeno obrtno komunalnega podjet-
ja iz Rogaške Slatine. Na izrednem zbo-
ru delavcev so določili stavkovni od-
bor, ki je izoblikoval stavkovne ukrepe,
s katerimi pa bi bili, žal, najbolj priza-
deti občani.
Na srečo do ukrepov ni prišlo, saj je
stavkovni odbor, skupeg s prestavniki
šmarskega izvršnega sveta, občinskega
sindikalnega sveta in republiškega odbo-
ra delavcev komunalnega gospodarstva,
našel skupni jezik.
V kolikor do sporazuma ne bi prišlo, bi
komunalni delavci iz Rogaške Slatine
v torek prenehali z odvažanjem smeti,
v sredo naj bi ustavili tudi dobavo pitne
vode za 4 ure dnevno, v četrtek so name-
ravali dobavo vode ustaviti za 8 ur, v pe-
tek pa naj bi prenehali opravljati vse ko-
munalne in ostale storitve, kar bi pome-
nilo generalno stavko.
Januaija je bil njihov povprečni osebni
dohodek z vsemi dodatki 2471 dinarjev
za 190 ur, brez dodatka za minulo delo pa
v poprečju še za 9 odstotkov nižji.
Napoved stavke je močno vznemirila
občane. Na petkovem skupnem sestanku
so predstavniki šmarskega komunalnega
gospodarstva sprva vztrajali pri obeh po-
glavitnih zahtevah (zvišanje plač, eko-
nomske cene storitev), na koncu pa so se
sprijaznili z delno razrešitvijo prvega
problema oziroma zahteve. Delavcem
Komunale bodo do konca aprila zvišali
plače za 38 odstotkov.
Stavkovni odbor se je moral na skup-
nem sestanku soočiti tudi z dejstvom, da
težave v občinski komunali niso od vče-
rcO in da velike izgube ter slabe plače niso
zgolj posledica lanske inflacije ter ukre-
pov zvezne vlade, ampak da bi morali
v Komunali marsikaj že davno počistiti
in pospraviti tudi sami. Gre predvsem za
nesmoterno gospodarjenje ter slabo or-
ganizacijo in vodenje podjetja. Da bi bih
skupno vsem težavam čimprej kos, bodo
morali v Komunali do konca marca izo-
blikovati program dela in pripraviti pred-
log bolj racionalne organiziranosti. V ta
sklop sodi tudi presoja o presežku delav-
cev, za katere pa ima izvršni svet, kot
zagotavlja, že pripravljen poseben pro-
gram.
MARJELA AGREZ
Kmetom v nerazvitili občinali
za poiovico zmanjšati prispevke
Podružnica kmečke zveze v Šentjurju je republiškim
organom predlagala petdesetodstotno znižanje prispev-
kov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavaro-
vanje čistih kmetov in njihovih družinskih članov.
Ukrep naj bi veljal za čiste kmete v nerazvitih območjih
Slovenije.
Šentjurčani so ta sklep oblikovali na osnovi razmer
v lastnih zaselkih kot so Planina, Prevoije, Dobje pri
Planini, Kalobje, Loka in Slivnica. Po besedah predsed-
nika šentjurske podružnice kmečke zveze Ivana Pevca so
predlog navdušeno pozdravili tudi udeleženci združitve-
nega zbora šmarske podružnice, ki je bil minulo nedeljo
v Podčetrtku.
Šentjurska kmečka zveza pojasnjuje svoje zahteve
s tem, da so pogoji gospodarjenja na kmetijah težavni,
stroški proizvodnje pa v hribovitih in plazovitih področjih
izredno visoki. Ljudje se s teh območij izseljujejo, zemlja
pa ostaja neobdelana. Če bi čistim kmetom v nerazvitih
območjih znižali prispevke za polovico, bi ljudi lažje obdr-
žali na nerazvitih območjih, vzpodbudili bi mlade in izena-
čili stroške gospodarjenja v razvitih in nerazvitih območ-
jih Slovenije. Izpad denarja n^ bi nadomestili s sredstvi
sklada za pospeševanje kmetijstva in preskrbe. Šentjur-
čani namreč menijo, da imajo od minimalnih regresov
korist samo posredniki. Drug vir naj bi bil denar za neraz-
vite, ki ga Slovenija plačuje za nerazvite v druge repu-
blike. Po oceni Šentjurčanov naj ta denar ostane doma, saj
imamo tudi v naši republiki dovolj nerazvitih območij.
IRENA BAŠA
Neurejenost
pripeljala do ukrepa
Družbeni pravobranilec sa-
moupravljanja. v Celju je ob-
činski skupščini predlagal
sprejem začasnega ukrepa
družbenega varstva za Center
za varstvo in delo na Golov-
cu, kjer oskrbujejo in uspo-
sabljajo duševno prizadete
otroke. O predlogu je na zad-
nji seji razpravljal tudi izvrš-
ni svet in ga podprl ter pred-
lagal, da skupščina imenuje
Ano Junger za začasnega po-
slovodnega organa.
Pravobranilec Jože Drofenik
je v svojem predlogu pojasnil,
da je prejel več pobud iz posa-
meznih občin regije, ki so so-
ustanoviteljice Centra, da so
odnosi v ustanovi tako skalje-
ni, da se jih po redni poti ne da
urediti in da obstaja nevarnost,
da svoje dejavnosti ne bo mo-
gel več opravljati. Na to so
opozarjali tudi starši otrok in
nekatere informacije so govo-
rile o tem, da se razprtije kaže-
jo v delu z varovanci. Glavni
razlog težav naj bi bilo neraz-
umevanje med vodstvom in
ostalimi zaposlenimi tako gle-
de strokovnega dela, vodenja,
upravljanja in drugih medse-
bojnih odnosov. Razmere so se
že zaostrile, ko kljub razpisom
v Centru niso našli novega vo-
dje. Na enem zadnjih zborov
delavcev so razrešili dotedanjo
Vršilko dolžnosti vodje Centra
in imenovali iz svoje sredine
novega vršilca. Takšen sklep
Pa je sodišče združenega dela
razveljavilo zaradi neustrezne
Sestave zbora delavcev, ki je
sestavljen tudi iz zunanjih
^^lanov.
Pravobranilec je pojasnil, da
So na osnovi omenjenih opozo-
ril analizirali razmere v Centru
'n se posvetili predvsem nor-
rnativni ureditvi odnosov, de-
lovanju samoupravnih proce-
sov in izvajanju zakonskih
norm. Prišli so do presenetlji-
vih ugotovitev, in sicer, da so
v Centru v glavnem poslovali
izven veljavne zakonodaje in
to v tolikšni meri, da to prese-
ga meje vsakršne tolerance.
V določenih obdobjih tudi ni
bilo samoupravne delavske
kontrole, kar je po besedah
pravobranilca že zadosten po-
goj za izrek ukrepa.
Na seji izvršnega sveta je
predstavnik Centra pojasnil
stalšče zaposlenih, ki so meni-
li, da bodo z odstranitvijo vršil-
ke dolžnosti vodje ustanove
lahko začeli urejati razmere.
Povedal je tudi, da se zaposle-
ni ne strinjajo z uvedbo ukre-
pa, hkrati pa zavrnil obtožbe,
da so varovanci žrtve sporov
zaposlenih. Temu je ostro opo-
rekal predstavnik sveta star-
šev, ki je zahteval uvedbo
ukrepa, sicer bodo starši svoje
otroke odpeljali iz Centra.
TC
Volilna konvencija
celjskih komunistov
Celjska organizacija ZKS
- stranke demokratične pre-
nove je svojo volilno konven-
cijo prejšnjo sredo začela
s Prešernovo Zdravljico in
prebiranjem izjave Za mir
v Jugoslaviji, v kateri so ob-
sodili avanturistično in neod-
govorno obnašanje politike
do Kosova.
Razpravljalci in večina kan-
didatov za občinski družbeno-
politični zbor je predstavila
svoja dopolnila k volilnemu
programu, ki so ga celjski ko-
munisti sprejeli. Piko na
i v razpravi pa je postavil Jože
Zupančič, ki se je zavzel za
malce spremenjeno predvolil-
no strategijo komunistov. Me-
nil je, da mor^o v stranki po-
šteno odgovoriti na argumenti-
rane očitke opozicije vse ostale
pa odločno zavrniti. S tem seje
strinjal tudi Štefan Korošec, ki
je nosilec liste kandidatov XII.
volilne enote za družbeno poli-
tični zbor republiške skupšči-
ne. Na listi, s katero so se sez-
nanili celjski komunisti, so še
Željko Cigler, Aleš lic, Franci
Zidar, Duško Kos in Majda
Groleger.
Celjski komunisti so z veči-
no glasov potrdili tudi 25-član-
sko listo kandidatov za druž-
benopolitični zbor občinske
skupščine.	IS
Težave v Libeli
Zaradi likvidnostnih težav
v Libeli prejšnji teden niso
mogli izplačati petine osebne-
ga dohodka, kolikor bi ga mo-
rali delavci še prejeti. Prvi
del plač so namreč v obliki
akontacije dobili v začetku
prejši^ega meseca.
Zaradi zmanjšanja naročil so
tudi morali odpustiti 55 delav-
cev, ki so bili sicer zaposleni za
določen čas.
Vsi delavci so delali na pro-
gramu široke potrošnje in jim
je po besedah Danila Kotnika,
direktorja Libele, iztekla po-
godbena doba. Ekonomsko
neupravičeno bi bilo, če bi na-
daljevali z dosedanjim obse-
gom proizvodnje. Novih naro-
čil namreč ni, cene repromate-
rialov pa so že tolikšne, da več-
ja proizvodnja ne daje nikakrš-
nih učinkov oziroma celo
predstavlja prevelik strošek.
Kot so povedah v Libeli, jim je
pri tem sicer žal nekaterih do-
brih delavcev, a drugega izho-
da niso imeli.
Likvidnostni položaj je težji
tudi zaradi precejšnjih dolgov,
ki jih imajo do Libele kupci.
Trenutno imajo v Jugoslaviji
za več kot 4 milijone zapadlih
neplačanih terjatev, od tega
največ v Sloveniji in Srbiji ter
Vojvodini. Srbski trg je še po-
sebej problematičen, saj se vse
bolj zapira. Če tu ne bo spre-
memb, potem bo morala Libe-
la za skoraj tretjino svojih pro-
izvodov poiskati druga tržišča.
Pri tem izvoz ni vedno rešitev,
saj svetovni trg ne sprejema
več naših cen.
R.P.
Zahtevajo zaprtje odiagaiišč
Krajani Teharij so zbor volilvev izkoristili za ponovno raz-
pravo o nameravani širitvi komunalnega odlagališča
v Bukovžlaku, saj so ugotovili, da njihovih lanskih pripomb
niso upoštevali pri pripravi odloka.
Na zboru so krajani ponovih zahtevo, da bi morala Komunala
obstoječe odlagališče najprej ustrezno sanirati, da ne bi ogrožalo
okolja, šele nato pa razmišljati o širitvi. Opozorili so na najno-
vejša odkritja o množičnih grobiščih pod komunalno in cinkar-
niško deponijo in menih, da bi morali sedanja odlagališča
zapreti, za komunalnega pa poiskati novo lokacijo. Pri tem pa bi
morali odpadke sortirati že pri izvoru in le manjši del odlagati.
Zbor krajanov je po razpravi sprejel sklep, da je treba do 1.
novembra zapreti tako komunalno kot cinkarniško deponijo in
v tem času v regiji poiskati novo lokacijo za odlaganje komunal-
nih odpadkov.
TC
Velenjski komsomolcl odstopili
Sredi februarja so v Tito-
vem Velenju dobili novo, za-
časno, vodstvo ZSMS-liberal-
ne stranke. Bivše vodstvo,
razen predsednika Milana
Kopušaja in sedanjega v. d.
predsednika Dragana Martin-
ška, namreč ni podpisalo pri-
stopnih izjav k liberalcem, in
je zato odstopilo.
V velenjski ZSMS so se spre-
membe pričele dogajati že lani,
pred portoroškim kongresom,
ko so Velenjčani ljubljanskim
»pastirjem« odpovedali po-
slušnost. Nastopili so dokaj
enotno, ker pa njihove zahteve
niso bile upoštevane, je po
kongresu ZSMS v Titovem Ve-
lenju delovala mlačno.
»Bivše velenjsko vodstvo
ZSMS je bilo ustrojeno po vzo-
ru komsomolcev, komunistič-
nega pomladka, in jim zato
spremenjeni koncept ZSMS ni
ustrezal,« je dejal Dragan Mar-
tinšek, ki že dobrih štirinajst
dni začasno vodi velenjske li-
beralce. Ker se vohtve neza-
držno bližajo in ker je minulo
vodstvo bilo s pozicij ZSMS
zanje nezainteresirano, so se
odločili, da je nujen liberalni
prepih. Po njem je na predsed-
niškem stolčku pristal Dragan
Martinšek, sekretar pa je Uroš
Meža, ki se posveča tudi lani
ustanovljenemu mladinskemu
servisu. Oba sta še študenta in
opravljata funkcije neprofesi-
onalno. Kot pravita sama se
v prihodnosti vidita med za-
sebniki, ne pa na majavih poli-
tičnih stolčkih.
V teh dneh je velenjskim li-
beralcem že uspelo pripraviti
volilni program, v javnosti pa
nameravajo udariti v drugi po-
lovici marca, saj ne želijo, da bi
jim s prezgodnjim nastopom
sapa pošla že do 22. aprila.
Te dni jih najbolj zaposluje
misel, kako se bo razpletla uso-
da okoh petdesetih velenjskih
nabornikov, ki se jim obeta
služenje vojaškega roka na Ko-
sovu. NATAŠA GERKEŠ
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Znosna inflacija
Kar dobro je bilo treba napeti možgane, da smo napo-
sled ugotovili, kdaj smo se nazadnje veselili enomestne
inflacije, podobne, kot smo jo imeli februarja letos. Maja
1988 je bila v Jugoslaviji inflacija 3,8 odstotka, februarja
1990 pa 8,4 odstotka, kar je pravi balzam na rane, ki nam
jih je pustila več kot 2000-odstotna inflacija, s katero smo
morali živeti mesece in mesece.
Seveda pa statistika in življenje spet tečeta vsak po
svoje. V standardu povprečnega Jugoslovana se namreč
statistični padec inflacije ne pozna. Še več, čeravno so
naše denarnice »zamrznjene«, vsaj takrat, ko dobimo
plačo, je bilo februarja treba odšteti za svežo zelenjavo kar
83,3 odstotka več kot januarja, sadje je bilo dražje za 39
odstotkov, obleka in obutev - vsem sezonskim znižanjem
navkljub - za 16,7 odstotka, pohištvo za desetino itd.
Očitno naših izdelovalcev in trgovcev še niso prepričale
kolone, ki se iz Slovenije vsak dan valijo čez mejo, kjer je
veliko stvari neznansko cenejših od (slabših) pri nas. Tudi
padec prodaje še ni zazvonil alarma v miselnosti naših
trgovcev in proizvajalcev. In nikoli mi ne bo šlo v glavo,
kako lahko Avstrijci, ki nimajo svojih riževih polj, kupu-
jejo v trgovinah riž po 6 do 12 šilingov (beri: dinarjev), pri
nas Makedonci svoj pridelek prodajajo trikrat dražje.
Droga pa celo sedemkrat! Podobno - oziroma še bolj
v slabo slovenskim proizvajalcem - je s toaletnim papir-
jem, da o izdelkih bele tehnike sploh ne govorimo, saj
sodijo že v »višje sfere«.
Ob uradni 8,4-odstotni inflaciji je seveda treba povedati,
daje neuradna, življenjska podražitev 16 živil, izdelkov in
storitev še zmeraj 56,47 odstotka. Na vrhu lestvice so
jabolka, ki so se od 3. januarja 1990 do 5. marca podražila
za 309 odstotkov, vstopnica za gledališče (podatki so od
zagrebških statistikov) za 275 odstotkov, ob zamrznjenih
cenah se je vseeno podražila tudi hrana v gostilnah (za
47%), podobno je za petino dražje tudi meso itd. V dveh
mesecih se je pocenil le kruh za tri odstotke, na enaki
ravni pa so ostale cene dnevnikov, bencina in kave (v
bifeju). Zdaj lahko le upamo, da se bodo marca nekatere
cene, od katerih je odvisen naš standard, le še znižale.
Beograd za zgled
Take ržizveseljive novice že prihajajo iz Beograda. Tam
se je kruh pocenil od 8 do 16 odstotkov (600-gramska
polbela štruca stane zdaj 4 dinarje), dolge francoske štruce
so po 5 din (pol kilograma) itd. V veleblagovnici Beograd
so video rekorderje toshiba počenih na 8550 din (z 11.141),
v prodaji so pralni stroji Ccindy, ki so za tretjino cenejši
(stanejo 7795 din) od domačih. Beograjčani dobijo zd^
valjevsko pivo že po 3,8 dinarja (pol litra), kislo vodo (iz
Palanke) po 3,5 din za liter, sadne sokove po 6,5 din (za
liter) itd. Skratka, na severovzhodu se nekaj premika na
bohe, zdaj bi bil že čas, da bi se tudi na severozahodu.
Ce se že nam, potrošnikom bolje piše, pa to ne velja za
tista podjetja, ki so kot po tekočem traku odpirala brezca-
rinske prodajalne. Prejšnji teden (1. marca) je namreč
začel veljati odlok zveznega izvršnega sveta, po katerem
v duty free shopih ne smejo več prodajati blaga, dražjega
od 1000 DEM. Očitno namerava ZIS postopno urediti
stvari in v prvem koraku se je namenil iz brezcarinskih
prodajaln pregnati drage izdelke, zlasti televizorje, vide-
orekorderje, krznene plašče. Drugi korak bo uvedba pro-
metnega davka, tretji, ki bo zadal brezcarinskim prodajal-
nam v notranjosti države (take, kot so po svetu, bodo
ostale še na mejnih prehodih, letališčih, v marinah, v pri-
staniščih) zadnji milostni udarec, pa bo še uvedba carine.
Tako bodo »duty free shopi« izenačeni z drugimi prodajal-
nami, njihova prednost bo le v tem, da so lepše oprem,
Ijene. Za prodajalce pa je v tem prehodnem obdobju pri-
ložnost zgolj ta, da n^dejo manj znane firme, zlasti kar
zadeva televizorje, ki imajo izdelke pod 1000 DEM.
Ker v Jugoslaviji ni uradne skrivnosti, za katero vsaj en
teden prej ne bi skoraj vsi zvedeli, je bil naval na brezca-
rinske prodajalne razumljiv. Tisti, ki so imeli zveze in
srečo, so si pravi čas še dokaj poceni izpolnili želje.
Prekinjena »veriga sreče«
Manj sreče je imela 28-letna poštarica iz Beograda Zora
Tomaš. Osumljena je, da je na beograjskem letališču
kradla in kršila pravilo o t^nosti pisem. Delala je pri
okencu za odpošiljanje pošte v tujino. Opazila je, da so
v pismih, ki so jih ljudje pošiljali na Dunaj, bankovci po 50
DEM. Gre za tako imenovano »verigo sreče«, za katero so
se ogreli mnogi tudi v Sloveniji. Poštarica Zora je jemala
pisma, jih nosila domov, jih odpirala, jemala iz njih marke
in pisma uničila.
Na ta način si je prisvojila 5350 DEM, so ugotovili, ko so
jo - na podlagi številnih pritožb pismopiscev - prijeU.
Doma pri Zori so našh 3350 DEM, na njeni devizni knjižici
je bilo še 850 DEM. Kaj to pomaga, ko pa je nepoštena
delavka ptt prekinila »verigo sreče«, od katere so si mnogi
obetali na stotine DEM...
Oh, te pokojnine
Denar je zadnje čase - ker ga je zmeraj manj na razpo-
lago - v središču pozornosti. Najsigre za plače, za druge
dohodke in tudi za pokojnine. Potem ko smo v Delu
objavih spisek najvišjih pokojnin v Ljubljani, ki so razbu-
rile slovensko javnost in tudi tiste, ki so na spisku (s
prvakom, ki ima dobrih 21.000 din za preživetje, je pa med
drugim »zaslužen« za to, da seje Slovenija znebila »neren-
tabilnih« železniških prog), je šla v akcijo beograjska
Borba. Ugotovila je:
•	najvišja pokojnina v Črni gori je bila februarja 9319
din (5,7-krat višja od povprečne črnogorske pokojnine),
dobiva jo prebivalec Titograda, imena črnogorski SPIZ ni
hotel izdati;
•	najvišja pokojnina v Makedoniji je bila januarja
13.700 din, dobih so jo nosilci Spomenice 1941, narodni
heroji in španski borci; navadni smrtniki so imeli skoraj
dvakrat manj, ScO je bila sicer najvišja pokojnina v SRM
7450 din;
•	v BiH bi lahko za februar izplačali najvišjo pokojnino
7133,70 dinarja, vendar je ni dobil nihče;
•	na Kosovu so podatki o pokojninah za časnikarje
nedosegljivi. V tej pokrajini imajo pač izredne ukrepe...
6. STRAN - 8. MAREC 1990

TEMA TEDN/
CENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO POSAMEZNIH TRGOVINAH (cene so veljale I. 3. 1990)
Brskajte, prihranili boste tisočalce
s pomočjo prodajalcev smo tokrat br-
skali po ceniku kmetijske mehanizacije.
Prvega marca, torej pred tednom dni, so
veljale cene, ki jih boste našli v tabeli. Da
držijo še danes, vam ne zagotavljamo, saj
se trgovci sami držijo za glavo nad vsa-
kodnevnimi podražitvami. Zato pa, bodi-
te vztrajni in previdni, dolgotrajno iska-
nje in primerjalne cen pa bo poplačano
tudi z nekaj tisočaki v vašem žepu.
Najprej so nas zanimali traktorji. Proda-
jalci so pojasnili, da kupce zanimajo pred-
vsem traktorji Tomo Vinkovič in traktorji
IMT. Če boste izbrali traktor Tomo, Vinko-
vič tipa 821, se vam izplača pot v Šoštanj.
Odšteli boste 60 tisočakov. Najdražji pri-
mer tega traktorja smo našli v Slovenskih
Konjicah, kjer boste plačali še dodatnih
9.500,00 dinarjev. V celjski Agrotehniki pa
prodajajo traktor Tomo Vinkovič tip 818,
stane 66.457,00 din. Če boste dodobra obru-
sili pete pri nakupu traktorja IMT 539 s ka-
bino, vam ne bo žal. V žep boste lahko
vtaknili kar 8.700,00 din. Seveda le v prime-
ru, če boste to vrsto traktorja kupovali
v Agrinini blagovnici v Žalcu. Tam boste
odšteli 97.202,90 din. Nikar pa v Erino trgo-
vino v Šoštanju, kjer stane traktor
105.913,10 din.
Marec je že takšen čas, ko bo treba razmi-
šljati o saditvi krompirja. Potrebujete sadi-
lec? Poceni ga boste kupili v kmetijski pre-
skrbi v Braslovčah, če znesku 9.976,10 din
sploh lahko rečemo poceni. Spet pa vam
odsvetujemo Erino trgovino v Šoštanju,
tarji boste odšteli kar trsoč dinarjev več.
Ce ste se namenili kupiti 340-litrsko škro-
pilnico, nikar v Slovenske Konjice. Odšteli
bi 11.500,00 din, isto škropilnico pa lahko
dobite v Braslovčah že za 8.489,45 din. In ko
že pišemo o škropilnicah - v blagovnici
Agrina v Žalcu boste našli nahrbtne motor-
ne škropilnice znamke Stihi. Za tip 17 bo
treba odšteti 7.737,60 din. Škropilnice iste
znamke, držijo 10 litrov, imajo še v kmetij-
ski preskrbi Vransko, cena je 5.491,00 din.
V Slovenskih Konjicah velja škropilnica
Stihi tip 17 8.630,00 din. V Šentjurju, Šmar-
ju in Celju so ponujali še nahrbtne škropil-
nice Panonia, cene se vrtijo med 5.500,00 in
6.800,00 din.
Tudi pri Sipovih samonakladalnih priko-
licah tipa pionir 17 so razlike precejšnje.
Najcenejša možnost je spet preskrba v Bra-
slovčah - 53.518,32 din, samproizvajalec
Sip Šempeter je za malenkost dražji, naj-
dragocenejši primerek pa smo našli v trgo-
vini Dom Šmarje pri Jelšah. Tam stane na-
kladalka tipa 17 57.715,00 din, za skorajda
isto ceno ponujajo Konjičani nakladalko
tipa 20. Le-ta pa stane v Šoštanju 62.821,00
din.
Ne žehmo biti navijaški, toda če hočete
keg prihraniti pri nakupu kosilnice in obra-
čalnika, vas bomo spet napotili v preskrbo
v Braslovčah. Kosilnica britev tip 165 disk
stane tam 27.063,25 din, pajek Sip 340 pa
19.994,04 din. Za primerjavo - v Šoštanju
stane 24.325,90 din.
Po razpredelnici sodeč bi lahko sklepali,
da motokultivatorjev ni ravno veliko v na-
ših trgovinah. To predvsem ne drži, le da
namesto univerzala in speciala prodajajo
ponekod motokultivatorje Gorenje Muta
Kosor, za katere so prodajalci menili, da so
sodobnejši. V Rečici stane 18.740,00 din,
v šentjurskem prodajnem centru 18.500,00
din. V Rečici ponujajo še znamko Maestral,
za to vrsto bo treba odšteti 23.445,00 din.
Razmeroma skromna je oskrba s kosilni-
cami BCS, ki so med kmetovalci še vedno
pojem kvalitete. Trenutno so na zalogi le
v Agrinini blagovnici v Žalcu, tip 622 diesel
z vozičkom pa stane 63.851,80 din. Pred
kratkim so kosilnice imeli tudi v celjski
Agrotehniki, brez vozička je veljala
65.000,00 din.
Silokombajn vihar 40 boste naiceneie ku-
pili v Rečici v možlrski občini, v žepu mora-
te imeti 26.150,00 din. Malce dražji so v Bra-
slovčah in Šoštanju, najdražja sta sam pro-
izvajalec Sip ter Agrina Žalec - okrog 30
tisočakov.
Če ste se odločili za nakup motorne žage
Husquana Tomos 61, pa brž v Agrotehniko
Celje. Plačali boste 5.380,70 din. Nikar pa
v Šentjur ali Žalec, izgubili oste okrog
1.700,00 din. Skratka, cene kmetijske me
hanizacije so različne, da je kaj. Zato, br-
skajte, izplačalo se bo! IRENA BAŠA
NA KRATKO
Rogatec na repu
Na Šmarskem so, z izjemo
Rogatca, zadnja leta posodo-
bili vseh šest zdravstvenih
domov oziroma postaj. Tako
je rogaški zdravstveni dom po-
treben temeljite posodobitve,
morali pa bi zaposliti še enega
zdravnika. V občini vsega po-
trebnega denarja za posodobi-
tev nimajo, zato je minister za
zdravstvo dr. Dinko Leskov-
šek obljubil pomoč republike.
V šmarskem gospodarstvu se
pritožujejo, da so letos s pri-
spevnimi stopnjami za zdrav-
stvo in šolstvo dva in pol krat
bolj obremenjeni kot lani.
Vrtec v hotelu
v Rogaški Slatini bodo letos
z denarjem iz prispevne stop-
nje za otroško varstvo in repu-
bliškega sklada za pospeševa-
nje razvoja manj razvitih ob-
močij začeli graditi prizidek
vrtca v Ratanski vasi. Slatin-
sko zdravilišče je vrtcu odsto-
pilo prostore v Beograjskem
domu za 2 leti, v tem času pa
bodo morali v Ratanski vasi
poskrbeti za dodatne prostore.
Kdaj dom
upokojencev?
v novem domu upokojen-
cev, ki bo sprejel 150 šentjur-
skih starostnikov, bo več kot
polovico ležišč namenjenih
nepokretnim. Objekt, ki ga bo-
do zgradili na lokaciji Pod
Vrbco, bo s funkcionalnim
zemljiščem obsegal približno
en hektar, celotna zazidalna
površina pa 4 tisoč kvadratnih
metrov. Zemljišče so že odku-
pili in tudi izdali lokacijsko od-
ločbo. Šentjurčani čakajo še na
končno mnenje komisije za
oceno glavnega projekta, ki ga
bodo podali v republiškem ko-
miteju za zdravstveno in soci-
alno varstvo. Nato bodo zem-
ljišče komunalno uredili in za-
čeli zbirati ponudbe za izv^al-
ca, kar naj bi storili še letos.
Priznanja ob 30
letnici PD Polzela
Ob 30-letnici Planinskega
društva je predsednik Planin-
ske zveze Slovenije Jože Dob-
nik na letni konferenci PD
Polzela podelil več priznanj.
Zlati znak Planinske zveze Ju-
goslavije je prejel Božo Jor-
dan, bronastega Stane Štor-
man. Zlati znak Planinske zve-
ze Slovenije sta prejela Milan
Grešnik in Vili Vybihal, srebr.
ne znake PZS pa so prejeli Fer-
do Glalvnik, Jože Pur, Oto Za-
goričnik in Planinsko društvo
Polzela. Poleg tega so podelili
še 13 bronastih znakov PZS in
15 pismenih pohval PZS.
T.T.
Nelcdanji sošolci
v Brezali
Sredi februarja so imeli
svojevrstno srečanje v Bre-
zah nad Laškim. V gostilni
Kocman so se zbrali sošolci,
rojeni v letih 1919,1920,1921 in
1922, ki so šolske klopi skupcu
gulili v Brezah. Čeprav so bile
tokrat njihove vrste že nekoli-
ko razredčene, so preživeli lep
večer, ob zvokih harmonik pa
so se celo zavrteli.
A.H.
Potrebni
različnih pomoči
Na občinski ravni menijo,
da so v celjski krajevni posta-
ji Rdečega križa v krajevni
skupnosti »Slavko Šlander«
na Otoku iz leta v leto boljši.
O njih je slišati tudi na repu-
bliški ravni. Z Novo vasjo so
pred šestimi leti začeli s prvi-
ma postajama Rdečega križa
v CeLiu.
S čim so se ukvarjali lani?
Socialno problematiko so reše-
vali sproti, prirejali solidar-
nostne in zbiralne akcije, raz-
lična družabna srečanja, zdrav-
stvena predavanja, izlet za sta-
rejše krcOane, onemogle so obi-
skovali in obdarili, po trikrat
so pomagali s prehrambenimi
paketi 30 socialno šibkim go-
spodinjstvom. Krcgevne akti-
viste so vključevali v občinske
semin^e. V postaji je akcija
zbiranja oblačil in zdravil stal-
na, novost je akcija za zbiranje
človeških organov. Vse leto
voščijo za rojstne dneve in
obletnice starejšim krajanom
in aktivistom. Kraoevno posta-
jo je lani obiskalo nad 600 kra-
janov, toliko jih je bilo tudi na
kontroli. V postni dežurajo ob
torkih od 17. do 18.30 medicin-
ska sestra, socialna delavka in
član krcuevnega sveta za soci-
alno pomoč.
Letos nameraVcO o organizi-
rati območne teamske obiske
onemoglih krajanov in zbrati
na srečanju tudi krajevne kr-
vodajalce. Na programsko vo-
lilni konferenci so za predsed-
nico znova izvolili Željko
Vovk. Priznanja so podelili
Miijani Rep, Jožici Ščurek, Ar-
neldi Vacek, Bernardi Arlič,
Veri Jug in Bogu Gorenšku.
BJ
Priznanja Icrajevnim slcupnostlni
Zvezna SZDL zadnjič nagrajuje Ifraje in ljudi
Zvezna konferenca sociali-
stične zveze delovnega ljud-
stva je letos zadnjič podelila
priznanja za uspehe pri razvo-
ju in uveljavljanju krsgevne
skupnosti. Za aktivnosti v ob-
dobju 1987/88 je na petkovi
slovesnosti pri predsedniku
slovenskih socialistov Jožetu
Smoletu prejelo priznanja 15
slovenskih krajevnih skupno-
sti, Donit iz Medvod in 5 posa-
meznikov.
Iz našega območja so med
nagr^enci krajevne skupnosti
Ljubno ob Savinji iz mozirske,
Tepanje iz konjiške, Šentvid
pri Grobelnem iz šmarske in
Skale iz velenjske občine ter
med posamezniki Karel Strop-
nik iz velergske občine. '
Ljubno ob Savinji je krajev-
na skupnost z izredno razveja-
no krajevno samoupravo. Kra-
jevna konferenca SZDL je tisti
povezovalec, ki usklajuje raz-
lične družbene in društvene
dejavnosti v kr^u, že četrti
kr^evni samoprispevek pa
Ljubenci bogatijo s prostovolj-
nim delom in dodatno zbranim
denarjem, ki ga vlagajo v infra-
strukturno in komunalno ure-
ditev krj^a. V krajevni skupno-
sti delujejo 3 gasilska društva,
TVD Partizan, prosvetno dru-
štvo, smučarski in odbojkarski
klub, ribiška in lovska družina,
odbor Rdečega križa ter izred-
no delovno turistično društvo
s svojim Flosarskim balom.
Značilno je, da se v društva ter
življenje in delo kr^evne
skupnosti vključujejo pred-
vsem mladi.
Nekdaj pretežno kmetijska
kr^evna skupnost Tepanje (45
zaščitenih kmetij) se je v zad-
njih letih močno razvila. Za
kr^ je značilno nenehno prise-
ljevanje in rast števila krc^ja-
nov, k čemur so prispevali tudi
urejeni pogoji za individualno
stanovanjsko izgradnjo. V zad-
rtih letih so v Tepanju zgradili
dom DPO z gasilskim domom,
moderno trgovino, asfaltirali
ceste, zgradili številna igrišča
in rekreacijske površine, varna
avtobusna post^ališča, tele-
fonsko omrežje ter javno raz-
svetljavo, kar pomeni, da so
v kr^u pridobili še več kot so-
načrtovali v programu kr^ev-
nega samoprispevka.
Šentvid pri Grobelnem seje
začel intenzivno raizvijati pred
desetletjem, s petimi krajevni-
mi samoprispevki pa so v tem
času asfaltirali lokalne ceste,
zgradili vodovodno in telefon-
sko omrežje ter predlani elek-
trificirali še zadnji dve gospo-
dinjstvi v kr^u. Im^o nov kul-
turno-gasilski dom v katerem
- razvij^o ružbene in društvene
dejavnosti. Za ta kreg je značil-
no ohranjanje in razvijanje re-
volucionarnih tradicij ter
zgledno sodelovarije s sosed-
ryimi in pobrateno krcgevno
skupnostjo - prav tako v zad-
njem času pa so naredili korak
naprej v kmetijskem in indu-
strijskem razvoju krega, s^ so
ustanovili malo produkcijsko
enoto.
V Skalah pomeni delo v kra-
jevni samoupravi posebno čast
in priznanje za kr^ane, živeče
na obrobju rudniških ugrez-
nin. Prav s tem je povezana
nenahna gradbena aktivnost
v kraju, kjer se tudi z udani}-
škim delom zgr^eni objekti
čez leta začnejo ugrezati v zem-
ljo. Poleg tega so v Škalah ob
prizadevanjih za komunalno in
infrastrukturno urejenost na-
selja posebno skrb namenili iz-
gledu kraja, s^ je krajevna
skupnost že petkrat osvojila
pokal za najlepše urejeno na-
selje.
Karel Stropnik je bil med
pobudniki za ustanovitev ve
lenjske kr^evne skupnost
Konovo, svoje življenjsko dek
pa je tesno povezal z delova
njem v krajevni skupnosti ir
občinski samoupravi. Uveljav
yal je ustavno vlogo kr^evne
skupnosti v občini in s tem pri
speval k oblikovanju občinf
kot komune, zdaj pa je v ve
leryskem Izvršnem svetu za
dolžen za delo s krajevnim
skupnostmi. Doslej je ob zla
tem priznanju OF prejel še šte
vilna druga odličja.	, ^
IVANA STAMEJČld
Na petili ceiinali
Matjaž Fištrovec, alpinist, popotnik in filmski snemalec se b(
v torek zvečer (ob 18. in 20. uri) v mali dvorani kina Uniol
predstavil Celjanom s filmsko in diaprojekcijo »S kamero ni
petih celinah«. Fištrovec, ki je Slovencem znan predvsem p'
tem, da je posnel štiri alpinistične filme (od osmih, kolikor jit
Slovenci imamo) in zanje dobil nagrade tudi na festivalih
v tujini, bo Celjanom predstavil popotne vtise s petih celin, ki jif
je videl in ujel na film med potovanji. Pokrovitelj predstav j<
celjski Steklar.
Čiščenje Zeienili
Zeleni celjske regije so se na zadnjem usklajevalnem pogo
voru odločili, da pričnejo 9. marca z akcijo čiščenja bregd
Dobrnice in Hudinje. Akcija naj bi trajala do 17. marca, če p!
bo dovolj velik odziv sodelujočih, jo bodo razširili tudi ni
Savinjo in Šmartinsko jezero.
Zaenkrat je sodelovanje zagotovilo nekaj osnovnih in srednjih
šol, vendar so pričakovali večji odziv. Vabilu Zelenih so s<
odzvala nekatera društva. Komunala, Nivo in Zavarovalni
skupnost Triglav, ki je za akcijo namenila tisoč dinaijev. Čišče
nje porečja Savinje, s čimer nc^j bi odstranili številna črna odla
gališča, bo po zadnjem dogovoru potekalo v več delih glede ni
vremenske razmere in število udeležencev. Šole, ki se je bode
udeležile, bodo lahko ta dan vključile med naravoslovne
obrambne ali športne dni. Akciji naj bi se pridružili tudi v dru
gih občinah regije, vendar sami Zeleni tako široko zastavljen'
akcije, kot so sf jo zamislili na začetku, očitno ne bodo zmogl'
Spodbudno pa bi bilo, da bi uspela vs^ v mejah celjske občin«^
tc
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 7
Drugačen radio
za Korošico
Prebivalci avstrijske
Koroške lahko vsako ne-
deljo od 11.00 do 12.30 na
UKV valovih 100.5 MHz
poslušajo oddaje prvega
interkulturnega radia za
Koroško. Oddaje priprav-
lja AGORA - Avtonomno
gibanje odprtega radia iz
Železne Kaple. Sami pra-
vijo, da je to radio, ki je
svoboden in proti vsake-
mu nacionalizmu.
Zaradi težav, ki jih ima-
jo z avstrijsko radiodifuz-
no mrežo, so se povezali
z enakomislečimi v so-
sednji Italiji. Skupaj in
preko Italije bodo tekle
oddaje. Pričakujejo, da
bodo kmalu prišli med
poslušalce v številnih do-
movih ne samo na Koro-
škem, ampak tudi širše.
MB
Kaj sejati, se sprašujejo na Ložnici
Sredi aprila bo Juteks na liniji
za proizvodnjo talnih oblog name-
stil čistilno napravo. Krajani Lož-
nice pa ne verjamejo, da bo s tem
rešen problem onesnaževanja nji-
hove okolice.
Tako bi na kratko povzeli burno
razpravo Ložničanov in predstavni-
kov Juteksa na sestanku, ki je bil
konec prejšnjega tedna na Ložnici.
Razpravo in pripombe Ložničanov
so bile v glavnem takšne: glavni kri-
vec za onesnaževanje na Ložnici je
žalski Juteks. Kljub dosedanjim do-
govorom in obljubam morajo ljudje
še vedno prenašati ropot, smrad,
v potoku opažajo oljne madeže, ce-
sta je zaradi težkih tovornjakov po-
vsem uničena. V tem času se ljudje
sprašujejo, kaj sploh sejati na nji-
vah in vrtovih. Žavod za socialno
medicino in higieno v Celju ter Za-
vod za zdravstveno varstvo v Mari-
boru sta doslej opravila analizo
vzorcev solate, rezultati pa so bili
takšni: na celjskem zavodu so
v vzorcih našli sledi kadmija, svinca
in arzena. Vzorci sicer ne presegajo
dovoljenih koncentracij, rastline pa
so zaprašene, ožgane in poškodova-
ne. V mariboskem zavodu pa so
ugotovili prisotnost olj in menili, da
Juteks vpliva na okolje, zelenjava
na tamkajšnjem območju pa je lah-
ko neoporečna kot živilo. Krajani
Ložnice so zagrozili, da bodo bojko-
tirali volitve in naredili političen
problem. Še dodatno pa so razbur-
jeni zaradi govoric, da namerava se-
danje vodstvo oditi iz Juteksa in
breme prevaliti na druga ramena.
Predstavniki Juteksa - na Ložni-
co so prišli tehnični direktor, vodja
enote za plastificiranje ter vodja
varstva pri delu so te govorice od-
ločno zanikali. Obenem so zatrdili,
da je Juteks pripravljen reševati
ekologijo, to dokazuje tudi vloženi
denar, saj so lani za zaščito okolja
namenih 900 tisoč, letos pa že 270
tisoč nemških mark. Nikakor pa Ju-
teks ni pripravljen reševati in plače-
vati vsega kar bodo na Ložnici našli
škodljivega. Po besedah predstav-
nikov Juteksa namreč njihova pro-
izvodnja ne more onesnaževati vo-
de, saj uporab^ajo zaprte sisteme,
tudi težke kovine po njihovem ne
morejo biti posledica Juteksove
proizvodnje. Do sredine aprila, tako
so obljubili, bodo uredili čistilno
napravo na trimetrski liniji za proiz-
vodnjo talnih oblog. Na dvometrski
liniji dve čistilni napravi že deluje-
ta, proizvodnja avtomobilskih
oblog, ki teče poskusno, pa deluje
brez zaščite. Zakasnitev pri ureja-
nju čistilnih naprav na trimetrski
liniji po besedah Juteksa povzroča
mariborski IMP, ki naprave ni mon-
tiral brez potrebnih meritev. Ponov-
no so predstavniki Juteksa zagoto-
vili, da bodo vse zahtevane podatke
posredovali dr. Aleksandri Kornha-
user, ki proučuje vpliv Juteksa na
okolje, za strokovno oceno pa so jo
prosili kraiani Ložnice.
Na vprašanja glede obvoznice so
predstavniki odgovorili, da se že od
leta 83 borijo za priključno cesto.
Dokumentacijo imajo v glavnem
zbrano, v ta namen naj bi odkupih
tudi bližnja zemljišča. »Odkupovali
bomo zato, da uredimo okoUco in
cesto, ne pa zaradi ekologije,« so
zatrdih predstavniki Juteksa.
Kornhauserjeva naj bi rezultate
analiz krajanom povedala do kon-
ca marca. Ker trenutno čistilna na-
prava na trimetrski liniji še ne de-
luje, so v Juteksu menda priprav-
ljeni tudi ustaviti proizvodnjo
v neugodnih vremenskih razme-
rah, niso pa znali krajanom pojas-
niti, kd^ se bodo za takšen ukrep
odločali.
Krajani z odgovori na vsa vpraša-
nja, ki so jih zastavili vodilnim v Ju-
teksu, nikakor niso bili zadovoljni.
Nič manj nezadovoljni pa niso bih
tudi z odgovorom vodje inšpekcije,
ki je menil, da je to, kar počne Ju-
teks, sicer svinjarija, da pa so in-
špektorji nemočni in da je podob-
nih organizacij v Sloveniji še cel
^"P-	IRENA BAŠA
Bobovo: z leve strani, je pred stavbo nevarni, nepregledni železniški ovinek.
Na Bobovem bobu bob
Živeli z dvojnim Andrejevim lirižem
Krajani Bobovega pri Po-
nikvi se razburjajo zaradi
nezavarovanega in nepre-
glednega železniškega pre-
hoda, ki je že terjal člove-
ško življenje. Na Ponikvi,
v krajevni skupnosti ob
progi Celje-Maribor, so se
železničarji doslej veliko
pogovarjali o zavarovanju
železniških prehodov. Na
pobudo krajevne skupnosti
je železniško podjetje sema-
foriziralo cestne prehode
čez železnico proti Šentjur-
ju, Luterjam in Dolgi gori.
! Krajani Bobovega, na po-
sebno nepreglednem želez-
niškem ovinku, so ostali
s pretečim dvojnim Andre-
jevim križem.
Za omenjeni prehod na
krajevni cesti Cecinje-Bobo-
vo so že iskali variantno reši-'
tev, ki jo podpirajo vse priza-
dete strani: ali prehod sema-
forizirati ali pa prestaviti se-
danjo makadamsko cesto na
drugo stran proge, do pri-
bližno kilometer oddaljene-
p urejenega prehoda pri že-
lezniškem postajališču
Ostrožno. Tako bi lahko se-
danji prehod ukinih. Prevla-
duje mnenje »na pamet«, da
J Di bila prestavitev ceste ce-
nejša.
Preden prečkajo prehod,
fiiorajo krajani in drugi trak-
tor ali avtomobil ugasniti.
Poslušati ali se izza ovinka
sliši vlak s še nepreglednejše
l^fiariborske strani in nato hi-
tro prevoziti prehod. Kaj
pravijo krajani? Mihael Za-
Pukošek, Janez Otorepec,
^ože Javornik in drugi priza-
deti krajani z izrazitega kme-
tijskega območja so pripove-
dovali o svoji stiski. Prvi je
Ponovil vsakdanje težave
krajanov, ki prehajajo nevar-
ni železniški prehod tudi po
večkrat dnevno. Na drugi
strani je zbiralnica mleka,
nekateri imajo onkraj zem-
ljo, čez prehod gredo tudi
otroci na poti v šolo. Jože
Javornik veliko uporablja
prehod s traktorjem in avto-
mobilom in je enoten z dru-
gimi krajani: »Zaradi nesreč,
ki so že bile in zaradi stalne
nevarnosti je treba prehod
čimprej urediti«. Janez Oto-
repec ima zemljo na drugi
strani: »Komaj ugasnem mo-
tor, prisluhnem in znova
prižgem, je vlak izza ovinka
že tu. Zgodilo se mi je, da
sem pripeljal do prvega tira,
nasproti pa mi je pripeljal
vlak iz Dolge gore. Od doma
večkrat vidim, kako kakšne-
ga voznika »lovi«. Videl sem
tudi nesrečo, ko se je vlak
zabil v tovornjak. Šosedje
smo voznika uspeli rešiti iz
kabine, vendar je umrl pred
nami. Drugič je traktoristu
prepolovilo traktor. Tudi
Franc Smole, pri njem so se
prizadete strani zbrale na se-
stanku, ima velike težave:
»Ko je slabo vreme pa ne po-
maga niti, da ugasneš motor
in poslušaš prih^anje
vlaka«.
Nezadovoljni so tudi drugi
uporabniki nevarega železni-
škega prehoda. Recimo pa-
tronažna sestra tega področ-
ja, Marija Štefanec iz šentjur-
skega zdravstvenega doma:
»Lani se mi je zgodilo, da ni-
sem slišala vlaka, pa čeprav
sem avto ugasnila. Bilo je ve-
trovno. Na srečo me je opo-
zorila oseba, ki je bila tisti
čas na drugi strani. Naš
zdravnik je predlani obstal
na tirih, ker mu je zatajil av-
to, pred več leti pa sta patro-
nažni sestri, ko sta prvič od-
šli na ta teren, za las ušli pri-
hajajočemu vlaku«. Patro-
nažne sestre so se zato udele-
žile sestanka, ki gaje sklicala
domača kmečka zveza.
Vodja šentjurskega občin-
skega Zavoda za urejanje na-
selij, Marija Rataj je na se-
stanku povedala, da bo obči-
na vsekakor pomagala. Že-
lezniško podjetje, povabljeni
so bili seveda tudi njegovi
predstavniki, so šele po zju-
tr^ objavljeni vesti o sestan-
ku na radiu Celje, sporočili
na železniško postajo na Po-
nikvi, naj se sestanka udele-
žita šef postaje in nadzornik
proge. Telefoniral je referent
za promet. Predstavnika že-
leznice sta povedala, da je
pred petimi leti tu že bila re-
pubhška komisija, ki je ob-
ljubila zapornice, vendar ta-
krat tudi še ni bilo toliko
prometa. Na sestanku, ki je
bil v strpnem duhu je pred-
stavnik železnice povedal,
da dajejo prednost predsta-
vitvi ceste do prehoda na
Ostrožnem, cenejši varianti.
Po uradnih predračunih
o cenejši varianti se bodo
v prihodnjih tednih sestali in
nadaljevali s postopkom.
S prestavitvijo ceste, ki ji
že dajejo prednost, lahko pri-
de tudi do zapletov, so opo-
zorih. Speljali bi jo čez za-
sebna zemljišča I. kmetijske-
ga območja in del zemljišč je
celo v melioracijskem načr-
tu. Ali ne bodo težave tudi
z odstopnimi izjavami lastni-
kov zemljišč? Na sestanku
so zato sestavili odbor kraja-
nov, ki se bodo v primeru
predstavitve krajevne ceste
pogovorili z lastniki. Varna
pot čez nepregledni železni-
ški prehod na Bobovem je
najbrž še daljna. Ah bo spet
potrebno človeško življenje?
BRANE JERANKO
Biserni jubilej na Kozjanskem
Na Gubnah v KS Lesično
je bilo 17. 2. 1990 živahno.
Domov je prišlo 6 otrok
z družinami. V najožjem dru-
žinskem krogu, ob zvokih
harmonike, so proslavili 60
iet skupnega življenja star-
šev Marije in Franca Jazbin-
ška. Mama Marija, roj. Lesni-
ka, je avgusta lani slavila 80,
oče Franc pa oktobra 88 let
življenja.
Na srednje velikem pose-
stvu sta pred šestdesetimi le-
ti pričela takorekoč iz nič.
S pridnostjo sta zgradila hišo
in gospodarsko poslopje, ki
pa sta ga morala po požigu
med vojno in po potresu po-
novno postaviti.
Vesela sta vseh svojih sed-
mih otrok, ki ju radi obisku-
jejo.
V največjo pomoč pa jima
je najstarejša hči Nežka, kije
ostala doma.
Hvaležna sta patronažni
službi iz Kozjega, saj ju se-
stre dovolj pogosto obisku-
jejo.
Kljub težavam v življenju
sta vedno rada dobre volje.
Tako sta tudi ta dan veselo
nasmejana zapela.
Želimo jima, da bi zdrava
dočakala naslednjo okroglo
obletnico.
Seminar za masicerje
Občinska zveza kulturnih organizacij občine Žalec je
minuli teden pripravila seminar za lasničarje in maskerje
amaterskih gledaliških skupin. Seminarja se je udeležilo 24
članov amaterskih skupin in nekateri režiserji, ki se ukvar-
jajo ali se želijo ukvarjati s tem. Seminar je vodil Vinko
Tanjšek, znani lasničar in masker iz celjskega gledališča, ki
je tudi sicer amaterskim skupinam pogost svetovalec in
pomočnik. O žalskem seminarju je takole povedal: »Prijetno
me je presenetila velika udeležba, še bolj pa me veseli, da so
slušatelji vsako mojo besedo in prikaz spremljali pozorno in
z vehkim zanimanjem. Prepričan sem, da so vsi vehko odne-
sh in si bodo z današnjim pridobljenim znanjem lahko
pomagali pri svojem amaterskem delu.«
Na shki: Vinko Tanjšek med maskiranjem ene od udele-
ženk seminarja.
T.TAVČAR
Letos 35
stanovanj
v žalski občini bodo letos
na novo zgradili le 35 stano-
vanj in to v Žalcu v soseski
V. Po besedah Zlatka Prisla-
na, tehničnega vodje pri ob-
činskem sekretariatu za var-
stvo okolja in urejanja pro-
stora za področje stanovanj-
ske izgradnje, je na voljo še
devet stanovanj. Poleg tega
pa v občini zaključujejo
z urejanjem starih stanovanj,
ki so spomeniško zavarova-
na. Tako bodo letos zaključi-
li z obnovo starih stanovanj
v Arji vasi in pričeli adaptira-
ti v Založah pri Polzeh.
T.TAVČAR
Servis
na Polzeli
Milan Terglav je na Polzeli
odprl nov servis za zamrzo-
valnike in hladilnike vseh
vrst. Servis svoje usluge nu-
di non stop. Poleg popravil
na domu opravlja še druge
storitve in sicer obnovo izo-
lacij na zmrzovalnikih, v pri-
meru, da so okvare hujše in
popravila ni mogoče opraviti
takoj, pa servis okvarjeno
skriryo za čas popravila za-
menja z drugo. Vsekakor pa
Milan Terglav obljublja ta-
kojšnjo in strokovno oprav-
ljene storitve.
T.TAVČAR
8. STRAN - 8. MAREC 1990
KULTURA
Nepretrgana nit
Celjski zbornik, publika-
cija, ki v Sloveniji skoraj
nima primere, je na seji
uredniškega odbora dobil
nova urednika: Janeza
Cvirna in Janka Germad-
nika.
Generacijski prenos ured-
niških funkcij bo vplival tu-
di na drugačno vsebinsko
zasnova zbornika, nit izhaja-
nja Celjskega zbornika pa se
ne bo pretrgala. Celjski zbor-
nik naj bi v uvodnem delu
prinašal članke in razprave
s področja zgodovine, umet-
nostne zgodovine, etnologije
itd., ki se na tak ali drugačen
način dotikajo preteklosti
Celja in okoUce. V rubriki
»zapiski in gradivo« bo Celj-
ski zbornik objavljal krajše
izvirne prispevke z domo-
znansko tematiko, arhivske
vire, korespondenco, stare
fotografije in podobno.
Zbornik bo objavljal tudi
krajše pregledne prispevke
in poročila o ekološki, go-
spodarski, upravni, socialni
in drugi problematiki, pa tu-
di poročila o delu kulturnih
institucij in društev ter re-
zultate akcije »znanost mla-
dini«. Vse to bo zajemala ru-
brika, »aktualno.« V nasled-
njem delu bo zbornik prina-
šal nove publikacije: poroči-
la in ocene o domačih in tu-
jih književnih novitetah, ki
se na ta ali oni način nanaša-
jo na celjsko področje.
Uredništvo bo poskrbelo
za prevod povzetkov in si-
nopsisov, ki jih morajo av-
torji priložiti tipkopisu. Da
zbornik ne bi zamujal, mora-
jo biti vsi prispevki oddani
do 15. maja letos.
MP
Žvenlcet orožja iz vitrin
v Muzeju ljudske revolucije v Ljubljani so sredi minulega
meseca odprli razstavo orožja, obleke in opreme slovenskih
partizanov. Razstavo odlikujejo izjemno zanimive scenske
postavitve, ki gledalca popeljejo v svet in življenje partizanov.
Vzporedno s scenskimi postavitvami so postavljene vitrine
z orožjem, ki še posebej zbujajo pozornost. Avtor razstave je
kustos Vanja Martinčič, ki je zbral bogato gradivo iz depojev in
ga prvič predstavil javnosti. Presenečenje na razstavi pa so tudi
izjemno dobri barvni diapozitivi iz leta 1944/45, posebna redkost
pa video prikaz originalnih filmskih materialov, ki so jih posneli
Jakac, Viršek in Lenardič.	MP
Plen
v celisicem
gledališču
Jutri, v petek, 9. marca
ob pol osmih zvečer bo
v SLG Celje nova premiera
v tej sezoni. Na oder priha-
ja na Slovenskem prvič
uprizorjena farsična kome-
dija angleškega dramatika
Joa Ortna, Plen.
To je burkaško glumaška
igra s kritično noto, saj za-
deva naravnost v nevralgič-
no točko družbenih tabu-
jev. Avtor se poigrava s sa-
kralnimi zadevami (na pri-
zorišču je ves čas truplo),
če pa vemo, da pospeši do-
gajanje lov za denarjem, se
stvari kmalu dobesedno
obrnejo na glavo. Nastopa-
jo: Marjan Bačko, Anica
Kumer, Miro Podjed, Bo-
jan Umek, Zvone Agrež in
Drago Kastelic. Delo je pre-
vedel Lado Kralj, ki je bil
tudi dramaturg, zrežiral pa
Franci Križaj.
Živilenje se icončuje v krogu
Dramatizirana novela Alme Karlin v čitalnici
čitalnica Knjižnice Ed-
varda Kardelja v Celju se je
v petek zvečer, polno zase-
dena, spremenila v gledali-
ški prostor in oder za ko-
morno postavitev dramati-
zirane novele Alme Karlin
Pod košatim očesom. V po-
častitev 40-letnice smrti pi-
sateljice, svetovne popotni-
ce in žurnalistke ter za dan
žena je delo za oder priredil
Peter Simoniti.
Alma Karlin je po krivici
prezrta pisateljica in morda
je bila prav zato predstava
v čitalnici toliko večji kultur-
ni dogodek. »Na zahodnem
pobočju Košatega očesa, ki
s svojimi vrhovi sega v nedo-
gledne višine in ki ga vse le-
to varujejo nedostopni lede-
niki, je prilepljen samostan
budističnih redovnic, ki
s svojimi pristriženimi lasmi
in rumenimi haljami živijo
daleč od sveta. Samo za dva
poletna meseca se spustijo
niže, na neko pristavo, ka-
mor prihajajo ljudje z najraz-
ličnejšimi težavami iskat na-
sveta.. .«
In tu je začetek zgodbe, ki
jo je občuteno vpeljala Boja-
na Roje in jo prepustila trem
igralkam: budistični redov-
nici Me-Ho, ki je z mirnostjo
redovnice in z življenjskimi
nauki bodrila in tolažila sta-
rejšo vdovo Ko in ji dopove-
dala, da se življenje začenja
in končuje v krogu. Osebne
stiske vdove je prepričljivo
odigrala Mira Furlan, dekle-
ta Ta iz čaj niče, pa Lada
Ščurek.
Kljub temu, da so nam te
ženske po kraju, času in obh-
kah življenja daleč, segajo
spoznanja in resnice tudi
v naš čas. Ta nit pa je bila na
premierni predstavi, kljub
njeni statičnosti, dovolj čvr-
sta, da je pritegnila gledalce
in v njih pustila kanček no-
vih spoznanj. Eno teh je tudi
boljše spoznanje z Almo
Karlin in njeno dovzetnostjo
za stiske tujih žensk, ki pa
izhajajo iz njenih osebnih
stisk, boleče, čeprav prosto-
voljno izbrane osamljenosti.
V naslednjih dneh bodo
igralke gostovale še na neka-
terih drugih odrih v okolici
Celja.
MATEJA PODJED
Foto: EDO EINSPIELER
Razstava Terakota vabi
Dnevi keramike v Zdravilišču Rogaška Slatina so že tradici-
onalno srečanje lončarjev in kiparjev, ki so nekakšna vez med
tradicionalnim in individualnim umetniškim oblikovanjem
male plastike. Zadnji Dnevi keramike so bili lani septembra.
V petek pa so v Razstavnem salonu Zdravilišča odprli raz-
stavo del, ki so nastala v času zadnjega srečanja, na katerem sta
sodelovala dva slovenska lončarska mojstra in 12 ostalih udele-
žencev, ki so ustvarjali v kiparski delavnici. Otvoritev razstave,
ki bo na ogled do 6. aprila, je popestril nastop učencev Glasbene
šole iz Rogaške Slatine.
M. A.
Sanacija Ipavčevine
Na šentjurskem gornjem trgu so lani spomladi odkupili Ipav-
čevo hišo, ki je bila v zasebni lasti. Med Šentjurčani je že več
zamish in pobud, kako izkoristiti prostore. V njih bi radi uredih
prostor za prireditve in za sestanke kulturnih skupin, govori se
o poročni dvorani in tudi o tem, da bi sem prenesli muzej
skladateljev Ipavcev. Jeseni je kulturna skupnost obnovila raz-
padajoči vrtni vodnjak, delo znamenitega arhitekta Jožeta Pleč-
nika, kije obnavljal tudi pročelje Ipavčeve hiše. Nato so popra-
vili streho in žlebove, zdaj pa pripravljajo obnovitev oken.
BJ
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
Izumitelj fotografije
N.Niepce se je obupno bo-
ril, da bi sprejeli njegove
ideje, a je doživljal poraz za
porazom in umrl v bedi.
Njegovo ime pozna le malo
ljudi, fotografija pa je že
zdavnaj postala univerzalni
jezik naše civilizacije, medij,
ki je postal osnova za razvoj
filma in televizije. Impozan-
ten razvoj fotografije od
skromnega sredstva (auto)
prezentacije do mogočne in-
dustrije, ki je bliskovito
osvojila svet, in najrazličnej-
še funkcije v katerih nasto-
pa, nudijo številne odgovore
na sicer preprosto (a meto-
dološko upravičeno) vpraša-
nje: kaj je fotografija? Ven-
dar se na tem mestu z njimi
ne bomo ukvarjali. Želeli pa
bi opozoriti na bistveno zna-
čilnost vsake fotografije (zla-
sti fotografije za vsakdanjo
rabo), namreč na to, da
»oživlja preteklost«. Na tem
mestu nas bo torej zanimala
fotografija kot »vizuelna zgo-
dovina« in s pomočjo po-
snetkov krajev, ljudi in do-
godkov iz fototeke Pokrajin-
skega muzeja Celje, se bomo
sprehodili po preteklosti me-
sta ter bližnje in dalj nje oko-
lice.
Da pa bi se lažje približali
želenemu cilju, potrebujemo
tudi vašo pomoč. Mogoče
imate doma porumenele sh-
ke (tudi razglednice), ki se
vam zdijo vredne objave?
Pošljite jih na naš naslov ah
na naslov Pokrajinskega
muzeja Celje in jih opremite
z osnovnimi podatki. Vse za-
nimive posnetke bomo z ve-
seljem objavili in vam foto-
grafije vrnili.
Kakovostni izvajalci
Minulo soboto je bilo
v Šentjurju tradicionalno
srečanje učencev glasbenih
šol celjske regije. Gre za
edino tovrstno prireditev
v Sloveniji, ki izpričuje do-
bro povezanost med glasbe-
nimi šolami na tem območ-
ju, živahno sodelovanje na
strokovnem področju, mno-
žičnost in s tem v zvezi tudi
kvaliteto glasbenega po-
uka. Ta se odraža tudi na
rednih republiških in zvez-
nih tekmovalcih, kjer so
učenci iz osmih šol celjske
regije med rednimi dobitni-
ki priznanj.
Sobotna šentjurska revija
je služila kot priprava za le-
tošnje republiško tekmova-
nje, katerega organizator je
glasbena šola iz Titovega Ve-
lenja. V skladu z uravnanost-
jo tega tekmovanja so tako
na reviji nastopale v glav-
nem komorne skupine v raz-
nih sestavah. Največ je bilo
tistih s pihalnimi in trobilni-
mi instrumenti. Kakovost
muziciranja skupaj s tehnič-
no izpopolnjenostjo je bila
pri večini nastopajočih na iz-
redno visoki ravni, kar prav
gotovo zagotavlja tudi v le-
tošnjem ciklusu tekmovanj
visoke uvrstitve mladih glas-
benikov iz celjskega območ-
Celjski glavni trg okoli leta 1890
Celjski Glavni (današnji Tomšičev) trg, po katerem se je ob večerih odvijala promenada
celjske gospode, se je vsako jutro spremenil v vehko tržnico, kjer so kmetje iz okohce
meščanom prodajali svoje izdelke. Kmetice v preprostih krihh in z rutami na glavi, so stale
okoli z zelenjavo obloženih stojnic in glasno ponujale svoje (takrat še neoporečno) blago
mimoidočim damam in gospodom. Vmes pa se je brezskrbno sprehajal ta ah oni oficir
v paradni uniformi in z zvenečo sabljo za pasom. Vsakdanji jutranji utrip Glavnega trga na
prelomu stoletja lahko natančno rekonstruiramo na podlagi arhivskega gradiva in spomin-
ske literature. Vendar je pričujoči posnetek neznanega fotografa veliko bolj prepričljiv.
j a. Zlasti so izstopali kvarteti
trobil, klarinetov in flavt iz
Titovega Velenja ter trio in
kvartet trobent iz Celja in
Slovenskih Konjic. Ne na-
zadnje je revija pokazala tudi
visoko stopnjo strokovnega
dela pri pouku kitare, med-
tem ko so bih ostali instru-
menti na reviji tokrat nekoh-
ko manj številni. Podobno
kot kakovost nastopanja je
bila na zavidljivi ravni tudi
organizacija prireditve, o če-
mer se je pohvalno izrazil tu-
di svetovalec za glasbo pri
republiškem Zavodu za šol-
stvo.
Ob reviji so se sestah tudi
ravnatelji vseh sodelujočih
glasbenih šol, ki so na posve-
tovanju izražaU predvsem
zaskrbljenost ob novem si-
stemu financiranja glasbene-
ga izobraževanja, ki prav go-
tovo ni dorečeno in je v glav-
nem prepuščeno iznajdljivo-
sti šol. Zanimanje za glasbe-
no izobraževanje med mladi-
mi pa še vedno narašča. Da
gre tu predvsem za vzgojo
mladih ljudi, se odgovorni še
vedno premalo zavedajo. Re-
vijo v Šentjurju je gmotno
podprlo osem delovnih orga-
nizacij iz Celja, Slov. Konjic,
Šmarja in Šentjurja.
EG
Lepa Keramika
Občasna razstava »Kerami-
ka iz raznih dežel«, ki je prire-
jena v Stari grofiji, pomeni za
Celje zanimivo informacijo
o keramičnih predmetih - mu-
zejskih pridobitvah zadnjega
časa. Predmeti so izbrani med
številnimi različnimi muzeali-
jami, ki jih je darovala in tudi
z oporoko zapustila muzeju
znana umetnostna zgodovinar-
ka in etnologinja dr. Štefka Co-
belj.
Sedanja razstava prikazuje
118 keramičnih izdelkov iz raz-
nih dežel - največ iz Poljske,
Madžarske, Češke, Avstrije,
Nemčije in naših krajev - ki so
nastah v 2. polovici 19. in v 1.
polovici 20. stoletja. Predstav-
ljenih je n^več stenskih okras-
nih krožnikov iz majolike in
deloma kamenine, ki so okra-
šeni z ročno poslikavo in s pre-
tiski. Prevladuje rastlinska,
zlasti cvetlična motivika, ki
včasih združuje še arhitekturo,
živali in napise spominskega
pomena.
Poleg krožnikov so razstav-
ljeni tudi drugi uporabni in
okrasni predmeti - vaze, pla-
stika idr. Slovenska lončarska
keramika je zastopana z mode-
h za peko potic, zanimivo po-
sodo za smetano in pivskim
posodjem, azijska in afriška
keramika pa z zanimivo obli-
kovanimi in okrašenimi pred-
meti.
Poleg tipičnih keramičnih
predmetov je razstavljenih tu-
di nekaj srednjeevropskih por-
celanastih skodelic za belo in
črno kavo, mleko in čaj. Te
skodelice so olepšane s posU-
kanim in reliefnim okrasjem,
včasih pa je dodana tudi bleš-
čeča pozlata. Najbolj izstopa
skodelica, namenjena brada-
tim brkačem, ki si pri pitju iz
navadnih skodelic običajno
omočijo svojo brkatost. Sko-
delica za brkače ima napis in je
oblikovana specialno, okraše-
na je s šopkom mačeh - simbo-
lom spominjanja in razmišlja-
r\ja. Razstava bo za javnost od-
prta do konca marca 1990.
MILENA MOŠKON
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 9
Smučarji iz dvajsetili iet
Tistim, ki so konec tedna
preživeli na Rogli, se je čas
za nek^ desetletij zavrtel na-
zaj. Planjo so namreč »pre-
plavili« smučarji Old timerji
z vse Slovenije. Bil je to pri-
kaz načina in razvoja smuča-
nja od Bloških smučarjev,
Arlberške šole, ki je kralje-
vala med prvo in drugo sve-
tovno vojno, telemark tehni-
ke po drugi vojni in za pri-
mer so naši demostratoiji
prikazali še najsodobnejšo
šolo smučanja. Bil je to pri-
kaz prvih smuči in opreme
med katerim je izstopal plan-
šar iz Kamniških planin, div-
ji lovec, izletnik. Vsi seveda
v popolni smučarski opremi
ob tem pa so izvedli še kakš-
no šego iz tistih časov. To ni
bila maškerada temveč pri-
kaz delčka iz bogate zaklad-
nice Slovenskega naroda.
EDI MASNEC
Na Rogli seje zbralo okoli 40 smučarjev, nekaj od njih seje postavilo pred naš objektiv.
Ola timerji so tuai lenmovali. Manj s časom, pomembno jt
bilo priti do cilja.
Kozolec v Zabukovici se ie
v neurju sesul
Neurje, ki je divjalo v noči od 27. na 28. februar, je mnogim
prizadejalo skrb in precejšnjo škodo. Močan vrtinec vetra pa je
v torek popoldne zajel tudi domačijo 63-letne Marije Orešnik iz
Zabukovice 155 pri Libojah. Do tal ji je podrl star kozolec, s hiše
in hleva pa so leteh strešniki in na nekaterih delih povsem
razkriU obe strehi. V sredo so ji na pomoč priskočih najbližji
sorodniki in ji za silo pokrpali strehi, saj so se bali ponovnega
dežja. Marija je obupana, saj si s skromno pokojnino po umrlem
možu ne rhore privoščiti prav nobenih obnovitvenih del. Tudi
od zavarovalnice nima kaj pričakovati, ker je vse njeno imetje
nezavarovano. Pravi, da bi to že davno storila, pa se zadeva
z urejanjem oziroma določanjem lastništva na žalskem sodišču
vleče že od leta 1984. To pa je že druga zgodba in ponovni dokaz,
kako naši sodni mlini mečejo počasi. Pa ne toliko zaradi počas-
nosti institucije, ampak predvsem zaradi pohlepa nekaterih
ljudi, ki si pravico pač po svoje predstavljajo. Najbolj pa so
zadovoljni odvetniki, ki jim zavlačevanje postopka prinaša
denar.	MARJELA AGREŽ, Foto: EDO EINSPIELER
Na morje za dinar
Pri koncu smo. Danes ob-
javljamo še zadnji kupon
»ŽOLI«, s katerim lahko na-
domestite katerikoli kupon
s številkami od 1 do 4, ki
vam iz kakršnegakoU razlo-
ga manjka. Številke nalepite
v okvirček na enega od ku-
ponov, vse nalepite na do-
pisnico, katero nam pošljite
najkasneje do ponedeljka,
12. marca, na naslov Novi
tednik - Radio Celje, 63001
Celje, Trg V. kongresa 3a.
Sicer pa tiste, ki ste zbrale
vse štiri kupone, dopisnice
že kar pridno pošiljate, tako
daje bera dnevne pošte, ki jo
dnevno dobivamo v redakci-
jo, dosti bolj zajetna kot obi-
čajno. Do torka, ki smo pri-
spele dopisnice prešteli, jih
je bilo že 526. Dosedaj smo
jih največ prejeU iz občine
Šentjur.
V redakciji se pridno pri-
pravljamo na žrebanje, ki ga
bomo, kot veste, opravili
v neposredni radijski oddaji
MAVRICA v dneh 14., 15.,
16. in 17. marca.
Prejeli smo že nekaj vaših
pisem, v katerih nas opozar-
jate naj žrebanje opravimo
pošteno. Zagotovimo vam
lahko, da so tudi dosedanja
žrebanja potekala pošteno,
saj ste nas včasih celo neka-
tere od vas prišle »kontroU-
rati«. Za vsa leta nazaj ima-
mo spiske in naslove udele-
ženk, ki jih sproti kontrolira-
mo. Zgodilo pa se je, da so
nekatere uporabile rcizlične
»trike«, ki jih komisija, veza-
na izključno na podatke na
kuponu, ne more razvozljati.
S tem, da bomo javno in ne-
posredno žrebah ter ime vsa-
ke izžrebanke javno objavili,
boste tudi same lahko opra-
vile »superkontrolo«.
Izžrebanke boste en kon-
vertibilni dinar (vaš prispe-
vek) plačale kar na avtobu-
su, saj bi pošiljanje s položni-
co stalo več kot je sam pri-
spevek.
Ob koncu pa še zagotovilo,
da bo na izletu prijetno. Vse
organizacijske in program-
ske stvari so urejene, le za
vreme se še nismo uspeh do-
govoriti. Toda tudi za to si
prizadevamo.
Jožefov sejem
Devetnajstega marca bo na
dvorišču zadružnega doma
v Petrovčah Jožefov sejem,
kjer bo mogoče kupovati in
prodajati stroje, orodje in tu-
di kmečke dobrote.
Sejem je bil lani zelo uspe-
šen, zato so se v temeljni za-
družni organizaciji, aktivu
kmečkih žena in aktivu mladih
zadružnikov odločih, da ga le-
tos ponovno organizirajo. Na
stojnicah bodo kmetje lahko
blago, stroje in orodje prodaja-
h sami, ali pa prodajo zaupali
organizatorjem. Nekaj prijav
v Petrovčah že imajo, obljub-
ljajo pa dok^ pestro ponudbo
- od traktorjev, škropilnic, se-
jalnic, strojev za vrtičkarje do
semen, in suhe robe. Kmečke
žene bodo tokrat ponujale ko-
pico dobrot, od kmečkega kru-
ha, domačih rezancev, jajc,
žganja, klobas in salam do ja-
bolčnika in vina.
Prijave za sejem sprejemajo
v kmetijski preskrbi v Petrov-
čah. Otvoritev sejma bo ob de-
vetih, ob desetih pa se bo zače-
la licitacija rabljene kmetijske
mehanizacije Kmetijstva Žalec
in Kmetijske zadruge Savinj-
ska dolina.
Shankarjeve
nagrade
Na vrhniški osnovni šoh Iva-
na Cankarja so včeraj, v sredo
7. marca, slovesno podeUli me-
dalje in diplome Shankarjeve-
ga sklada za likovno ustvarja-
lce predšolskih otrok. Od pe-
tih podeljenih nagrad v tej ka-
tegoriji so kar tri prišle na
Celjsko.
Med nagrajenci je vrtec iz
Rogaške Slatine ter Nika Ko-
govšek z mentorico Milenko
Jurak iz celjske vzgojnovar-
stvene organizacije Anice Čer-
nejeve in Lidija Strnad z men-
torico Nado Einfalt in vzgojno-
varstvene organizacije Tončke
Čečeve. Otroci so svoja likov-
na dela ustvarjaU v šolskem le-
tu 1986/87.
IS
Sin Erotic shop,
mama pa v jok!
Jože Jelen iz Titovega Vele-
nja si xe najprej umislil vide-
oteko Cuk. Ko se je v njej na-
bralo že več kot tisoč video
kaset pa se je domislil, da bi
bil biznis tudi s pripomočki,
ki jih po svetu prodajajo v sex
shopih.
V	sosednjem prostoru, poleg
videoteke, se je torej odločil
odpreti Erotic shop, na vrata
pa je moral pribiti napis, da je
mladoletnikom do starosti 18
let vstop prepovedan. Njegov
pogum so Veler^čani nagradili
z aplavzom, tisti bolj sramežlji-
vi so zardevali, lažni moralisti
pa so se zgražali. Najhujši kri-
tik je bila Jožetova mama, ki se
ni sprijaznila s sinovo domi-
slico.
V	Erotic shopu je mogoče
kupiti seksi spodnje perilo,
raznobarvne kondome, vibra-
torje, video kasete in revije
z erotičnimi fotografijami. Na-
prodaj so tudi japonske krogli-
ce, pa bojda popularne plastič-
ne lutke - skratka za tiste z bo-
gato domišljijo so v Erotic sho-
pu poskrbeli.
Jože Jelen seveda pred temi
stvarmi nima predsodkov. Tu-
di svojima šestn^st in osem-
najst let starima sinovoma daje
na vpogled vse erotične video-
kasete; pred spolnostjo v Jele-
novi družini ne zardev^o.
Sicer pa so erotični pripo-
močki kar precej dragi. Okoli
200 dinarjev morate že imeti
v žepu, če boste želeli kupiti
vibrator. Toda kupci, pretežno
so to moški,bojda niti ne tarna-
jo preveč ob postavljenih ce-
nah. Skoraj vsi pa hitijo zatrje-
vati, da kupujejo ah za prijate-
lja, ah za zakonske partnerje,
nihče pa še ni voljan priznati,
da kupuje zase. In navsezadnje
Jožeta to sploh ne zanima.
Prav vseeno mu je za Koga Ku-
pujejo njegovi kupci le sprene-
vedanja, upa, bo morebiti ven-
darle tudi pri nas kmalu ko-
nec. Jože bo še letos svojo po-
nudbo razširil in uredil tri ka-
bine, kjer bodo stranke lahko
gledale erotične filme; kot vsi
uspešni poslovneži pa se bo
v bodoče ravnal predvsem po
željah kupcev in radovedne-
žev, ki bodo zašli v njegov Ero-
tic shop. Jože se zaveda, da ga
bo v kratkem gotovo pričelo
posnemati še precej občanov
na Celjskem in da bodo sex
shopi kmalu poštah običajna
stvar, toda pomembno je biti
prvi, pri seksu pa še posebej.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
10. STRAN - 8. MAREC 1990
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Tožilcu še
marsiical ni
iasno o Teliarjah
Berem bolj o pravnih kot
duševnih težavah okoU po-
stopka zaradi pomora domo-
brancev in civihstov v tabo-
rišču v Teharjah. O teh teža-
vah je celjski tožilec Milan
Birsa namreč potarnal v po-
govoru z novinarji v Celju.
Želel bi ga vsaj malo raz-
bremeniti teh težav, pa nava-
jam nekaj iz svojega zgodo-
vinskega spomina in iz pisa-
nja merodajnih ali prizadetih
v zadnjem času.
V teharskem taborišču so
bih pobiti tudi civilisti. »Po-
boj civihstov pa je vojno hu-
dodelstvo le med vojno«.
Mitja Ribičič, tedanji visoki
funkcionar Ozne za Sloveni-
jo, je zatrdil v Naših razgle-
dih leta 1985, da se je »fizič-
no uničenje zajetih vojnih
ujetnikov« leta 1945 izvršilo
»v sklopu zaključnih opera-
cij«. To so pravi, da je vojna
takrat še trajala in to v fazi
zaključnih operacij.
Za poboj »nad vojnimi
ujetniki v vojaškem taboriš-
ču naj bi bilo pristojno voja-
ško sodišče«. Taborišče v Te-
harjah, v katero so nastanili
od Angležev leta 1945 vrnje-
ne domobrance, spremljene
s civilisti, je bilo poleg tabo-
rišč, kjer so bih prav tako
nastanjerji vrnjeni domo-
branci v Št. Vidu pri Ljublja-
ni in v ŠkoQi Loki, v uprav-
ljanju pristojnih okrožnih
Ozn in Ozne za Slovenijo.
Zavarovanje pa so vršili vo-
jaki Slovenske divizije NO
- Knoja. Teha^e torej ni bilo
od JA upravljano ujetniško
vojaško taborišče.
Ne vem, do kod dvom,
»pripadniki čigavih oborože-
nih sil so bili vojni ujetniki
v taborišču v Tehaijah« (tudi
v Št. Vidu in ŠkoQi Loki). Ne
samo iz navajanj v časopisju,
ampak tudi iz zgodovinskih
obdelav na podlagi doku-
mentov je jasno razvidno, da
so bili ne samo ljubljanski
slovenski domobranci (ki so
tudi prisegli Nemcem), am-
pak tudi primorski in gorenj-
ski domobranci nekakšna
»protikomunistična« proti-
partizanska teritorialna po-
možna policija, delujoča
pravzaprav pod vrhovnim
poveljstvom nemških poh-
cijskih generalov Ervina Ro-
esenerja v Ljubljani in Odilia
Globotschnika v Trstu. Torej
so bile vse tri formacije do-
mobrancev pripadniki nem-
ških oboroženih sil.
»Status vojnega ujetnika
velja le do vrnitve v domovi-
no«. Angleži so vrnili iz ve-
trinjskega taborišča na Ko-
roškem svoje vojne ujetnike
na Gorenjsko, Štajersko in
Kranjsko. Kje je tedaj bila
domovina? V temeljnih toč-
kah OF je določen boj za
združitev vseh Slovencev.
Enote NOV z OF vred so bile
tudi na Koroškem in Primor-
skem. Angleži so bili eni iz-
med naših zaveznikov. Slo-
venski domobranci so bili
zajeti od naših zaveznikov še
v naši domovini, ker tedanji
umik enot NOV s Koroške in
Primorske še ni bil določitev
državne meje Nove Jugosla-
vije. Torej so bili slovenski
domobranci zajeti, predani
od zaveznikov iz njihovih
v naša taborišča ter tudi v ve-
čini izvensodno (oznovske
komisije, ki so odločale in iz-
birale domobrance za usmr-
titev ni mogoče smatrati niti
za »proka« sodišča) usmrče-
ni v svoji domovini.
Toliko v pomoč celjskemu
javnemu tožilcu ter v ved-
nost bralcem!
In še moje osebno mnenje
o »naklepnih skrunitvah
grobišča«. Menim, da bi za
skrunitev vsekakor morali
smatrati dejanja za uničeva-
nje takih ali drugačnih gro-
bišč ah degradacijo krajev
grobišč. Med taka vsekakor
spada Teharje, pa tudi Orlov
vrh v Ljubljani za leta 1943
izvensodno usmrčene v Moz-
Iju in Jelendolu, pripadnike
vaških straž s Turjaka in kra-
ljevih četnikov iz Grčaric. To
velja tudi za uničena grobiš-
ča vojnih nasprotnikov na
ljubljanskih Žalah (razen
nemških oz. avstrijskih) in za
s turizmom degradirana gro-
bišča prav tako samo policij-
sko izvensodno zaprtih na
Golem otoku. »Zasebna«
prepričevanja po »skupinah
občanov« o resničnosti gro-
bišč, čeprav so resda v na-
sprotju z obstoječimi predpi-
si, pa ne bi smeli smatrati za
»skrunitev grobov«, ker slu-
žijo odkrivanju, ne pa prikri-
vanju resnice.
ZDENKO ZAVADLAV,
Ljubljana
Javno vprašanje
Direktorju Zavoda za živi-
norejo in veterinarstvo
Celje
V	Novem tedniku št.
6 z dne 8. 2. 1989 je bil objav-
ljen članek z naslovom
»KLJUB VSEMU NA
CELJSKEM LAHKO IN
SMO PRIMORANI KME-
TOV ATI - PRAVIJO STRO-
KOVNJAKI«, v katerem
strokovnjaki Zavoda za živi-
norejo in veterinarstvo Celje
svetujejo občanom, kako naj
pridelujejo hrano in krmo na
ekološko ogroženem območ-
ju in dajejo nekatera pojasni-
la glede zdravstvene neopo-
rečnosti živil.
V	isti številki Novega ted-
nika pa je objavljen tudi čla-
nek predsednika društva za
varstvo okolja Celje Janeza
Črneja, ki je tudi delavec Za-
voda za živinorejo in veteri-
narstvo Celje in opravlja ve-
terinarsko-sanitarne pregle-
de živil živalskega izvora
(presojo užitriosti). V tem
članku Janez Črnej, dipl. vet.
trdi, da je na celjskem komaj
10% živil živalskega izvora
užitnih.
Zavod za živinorejo in ve-
terinarstvo Celje je od Izvrš-
nega sveta Skupščine občine
Celje pooblaščen za oprav-
ljanje veterinarsko-sanitar-
nih pregledov živil živalske-
ga izvora v proizvodnji in
v prometu.
V poročilu o delu veteri-
narske službe za leto 1989, ki
ga nam je posredoval Zavod
za živinorejo in veterinarstvo
Celje v januarju 1990, je na-
vedeno, da je bilo pregleda-
no in ocenjeno za uporabno
za prehrano ljudi 1.993.007
kg mesa, 4.183.750 kg mes-
nih izdelkov, 3.970.000 litrov
mleka, 1.927.600 kg mlečnih
izdelkov, 350.041 kg rib in
ribjih izdelkov ter 9.111.400
kom. jajc.
Glede na navedeno ni raz-
umljivo, da Zavod za živino-
rejo in veterinarstvo Celje, ki
je odgovoren, da pridejo
v promet užitna živila žival-
skega izvora, ne demantira
Janeza Črneja, da je na Celj-
skem užitnih le 10% živil.
V kolikor se Zavod za živino-
rejo in veterinarstvo strinja
z ugotovitvami Janeza Črne-
ja, proglaša svojo službo, ki
opravlja presojo užitnosti ži-
vil živalskega izvora, za ne-
strokovno in nemoralno. Ta-
ki službi pa je treba vzeti po-
oblastilo za izvajanje dejav-
nosti, ki je posebnega druž-
benega pomena.
Direktorja Zavoda za živi-
norejo in veterinarstvo Celje
pozivamo, da objavi v No-
vem tedniku pojasnilo obča-
nom ali je res na Celjskem
užitnih le 10% živil živalske-
ga izvora in zakaj veterinar-
ska služba dovoli, da gredo
taka živila v promet.
OBČINSKI	INŠPEK-
TORAT
Veterinarska inšpekcija
Neodgovorno
natolcevanje
Pred nekaj dnevi sem pre-
bral izrezek članka Romana
Leljaka (brez datuma), ki je
izšel decembra 1989 ali janu-
arja 1990 v celjskem Novem
tedniku z naslovom: ODGO-
VOR NA PROTESTNO
PISMO.
Ne bom se spuščal v Lelja-
kovo pisanje o grobišču
v Grižah, o Teharjih, o Jošto-
vem mlinu in o kosteh pod
trgovino Lesnina, ker teh do-
godkov ne poznam dovolj.
Protestirati pa moram
o Leljakovem neodgovor-
nem in tendencioznem pisa-
nju o padcu junaškega ko-
mandanta Bračičeve udarne
brigade 14. udarne divizije
Milenka Kneževiča s 24 bor-
ci dne 25. aprila 1945.
Primer padca Milenka
Kneževiča in 23 borcev 14.di-
vizije poznam zlasti od 1953.
leta, tj. 37 let, ko sem se zapo-
slil v Muzeju NOB Maribor,
kjer sem bil do upokojitve
1980 in sem še sedaj muzej-
ski sodelavec, zgodovinar,
višji kustos.
Najprej o padcu Milenka
Kneževiča!
Padel je 25. aprila 1945
v neposredni bližini gostilne
Marguč v Draži vasi, na cesti,
ki pelje od Slovenskih Ko-
njic v Loče. Nekaj sto me-
trov vzhodno od gostilne je
bila skupina sovražnikovih
vojakov. Padlo je od Dravi-
nje nekaj osamljenih strelov,
od katerih je eden smrtno ra-
nil Kneževiča v glavo. Po ne-
kaj trenutkih se je zgrudil.
Priskočila sta kurirja Peter
Prelesnik iz Kamnika in Sta-
ne Koprivnikar iz Mishnje
237. Prvi ga je nosil Preles-
nik, ko je skoraj omagal, ga
je dalje proti Konjiški vasi
nosil Koprivnikar. Od njega
ga je prevzel kurir Milenka
Kneževiča Jože Savinšek iz
Kamnika in ga tudi nekaj ča-
sa nosil. Potem so ga prevze-
li bolničarji in ga odnesli na
Tolsti vrh do brigadnega
zdravnika dr. Herberta Za-
veršnika. Ker je bila rana
prehuda in ker je bil ranjeni
komandant kmalu v komi ah
brez zavesti, mu ni bilo več
pomoči. Na Tolstem vrhu je
rani kmalu podlegel. Začas-
no so ga pokopali na Tol-
stem vrhu, pozneje pa so ga
terenski aktivisti prekopali
na pokopahšče v Špitahč,
kjer je še danes.
Padec Milenka Kneževiča
lahko potrdijo: Tone Mlakar,
polkovnik v. p., živi jia Vrh-
niki, ki je bil ob ranitvi Kne-
ževiča le nekaj korakov od
njega, Jože Arbajter, roj.
1930, iz Draže vasi, ki se je
nekaj trenutkov pred rani-
tvijo Kneževiča z njim na ce-
sti pogovarjal, generalmajor
Andrej Cetinski-Lev, živi
v Ljubljani, ki je tudi bil ob
Kneževičevi ranitvi blizu
njega.
O padcu majorja Milenka
Kneževiča je ogromno av-
tentičnih dokumentov, veh-
kokrat pa se njegov padec
omenja tudi v literaturi in ti-
sku. Navedel bom samo po-
ročilo štaba 14. udarne divi-
zije, ki omenja kako je 25.
aprila 1945 padel v Draži vasi
priljubljeni in hrabri koman-
dant Bračičeve brigade Mi-
lenko Kneževič. Ta doku-
ment je objavljen v Zborni-
ku dokumentov in podatkov
o NOV jugoslovanskih naro-
dov, del VI, knjiga 19, doku-
ment 135.
O padlem majorju Milen-
ku Kneževiču imam še veli-
ko podatkov, saj pripravljam
že blizu štiri leta knjigo
o udarni Bračičevi brigadi.
Pred Gastožem, kjer se od-
cepi od ceste Žiče-Dramlje
cesta proti Sojeku na Fran-
kolovo, je skupen grob in
spomenik borcem 14. divizi-
je. Na spomeniku je poda-
tek, da tu počiva 23 borcev
NOV. Tako piše v brošuri Jo-
žeta Višnarja, Janka Pirnata
in Ivana Umnika: KONJI,
ŠKA PLANINSKA POT Ofi
SPOMENIKIH NOB.
Leljak navaja, da je padle
s Kneževičem 24 borcev, kai
je trikrat napačno. Prvi^;
Kneževič je 25. apila 1945 pa.
del sam. Na spomeniku piše
23 borcev in ne 24. Tretja ne.
točnost pa je v besedilu spo.
menika. Tam je namreč pa
kopanih manj kot 23 borcev,
to pa zato, ker so svojci po
vojni nekatere svoje padle
prekopali v njihove kraje roj.
stva ah bivanja pred odho-
dom med partizane.
O 23 borcih, ki so jim do.
mačini z vsem spoštovanjem
postavih spomenik, je po-
trebno poudariti, da gre tu za
borce Bračičeve, Tomšičeve
in Šercerjeve brigade. Morda
je med njimi tudi kakšen po-
sameznik, ki ni bil v omenje-
nih enotah. Lahko je bil ku-
rir ali terenski aktivist. V to
grobnico so domačini po voj.
ni prenesh padle borce, ki so
bili pokopani v skupinah ali
posamezno po gozdovih in
jarkih po sedanjem širšem
okolišu omenjenega spome-
nika.
Ob koncu moram poudari-
ti, da mi ni znanega prav nič
spornega v primeru padca
Milenka Kneževiča, kot ne
o padlih 23 borcih. Tu mo-
ram dodati, da so ti borci
padli v razhčnih časih in bor-
bah, največ pa seveda 1944.
in 1945. leta.
Do Leljakovih člankov pa
se opredeljujem takole:
Nisem jih prebral vehko,
saj sem že po prvih ugotovil,
da so subjektivne vsebine, ti-
stih, ki mu dajejo podatke,
kot tudi njegovega oblikova-
nja pridobljenega gradiva.
Uvodoma sem navedel, da
o teharskem madežu in
o drugih omenjenih prime-
rih ne vem dovolj, da bi k^
kvalificiranega objektivno,
zgodovinsko resničnega na-
pisal, toda za padec Milenka
Kneževiča in o padcu 23 bor-
cev pokopanih blizu Žičkega
samostana lahko rečem, da
je zlonamerno natolcevanje.
Uredništvu raznih glasil
predlagam, da so pred obja-
vo takšnih člankov bolj kri-
tična. V kolikor ne poznajo
nekaterih zgodovinskih do-
godkov, naj se posvetujejo
z institucijami, ki se s to pro-
blematiko ukvarjajo, lahko
pa tudi s posameznimi zgo-
dovinarji ali nekdanjimi
udeleženci NOB.
Skupnost borcev 14. udar-
ne divizije prosim, da se do
pisanja Romana Leljaka
ustrezno opredeli.
MIRKO FAJDIGA,
Maribor
Socialdemolcrati
Slovenije in
avtocesta
Po kongresu Socialdemo-
kratske zveze Slovenije so se
v tisku pojavila mnenja
o tem, da slovenski socialde-
mokrati ne podpirajo priori-
tete gradnje avtoceste na re-
laciji Arja vas-Ljubljana.
Tako je tudi Novi tednik,
ko je upravičeno zaskrbljen
za usodo te avtoceste, med
drugim zapisal, da socialde-
mokrati na svojem kongresu
niso hoteli vključiti v svoj
program gradnjo te avtoce-
ste, čeprav so to gradnjo
v svoj program vključih ko;
munisti. Upravičena naj bi
bila tudi zaskrbljenost, da bi
tudi novi parlament, ki bo
izvoljen na svobodnih voli-
tvah, imel enako odklonilno
stališče do prioritete gradnje
avtoceste Arja vas-Ljublja;
na, ko niti socialdemokrati
Slovenije niso sprejeh na
kongresu v svoje dokumente
pobude delegatov s Celjske-
ga glede gradnje te avto-
ceste.
Taka razlaga potrebuje po-
jasnilo in je verjetno posledi-
ca nerazumevanja program«
in ostalih aktov, katere spre-
jema kongres in ki so vodilo
Javno vprašanje Tonetu Zimšicu
Spoštovani tovariš Zimšek. Ker smo prepričani, da
tudi vi menite, da je celjsko gospodarstvo nasploh
v vse težjem položaju, opaziti pa je tudi zgovorne sig-
nale »mariborskega gospodarskega sesutja«, smo se
odločih, da vam zastavimo javno vprašanje. Še posebej
zato, ker mislimo, da vam kot predsedniku skupščine
občine ter človeku celjske fabrike in delavci niso
deveta skrb.
Prosimo, da javno pojasnite, kako je mogoče, da je
sedanja celjska občinska vlada dva meseca pred pre-
nehanjem zadolžitev dobesedno zdesetkana, najbolj
pa okrnjena prav za ljudi, ki naj bi se v izvršnem svetu
ukvarjah z gospodarstvom. Vemo, da ste osebno ob
svoji županski funkciji obremenjeni še z urejanjem
poslovnih in drugih razmer na Razvojnem centru.
Predsednik izvršnega sveta, Miloš Pešec, se je ali pa se
še usposablja za novo delovno mesto v Ljubljanski
banki. Podpredsednik izvršnega sveta, ki se je ukvar-
jal z družbenoekonomskim razvojem, Uroš Goričan, je
odšel v novo službo in potrebno je bilo imenovati
naslednico.
Ne zamerite naši vsiljivosti, vendar se nam v časih,
ko je po našem mnenju življenjskega pomena v vrhu
občine delati 24 ur dnevno in z vsemi razpoložljivimi
ljudmi, zdi vaše pojasnilo izredno pomembno. Zato, da
bodo občani pomirjeni, ali pa zato, da bodo vedeli pri
čem so.
Uredništvo
SIGMA gradbeni elementi in
montaža Zabukovica, p. o. Žalec,
Griže 63302
Razpisna komisija delavskega sveta podjetja
skladno z določili STATUTA
I.	Razpisuje PROSTA dela in naloge s pooblastili
1.	direktorja podjetja
Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih sploš-
nih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe družbo-
slovne, strojne ali gradbene smeri,
-	da ima pet let delovnih izkušenj pri samostojnih
delih in nalogah,
-	da obvlada pasivno en tuj jezik,
-	da predloži program organiziranja, vodenja in raz-
voja podjetja v mandatu, za katerega bo imenovan.
2.	Vodjo tehničnega področja
-	tehnični vodja
Pogoji:
-	visoka strokovna izobrazba gradbene, strojne
smeri ali arhitekture
-	5 let delovnih izkušenj na podobnih delih
-	znanje tujega jezika
-	strokovni izpit
-	da predložijo program organiziranja in vodenja
področja
3.	Vodjo ekonomskega področja
Pogoji:
-	visoka izobrazba, ekonomsko komercialne ali or-
ganizacijske smeri
-	5 let delovnih izkušenj na podobnih opravilih
-	znanje tujega jezika
-	da predložijo program organiziranja in vodenja
področja
Kandidati bodo imenovani za štiriletni mandat. Pi-
smene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljete na gornji naslov v 15. dneh po objavi s pripi-
som »Za razpisno komisijo«.
Pokličite nas tudi, če ne izpolnjujete vseh pogojev in
ste prepričani, da želite skupaj z nami zagotoviti
primerne pogoje življenja. Delamo na obrobju Sa-
vinjske doline, v še primerno zdravem okolju, brez
nadležnega smoga in megle. Odločite se, pridite
k nam na pogovor, da vam damo vse, kar rabite za
pripravo programa in se pogovorimo o vaših po-
gojih.
II.	Objavlja PROSTA dela in naloge za:
1.	Vodenje komerciale
Pogoji:
-	visoka strokovna izobrazba ekonomsko-komerci-
alne usmeritve
-	dve leti delovnih izkušenj na podobnih opravilih
-	znanje tujega jezika
2.	Vodenje prodaje
Pogoji:
-	višja strokovna izobrazba ekonomsko-komercial-
ne usmeritve
-	pasivno znanje tujega jezika.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno raz-
merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
kadrovska služba 15 dni po objavi.
Za vse informacije RAZPISA in OBJAVE lahko pokli-
čete po telefonu (063) 713-231/31_
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 11
AGITROP KOTIČEK
Pojasnilo
Na nekaterih zborih vohlcev je bilo postavljeno vpraša-
nje, kako je to mogoče, da podpisani kot član ZKS-
Stranke demokratične prenove kandidiram na neodvisni
Državljanski zeleni listi za skupščino SRS. Pojasnjujem,
da prav zaradi neodvisnosti od stranke. Kot delegata, če bi
bil seveda izvoljen, me ne vežejo nikakršni sklepi stranke,
ki ji pripadam, odgovoren sem edino volilcem. Takšna
neodvisnost je sicer značilna za celotno državljansko
zeleno listo oziroma za vse takšne liste po Sloveniji.
PETER KAVALAR, Celje
Glas z zamudo
v petek 16. 2. 1990 je bil v kinodvorani na Ljubnem
ustanovni zbor Slovenskih krščanskih demokratov,
občinskega odbora Mozirje. Zbor se je pričel z Zdravico
v spremljavi organista Feliksa Ugovška iz Gornjega grada.
Nato je prisotne pozdravil predstavnik iniciativnega
odbora, nakar je spregovoril predstavnik SKD iz Ljub-
ljane g. Franc Miklavčič, ki je povedal nekaj vzrokov, ki so
narekovali ustanovitev stranke Slovenskih krščanskih
demokratov, Nace Polajner pa je predstavil program
stranke. V imenu občinskega odbora SKD Velenje je pri-
sotne pozdravil Anton Lovrenc,_v imenu Zgornjesavinj-
skega DEMOSA pa dr. Anton Žuntar. Po odmoru smo
izvedU še vohtve v upravni odbor, ter zbor zaključili
z vprašanji prisotnih, na katere sta odgovarjala predstav-
nika SKD iz Ljubljane.
Na prvi seji pa seje dobil že tudi izvoljeni upravni odbor,
ter obravnaval naloge, ki ga čakajo v predvolilnem
obdobju. Sklenili smo, da bomo v mesecu marcu po vseh
krajih mozirske občine imeh predstavitev programa SKD
in akcijo pridobivanja novih članov. Razen v družbenopo-
litični zbor, kjer bomo predlagah svoje kandidate, svojih
kandidatov za volitve ne bomo predlagali, podprli pa
bomo kandidate, katere je predlagal Demos. Slovenski
krščanski demokrati si nalagamo politično in družbeno
rehabilitacijo, prebujo socialnega čuta in razvijanje poh-
tične ustvarjalnosti slovenskih kristjanov. Sodelovati
želimo pri obnovi slovenskega političnega življenja,
z vsemi demokratičnimi skupinami, v svoje vrste pa
vabimo vse, ki želijo delovati na družbenem polju in krš-
čanskega etosa.
. ŠTEFAN MATJAŽ, SKD Moziije
MLIN Ob 8. marcu
Kdo ste ženske? Ste že kot dekhce sanjale o Kosovskem
dekletu in Materi hrabrosti? A Sinovi, Domovina, Rod-
nost, mati. Zvezda, Država...? Letos pa poteka častitljivih
80 let od tedaj, ko je leta 1910 v Koebenhavnu Mednarodna
konferenca žensk proglasila 8. marec kot Dan žena
- Delavk na pobudo vehementne tovarišice Klare Zetkin.
In tako se je začelo... Na ta dan se izreče veliko lepih
besed; kupi se ogromno rož, ki potem venejo kot venejo
lepe besede; poljubljamo vas (ali pa vas pretepamo) in
vam nato še pleteničimo o spoštovanosti, kreposti mate-
rinstva, občudovanja in naša moškost se kar bohoti do
neskončnih razsežnosti tako, da je že vse skupaj smešno.
Ve pa ste pač po dolžnosti očarane, prenečene, vzradoš-
čene...
Končajmo že enkrat s tem! Prekinimo to lepo navado,
ki pač mora priti in miniti kakor vsi ostali spominski
dnevi, ki so pač določeni že v naši preteklosti. Pomladni
meseci so meseci neskončnega veselja, ki je prežeto
z radoživostjo ob razcvetu narave in tako n^ tudi ideja
ženske (deklice-dekleta-matere) vznika in brsti, raste ter se
razcveta... V^®™™^ si košček sebe ter vam ga poklo-
nimo!
GREGA URANIČ
za Mlado iniciativo pri SDZ
Za Savinjsko dolino 90 let.
ZSMS Žalec - liberalna stranka vabi vse člane, simpati-
zeije in ostale meščane ter vaščane na volilno KONVEN-
CyO, ki bo v soboto, 10. marca pred trgovino Savinjka
v Žalcu. Tam bodo žalski liberalci predstavili svoj politični
program: Za Savinjsko dolino 90. let, na razpolago bodo
različni propagandni materiali, spregovorili bodo Jožef
Školč in predstavniki žalskih liberalcev, sočasno bo pote-
kala tudi novinarska konferenca. V zabavnem delu pro-
grama bodo nastopih narodnozabavni ansambel Robija
Zupana, godbeniki in mažoretke iz Radeč in folkloristi iz
Šempetra. Prireditev bo povezoval Theo Bostič.
socialni demokraciji v Slove-
niji.
Socialna demokracija
v Sloveniji se je namreč od-
ločila, da njen program, ki je
bil na kongresu sprejet,
s tem da posamezne, ne bi-
stvene alternative sprejme
konferenca, vsebuje le os-
novna načela socialdemo-
kratskega gledanja na druž-
bo in predloge za razvoj
družbe in konkretno osnov-
ne smernice socialdemokrat-
skega gledanja na obravna-
vanje vseh družbenih pro-
blemov.
Na ta splošni program bi
Se navezovali programi Slo-
venije za konkretne priorite-
te iz programa in regijski
programi s konkretnimi zah-
tevami regij, seveda tudi ob-
činski programi s konkretni-
'ni zahtevami in predlogi za
Ureditev gospodarskega in
družbenega življenja.
Na predlog delegatov
® Celjskega, da naj kongres
sprejme v program socialde-
mokratske stranke Slovenije
tudi izgradnjo avtoceste Aija
vas-Ljubljana, je kongres ta
predlog odklonil izključno
zaradi pojmovanja programa
in resolucije.
Je pa kongres z veliko ve-
čino glasov sprejel sklep, da
je sprejeta resolucija v kateri
je prvenstvena in konkretna
naloga socialne demokracije
za celo Slovenijo izgradnja
avtoceste Arja vas-Ljublja-
na. Ta resolucija bo objavlje-
na tudi v sredstvih javnega
obveščanja.
Socialdemokratska zveza
Slovenije je tako prevzela
kot prioriteto konkretni pro-
gram, vsebovan v resoluciji
za izgradnjo avtoceste Aija
vas-Ljubljana. Ta program
bodo tudi v celoti in dosled-
no uveljavljali poslanci Soci-
aldemokratske zveze Slove-
nije v novem parlamentu.
Seveda pa bo pri tem potreb-
no premagati težave, saj So-
cialdemokratska zveza Slo-
venije opaža, da so nekatere
nove stranke v svoj program
prevzele nujhost izgradnje
ceste Aija vas-Ljubljana,
njihovi predstavniki na obla-
sti pa ravnajo tako, kot da bi
bila izgradnja te a\i.oceste
drugotna zadeva.
VITODRAG PUKL,
član predsedstva SDZS
Javna zahvala
Vsem petim podpisnikom
natančnega poročila o stanju
zraka v Celju z dne 9., 10. in
II. I. 1990 se v imenu Dru-
štva za varstvo okolja iskre-
no zahvaljujem.
Ker je zahvala javna, bi
k temu dodal še kratka raz-
mišljanja.
Iz poročila se da razbrati,
da je stanje v Celju povzroči-
la temperaturna inverzija, to
se pravi vsakdanji redni iz-
pusti so se tokrat skoncentri-
rali na površini cca 150 km^
v debelini cca 200 m nad
zemljo. Takšno stanje bi
v Celju imeli vsak dan, pod
podobnimi vremenskimi po-
goji. Pod drugačnimi vre-
menskimi pogoji pa se to po-
razdeli na večjo površino,
redno, vsak dan, skozi 18 let.
Titanov dioksid, fini, dro-
ben prah, ki lahko v mirnem
zraku lebdi ure dolgo, preha-
ja preko dihalnih cevčic v di-
halne mešičke, kjer fizično
povzroča akutne in kronične
vnetne procese. Tragično pri
tem pa je to, da je ta prah
naravno radioaktiven, po ja-
kosti in vsebnosti podoben
velenjskim pepelom iz kate-
rih so delah EFE opeko. To
se pravi z očeti in potomci
radona ter nedokazano škod-
ljivim radonom. Ti02 je torej
idealen sodelavec radona
v stanovanjih (EFE opeke),
posebno če jih zračiš.
Naj mi Inštitut Jožef Šte-
fan in Zavod za varstvo pri
delu SRS oprostita za tako
nestrokovno, alarmantno in
bogokletno razmišljanje.
Mogoče bomo dočakali, da
nam resnico kdaj odkrijete,
posebno to, da je v zdravih
stanovanjih v Celju bilo se-
vanje 20-40 Bq/m^, zuneu pa
65 Bq/m^ in da dr. Bače iz
Zagreba trdi, da je 20 Bq/m^
že I mSv.
JANEZ ČRNEJ,
DVOC, Celje
100 kmečkih
žena
Sem kmečka žena in se
z možem oba ukvarjava sa-
mo s kmetijstvom. Nič me
ne boli, ko se tovarniške de-
lavke in druge uslužbenke
matijo na zakuskah in ko se
udeležujejo izletov, katere
jim pripravijo v podjetjih.
Grozno pa me boli, da so bile
vsa ta leta uslužbenke ne-
sramne in so hodile na izlet
»100 kmečkih žensk na mor-
je«. Lahko trdim, da so na
primer iz šmarske občine
vsa leta nazaj hodile na izlet
uslužbenke, ne pa kmečke
žene. Sram naj jih bo, lažniv-
ke! Če se ne bi prijavljale za
izlet, bi bila vsaka kmečka
ženska že najmanj trikrat na
izletu, tako pa ne vemo, če
bomo sploh prišle na vrsto.
HELENA DOBRAVC
Kozje
Rojevati otroke
Milan Pintar, predsednik
komisije, neobrit in strašljiv
nas je razjezil. Rojevati bo
treba več otrok - to govori
bedak, ne pa strokovnjak.
Nesramno predlagcgo 4-od-
stotni davek za tiste, ki ni-
majo otrok. Davek, iz njega
pa izpeljati družinske dodat-
ke, trdi Pintar. Torej, enim bi
jemali, drugim, ki bi se noro
množih, pa dajah. To je škan-
dal. Najprej štiri, potem pa
vedno več odstotkov. Tisti,
ki bi se noro množih, bi dru-
žinske dodatke zapravili.
zapili, otroci pa bi gladovah
in že kot dojenčki dobivali
od staršev s pestjo po glavi
(to se je že zgodilo).
Hočejo imeti eksplozijo
Slovencev, nočejo pa urediti,
da ne bi bil niti eden Slove-
nec brez dela. Vsako leto je
več brezposelnih in lačnih.
Tudi inflacija se ne ustavi in
cene se vsak dan pridno dvi-
gajo.
Kaj se Pintar vtika v druži-
ne in jim vsiljuje svojo voljo.
To je nesramno. Družine naj
težko preživljcgo svoje otro-
ke, ko pa bo spet prišla vojna
vihra, jih bodo spet neusmi-
ljeno pobijali ter metali
v razne jame, kot so domo-
brance. Več se jih rodi, več
se jih postreli, zato je bolje,
da se ne rodijo. Slovenke ne
bodo tako neumne, kot so
nekatera divja plemena, ki'
se strahovito naglo množijo
in povzročajo bedo.
MARIJA IN ANICA
KORENŠEK
PREJELI
SMO
Razvojna politika
Radeč
Na rednem delovnem se-
stanku projektne skupine
»ARCHROM«, dne 5- febru-
arja 1990 smo nezadovoljni
z razvojno pohtiko Radeč
sklenili odgovornim struktu-
ram in javnosti odposlati to
odprto pismo, s katerim želi-
mo opozoriti na nepravilno-
sti in postavljamo naslednje
zahteve.
Zahtevamo izgradnjo nove
železniške postaje Radeče,
saj stara nikakor ne zadostu-
je potrebam kraja, še manj
pa daje podobo Slovenije, ki
želi v Evropo 92.
Potrebno je nemudoma
pričeti s pridobivanjem do-
kumentacije in zagotoviti fi-
nančna sredstva s katerimi
bi se Prevzgojni dom Radeče
izselil iz graščine, katera bi
se nato predala v turistične
namene. Glede na dejstvo,
da bo v Radečah v kratkem
umetno jezero HE Vrhovo,
mislimo, da je naša zahteva
ne le upravičena, temveč tu-
di nujna za razvoj našega
IVAN ZAKONJŠEK
Projektna skupina »AC-
HROM« Radeče
PRITOŽNA
KNJIGA
Ogorčeni krajani
Klanca
Krajani Klanca (levi breg)
^ad Dobrno se že približno
4 leta borimo za asfaltiranje
dveh odcepov, dolgih kakš-
nih 700 metrov. Ob teh ce-
stah je 9 gospodinjstev. Kot
predsednik režijskega odbo-
ra sem vodil sestanke s kra-
jani in pisal vloge na KS Do-
brna, a žal odgovorov ni bilo.
Če pa je odgovor bil, je bil
pač plan sprejet že prej; mi
tako izpademo, brez da v od-
govoru piše, da so našo vlo-
go sploh obravnavali.
Kot predsednik režijskega
odbora se vprašam, kako
sploh načrtujejo na KS Do-
brna in če imajo pravila, kdo
ima prednost pri cestah.
Imam sina, ki je lOO-odsto-
ten invahd,, in soseda, ki je
brez noge. Ze zato bi bili, po
moji oceni, dolžni, da poma-
gajo. Družba mi je pomagala
kupiti električni invahdski
voziček za sina Damjana, se-
daj pa ga prevažam s prikoli-
co od hiše do asfalta (približ-
no 250 metrov).
Mislim, da se bomo morah
pač obrniti drugam, da bo-
mo dobih odgovor in potrdi-
lo, da smo pravičeni do asfal-
ta na cesti.
RUDI SKUTNIK
SIP strojna industrija
Šempeter v Savinjski dolini
objavlja po sklepu delavskega sveta SIP Strojna
industrija Šempeter v Savinjski dolini
JAVNO LICITACIJO
izklicna cena
za odprodajo	din
I.	NEPREMIČNINE:
zemljišče pare. št. 9/2 in leseni
objekt pare. št. 304, v skupni
izmeri 975 m^	227.850,00
II.	OSNOVNA SREDSTVA:
1.	2 bremenska elektromagneta
TIP LM-900 (Truninger-Švica) - po	58.722,50
2.	sistem krmiljenja, napajanja in
nosilei za LM-900	116.850,00
3.	listna žaga Berlet 200 (inv. št. 2169),
letnik 1952	1.000,00
4.	listna žaga Pobeda (3518-19),
letnik 1963	1.000,00
5.	krožna žaga Eisele, letnik 1969	1.000,00
6.	središčno poravnalni stroj MOK
l/1000-Ada Potisje	281.177,00
7.	visokofrekvenčni generator za
induktivno kaljenje BBC TIP IG-410,
z močjo 50 kW	77.000,00
8.	oblikovalec paketa v skladišču črne
metalurgije	123.900,00
9.	5 peči na olje, inv. št.: 32144, 32145,
32148, 32149, 36185	po 400,00
10.	5 risalnih desk, inv. št. 27528, 27529,
33105,26617, 33119-po	800,00
11.	tovorni avtomobil Zastava 650 Ad -
inv. št. 13020, letnik 1982,
prevoženih 500.000 km, z dvigalom
nosilnosti 900 kp	90.000,00
12.	osebni avtomobil VISA 11 Re-
inv. št. 13023, letnik 1983,
v nevoznem stanju	15.000,00
III. RABLJENE KMETIJSKE STROJE
OZ. PRIKLJUČKE:
1.	obiralnik koruze »Tornado 40«, št. 02	37.932,50
2.	silažni kombajn »Vihar 40«, št. 042	13.451,00
3.	obračalnik »URO 300«, št. 151	10.832,50
4.	kosilnik »Britev 190 G«	9.295,00
5.	kosilnik »Britev 165«, št. P001	8.998,40
6.	kosilnik »Britev 165«, št. P002	13.497,60
7.	mlin »MKS 1200«, št. 2020954	1.416,00
8.	puhalofrezazasneg, št. SP185	3.500,00
9.	tračni obračalnik »MHK140«	3.002,50
10.	ozka pomožna kovinska kolesa
M 20-1 par	496,20
11.	priklop VAR M200	334,50
12.	voziček za silažo»VS 250«-M200	1.866,00
13.	transportni plato M200	1.100,00
14.	žitni kombajn 2100, št. 003	14.432,40
15.	BRK 2050, št. 667	11.773,20
16.	SK160, št. 240 (izvoz)	16.447,20
17.	RN 50, št. 299	2.262,60
18.	naprava za merjenje raztrosa	140,00
19.	3 silažni kombajni »SK 160«,
št. 118, št. 338, št. 145 po	21.929,60
20.	žetvena naprava TIP-82 (izvoz)	9.736,00
Javna licitacija bo v petek, dne 23. 3.1990, ob 10. uri,
v prostorih družbene prehrane SIP-a.
Javne licitacije se lahko udeležijo osebe, ki so držav-
ljani SFRJ in pravne osebe s sedežem SFRJ.
Pogoj za pristop k licitaciji je obvezen polog 20%
varščine od izklicne cene do 9.30 ure na dan licitaci-
je, pri blagajni SIP-a, oziroma na žiro račun št.
50750-601-19179, pri SDK Žalec.
Interesentom, ki na licitaciji uspejo, bo varščina všte-
ta v kupnino, drugim pa vrnjena.
Vse cene veljajo fco SIP Šempeter. Vse dajatve ozi-
roma prepis lastništva v zvezi s prodajo uredi in
plača kupec. Prodaja bo po sistemu videno-kuplje-
no, zato ne bo možna nobena reklamacija glede
kvalitete oziroma manjkajočih delov.
Kupec mora izlicitirano plačati oziroma skleniti po-
godbo najkasneje
a)	za nepremičnino v 15. dneh od javne licitacije,
b)	za ostalo v 8. dneh od javne licitacije.
Če tega ne stori, pomeni to za prodajalca, da je
kupec odstopil od nakupa in s tem izgubi pravico do
vrnitve varščine.
Vse informacije oziroma ogled je možen od 20. 3. do
23. 3.1990, med 10.30 in 12.30 uro in 23. 3.1990 med
8. in 9.30 uro.
12. STRAN - 8. MAREC 1990
REI
Pravljica ,
o kraljeviču
in maršalu
Leta 1920...
Dne 22. 6. 1920 zjutraj se je
prestolonaslednik Aleksan-
der odpravil na enotedensko
potovanje po Hrvaški in Slo-
veniji. Po tridnevnem obisku
Zagreba se je 26. 6.1920 iz Hr-
vaške odpravil proti Ljublja-
ni in bil deležen veličastnega
sprejema slovenskega naroda.
V Brežicah, Krškem, Rajhen-
burgu (Brestanici) in v Sevni-
ci, v Zidanem mostu, Hrastni-
ku, Trbovljah, Zagorju in Li-
tiji - povsod so navdušene
množice ljudi z ovacijami
sprejele priljubljenega re-
genta.
Do pravega zmagoslavja
mladega kraljeviča pa je prišlo
v Ljubljani, kije bila tako okra-
šena kot »pravljična deveta de-
žela«, saj se je po mestnih uh-
cah gnetlo več kot 200 tisoč lju-
di, tako da seje Aleksander ko-
maj prebil do deželnega dvor-
ca. Ljubljančani so najvišjemu
gostu zvečer priredili bakljado,
regent pa jih je ginjeno pozdra-
vil z besedami: »Pozdravljam
vse Slovence tostran in on-
stran demarkacijske črte. Na-
dejam se, da bodo uživali Slo-
venci onstran te črte v kratkem
enako svobodo kakor Slovenci
tostran nje«.
Naslednjega dne je regent
obiskal ljubljansko stolno cer-
kev, protestantsko in pravo-
slavno cerkveno občino, polo-
žil srebrn venec na Prešernov
spomenik in na Kongresnem
trgu pozdravil slovensko aka-
demsko mladino. Popoldan si
je z zanimanjem ogledal muzej,
po avdijenci pa se je udeležil
velike veseUce na Kozleijevem
vrtu. Dne 28. 6. 1920 se je od-
pravil na Bled, naslednjega
dne pa se je odpravil proti zele-
ni Štajerski, ki je po besedah
časopisnega poročevalca »po-
kazala ta dan, kako prazno,
brezuspešno je bilo vse delo
avstrijske-nemške birokracije
in nemških naseljencev v naših
krajih, da odtujijo ta del našega
»V mestno spominsko knji-
go se je tik pred odhodom iz
Celja vpisal regent Aleksan-
der. Knjiga je bila v to svrho
pripravljena na mizi pod bal-
konom magistrata.«
naroda od svitlih narodnih vzo-
rov in ga podvržejo nemški
peti«.
»Krasen dan je napočil na
Petrovo zjutraj. In v sjaju bož-
jega solnca se je med nepresta-
nimi navdušenimi ovacijami ti-
sočev m tisočev naroda, zbra-
nega ob državni cesti od Ljub-
ljane pa tja do Maribora, mimo
tisoče mlajev, mimo bogato
okrašenih hiš med plapola-
njem zastav vozil naš kraljevič
skozi Dpmžale, Trojane, Vran-
sko in Žalec. Vse ga je hotelo
videti, svojega vladarja, staro
in mlado. Na Vranskem ^so ga
čakali tisoči ljudi... V Žalcu,
kjer ga je pozdravil župan, so
deklice ovile regentov avtomo-
bil z venci in ga obsule s cvet-
jem. Med nepopisnimi ovacija-
mi množic se je odpeljal proti
Celju, ki se je že prejšnji dan
odelo v praznično oblačilo«.
»Ob 10.15 uri so pričeh naz-
nanjati streli iz topov, da priha-
ja on, ki smo ga s tohkim hre-
penenjem pričakovah. Zazvo-
nili so zvonovi. In skozi več kot
20-tisočglavo množico, ki se je
zbrala v mogočnem špahiju od
Glazije pa čez Prešernovo,
Aleksandrovo, Cankarjevo in
Kralja Petra cesto, je šlo kakor
električni tok. Vse je vzvalovi-
lo, oči vseh so bile uprte v smer
prihoda. Pred magistratom,
kjer seje izvršil oficijelen spre-
jem, so bile razgrnjene prepro-
ge, in okoli njih razvrščene
v velikih treh skupinah depu-
tacije uradov in društev. Veči-
na društvenih deputacij je sta-
la nasproti magistratu z zasta-
vami, enako skupina 500 be-
guncev z zastavo, odeto s čr-
nim florom, ter s tablicami, ki
' Ko je šel regent Aleksan-
der s spremstvom peš proti
celjskemu kolodvoru, je bila
med tam stoječimi ljudmi tu-
di priprosta perica. Ker ni
razločevala izmed toliko le-
pih uniform njega, regenta, je
glasno vprašala soseda: »Kte-
ri je Aleksander?«. Regent je
vprašanje čul, stopil k nji, ji
dal roko in dejal: »Jaz sem
Aleksander.« Šel je nato ž njo
in se razgovarjal prijazno in
ljubeznivo«.
so nosile napise: Trst-Gorica-
-Istra, in: Aleksander, osvobo-
di nas! Sokolstvo, kije s člani,
članicami in naraščajem nasto-
pilo v velikem broju, je bilo po-
maknjeno nekoliko proti Na-
rodnem domu. Narodne noše
so stale tik estrade...
Pred mestom pri Glaziji je
pričakovala regenta močna so-
kolska konjenica, ki ga je tudi
spemljala v mesto; nato voja-
ška godba ter počastna četa,
katero je regent pregledal. Na
trgu pred magistratom je re-
genta pozdravil gerent celjske
občine, vladni svetnik dr. Žu-
žek s sledečimi besedami:
Vaša Kraljevska Visokost!
Srce nam Celjanom prekipe-
va udanosti, hvaležnosti in po-
nosa, ko se Vam, prvemu na-
rodnemu vladarju klanja staro-
davno mesto Celje. Na teh za
nas Slovence zgodovinskih
tleh Vam meščani celjski prise-
gamo večno zvestobo, ki je ne
omaje nikak vihar. V tem slav-
nostnem trenutku khčemo iz
dna duše: Bog živi našega pr-
vega jugoslovanskega kralja
Petra I! Bog živi Njegovo kra-
ljevsko visokost našega juna-
škega prestolonaslednika in re-
genta Aleksandra! Živijo! Živi-
jo! Živijo!
Za njim ga je pozdravil žu-
pan občine Velika Pirešica.
Nato so bile regentu predstav-
ljene posamezne deputacije
uradov, šol, društev, strokov-
nih korporacij, Sokolstva, Or-
lov, deputacij a Nemcev in tudi
deputacija beguncev, v katere
imenu je deklica iz tržaške
in ieta 1954
Dne 19. septembra 1954 je
bila na Ostrožnem zaključna
proslava velike prireditve
»Štajerska v borbi«, priprave
na množični partizanski mi-
ting pa so se pričele že veliko
prej. Celjski prireditelji so se
na vso moč trudili, da bi bila
slovesnost veličastnejša kot
podobni prireditvi »Borbene
Slovenije« na Okroglici in
v Dolenjskih toplicah.
Od konca avgusta so poteka-
le še zadnje priprave na spre-
jem slavnih gostov in Ostrožno
se je spremenilo v praznično
vas. Časopisni poročevalec je
10. 9. 1954 opisal prireditveni
prostor takole: »Ves prostor
okoh amfiteatralne dohne je
posejan s paviljoni. Po gozdu
so speljane poti ob stojnicah.
Vsaka pot bo nosila svoje ime
in vsaka stojnica svojo števil-
ko. Več takih »ulic« bo tvorilo
tu trge, tam zaključene ulice.
Na takih zaključenih prostorih
bodo udeležencem na razpola-
go vse potrebne jestvine in pi-
jače, poleg tega informativne
pisarne, telefoni, pošta itd.« In
res. Na praznični dan je na
Ostrožnem stalo okoh 40 veli-
kih paviljonov s široko ponud-
bo hrane, pijače in drugih po-
trebščin, celoten prostor pa je
obvladoval velikanski oder za
slavnostne goste, pevce in
godbo.
»Od jutra so se na vehk slav-
nostni prostor pred tribuno
zbirale množice udeležencev
proslave na Ostrožnem. Ob de-
vetih dopoldne ni bilo na veli-
kem amfiteatralnem prostoru
niti koščka praznine, zato so se
prihajajoči morah zadovoljiti
s slabšimi prostori na obeh kri-
lih tribune, kjer se je slabo sli-
šalo, še manj pa videlo. Ob de-
veti uri dopoldne so stotisoč-
glave množice viharno poz-
dravljale enote štajerskih parti-
zanov, ki so prikorakah po ce-
sti od gozda pred tritmno...
Ljudje so junake navdušeno
pozdravljali. Med množico so
z vzkliki prodirala imena Kve-
dra, Avblja, Efenka, Miča, Mi-
he, Silnega, Luke, Jermana in
drugih... Medtem pa je ves čas
na tribuni pelo 2500 pevcev in
igralo 500 godbenikov parti-
zanske pesmi pod vodstvom
Radovana Gobca. Toda naj so
le-ti še tako lepo in gromko pe-
li, pozornost ljudi je bila vse
bolj usmerjena proti jugu, od
koder so pričakovali ljubljene-
ga maršala Tita...
Ko so se ob deseti uri na cesti
od Celja približevah avtomobi-
h, je ogromna množica ljudstva
vzvalovila. Viharno vzklikanje,
mahanje in pesem združenih
pevskih zborov je bil navdušen
pozdrav in dobrodošhca.
V tem hipu so se iz gozdov ob
robu vsuli še tisoči zamudni-
kov in se prerivali v ospredje,
da bi videh ljubljenega mar-
šala.
Maršal Tito se je s svojim
spremstvom ustavil pri častni
četi JLA, jo pregledal in poz-
dravil. Potem je odšel mimo
vojaške godbe pred tribuno.
Tu je vrhovnemu komandantu
predal raport general podpol-
kovnik Dušan Kveder-Tomaž.
Nato je pregledal strumno
vzravnane vrste starih borcev
in jih pozdravil z borbenim
»Smrt fašizmu«. Potem je sto-
pil pred mikrofon pred tribuno
in naročil generalu Kvedru, naj
prečita ukaz o odlikovanju pe-
tih štajerskih brigad... Maršal
Tito se je nato podal na tribu-
no, kjer se je pozdravil s svoji-
mi najožjimi sodelavci... Pri-
srčen je bil prizo
pionir Jožko Pete
Titu dokumentan
ki jih je na poho
ste« posnel njeg(
Pionirka Marija B
mu je izročila slo
nageljev in rožma
Veliko zborova
sekretar OK ZK!
Simonič, kije poz
la Tita in vse vi&
vse borce in ud(
veličastnega zbc
kratkem pozdrav
ru je tov. Simoni
maršalu Titu.
Nekaj minut to
ni prišel do bes
navdušenega v2
skandiranja. Ko s
nje poleglo... jest
krofon in v obsež
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 13
okolice v pristni tamošnji na
rodni noši poklonila regentu
krasen šopek s črnimi trakov:
in z napisi: Trst-Gorica-Istra
Na ogovor članov deputacije
z besedami: Vaše Visočanstvo
osvobodite nas! je podal regent
sledečo izjavo: »Pa to isto mi-
slim i ja, budite sigurni, da če
se to dogoditi možda i prije
kako mislimo svi!«
Regent je šel nato še peš sko-
zi špalir proti kolodvoru, ne-
prestano deležen navdušenih
ovacij. Ob 10.45 so zagrmeli po-
novno topovski streli in avto-
I mobili so zdrčali proti Vojni-
ku«. Celjani pa so se hitro po-
! razgubili po celjskih gostilnah,
Po obisku Maribora, kjer je
bil navdušeno sprejet, se je
Aleksander z dvornim vlakom
odpravil proti Beogradu. Ob
18.30 je v Dobovi zapustil slo-
. vensko zemljo in tako končal
»enotedensko turnejo po brat-
fskih deželah.
spregovoril o uspehih sociali-
stične graditve, o razvoju in ne-
gativnih pojavih, o racionalnej-
šem trošenju živil, o obreme-
njenosti jugoslovanskega go-
spodarstva (dolgovi), o zviševa-
nju cen in o monopolistih, se-
veda pa tudi o jugoslovanski
zunanji pohtiki.,
»Konec govora maršala Tita
je množica sprejala z dolgotraj-
nim odobravanjem. Ko je tova-
riš Tito zapuščal tribuno, niso
niogh množice več zadržati.
Kot plaz so se ljudje vsuh k tri-
buni. Le ozka steza, komaj do-
volj za maršalov avtomobil, je
ostala prosta, ves ostah prostor
pa so napolnili razvneti ljudje,
ki so hoteh videti svojega Mar-
šala« ...
In r^anje se je nadaljevalo
pozno v noč.
Poškrobljeni prtički in pomlad
Z agronomko Ido Tepe J brez dlake na Jeziku
V kotu njene pisarne je Is-
krin računalnik. Za tipkov-
nico in pred zelenim ekra-
nom pogosto sedi Ida Tepej.
Pa vas ne vodim kam v ra-
čunalniški center, temveč
v svet ženske, agronomke,
vodje pospeševalne službe
pri Kmetijski zadrugi Slo-
venske Konjice. Zakaj Ida
Tepej ni s svojimi večno ze-
lenimi nasveti in modrimi
mislimi med kmeti, name-
sto pred sevajočim računal-
nikom? Zato, ker je to samo
utrinek, ali izsek enega iz-
med dopoldnevov, ker je
Ido sicer težko najti v pisar-
ni. Pogovor z njo pa je lahko
komu tudi popestritev dne,
saj je Ida Tepej prijetna so-
govornica.
Pod svetlimi lasmi se sve-
tijo sinje modre oči, ki znajo
tudi potemneti v odtenke
oblaka, če ji k^ ni pogodu,
ali če je prepričana, da ima
prav. Izkušenj za to ima kot
strokovnjakinja še kako veli-
ko. Da ima dolg jezik, pravi
sama, da jo imajo ljudje na
terenu radi, ji povem jaz. Da
zna biti uporna, če se česa
loti, tudi priznava. Tako sva
si tisto soboto podajali žogi-
co, in če je padla na tla, ah če
je bil gol, se je naprej zvon-
ko, kot to zna, zasmejala Ida.
Smeh pa je nalezljiv. Prav
pride.
Smeh ni greh
Iz te preje sva vlekli nit.
Tako so nastajale zgodbice,
resnice in pripovedi, ki jih
morate izvedeti. Hočete mor-
da najprej tisto o nakupu ra-
čunalnika?
Ida natanko ve, da čas lah-
ko stroko povozi, če mu nisi
kos. Dr. Vidrih z ljubljanske
fakultete je pred časom delal
na Rogh neke poskuse s tra-
vo in deteljo s pomočjo stro-
kovnjakov iz Kmetijske za-
druge in Ida se je nekega dne
oglasila pri njem in... »Na-
šla sem ga za računalnikom
in gledala, kako je nekaj pi-
sal, pa brisal in bil ves zatop-
ljen vanj, študija pa skor^
končana. To mi je bilo straš-
no všeč in že sem imela sko-
van načrt. Šla sem k našemu
direktorju in ga prepričala,
da računalnik nujno potre-
bujemo, čeprav sem vedela,
da zadruga nima denaija.
Zgodbo sem šla ponav^at na
občino, in če so me pri enih
vratih vrgli ven, sem vstopila
pri drugih. Tako smo zdaj ra-
čunalniško opremljeni in de-
lo je res lažje. No, še vedno
moramo tudi kmetijci veliko
pisati, a brez tega v družbi, ki
je zbirokratizirana, pač ne
gre.« Ta zgodba se mi zdi do-
volj za opis njenega karak-
terja. Se morda motim: »To
pa bi bilo bolje, da bi vpraša-
h mojega moža, on bi vam
znal marsik^ povedati. Zase
vem, da znam biti nadležna
kot muha.« Spet smeh, po-
tem ko vprašam, po katerem
od staršev sta se vrgli zdaj že
odrasli hčeri. Odgovor je sa-
lomonski: »Starejša je, mi-
shm, boj po atu, mlajša pa,
ne vem čigava je, ker je pa-
metnejša od mene!«
Kriva Je viada
Zakaj je Ida Tepej sploh
postala agronomka? Lahko
bi bila, na primer, poklicna
humoristka, igralka. Profe-
sor v gimnaziji ji je svetoval
študij slavistike, pa seje, kaj-
pak, tako zasmejala, daje bil
užaljen. Smeh mu je morala
razložiti: »To pa ne, da bi jaz
morala učiti take hudičeve
otroke kot sem sama!« Pri-
stala je na agronomiji, za kar
je bila kar precej kriva teda-
nja vlada. Prav ted^ je na-
mreč kmetijstvo začela po-
veličevati. Ovedla se je na-
mreč, da ne bo socializma
brez kruha.
Pokhca Ida Tepej ni zgre-
šila, res pa je, da zna še tisoč
stvari, po katerih jo poznajo
zlasti mladi zadružniki, žena
aktiva kmečkih žensk, orga-
nizatorji kmečkih in kultur-
nih prireditev... »Vznemir-
jena sem in žal mi je, da letos
za 8. marec ne bo vsakoletne
razstave ročnih del in kulina-
ričnih , dobrot kmečkih
žensk. Ženske me na terenu
sprašujejo, zakaj tako. Neka-
tere imajo ročna dela že pri-
jravljena, prtičke poškrob-
jene in polikane za razstavo,
jaz pa moram biti zdaj tista,
ki razlagam, da je moja
stranka pač spremenila bar-
vo, in da ne vem več, na koga
se naj obrnem za finančno
pomoč. Če gre za tako stvar,
pri barvi stranke nisem pre-
več izbirčna, če nam bi le da-
la kaj denarja. Zadruga sama
temu zalogaju spet ni kos.
Tako z osmomarčevsko raz-
stavo ročnih del ni nič. Bo-
mo pa počakale, da se pisana
pomlad ustah in razstavo
pripravile v jeseni, za občin-
ski praznik. Pod čigavim
okriljem, pa še ne vem.«
Vabilo: pridite, razstava
bo, velja že danes, sag zgod-
bo, kako zna Ida odpirati
vrata, že poznate.
Kdo ima prav?
Pospeševalna služba Kme-
tijske zadruge dela s približ-
no šeststotimr pomembnimi
kmetijskimi proizvajalci, ki
z zadrugo dobro sodelujejo,
v glavnem pa iščejo pomoč
v denarju, pravi Ida Tepej iri
v svojem slogu doda, češ, saj
pamet imajo tako svojo.
»Včasih je kmete težko pre-
makniti. Mene pa tudi. Tež-
ko pa mi je, če vidim, da mi
ne zaupajo, ah pa da mislijo,
da jih hočem za kaj ogoljufa-
ti. Tako, na primer, se je raz-
paslo mnenje, da si zadruga
vzame repubhški denar, na-
menjen kmetom, kar seveda
ni res. Zdaj je šlo tako daleč,
da sem prosila za pomoč na-
šo podružnico Kmečke zve-
ze. Saj poznate pregovor o či-
stih računih in dobrih prija-
teljih. Nesporazumi seveda
zlahka nast^ajo, še posebno
zdaj, ko je pospeševalna
služba reorganizirana in so
nas vtaknih pod klobuk re-
pubhškega niinistra za kme-
tijstvo. S kmeti na terenu pa
se moramo »bosti« mi. »Veh-
ko dilem je, ki zadnje čase
podžigajo kmete. To, da bi
bili mladi kmetje, če nimajo
otrok, oziroma družine, ob-
davčeni, je brezsmisel v ka-
tero hudo dvomim in se
hkrati sprašujem: če bi veljal
davek na samski stan, potem
mora veljati za vse, ne samo
za kmete.« Kmetijska politi-
ka je muhasta, enkrat kme-
tom bolj, drugič manj naklo-
njena in tu vmes je treba dvi-
gati mreže in kolobariti po
zdravi pameti in logiki. Ida
to dobro ve tudi iz prve roke
in postreže z zgodbo, kako za
domačo hišo vrtnarita z mo-
žem, ki je tudi agronom. »To
bi morali videti. Tako kot si
še nikoli nista bila dva zdrav-
nika edina s svojim mne-
njem, si tudi midva nisva.
Imamo tudi drevesa. Jaz sa-
dim, mož podira, krešejo se
mnenja in besede, tako da
imajo tudi sosedje kaj od na-
šega kmetovanja. Mi pa od-
dih, malo zabave in nekaj ko-
risti.«
Svet Je vendar iep
Za Ido Tepej v občini ve-
do, da nima dlake na jeziku,
in da ne drži jezika za zobmi.
»Nisem ga znala in tudi ni-
sem ga hotela držati za zob-
mi, saj se številnih funkcij,
ki sem jih imela, nisem lote-
vala zato, da bi ostalo pri tem
kar je bilo, ampak, da bi se
kaj spremenilo. Ni bilo tako
poredko, ko me je moja
stranka, dokler še ni spreme-
nila barve, klicala na komite
in me tresla »iz hlač«, češ,
kaj pa si rekla. Jaz pa sem se
vselej branila, češ, raje glej-
te, kaj delam in ne kaj govo-
rim. Navadno je zaleglo. Časi
se na srečo spreminjajo, svet
je lahko lep, življenje si lah-
ko naredimo tudi kot praz-
nik, kot danes, na primer.
Nekaterim gre 8. marec
v nos. Zakaj pa? V tem dne-
vu ne vidim hinavščine, kot
tisti, ki bi radi ta dan zbrisah
s koled^a. Nisem pa za veli-
ka darila^ razen za kakšno
cvethco. Če je poljska, je še
toliko lepša. Kmečke žene
predlagajo, da bi svoj dan
praznovaile 25. marca, ven-
dar n^ bi bil to materinski
dan. Osmi marec pa je med-
narodni dan žena. Pozorno-
sti pa smo ženske vesele tudi
ob kakšnem čisto navadnem
dnevu. Tako glejmo na ta
praznik, pa bo lepši za vse.
Hvala, Ida Tepej in česti-
tam za dan žena.
MATEJA PODJED
Poglobljen pogovor je od-
ločilen za resnico zgodovine,
pa naj bo ta zgodovina še ta-
ko nevšečna in za nas sra-
motna.
Obe cesti, Bukovžlaška in
ta, ki je vodila iz središča Te-
harij, pa sta se srečah pri
glavnem vhodu v lager. Od
tu dalje so pričevanja najbolj
zasenčena in prikrita. Le ma-
lokdo je zapustil te ograje, le
malokdo želi govoriti o tem.
Vehko je odgovorov, da ne
želijo o tem govoriti, da jim
tako ah tako nihče ne bo ver-
jel in jih bodo obsodih kot
»belogardistično« propagan-
do ali še kaj hujšega. Njihovi
možgani so preudarno govo-
rili, da nima nobenega smi-
sla, nobenega pomena govo-
riti o tem, kajti še vedno
močne roke lahko trdo in ne-
usrniljeno reagirajo na vse
to. Še vedno živimo v bolje-
švističnih časih, polnih so-
vraštva do drugačnega mne-
nja, do njihove zgodovine, so
rekli mnogi in ostah sami
s svojo resnico. In to bodo
odnesli s seboj v grob.
Taborišče je imelo več ba-
rak. KNOJ jih je zgradil še
nekaj poleg tistih, ki so ih
bih že prej postavih Nemci.
Izkoristih so tudi skladišča
in jih preuredili za množične
zapore. O številu barak ob-
staja več pričevanj, od tega,
da jih je bilo najmanj osem,
največ pa petindvajset.
Osupljiva resnica je preveč
mračna tudi za še vedno ži-
veče oficirje in vojake, ki so
takrat bih v vlogi likvidator-
jev »sodnikov«, redarjev,
ekonomov, komandantov in
drugega. Nihče od njih ne že-
h odgovarjati. Večina jih od-
govarja, z molkom, kot na
primer Sket Ferdinand iz Te-
harij, ki je kot voznik tovor-
njaka odvažal ljudi na moriš-
ča v okolici Teharij. Povedal-
je samo:
»O tem ne želim govoriti,
to bo šlo z menoj v grob. Naj
nam bog oprosti, če smo sto-
rili kaj narobe. Delal sem sa-
mo o nalogu KNOJ-a!«
Drugi se branijo z napadi,
z grožnjami, da bodo vse, ki
bodo dregali v te zadeve,
»pravično« kaznovali; gredo
še dalje, češ da je to napad na
NOB in podobno. Na primer
Jurčec Ivo iz Celja mi je po
telefonu, ko sem se najavil za
pogovor, odvrnil, »da o Te-
harjah nič ne ve in da je to
tudi njegova poslednja iz-
java.«
Mnogo jih tudi zanika, da
so bih vključeni v ta krvava
dejanja, skušajo mi dopove-
dati, da so bili sicer aktivni
na tem področju, seveda pa
naj bi bili pristojni za naloge
zunaj lage^a, tako da o sa-
mem lagerju ne vedo nič.
Poročnik intendanske
službe Šolar Franc, ki sedaj
živi v Laškem, je povedal:
»Jaz z lagerjem na Teharjah
nimam nič. Intendantski po-
ročnik sem vil v lagerju pri
Bežigradu, ta je bil za nem-
ške ujetnike. Tam se je vse
ravnalo po predpisih. Veljah
so mednarodni predpisi. Če
ne bi ravnah v skladu z nji-
mi, bi lahko imela Jugoslavi-
ja mednarodne probleme.
O dejavnostih v teharskem
lagerju pa nič ne vem.
V njem nisem bil nikoli. Si-
cer pa ne želim dati javne
izjave. Ne poznam nobenega
oficirja iz lagerja.«
Sicer je res, daje v »gradu«
Bežigrad bilo nekaj vojaških
zapornikov, ki so bili pozapr-
ti ravno v teh časih. Ljudje
na Teharjah pa o tem člove-
ku govorijo drugače. Mnogi
se ga spomnijo kot človeka,
ki je pobiral, grabil živež pri
njih, da so se mastih parti-
zanski oficirji v lagerju in po-
dobno. Bil je glavni inten-
dantski poročnik v Celju in
je tudi skrbel za minimalno
hrano, ki so jo dobivali za-
porniki.
Prav ta izmikanja, prikri-
vanja pa so mi dokazala, da
so vihravi časi bih takšni,
kot se jih spomnijo sami Te-
herčani. Njihov bes mi je po-
trjeval dejanja.
Ni verjeti v pohtiko, ki za
sabo pušča prizadete posa-
meznike, jih neracionalno
ogroža in uničuje njihovo
vest, še manj pa je verjeti po-
litiki, ki za sabo neusmiljeno
pušča pobita mlada telesa
prikriva ta krvavi posel in
grozi zanamcem. To ni bilo
samo nizkotno izkazano
omalovaževanje drugače mi-
slečih, to je krona nedavne
mračne preteklosti Evrope.
Kakšna je bila politika parti-
je, kakšna je to oblast, ki je
podrejene sihla, da ravnajo
v nasprotju s kodeksom eti-
ke in morale samega člo-
veka?
Zatišje, ali bolje tabuji so
trajali štiri desetletja. Ze to
samo po sebi jasno dokazuje
resnično podobo pohtike
partije, ki je zgolj gledala, da
oblast, ki si jo je pridobila na
znani način, zadrži na veke.
14. STRAN - 8. MAREC 1990
OTROŠKI VRTIUAK
NA IZLET
z Novim tednikom
Tekma seje začela!
Najboljše čaka 6 videorekorderjev, zmago-
valca pa še izlet v vrednosti najmanj 30.000
(konvertibilnih) dinarjev. Ne glede na
končni uspeh pa dobi vsak razred za novega
naročnika, ki ga pridobi, 30 dinarjev provi-
zije.
Vse je torej odvisno od vas, od vaše pridno-
sti in iznajdljivosti.
Razredi, ki so se doslej prijavili za našo akcijo:
-	OŠ Miroslava Sirce Petrovče - 7.a
-	OŠ Bratov Juhart Šempeter - 7.a in 7.b
-	OŠ Vera Šlander Polzela - 6.c
-	OŠ Slavko Šlander Prebold - 8.b
-	OŠ Ivan Farčnik-Buč Vransko - 6.c
-	OŠ Miroslava Širce, podružnica Velika Pirešica - 4.r
-	OŠ 11. grupe odredov Mozirje - 8.b
-	OŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje - 8.a, S.b, S.c,
7.a, 7.C in 7.č
-	OŠ Dramlje - B.r
-	OŠ Primož Trubar Laško - B.a
-	OŠ Franjo Malgaj Šentjur - S.b
-	OŠ Blaža Kocena Ponikva - 7.a
-	OŠ Franjo Vrunč, Hudinja Celje - 4.c
Še je čas, da se prijavite
za sodelovanje v akciji
strah Ima velike oči
Ravno sem se prebudil in po-
gledal skozi okno. Bila je še rosa
in sonce je kukalo čez hrib. S se-
stro Vesno sva bila sama, ker so
bile počitnice.
Nenadoma sem zaslišal ropot
na balkonu. Rekel sem si: »Mo-
goče je veter vrgel posodo na
tla?«
Potem sem zaslišal, kot da ne-
kaj hodi po kuhinji. Kar strah me
je hotelo biti. Ted^ so se odprla
kuhinjska vrata. Spet sem slišal
hojo. Opogumil sem se. Vstal
sem, vzel palico in odprl vrata
otroške sobe. Pred sobo je stala
sosedova muca Bisa. Sosedov ni
bilo doma, in ker je bila lačna, je
splezala na balkon. Vrata so bila
odprta in tako je prišla v stanova-
nje. Znala jih je tudi odpirati. Dal
sem ji klobaso in potem je odšla.
Smejal sem se sam sebi in si re-
kel: »Strah je znotrsu votel, okrog
ga pa nič ni.*
ANDREJ KOLENC, 4. b
OŠ Frana Kr^nca
CELJE
Potovala sem
v deželo rož
Zaželela sem si odpotovati
z vlakcem v deželo rož. Kupila
sem si karto in vstopila v prav-
ljični vlak. Prišla sem v deželo
rož. Moja prva postaja je bila do-
lina iz prelepih raznobarvnih di-
šečih rož. Bila sem vsa iz sebe ob
tolikšni lepoti. Stopila sem
v pravljični vlakec, kjer me je
pričakal sprevodnik. Prozdravil
me je in zaprosil za karto. Poka-
zala sem karto in videl je, da sem
namenjena v deželo rož. Moj ču-
doviti vlakec me je počasi peljal
in počasi pozibaval. Prispela sem
v mesto rož. Namesto parkirišč
so rastle same rože in na njh so
bili parkirani metuljčki. Tam so
me pričakali otroci, oblečeni
v same rože. Na glavi pa so imeli
spletene venčke. Povedali so mi,
kako je v deželi rož in potem smo
se poslovili. Moj vlakec me je ča-
kal in odpeljal domov. Zahvalila
sem se mojemu vlakcu za prelep
izlet.
NATAŠA HORJAK, 2.b
OŠ Frana Krajnca
CELJE - POLULE
Pavček in Lešnjak na Polzeli
v petek je bila na OŠ Vere Šlander, Polzela sklepna
prireditev kulturnega dne, ki je bil začet pred štirinaj-
stimi dnevi. Tedaj namreč Gojmir Lešnjak zaradi
bolezni ni nastopil. Bil pa je kljub vsemu nepozaben
kulturni dan. Nanj so se učenci pripravljali ob branju
za bralno značko več mesecev. Ob temeljitem spozna-
vanju vseh Pavčkovih pesniških zbirk so tudi sami
ustvarjali tako na literarnem kot likovnem področju,
zbirali gradivo o Tonetu Pavčku in za dan pripravili
bogato razstavo.
Izviren in topel kulturni program je obogatil pesnik
Tone Pavček, ki je navdušil mlade radovedneže in jim
podehl bralne značke. Kulturni dan je bil odprt za
starše, ki so z vehko udeležbo počastili dobitnike bral-
nih značk in zavzeto spremljali celotno dogajanje. In
kako je potekala sklepna prireditev? Gojmir Lešnjak,
voditelj Periskopa, je pritegnil k sodelovanju domala
vse učence. Le komu niso pri srcu nenavadne pesmice
Borisa A. Novaka, ki se ponašajo s pravimi besednimi
igrami. Kakor koli že, Gojc je dokazal, da zna navdušiti
mlade poslušalce. Navsezadnje pa smo razigranosti in
vedrine v današnjem času še kako vsi potrebni.
T. TAVČAR
Naše okolje
Naše okolje postaja iz dneva
v dan vse bolj onesnaženo in za-
nemarjeno. Nikomur ni mar za
zdravje. Vsem je za denar, denar.
Zdravje jim je deveta briga, či-
stoča pa španska vas. Kaj bomo
pa mi in naši potomci? Ali bomo
dobivali zrak in vodo iz konzerv,
živeli v podzemlju, ker bo zgoraj
dobesedno megla smradu? Bodo
reke še samo plavajoče smetiš-
če? Zakaj ne morejo tovarne gra-
diti čistilnih naprav. Izgleda, da
jim je denar več vreden kot pa
zdravje. Ko pa se kdo pritoži za-
radi nečistoče pa navsezadnje ni
nihče kriv. Kakšna bo prihod-
nost pa je dvisno od nas. Če se ne
bomo poboljšali, bomo uničili sa-
mi sebe.
UROŠ GOLIČ
OŠ Slavko Šlander
PREBOLD
Mama, oprosti!
Velikokrat sem že razmišljala
o svoji mami, o njenih napakah,
predvsem pa o dobrih lastnostih.
Doma imamo kmetijo, zato ne
hodi v službo, temveč doma go-
spodinji. Vsak dan, ko pridem iz
šole, me lepo sprejme, ne glede
na to, kakšne volje sem. Dobro se
zavedam, da sem ji velikokrat
storila krivico, vendar je ona vse
mimo prenesla. V družini sem od
otrok najmlcuša, pred mano pa so
še trije. Včasih sem morda pre-
pozno spoznala svojo krivico,
a mama mi je kot najmlajši stori-
la veliko dobrega. Danes, ko pi-
šem to nalogo, mi je zopet prišel
pred oči dogodek, ki se je zgodil
pred kakšnim letom.
Iz šole sem prišla vsa razburje-
na in slabe volje. Mama je v kuhi-
nji nekaj pospravljala. Vedela
sem, daje na mojem obrazu takoj
spoznala spremembo. Tiho me je
vprašala: »Je bilo v šoli kaj naro-
be?« Z visokim glasom sem ji
odgovorila: »Nič ni narobe. Kaj
te briga!» V sekundi sem spozna-
la, kakšno napako sem naredila.
Vendar moje spoznanje je bilo
prepozno. Mamin pogled je bil
otožen, žalosten. Tiho je zapusti-
la kuhinjo. V njenih očeh se je
porazgubilo vse veselje in sijaj,
ki je bil prej tako viden. Nemo
sem se sesedla na stol. Vedela
sem, da se ji moram opravičiti,
vendar - kako? Čez nekaj časa je
prišla v kuhinjo. Zbirala sem
moč, za kar še danes ne vem od
kod, ter ji tiho dejala: »Oprosti,
mama!« Njen pogled mi je pove-
dal, da je oprostila. Bila sem ve-
sela, da sem zbrala toliko moči in
poguma.
Še veliko je bilo takšnih krivic
in trenutkov, vendar ta se mi je
zdel eden najbolj bolečih in kru-
tih. Včasih, ko greva skupaj po
cesti, mi je kdaj nerodno, ker je
oblečena boD preprosto, mimo
pa hodijo ženske po zadnji modi.
Vendar se tega nikdar ne sramu-
jem, saj dobro vem: »Obleka ne
naredi človeka!«
SIMONA BIZJAK, 7.b
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Malo za šalo, malo
zares
Iz šole domov sem prišel zelo
žalosten, vsaj naredil sem se ta-
ko. Mamica je takoj videla, da je
nekaj narobe, zato me je vpraša-
la: »Zakaj si tako žalosten?«
Še bolj žalostno sem ji odvrnil:
»V šoli sem dobil slabo oceno.«
»Zakaj se ne potrudiš dovolj?«
mi je zopet rekla.
Jaz pa sem se še komaj zadrže-
val, da se nisem takoj na glas
zasmejal in ji dejal: »Imel sem
preveč napak, zato je bilo slabo.«
Že se je hotela mamica razjezi-
ti, zato sem se začel smejati in ji
jel hitro govoriti: »Mamica, ma-
mica, saj sem dobil petico! Nikar
se ne razburjaj! Nahecal sem te.«
Takrat se je začela smejati tudi
mamica in je veselo rekla: »No
vidiš, sine, še večkrat me tako
nahecaj!«
MARKO ZORKO, 4.b
OŠ Frana Krajnca
CELJE
Ko pri nas sonce vzide, je kje dru^e na Zemeljski
obli že poldan ali še noč. Zemlja je razdeljena na
časovne pasove, meje med njimi tečejo tako kot pold-
nevniki na zemljevidu. Kohko je na Zemlji časovnih
pasov: trije, dvanajst ali štiriindvajset?
Odgovore pričakujemo na dopisnicah v našem ured-
ništvu do torka, 13. marca 1990. Naš naslov je: Novi
tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE.
V prejšnji zanki vas je Atka spraševala, kdaj je senca
najkrajša. Pravilen odgovor je, seveda, opoldne, saj
takrat sonce sije na zemljo pod najvišjim kotom.
Nagrado dobi: Simona Brglez, Mariborska 76/p, 63000
Celje.
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 15
Celjanom je pot odprta
Košarkarice Korsa Afrodite Rogaške
so se z dvema zmagama v tem vikendu,
obeh na gostovanjih, povzpele na 3. me-
sto na lestvici. V soboto so v Bugojnu
brez težav odpravile Dekorativo
s 95:78(55:35).
Naslednji dan so odpotovale v Vuko-
var, kjer so v zaostali tekmi slavile
z 79:69(33:33), po besedah kapetanke Ci-
glaijeve dosti težje, saj so Vukovarčanke
hotele na vsak način presenetiti in se
rešiti izpada, ki jim grozi. Čeprav je bilo
sojerue usmerjeno v cilj domačink, je v 2.
polčasu prevladala večja kakovost Roga-
ške, ki bo v naslednjem kolu, gostila dru-
gouvrščeno ekipo hge Rijeko. Strelke
v obeh srečanjih za Rogaško so bile: Pe-
šič 11,17, Virant 9,4, Ciglar 12,22, Germ
7,2, Cveta Jezovšek 14,10, Andreja Jezov-
šek 12,- Kokolj 4,6, Mraz 10,- Škegro
14,4, Jurše 2,10.
V republiški moški ligi presenečenj ni
bilo, polovica srečanj pa se je končala
s tesnim izidom. V Kranju Triglav:Celje
113:116(108:108, 45:56), v Trbovljah Ru-
dar :Comet 101:88(53:43) in Rogaška:
Mineral Slovan 72:87(36:35). Celje si je
z zmago v podaljšku dve koh pred kon-
cem regularnega dela hge tudi teoretično
zagotovilo najboljšo pozicijo v play-offu,
kar pomeni, da bodo v primeru treh te-
kem v poltinalu m morebitnem finalu
igrali dve tekmi pod domačimi koši. Tre-
nutno je na 3. mestu Hehos z dvan^stimi
zmagami (po sobotni tekmi v Celju raču-
namo, da bo ostal pri enakem zbirku), 4.
mesto pa si z zmago manj delita Mavrica
Ilirija in Triglav. Celje v letošnji sezoni
doma še ni izgubilo, le poraz v Celju
v končnici pa lahko prepreči pot do l.B
ZKL.
Koše so proti Triglavu dosegh: Gole 27,
Sušin 4, Buntič 10, Urbanija 15, Pipan 23,
Medved 4, Aničič 30 (kar 6 trojk) in Cerar
3.
Slatinčani so dobili polčas s Slovanom.
V nadaljevanju so vodih do 27. minute,
nakar so popustih. Strelci pri Rogaški:
Virant 6, Kidrič 10, Čovič 15, Tabak 17,
Petovar 8, Unferdorben 2 in Volarič 14.
Slatinčani n^brž ne bodo izpadh iz hge,
v zadnjih dveh kolih pa se jim ne obeta
nič dobrega. Gostovah bodo pri Novole-
su in gostili Celje.
Konjičani so skor^ poskrbeli za preo-
brat v Trbovljah, kajti pribhžali so se le
na dve točki zaostanka, a z nerazpolože-
nim Šmidom stvari niso izpeljali do kon-
ca. Strelci za Comet: Šešerko 14, Stanko
Šrot 6, Šmid 16, Perkič 17, Mlakar 9, Puč-
nik 7, Železnikar 25 in Pokom 4. Comet
si skupaj z Rogaško deli 7. mesto z osmi-
mi zmagami. Oba bo zelo zanimal razplet
v l.B ZKL, kjer lahko izpadeta oba slo-
venska predstavnika, Maribor in Postoj-
na. Comet bo v soboto igral v Ljubljani
z Mavrico Ihrijo.
V	ženski republiški ligi je konec regu-
larnega dela hge. V zadnji tekmi so Ko-
njičanke dvanc^stič izgubile: Odeja Mar-
mor: Comet 65:33(25:18). Comet je po
neugodni sezoni, ko je trenerje menjaval
kar po tekočem traku, pristal na 6. mestu
med desetimi ekipami, s šestimi zmaga-
mi. Prve štiri ekipe bodo prvič odigrale
končnico po istem sistemu kot moški
(1.-4., 2.-3.), zadnji dve ekipi, to sta Šen-
tvid in Jesenice, pa se bosta v t.i. play-
outu pomerili s Cerknico in celjsko Met-
ko. Slednji ^ta že odigrali medsebojni
srečanji. V povratni tekmi so Celjanke
izgubile v Cerknici 52:50. Čeprav zmaga
ne bi bila odveč, pa je dobro to, da bo
v primeru enakega števila zmag Metka
v prednosti, s^ je v Celju zmagala z 12
točkami prednosti. Strelke za Metko:
Čretnik 2, Vodopivec 8, H^jdinjak 10, Ču-
ješ 8, Strašek 3, Podgoršek 2 in Jurak 17.
V	končnici šestih ekip v 2. SKL za
moške je Elektra na gostovanju v Treb-
njem premagala Unitehno 105:96, naj-
boljši strelci pri Šoštanjčanih so bih
Dumbuya 27, Tomic 22 in Sevšek 18,
šentjurski Alpos pa je prijetno presenetil
na gostovanju pri Iskri Novi Gorici in
zmagal 93:90. V soboto bo prva povratna
tekma, končnice. V Šentjurju bo lokalni
derbi med domačini in Elektro.
DEAN SUSTER
Zavod ŠRC Golovec
Vabimo vas v svoje rekreativne objekte:
-	SAVNA - odprta vsak dan od 12. do 20.
ure, ob torkih samo za ženske
-	BAZEN - odprt od 8. do 20. ure, sobota in
nedelja od 12. do 20. ure
-	KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20.
ure
-	TENIŠKA IGRIŠČA - v dvoranah so odprta
vsak dan od 7. do 23. ure
-	BILJARD KLUB - odprt vsak dan od 8. do
22. ure
-	FITTNES STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
-	PLESNI STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
Dopoldne je na vseh objektih do 12. ure
50% popusta.
Informacije in prijave po tel.: 33-233, int. 25.
Iskra je bila lahek zalogaj
V II. ZRL za moške so roko-
metaši odigrali drugo kolo
spomladanskega dela prven-
stva. Celjani so se doma po-
merili s predzadnje uvrščeno
ekipo Iskre in gladko zmagali
s 26:17 (13:9).
Gostje iz Bugojna Celjanom
niso bih enakovredni nasprot-
niki, saj so igrah slab rokomet,-
z dolgimi napadi. Tako so Ce-
ljani v obrambi igrali kar štiri-
deset minut, medtem ko v na-
padu le dvajset. Trener Aera
Zdenko Zorko je dal prilož-
nost za igro tudi mlajšim igral-
cem, ki so svojo vlogo dobro
opravili. Tako je bil Pungart-
nik v celjski ekipi s petimi za-
detki n^boJjši strelec, dobro
pa so zaigrali tudi Menih, Jaša-
revič in Ivandija. Celjani so
trenutno na lestvici drugi in
zaostaj^o šest točk za vodečo
ekipo Istraturista. V prihod-
njem kolu se odpravljajo na
gostovanje v Zenico k Čehku,
kjer bodo glavno breme sreča-
nja nosili izkušenejši igralci
celjske ekipe, je povedal trener
Zorko.
Šoštanjčani, ki jim je uspelo
v prvem kolu premagati doma
vodečo ekipo Istraturista, pa
so bih v soboto za zadetek pre-
kratki v srečanju s Partiza-
nom. Bjelovarčani so srečanje
s Šoštanjem dobih s,25:24.
N^več zadetkov sta, za Šoštanj
dosegla Plaskan in Šerbec. Šo-
štanjčani so na lestvici četrti in
za štiri točke zaostajajo za
Aerom. V soboto pa bodo go-
stovah pri Vojvodini.
Za zadetek so bile prekratke
tudi rokometašice Velenja, ki
so doma izgubile z Akadem-
cem s 34:35, po podaljških.
V rednem času je bilo srečanje
končano pri rezultatu 30:30.
Velenjčanke so na lestvici sed-
me, v prihodnjem kolu pa bo-
do v gosteh odigrale srečanje
s Spartakom.
N.G.
Obetavni Goran
Jurak
Mladi Goran Jurak, član pla-
valnega kluba Klima Neptun
gre uspešno po poti svojega
slavnega brata, državnega re-
prezentanta in najboljšega celj-
skega športnika Gregorja. Nov
lep uspeh je mladi Goran dosegel
na pionirskem republiškem pr-
venstvu, ki so ga organizirali celj-
ski plavalni delavci v bazenu Go-
lovca in kjer je nastopilo 143 tek-
movalcev iz trinajstih klubov.
Osvojil je kar osem zlatih medalj
in tako razkazal svoj bogat pla-
valni talent od katerega lahko še
veliko pričakujemo.
TV
Mladi Jeršič dobiva pri novem trenerju Zdenku Zorku 'vse
bolj in bolj pomembno vlogo v ekipi. Tudi v srečanju proti
Iskri je bil izvrsten.	Foto: T. Tavčar
NA KRATKO
Slabo
v pripravljalnem
obdobju
Nogometaši Partizana Hme-
zad Žalec ne morejo biti zado-
voljni z dosežki v pripravljal-
nem obdobju pred startom
v spomladanskem delu prven-
stva v republiški ligi, ki se bo
začela 25. marca. Dvakrat so
igrali neodločeno 2:2 in O: O s po-
prečno ekipo Kisovca pri Zagor-
ju ter izgubili z velenjskim Ru-
darjem 2:0 in celo s štorskim Ko-
vinaijem 3:0. K temu je treba do-
dati še tekmi z ERO iz Smartna
ob Paki, kjer sta bila rezultata
1:1 in 3:1 za goste. Če bodo tudi
v prvenstvu nadaljevali s takšni-
mi »dosežki« potem ne bodo
ostali v slovenski republiški hgi.
Ob tem imajo probleme tudi
z igralskim kadrom. Najboljši
igr^ec Druškovič je zaradi ne-
športnega obnašanja kaznovan
s prepovedjo igranja na sedmih
tekmah, medtem ko bo povrat-
nik Hodžar lahko zaigral šele
v 18. kolu, kjer je v prvem delu
nastopal za celjski Ingrad Kladi-
var. Sicer pa bodo žalski nogo-
metaši 25. marca startali v tekmi
z Medvodami v gosteh.
JOŽE GROBELNIK
Odbojkarske vesti
v moški republiški ligi so odi-
grali že 15. kolo. Šempeter je do-
ma premagal Mislinjo 3:1, Topol-
šica je v gosteh izgubila z Grani-
tom 3:2, nov poraz pa so si pri-
služili še Braslovčani, ki so izgu-
bili z vodečim Fužinariem. Le-
stvica: 7. Topolšica, 9. Šempeter
in zadnje, 12. Braslovče.
Tudi v ženski republiši ligi je
bUo na sporedu 15. kolo. Ljubno
Glin je doma s 3:0 odpravilo Pi-
oniija, Celjanke so dobile sreča-
nje s P\ižinaijem v gosteh 1:3,
Topolšica Kajuh pa je izgubila
s Krimom 3:1. Lestvica: 1. Celje,
7. Ljubno Glin, 8. Topolšica Ka-
juh itd.
Naslednje kolo bo v obeh ligah
10. marca, ko se bodo srečali
v moški ligi Braslovče-Granit,
Topolšica-Mežica in Tovil Olim-
pija-Braslovče ter v ženski Celje-
-fcim, Topolšica Kajuh-Parti-
zan Kamnica in Rogoza-Ljubno
Glin.
Nov uspeb celjskih
kegljavk
Tudi v 20. kolu zvezne lige so
celjske kegljavke EMO bile
uspešne, s^ so odlično zaigrale
proti ekipi SCT iz Ljubljane ter
jo premagale z 2594:2483. Pri
tem je vseh šest kegljavk prese-
glo mejo 400 kegljev, kar ponov-
no dokazuje, da ima trener Vlado
Gobec na razpolago resnično iz-
vrstno generacijo kegljavk. Proti
SCT Ljubljana so nastopile: Pe-
tak 433, Grobelnik 430, Šeško
406, Gobec 403, Kardinar 463 in
Mikac 459, popreček pa je bil kar
432 kegljev! Ker so n^nevamej-
še konkurentke Celjank kegljav-
ke Reke v gosteh izgubile z ekipo
Adrie imajo tako na vodilnem
mestu štiri točke prednosti in
znova velike ter realne možnosti
za osvojitev naslova državnih pr-
vakinj. Prihodnje kolo bo na spo-
redu 10. in 11. marca, ko bodo
Celjanke nastopile doma proti
Podravki in Varteksu.
T.VRABL
Tesna zmaga
kegljačev EMO
v 17. kolu so kegljači EMO Ce-
lje doma tesno premagali ekipo
Hidro s 4976:4970. V ekipi so na-
stopili Brglez, Štraus, Salobir
(najboljši posameznik s 852 keg-
iji), Topič, Vodeb in Nareks. Na
lestvici so Celjani med desetimi
ekipami na 8. mestu, v prihod-
njem kolu, 10. marca pa bodo na-
stopili v Kranju, kjer se bodo sre-
čali s Triglavom.
Prijateljski nogomet
V pripravljalnem obdobju za
spomladanski del prvenstva so
člani republiške lige nogometaši
Rudarja iz T. Velenja v Izoli igrali
z domačini 1:1, medtem ko so
člani vzhodne območne lige no-
gometaši Ingrad Kladivaija go-
stoval v Trbovljah in z Rudarjem
izgubili 1:0.
Zmaga hokejistov
v Zagrebu
Hokejisti Cinkarne iz Celja so
v nadaljevanju 1. B zvezne lige
gostovali v Zagrebu in prema-
gali istoimensko moštvo 5:10
(1:2, 1:5, 3:3). Strelci: Sendel-
bach 3, Ostrožnik 2, Strašek, Bu-
latovič, Perčič, Žlof in Filipovič
po 1. Celjski hokejisti so trenut-
no na 5. mestu, že včeraj, sreda, 7.
marca, pa so odigrali srečanje
z drugo ekipo Medveščaka v go-
steh.
Kadetski prvaki iz
Radeč
v Radečah je bilo republiško
prvenstvo v rokometu za kade-
te, kjer je nastopilo pet ekip.
Izstopali sta ekipi Aero Stip iz
Celja in domačini, medsebojno
srečanje pa se je končalo neodlo-
čeno 13:13. o prvaku je odločalo
streljanje sedmerk, kjer pa so bili
mladi igralci Aera izredno ne-
spretni oz. odlično je branil vra-
tar Marcola iz Radeč, tako da je
laskav naslov prvaka ostal v Ra-
deč^, ki so že pred leti slovele
kotMober rokometni kraj. S tem
so si igralci Radeč priborili tudi
pravico nastopa na državnem pr-
venstvu. Za najboljšega igralca je
bil proglašen domačin Senica,
najboljši strelec pa je bil Celjan
Begovič. Zanimivo je, da so Ra-
dečani osvojili že drugi naslov,
saj so bili pionirski prvaki pred
dvemi leti pod vodstvom trener-
ja Špana, vendar takrat v Sev-
nici.
TV
Deset strelcev
izpolnilo normo
Na strelišču Ingrada v Celju
je bilo regijsko prvenstvo, kjer
so se pomerili najboljši strelci
za »zlato puščico«. Finale bo
v soboto, 10. marca v Kranju,
normo pa je izpolnilo deset
strelcev.
Vsi so dosegli izredno sohdne
rezultate, tako da se lahko mar-
sikdo izmed njih vmeša tudi
v boj za pridobitev naslova naj-
boljšega slovenskega strelca za
zlato puščico v Sloveniji. Zmagal
je Branko Malec, SD Kovinar
store s 570 krogi, na republiško
prvenstvo pa bodo ob njem poto-
vali še Justin Smrkolj (SD Ju-
teks Žalec), Vili Ravnikar (SD
Kovinar Štore), Lojze Zagoričnik
(SD s. Šlander. Šempeter), Ber-
nard Martinovič in Maden Me-
lanšek (oba SD Juteks Žalec),
Damjan Pader (SD, D. Poženel
Rečica pri Laškem), Štefan Ošep
(SD s. Šlander Šempeter), Ervin
Seršen (SD Celje) in Franc Kot-
nik (SD S. Šlander Šempeter).
Zanimivo je, da je med deseti-
mi, ki so izpolnili normo, samo
en član celjske strelske družine,
kar je gotovo nov dokaz o krizi
strelstva v tem mestu in razcvetu
v drugih strelskih družinah.
TV
REKLI SO:
Metka Hladin, trenerka pri
drsalno kotalkarskem klubu
Tkanina Celje:
»V Zagrebu je bilo dvodnevno
državno pionirsko prvenstvo
v umetnostnem drsanju, kjer je
nastopilo 21 tekmovalcev, kar je
zelo skromno in zaskrbljujoče,
kako bo s to panogo v bodoče pri
nas. Odlično se je uvrstila naša
predstavnica Polona Eberlinc, ki
je osvojila drugo mesto. To je
tekmovalka, ki je stara 13 let in
izredno talentirana pa tudi
ogromno volje ima do dela. Sicer
pa je učenka, v prostem času dr-
sa, se ukvarja z baletom in drugi-
mi športi zaradi pridobivanja
kondicije, saj gre za izredno zah-
teven šport. Z njo smo v Celju
znova dobili dobro tekmovalko.
Sicer pa imamo v Mestnem par-
ku še led in ta naj bi ostal še
kakšen mesec. Opravili bomo še
nekaj tekmovanj, sicer pa vsak
dan treniramo. Za še boljše delo
pa si želimo več družbene pomo-
či, saj smo zdaj večinoma odvisni
od dobre volje staršev naših tek-
movalcev. Žal je v naših vrstah
malo pionirjev, vzrok pa je mor-
da v tem, da gre za izrazito ženski
šport.«
T. VRABL
Radio Šmarje pri Jelšah
razpisuje
prosta dela in naloge
novinarja
za določen čas - 1 leto.
Kandidat mora imeti visokošolsko izobrazbo - novi-
narska smer ali višješolsko izobrazbo z delovnimi
izkušnjami na področju novinarstva. Zaželeno je tudi
dobro znanje slovenskega jezika.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 10 dni po
objavi na naslov: Radio Šmarje pri Jelšah, 63240
Šmarje pri Jelšah.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8. dneh po kon-
čanem postopku.
Poslovni odbor
LI SAVINJA Celje
objavlja
prosta dela in naloge:
vodja finančno računovodske
službe
za nedoločen čas
Pogoj: višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne
smeri. Prednost imajo delavci z ustrezno prakso.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v osmih
dneh po objavi na naslov: LI Savinja Celje, kadrovski
oddelek. Mariborska 116, 63000 Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10. dneh.
Najamemo skladiščne prostore
vsaj za letno dni 200 do 300 m^ ali večje za blago
neživilske stroke, po možnosti s pisarno in tele-
fonom.
Skladišče mora imeti dostop s kamionom.
Želena lokacija: Šentjur z okolico in Celje z okolico.
V poštev pridejo tudi zgradbe z manjšo adaptacijo.
16. STRAN - 8. MAREC 1990
ZANKE IN UGANKA
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, ki bodo prispele v naše
uredništvo najkasneje do torka 13,
marca do 9. ure dopoldne. Rešene kri-
žanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točen naslov.
Rešitev icrižanlfe
Vodoravno: OBJEKT, ZOFA,
AGRARNA, BROD, POKRAJINA,
TU, KORO, TINE ŠROT, SKOKOT,
NAOGELNIK, CARIZEM, OSA,
AIMEE, UNA, JOR, STRD, KEMI,
PODVEZA, TENOR, SIR, INAH,
A.Z., ANALI, AKE.
izid žrebanla
1.	nagrado 100 din prejme: Franc
Kegu, Leveč 76, 63301 Petrovče.
2.	nagrado 50 din prejme: Martin
Ozis, Planina 69, 63225 Planina.
3 nagrade po 30 din pa prejmejo:
Ivan Spes, Keršova 7, 63212 Vojnik,
Ernest Špeh, Čajetinska 9, 63330 Mo-
zirje in Franc Žumer, Vodnikova 14,
63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade bodo prejeli po pošti!
bodeči
NOVI TEDNIK
Celje je dobilo zdaj kar tri graščake,
ki uredili naj bi stari grad.
Upajmo, da nismo spet dobili take,
ki gledali bi le na svoj'ga žepa sad.
Odjuga ne prihaja vedno z juga!
Vprašanje tedna
Le zakaj se toliko borimo za boljšo
cesto proti Ljubljani?!
Saj nas vendar pot vse bolj vodi na
sever.
Pregled
Novi najemniki naj bi na Frideriko-
vem stolpu tudi uredili posebne dalj-
noglede za opazovanje okolice.
Morda jih bodo uporabljali tudi bo-
doči voditelji Celja, da bodo imeli
boljši pregled nad Celjem.
Eni tako, drugi pa...
v Titovem Velenju v knjižnici kot
prvi v Jugoslaviji uporabljajo raču-
nalnik.
Drugod pa lahko še komajda raču-
najo S to dejavnostjo.
Evropski delovni čas naj bi nas
bolj približal Evorpi.
Pa menda ni problem v premi-
kanju delovnega časa, ampak
v premikih med delovnim časom.
Bodice
Cena toaletnega pa-
pirja je še en dokaz
več - da imamo go-
spodarstvo	»na
kahli«.
Naš boj z inflacijo je
kot odstrel divjadi
s slepimi naboji.
Pri današnjih cenah
bi bilo še najbolje, ko
bi denar lahko imel
mlade.
Sistem »staro za no-
vo« je bolj kot pri na-
kupu avtomobilov
opazen - pri politiki
cen.
Z volkovi najraje tuli-
jo tisti, ki so bili pod-
vrženi - »ideološki
dresuri«.
Še najbližji Evropi
1992 so pri nas - odgo-
vorni za cene.
Pregovor z napako:
laž bi imela kratke
noge, če mnogi ne bi
imeli kratke pameti.
Kjer politika zajema
s preveliko žlico, tam
je gospodrstvo - pod-
hranjeno.
MARJAN BRADAČ
Danes je dan žena - praznik, ki mnogim moškim za dober izgovor velja.
Govorice
Govorice vedo povedati, naj
bi bil Franček K. med kandidati
za novega celjskega župana.
Te govorice so bile že tedaj,
ko še ni bilo zvezne grožnje
o ukrepih v vodstvu SDK.
Čudno
še vedno čujemo govo-
rice, da v Celju poziduje-
mo najboljšo kmetijsko
zemljo.
Pa kje, ljudje, je v Celju
dobra kmetijska zemlja?!
STALNA TEKMA CEN IN PIJAČ
Ljudje pa ob tem vseeno gor plačajo!
• OVEN
Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj časa opazuješ,
a si mu nikoli nisi upala približati. Ponudil ti bo
povsem konkreten predlog, ki ga boš z veseljem
sprejela. Nekomu pa to vsekakor ne bo povšeči.
On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej
izgubljene. Nekdo ti bo povedal nadvse presenet-
ljivo novico, ki te bo težko prizadela. In popazi
malo na svoje poslovne zadeve, saj je situacija
izredno nestabilna.
• BIK
Ona: Na zabavi boš spoznala celo kopico novih
obrazov, toda eden se ti bo še posebej vtisnil v tvoj
spomin. Nasledrue jutro bo telefon sicer zazvonil,
vendar se boš v zadnjem trenutku premislila.
On: S prijatelji se boš odpravil na veselo ponoče-
vanje, ki pa bo imelo vse drugačne posledice, kot
pa boste predvidevali. Drugič pa raje dvakrat pre-
misli, preden se boš ponovno spustil v neodgovor-
na dejanja.
• DVOJČKA
Ona: Poskusila si boš premisliti, a bo izziv vse
prevelik za tvojo radovedno naravo. Ko bosta sa-
ma, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrito
povej kaj pričakiiješ. Na razne igrice pa raje kar
pozabi.
On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotni-
kove slabe točke, vendar nikar ne obupaj- Zresnim
pristopom si boš zagotovil obilo občudovalcev, ta-
ko v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri
se okoli sebe - nekdo te opazile!
RAK
Ona: Prevroča čustva se ti bodo še precej mašče-
vala,'saj boš krajši konec potegnila prav ti sama.
Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo
tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj
zapleteno.
On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področ-
ju, kjer si to že dalj časa prizadevaš. Vendar pa
možnosti same niso dovolj - za uspeh seje potreb-
no tudi pošteno potruditi, prav pa bo prišel tudi
kanček sreče.
• LEV
Ona: Znenada se bo pojavila neka povsem tretja
oseba, ki se bo začela vmešavati v tvoje zasebne
zadeve. Postavi seji po robu, saj ti lahko v nasprot-
nem primeru popolnoma podre sicer ugodno in
obetajoče razmerje.
Un: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne
strani, kar pa nikakor ni dejanska slika tvojega
okolja. Stara prijateljica si bo na vsak način posku-
šala ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji na-
sproti - ne bo ti žal...
DEVICA
Ona: Z obrekovnajem te bodo poskušah prizade-
ti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa
boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in
partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje prese-
nečenje na denarnem področju.
On: Raje dvakrat premisli preden pa se boš odlo-
čil za kakšno konkretno dejarije. Poslovni sestanek
bo sicer minil brez večjih razburjary, vendar pa po
drugi strani ne bo prinesel kdove kakšnih pozitiv-
nih rezultatov.
• TEHTNICA
Ona: Vse preveč se trapiš z neumnimi mislimi,
kaj si bodo o tebi mislili drugi. Vzemi usodo v svo-
je roke in potegni iz življenja kar največ tudi zase.
Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine.
On: Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi na svoje
prijatelje, s^ te lahko le ti kcu hitro pozabijo. Poza-
bil boš na dano obljubo, ki pa seje bodo drugi prav
dobro spomirijali. Predvsem pa tvoj trenutni
partner.
• ŠKORPIJON
Ona: Zberi se in vse skupaj dobro pretehtaj, s^
nekdo samo čaka na tvojo napako. V čustvenih
zadevah bo potrebna predvsem vztrajnost. Konec
tedna se ti obeta nepričakovan obisk, za katerega si
boš želela, da ga nikoli ne bi bilo.
On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim
dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretira-
vati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel življe-
nja še v čem drugem, ne pa samo v trenutnih
zaposlitvah.
• STRELEC
Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dne-
va v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač
zazdi, il^e trdneje poprimi za delo in nehaj počiva-
ti na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Isto pa velja
tudi za ljubezen.
On: Obnašaš se, kot da ne veš, kaj bi rad, zato si
se že marsikomu prav pošteno zameril. V bistvu pa
je to le površinska maska, s katero boš poskušal
skriti svojo ranljivo naravo. Še preveč ti bo
uspelo...
KOZOROG
Ona: Nekaj dni te bo spremljala smola, nato pa se
ti obetajo bolj veseli trenutki. Pusti, da se zadeva
vsaj malo poleže, nato pa poskusi izvleči kar naj-
več. Partner ti je kljub čudnemu vedenju še vedno
zvest.
On: Prišel boš v obdobje, ko boš kvasil takšne
neumnosti, da nihče ne bo mogel ločiti, ali je to
napuh ali pa le gola naivnost. Prevelika odkritost
se ti lahko še maščuje, zato raje popazi na svoje
besede.
VODNAR
Ona: Če se ne boš začela brzdati, se ti lahko tvoji
odnosi s partnerjem vse preveč zakomplicirajo.
Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, zato
raje poizkusi s kakšno izvirnejšo taktiko.
On: Obetajo se ti ugodne priložnosti, na tebi pa je
ali boš ponujeno tudi sprejel in kar je glavno, tudi
izkoristil. Zanimive ideje nikar ne hrani po preda-
lih, ampak jih raje realiziraj, ssu te lahko kdo še
prehiti.
RIBI
Ona: Nekdo ti bo ponudil roko, toda tvoja ihta in
zaletavost, predvsem pa prevelik ponos, te bodo
pokopali. Nikar si ne misli, da je zate vsem čisto
vseeno, saj se nekdo vseskozi trudi, da bi ti poma-
gal. Poglej malo okoli sebe!
On: Tekanje okoli ti sicer ug^a, toda tvoji doma-
či ga imajo že precej nad glavo. Pomisli vs^ tu in
tam tudi na tiste, ki te imajo radi. Partner se ti je
začel oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudi
- vsc(j kar se tiče ljubezni.
nasveti
8. marec 1990 - stran 17
PRAVNA POSVETOVALNICA
Vprašanje
Balka A.R. iz Poljčan je
postavila sledeče vpraša-
nje: Z možem sva solastni-
ka 5 ha velikeg^a kmečkega
posestva, ki sem ga podedo-
vala po svojih starših, ter
oato polovico nepremični-
ne podarla svojemu možu.
V darilni pogodbi je klavzu-
la, da se nepremičnina ne
sme odtujiti niti obreme-
niti.
Pred nekaj meseci je moj
mož napravil domačo pred-
pogodbo, ter sprejel aro. Po-
sestvo je prodano za mnogo
prenizko ceno.
Odgovorite mi prosim, ali
lahko razveljaviva to po-
godbo in vrneva aro. Kupec
nama grozi z sodiščem.
Odgovor
Kljub temu, da je vaše
vprašanje zelo nejasno, vam
bomo poskusili dati zadovo-
ljiv odgovor.
V kolikor sta vaš mož in
kupec sklenila predpogodbo
in je vi niste podpisah, vas ta
predpogodba ne zavezuje.
Predpogodba je pogodba, da
bosta stranki sklenih pogod-
bo in mora vsebovati vse bi-
stvene elemente bodoče po-
godbe, tako, da lahko stran-
ka v primeru, ko druga
stranka ne bi hotela skleniti
pogodbe, uveljavlja obvez-
nost, s tem da pokaže, kaj
mora biti vsebina pogodbe.
Predpogodba veže obe
stranki. Pogodbe ni potreb-
no skleniti, če se okoliščine
tako spremenijo, da se prvot-
ni namen izjalovi, ali če ena
stranka utemeljeno izgubi
zaupanje v drugo stranko.
Stranka lahko iztoži pred-
pogodbo tako, da sodišče na-
loži sopogodbeniku, naj
sklene pogodbo v določe-
nem roku, v primeru neiz-
polnitve pa sodba nadomesti
pogodbo.
Ker vi niste podpisah
predpogodbe, vaš mož pa ne
more razpolagati z vam so-
lastnim delom nepremični-
ne, bo kupec, v primeru, da
bo uspešno iztožil sklenitev
pogodbe, prišel z vami v so-
lastninsko skupnost (s kup-
cem bosta postala solastnika
posestva vsak do ene polovi-
ce), ter nato veijetno zahte-
val v nepravdnem postopku
razdružitev nepremičnin.
V kolikor je dogovorjena
kupnina prenizka za celo ne-
premičnino, pa bo veijetno
dovolj visoka za eno polovi-
co nepremičnine.
Glede zneska kupnine, ka-
terega je prejel vaš mož in za
katerega vi pravite, da gre za
aro, pa ni jasno, ali gre za
predplačilo, za aro ali za aro
dano kot odstopnino, kar so
v pravu zelo precizno defini-
ran pojmi, načelno pa je po-
vedati, da nikakor ne morete
odstopiti od sklenitve po-
godbe s tem, da vrnete »aro«,
v kolikor ni bila ob ari izgo-
vorjena tudi pravica odstopi-
ti od pogodbe. V tem prime-
ru, če je bila pravica odstopi-
ti dogovorjena, lahko odsto-
pite, če vrnete dvojni znesek
are.
Bralce vabimo, da pošlje-
jo vprašaj^a za pravno po-
svetovalnico na naslov: Trg
V. kongresa 3a, Celje in
vprašanju priložijo kupon
za posvetovalnico.
NASVETI
ZA DOM
Traki se ne zvijejo, ko jih
operemo in posušimo, če še
»lažne navij emo na stekleni-
co, kjer naj se posuše. Ni jih
treba niti hkati.
Prepoten trak na moškem
klobuku izbrišemo s krpico,
namočeno v vodi. Madeži za
nekaj časa izginejo. Posto-
pek ponavljamo po potrebi.
Zaznojena in zabarvana
mesta na perilu najprej na-
mažemo z gUcerinom in jih
šele čez nek^ časa operemo.
ZA UUBITELIE MALIH ŽIVALI
S pomočjo strokovnjakov v ambulanti za male živali
Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje bomo v tej
rubriki predstavili nekatere najpogostejše bolezni vaših
hišnih ljubljencev. Če strokovnjaki ne bodo odgovorili
ravno na vsa vprašanja, ki vas zanimajo, pišite nam,
zastavite vprašanje in poskušali bomo poiskati odgovor.
Tokrat podrobneje o pasji kugi.
Povzročitelj pasje kuge je virus. Za njo zbolevajo psi,
lisice in kune (farmske in divje). Bolezen napade vse sluz-
nice na telesu in v telesu (oči, črevesje, dihala) in kasneje
tudi živčevje. Zunanji znaki so: solzenje in gnojenje oči,
kašelj, driska, bruhanje in neješčnost. Živčne motnje se
pojavljajo v obliki krčev, zanašanja zadnjih okončin in laž-
nih epileptičnih napadov. Žival je treba takoj zdraviti, naj-
kasneje pa v treh dneh. Zdravi naj jo živinozdravnik, vsaj
7 do 9 dni z antibiotiki, vitaminskimi pripravki in dieto. Pri
mladih psih, starih 3 do 4 mesece, priporočamo zaščitno
cepljenje, ki ga je treba ponoviti čez leto ni. Starejše pse, ki
niso bili cepljeni v mladosti, cepimo na 12 do 13 mesecev.
JANEZ ČRNEJ, dipl. veterinar
RECEPT TEDNA
Krap v črni omaki
Potrebujemo: 1,5 kg krapa, 2 žlici masti, peteršiljevo
korenino, korenček, čebulo, košček zelene, 2 zrni česna,
pol lovorovega lista, 2 lističa rožmarina, listič žajbla,
Pražiljka, pehtran, limonino lupino, zrno pimente, klin-
^ek, 4 žlice vina, žlico moke, sol.
Očiščenemu krapu odreži glavo in plavuti ter ga zreži na
4 cm dolge kosce. V kožico daj mast ali olje, zelenjavo in
dišave. Prideni razsekano glavo, plavuti in kosce, tako da so
kosti na zelenjavi. Prilij vino, soli in pokrito duši četrt ure;
ko se pri mesu pokažejo kosti, kosce obrni. Zmečkane kosce
Poberi iz kožice, odberi kosti, zelenjavo pa še zarumeni.
Mast odlij, ji zamešaj moko in napravi rumeno prežganje.
Pridaj nastrgana jetra _in kri, ki se je natekla pri zakolu
krapa, ter medenjak. Če ni dovolj kislo, okisaj z vinom,
kisom ah hmonovim sokom. Omako prekuhaj, ribo pa
Položi vanjo samo toliko, da prevre. Zraven postrezi žern-
Oeve cmoke ali močnate vložke.
Zmanišati umrljivost zaradi raka
Bolezenska slika prebivalstva se je
v zadnjih letih bisteno spremenila. lju-
dje ne umirajo več zaradi nalezljivih
bolezni, masovno pa naraščajo kronič-
ne socialne bolezni. Skoraj polovica
prebivalstva umre zaradi bolezni srca
in ožilja, na drugem mestu s skoraj peti-
no umrlih so rakava obolenja.
Po podatkih Republiškega registra za
rak se vsako leto poveča število obolelih
za rakom za več kot sto. Zadnji podatek
za leto 85 znaša že 5.367 na novo obolehh
v Sloveniji. To je davek, ki ga plačujemo
za naš standard, za razvade prebivalstva,
nezdrav način življenja, onesnaženost
okolja, nepravilno prehrano in zaradi šte-
vilnih novih kemičnih spojin, med kate-
rimi so mnoge kancerogene. Vedno bolj
smo izpostavljeni tudi raznim sevanjem.
Z boljšo zdravstveno vzgojo in osvešče-
nostjo ljudi bi lahko vplivali na tiste rizič-
ne dejavnike, ki so najpogostejši krivci
nekaterih rakavih obolenj. Zlasti tistih,
ki se najpogosteje pojavljajo in se pomi-
kajo v vedno mlajša obdobja.
Pljučni rak in rak dojke
v porastu
v zadnjih letih strmo narašča pljučni
rak. Šestkrat več ga je pri moških v pri-
merjavi z ženskami, najnevarnejši dejav-
nik zanj pa je kajenje. Zaskrbljujoče je
dejstvo, da se ta razvada širi zlasti med
mladino, isto velja za alkohohzem, ki je
drugi najpomembnejši krivec pri nasta-
janju rakavih bolezni prebavil in zgornjih
dihal. Pri obeh dejavnikih, kajenju in al-
koholu, pa poznamo še ryuno sinergistič-
no delovanje.
Pri ženskah je na prvem mestu rak dojke,
ki prav tako strmo narašča. Leta 63 je bila
incidenca v Sloveniji 230, leta 85 pa že
551 novih primerov raka na dojki. Vsako
leto umre za rakom v Sloveniji okrog 200
žensk. Vzrok raka na prsih ni dovolj
znan. Zadnje epidemiološke raziskave so
izluščile nekaj zanesljivih dejavnikov
tveganja, vendar nam ostaja pri raku na
prsih zanesljiva le primarna preventiva
- to je zgodnje odkrivanje raka dojke in
motiviranje žensk za samopregledovanje
doi^k.
Čeprav še vedno ne poznamo vzrokov
raka, je vsak dan več novih spoznanj
o prevenciji oziroma o možnostih prepre-
čevanja rakavih bolezni. Skoraj pri 80-ih
odstotkih obolehh za rakom zasledimo
tesno povezavo z raznimi razvadami pre-
bivalstva kot so kajenje, alkoholizem,
onesnaženo okolje, nepravilna in zdrav-
stveno oporečna prehrana, sevarye, kon-
takti s kancerogenimi snovmi, dedna di-
spozicija. Odstranjevanje nevarnih de-
javnikov iz naše okohce ter boljša zdrav-
stvena vzgoja in zdravstveno prosvetlje-
vanje prebivalstva naj bi pripomoglo
k zmanjšanju števila obolelih. Vsaka vr-
sta raka ima svojo specifično geografsko
razporeditev. Nekateri tumorji so enako-
merno porazdeljeni po celem svetu, pri
drugih opažamo visoko incidenco samo
na nekaterih področjih. Zato je zelo po-
membno epidemiološko raziskovanje na-
stajanje vseh rakavih novotvorb. Doslej
zbrani podatki so zelo razdrobljeni na
posamezne nacionalne statistike umrlji-
vosti. Tudi v Sloveniji imamo območja,
kjer so posamezne oblike rakavih obo-
lenj številčno različno zastopane.
Program do preloma
tisočletja
Skupina strokovnjakov je oblikovala
program boja proti raku za Evropo do
leta 2000. Cilj tega programa je zmanjšati
obolevnost. Tako imenovani evropski
kodeks boja proti raku do leta 2000 vse-
buje deset zapovedi, ki naj bi pripomogle
k znižanju umrljivosti zaradi raka za 15
odstotkov. Med prvo zapoved sodi kaje-
rye. Čimprej prenehate kaditi in ne kadi-
te v prisotnosti drugih. Na drugem mestu
je alkohol. Zmanjšajte uživanje vseh vrst
alkoholnih pijač. Izogibajte se močnim
sončnim žarkom. Upoštevajte varnostne
predpise za vsa delovna mesta, če proiz-
vajate, skladiščite ali uporabljate kance-
rogene snovi. Skrbeti je treba za dobro
splošno zdravstveno st^e, dobro kondi-
cijo organizma, ki zmanjšuje možnost
tveganja mnogih rakovih bolezni. Uživaj-
te sveže sadje in zelenjavo ter dosti žita-
ric, ki vsebujejo vlakna. Izogibate se pre-
veliki teži in omejite uživanje mastne
hrane. Zelo pomembno je zgodnje odkri-
vanje bolezni. Vselej, ko na telesu opazite
spremembo na primer spremembo na
kožnem znamenju ali nenormalno krva-
vitev, pojdite k zdravniku. Pojdite
k zdravniku, če imate kroničen kašelj,
hripavost, pogoste težave s prebavo ali če
op^ate, da iz nepoznanega vzroka izub-
Ijate telesno težo.
Ženskem svetujemo vs^ enkrat na leto
preventivni pregled pri ginekologu, vsaj
enkrat letno naj vam pregledajo prsi. Sa-
me si vsaj enkrat mesečno pregledujte
dojke, po navodihh, ki jih dobite pri
zdravniku. Če štejete več kot 50 let, naj
vam, če je le mogoče, v rednih časovnih
presledkih napravijo mamografski pre-
gled dojk.
Zdrava uravnotežena biološko polno-
vredna prehrana lahko do neke mere
zmanjšuje obolevnost za rakom, ker vse-
buje tako imenovane zaščitne snovi, vita-
mine in nujne rudnine, ki več^o
obrambno moč organizma. Vsa novejša
priporočila glede zdrave prehrane so
usmerjena v izogibanje štirih behh snovi:
bele moke, belega sladko^a, svinjske
masti in soh. Dnevno uživajte več obro-
kov hrane, ki naj ne bodo preobilni.
Večina ljudi zboh za rakom po 60-tem
letu starosti. Rak pa se lahko razvija tudi
več deset let. Veliko lahko storimo zase,
če smo pripravljeni sprejeti napotke za
zdravo življenje in premeniti slabe živ-
ljenjske razvade in navade. Nihče ne mo-
re zagotoviti, da ne bi zboleh za rakom,
upoštevanje navodil pa lahko zmanjša
tveganje obolevanja, zlasti za nekatere
oblike raka.
MILENA HUDINA-ČRETNIK
spec. socialne medicine
ZDRAVILNE RASTLINE
Vresa
Vresa (Calluna vulgaris) spada v družino vresnic,
ki zajema skoraj 2000 vrst, združenih v sedemdeset
rodov. Večina teh vrst raste na revnih, poščenih in
zakisanih tleh v zmerno toplem pasu severne in
južne poloble.
Najpogosteje so grmi ali grmički, včasih tudi dre-
vesa, toda zelo redko ovijalke.
Najpogosteje so grmi ah grmički, včasih tudi dre-
vesa, toda zelo redko ovijalke. Opraševanje povečini
opravijo čebele, ki jih privablja vonj in nektar
v medovnikih. Majhni izrastki na prašnikih številnih
vresnic so nekakšni vzvodi, da žuželka, ko rine v cvet,
strese prašnik, ki jo posuje s cvetnim prahom. Vres-
nice imajo na koncu koreninic odebeline, ki so
sestavljne iz razvejanih nitk glivic. Te glivice živijo
v sožitju z vresovkami in njihova naloga je v tem, da
spravijo hranilne snovi v zemlji v takšno obliko, ki jo
lahko rastlina vsrka.
Vresa je do 80 cm visok, vedno zelen grm s poleglim,
do 1 m dolgim, močno vejnatim steblom, iz katerega
poganjajo dolge, šibaste pokončne rjave veje z zele-
nimi mladikami. Te so porasle z majhnimi, navadno
golimi, črtalastimi, v štirih vrstah stoječimi listi, ki se
krijejo nekako tako, kot strešniki na strehi. Majhni,
bledordeči cvetovi z zvonastim vencem stoje v precej
dolgih, večinoma enostranskih grozdastih socvetjih.
Plod je mnogosemenska, štiripredalasta glavica. Vresa
cveti od poznega poletja do oktobra in jo najdemo po
gozdnih gohčavah, logih in gričih, pa tudi po močvir-
natem svetu. Včasih raste v velikih množinah in
pokriva velike površine - resave.
Nabiramo rastlino v cvetju. Stebelca s cveti zma-
nemo s prsti, da se cvetje osuje, jih posušimo v senci in
shranimo v vrečkah. Nabiramo tudi mlade poganjke
z listi vred in jih prav tako hitro posušimo. Vresa
vsebuje glikozid arbutin, flavonska glikozida kverci-
trin in miricitrin, pa tudi njuna aglikona kvercetin in
miricetin, erikodin in erikodinin, saponine, čreslovine
in eterično olje v sledovih.
Vreso danes uporablja samo ljudsko zdravilstvo.
Zaradi prisotnega arbutina in ostahh sestavin, čaj iz
vrese pospešuje izločanje seča in pospešuje potenje in
ga porabljajo pri obolenju ledvic in mehurja. Antibak-
terijski učinek sicer ne prihaja od arbitina, temveč od
njegovih razpadnih produktov - hidrokinonov. Torej
ima vresa podoben učinek kot gornik (Arctostaphilos
uva-ursi). Drugače pa uporabljajo čaj iz vrese za čiščeje
krvi, za pospešeno odvajanje vode ter za zdravljenje
revme, protina, ledvičnih kamnov in kamnov v seč-
nem mehurju. Ponekod uporabljajo čaj iz vrese za
zdravljenje ekcemov ter za umivanje nečiste kože. Pa
tudi za vroče obkladke pri sklepnem revmatizmu in
protinu. Za čaj vzamemo eno zvrhano čajno žličko
posušenih cvetov in jih poparimo s skodelico vrele
vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Vresi pa
lahko dodamo še regratove ^korenine, preslico,
koruzne laske in divjo mačeho. Žhco tega čaja popa-
rimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pijemo spo-
mladi po več skodelic na dan pri spomladanski utruje-
nosti, pri zdravilnem postu in tudi pri težavah sečnih
organov.	BORIS JAGODIČ
IViODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Zlato, srebro in tropsici motivi
Sredi političnih in gospo-
darskih trenutkov, ki nam
ne prinašajo nikakršnega
veselja, se posebno ženske
navdušujemo nad znanim
in čudežnim zdravilom za
lajšanje vsakdanjih tegob
- »krpicami« in vsem, kar
spada k modi.
Ker pa je moda že dolgo
znana predrznica, si je letos
dovolila poigrati se z našo
nostalgijo po starih, dobrih
časih.
Tkanine z razkošnim,
osupljivim kovinskim le-
skom, ki jemlje vid, se letos
ne uporabljajo kot smo bih
vajeni le za tiste »naj« prire-
ditve, temveč so iz njih ukro-
jene športne, ozke hlače, blu-
zoni, telovniki. Prav tako se
drago krokodilje usnje, ge-
pardovo, tigrovo ali leopar-
dovo krzno kot uspešna imi-
tacija pojavlja le v obliki
vzorca na trikotaži, ki jo lah-
ko z malo sreče zasledimo
tudi v naših trgovinah.
Če bo torej katera med va-
mi sledila predlogom slovi-
tih modnih imen ter se oble-
kla v »kožo« tigric in divjih
mačk, velja upoštevati še
eno čisto svežo novost, ki jo
je pred kratkim lansiral po
mnenju strokovnjakov tre-
nutno vodilni svetovni, prav
gotovo pa italijanski modni
kreator čiste ekstravagance,
Gianfranco Ferre.
Gre za mrežaste modele, ki
si jih lahko tiste z osnovnim
znanjem kvačkanja same iz-
delajo iz zlatih ah srebrnih
niti. Žal pa Ferre modelom,
ki so pravzaprav čisto pro-
zorni, torej zelo vpadljivi ko-
si garderobe, ni priložil na-
vodila, kako ravnati, da se ne
zapleteš v svoje lastne
mreže!
18. STRAN - 8. MAREC 1990
GLASBA - RADII!
Kaya v Kljubu
Minuli konec tedna je obnovljena Kaya zopet nastopila v celjskem Kljubu in se predsta-
vila z novim klaviaturistom. V Kljub je prišlo tokrat precej obiskovalcev, ki sicer ne
zahajajo v ta ambient, kar priča, da Celje le razvija različen glasbeni okus, ki razbija
monotonost. Kljubski prostori so bih zapolnjeni, tako da obiskovalci skorajda niso imeh
prostora niti za globoko dihanje, kaj šele za kaj drugega. Sam koncert sicer ni bil nič kaj
velikega, pretresljivega, je pa dokazal, da tudi v Celju še gibljejo stari rokeiji, ki bodo
mogoče rodili tudi kakšen avtorski komad.
Foto: EDO EINSPIELER
Ročk ansambel Neron iz
Celja je v studiu Bonton
v Rogatcu posnel dve
skladbi, ki sta ju napisala
Aleš_Štorman in Cveto Po-
lak (Šank ročk) • Velenjska
skupina Bay pa je napravi-
la šest demo posnetkov in
na Pop delavnico poslala
skladbo z naslovom Lady
za ples, ki jo je napisal Sa-
mo Pučnik • Šaleški fantje
pripravljajo novo kaseto,
aprila pa bodo v Vinski go-
ri pripravili koncert z veči-
mi nastop^ očimi in seveda
predstavili to kaseto • No-
va celjska hard core skupi-
na Baby zdravo bo izdala
eno skladbo na kompilacij-
ski kaseti tovrstne glasbe,
za katero se še ne ve, kak-
šen naslov bo imela in kdo
vse bo na njej sodeloval •
Zdravilišče Dobrna
Gabi Novak
Ar sen Dedič
Plesni forum Celje
vas pričakujejo na
GALA PRIREDITVI
V hotelu Dobrna v soboto, 10. marca
Pripravili smo vam tudi bogato modno revijo
in ples z ansamblom VENUS.
Naši kuharji pa vas vabijo na jedila iz nove
francoske kuhinje.
Vaše rezervacije pričakujemo na telefon
778-000.
Razpis za MMS 90
Portoroški Avditorij je že pričel s pripravami na 13. festi-
val Melodije moija in sonca 90, ki bo letos 10. in 11. avgusta.
Kulturni in kongresni center Avditorij Portorož je zato raz-
pisal javni natečaj za nove skladbe na obmorsko-dopustni-
ško tematiko. Na natečaj se lahko prijavijo jugoslovanski,
italijanski in avstrijski avtorji, ki morajo poslati melodije,
napisane v treh izvodih, z naznačeno harmonijo, tempom in
podpisanim besedilom ter poizkusni posnetek do 20. aprila
letos na zgornji naslov. Seveda je treba temu priložiti tudi
ime in priimek z naslovi vseh avtorjev glasbe, besedila in
aranžmaja.
Skladatelji, pisci besedil in aranžerji ter ansambh, to je še
ena od možnosti za izhod iz anonimnosti.
Glasbeno tekmovanje PIL-a
Priljubljena mladinska revija PIL je konec prejšnjega
meseca v Radljah ob Dravi pripravila glasbeno tekmovanje.
Da imamo tudi na našem območju izvrstne glasbenike, je
dokazal 12-letni Šentjurčan Alojz Gaberšek, ki je z ročk
n'roll in country melodijami osvojil posebno priznanje za
klaviaturista.
Alojz, sicer učenec 6. razreda na osnovni šoli Franja Mal-
gaja v Šentjurju, se je s svojim ansamblom tekmovanja
udeležil že lani, letos pa seje predstavil kot sohst. Tekmova-
nja seje udeležilo še osem osnovnošolskih ansamblov iz vse
Slovenije.
IS
CLUB CASABLANKA
vabi ljubitelje glasbe in plesa
vsak konec tedna v njihove prostore
v Zavodu Golovec. Za 8. marec, to je
nocoj, je vstop prost
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
^ 1. THE RGAD TO HELL - CHRIS REA	(4)
2.	KAD ODU SVI - JASNIA ZLOKIČ	(7)
3.	GIRL l'M GONNA MISS YOU - MILU VANILLI	(8)
4.	ZAPLEŠIVA CHA CHA CHA - OBVEZNA SMER	(5)
5.	SENSUAL WORLD - KATE BUSH	(7)
6.	TEARS ON MY PILLOVV - KYLIE MINOGUE	(2)
7.	NAJSLAJŠI POUUBI - MOULIN ROUGE	(9)
8.	WE DIDNT START THE FIRE - BILLV JOEL	(9)
9.	ALL ARGUND THE VVORLD - LISA STANSFIELD	(1)
10. SUZAMA SE VATRE NE GASE - PARNI VALJAK	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	NAJIN TANGO-AVSENIK	(7)
2.	VEČ NE BOM ČAKALA-HENČEK	(6)
3.	MATI POSLUŠAJ-MUŽENIČ	(6)
4.	TEBI, MAMA NAJDRAŽJA - MATEJ KOVAČIČ	(9)
5.	RECI, ALI VERJAMEŠ-ALPSKI KVINTET	(9)
6.	TEŽAVE V HRIBIH-KLINC	(3)
7.	VSAK NA SVETU - KAPŠ	(8)
8.	OB KRKI ZELENI-PUGELJ	(2)
9.	BELI KAMEN LJUBEZNI-VERDERBER	(1)
10. LETA ŽIVLJENJA-METALURGI	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
RADIO CELJE
Četrtek, 8. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.3(
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.0(
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tH
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro^
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem
19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 9. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.3c
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poro.
čila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos
RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.3c
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi
17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 10. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, lo.oo
Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica
12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ)
13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi
17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zakljček sporeda.
Nedelja, 11.3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00
Kmetijska oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in
pozdravi.
Ponedeljek, 12. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13^
tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika,
17.30 Odprto z violinskim ključem - lestvica domačih melodij
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 13. 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.05 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30
Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.00
Zaključek sporeda.
Sreda, 14, 3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - ročk gverila, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kHz.
RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH
Četrtek, 8. 3.: 13.00 Napoved, EPR, obvestila, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši posluša(ci
čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila, Lestvica
šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Petek, 9. 3.: 13.00 Napoved, obvestila, 14.00 Novice, EPP,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Poročila, obvestila,
kontaktna oddaja s pisanim glasbenim izborom, 18.00 Novice,
obvestila, 19.00 Zaključek.
Sobota, 10.3.: 13.00 Napoved, 14.00 Novice, kontaktna oddaja
ali gost v studiu, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, nasveti za delo na vrtu
in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30
Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Nedelja, 11.3.: 8.00 Napoved, vreme, obvestila, 9.00 Minute za
najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kmetijska oddaja,
11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo.
Ponedeljek, 12. 3.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice, obve-
stila, šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila,
šport, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice, obve-
stila, 19.00 Zaključek.
Torek, 13. 3.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice, obvestila,
<ultura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila,
turizem, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice, obve-
stila, 19.00 Zaključek.
Sreda, 14. 3.: 13.00 Napoved, EPP, 14.00 Novice, obvestila,
EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Naši poslu-
šalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Poročila, obvestila 18.00
Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00
Zaključek.
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju na
frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
Petek, 9. 3.: 15.00 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za
konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu
sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi
izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 11. 3.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje
do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami;
12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vaša vpraša-
nja, zastavljena pred 14 dnevi, takoj zatem pa sprejemali po
telefonu 855-963 takšna vaša vprašanja, na katera sami ne
uspete dobiti odgovorov), 12.30 Konec opoldanskega javljanja;
14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 12. 3.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj;
16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na
Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Ve-
lenje.
Sreda, 14. 3.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do
Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in
mi (predstavili bomo projekt krajinskih zasnov ugreznin Šaleške
doline. Pogovor bo vodila Mira Zakošek.); 18.00 Novosti na
področju disko glasbe (naš gost bo disko S).
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 19
Sobota,
10. marec
8.35-1.05 TELETEKST RTV UUBLJA-
NA; 8.50 VIDEO STRANI; izbor teden-
ske programske tvornosti; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 9.00 RA-
DOVEDNI TAČEK: PETELIN; 9.15
LONČEK, KUHAJ: DOMAČE HRE-
NOVKE; 9.25 ZBIS: T. Jansson: ČA-
RODEJEV KLOBUK, 1/4; 9.40 CICI-
BAN, DOBER DAN: SLOVENIJA HO-
ČE HČERKO IMETI; 9.55 KU-KU: PO-
TOVANJE V JOJ, lutkovna serija, 2/'13;
10.10 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH
UUDSTEV: MOHAMEDOVA SMRT,
oddaja TV Beograd, 6/13; 10.25 MLA-
DI SHERLOCK, angleška nadaljevan-
ka, 8/9; 10.50 PERISKOP: DENAR,
BANČNIŠTVO; 11.55 HEMSEDAL:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU - SUPERVELESLALOM (M),
PRENOS, Reporter: Marko Rožman
OFF; 12.50 NAŠA PESEM: NIŠ '88,
ponovitev 1. oddaje; 13.20 OGENJ IN
LED, angleški balet na ledu, ponovi-
tev; 14.15 VIDEO STRANI; 14.40 I '90,
ODDAJA PRED SP V NOGOMETU, po-
novitev; 15.10 EP VIDEO STRANI;
15.15 TV DNEVNIK 1; 15.25 PRAGA:
SP V ROKOMETU - FINALE, prenos,
Reporter: Ivo Milovanovič, (V ODMO-
RU: EP VIDEO STRANI, POSLOVNE
INFORMACIJE); 17.00 ČUDEŽ, ameri-
ški mladinski film; 18.25 POSLEDNJA
OAZA, dokumentarna oddaja TV Beo-
grad, 1/5; 18.55 SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (Ž),
POSNETEK IZ STRANDE, Reporter:
Marjan Fortin OFF; 19.10 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
UTRIP; 20.14 EPP; 20.20 ŽREBANJE
3x3; 20.30 KRIŽKRAŽ; 22.00 EPP;
22.05 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.25
EP VIDEO STRANI; 22.30 L. Greer:
LEPI UPI, francoska nadaljevanka, 8/
13; 23.25 FRANKOVA PISMA, ameri-
ški film; 0.55 VIDEO STRANI
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 18.15 ROČK KOM-
PAS, ponovitev; 19.00 DANES SKU-
PAJ, ODDAJA TV ZAGREB; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.10 TV OKNO; 20.15
FILMSKE USPEŠNICE, PRINC IN BE-
RAČ, ameriški film; 22.05 SP V UMET-
NOSTNEM DRSANJU, POSNETEK IZ
HALIFAXA; 0.05 SATELITSKI PRO-
GRAMI - poskusni prenosi (do 1.30)
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 IZBOR ŠOL-
SKEGA PROGRAMA; 9.00 POŠTNI
NABIRALNIK; 9.15 LUTKE IZ VSEGA
SVETA; 9.30 PORTRET ZNANSTVENI-
KA: PIERRE FERMAT; 10.00 NEMŠČI-
. NA, 15. lekcija; 10.35 ČEBELICA MA-
JA, RtSANA SERIJA; 11.00 SA - 1
INFORMATIVNO ZABAVNA ODDAJA
SAGA O FORSVTHIH, angleška nada-
ljevanka; 13.00 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 14.30 CIKLUS FILMOV VValta
Disneya: VELIKI RED, ameriški film;
16.00 KRITIČNA TOČKA; 16.45 TV
DNEVNIK 1; 17.00 TV DRAŽBA, 1
DEL; 17.30 BOLJŠE ŽIVLJENJE, po-
novitev TV nadaljevanke; 18.15 TV
DRAŽBA, 2. DEL; 19.00 SEDMO ČU-
DO; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 20.15 ČLOVEK Z ZLATIMI OČA-
LI, francoski film; 22.00 TV DNEVNIK
3; 22.15 JUBILEJ VESELIH VEČE-
ROV; 23.15 ŠPORTNA SOBOTA; 23.35
POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.40
NOC Z VAMI; DINASTIJA, ameriška
nadaljevanka, A. Christle: POIROT,
angleška nanizanka; 1.45 POROČILA
9.20 TEST 9.40 TV KOLEDAR 9.50
NOČ Z VAMI, ponovitev 11.55 Hemse-
dal; SP V ALPSKEM SMUČANJU, su-
perveleslalom (M) 14.20 Šibenik 87:
SANJE, KI TRAJAJO, predstava za
otroke 13.00 ŠPORTNI PROGRAM ALI
NOC Z VAMI 15.25 Praga: SP V RO-
KOMETU 17.15 Halifax: SP V UMET-
NOSTNEM DRSANJU 18.30 Stranda:
SP V SMUČANJU (Ž) 18.55 DANES
SKUPAJ 19.30 TV DNEVNIK 20.15 MA-
LI KONCERT 20.30 Halifax: SP
V UMETNOSTNEM DRSANJU (Ž)
22.00 TV FEUTON: TV Ljubljana
22.45 TV MIX 22.55 ZGODBE GRAHA-
MA GREENA 23.50 NOGOMET: Bor-
russia : Nurnberg, reportaža
10.00 zlati juke box, ponovitev
11.30 fisch eve 12.00 raziskoval-
na baza 13.45 sottocanestro,
Oddaja o košarki, ponovitev 15.30
Raziskovalna baza 16.00 nogo-
met, Angleško prvenstvo 17.45 juke
b0x 18.15 fisch eve 18.45 tv novi-
ce 19.00 sedem dni, tedenski zuna-
njepolitični pregled 19.30 tvd sti-
čišče 20.00 nogomet, neposredni
prenos španskega prvenstva 21.45 tv
novice 21.55 speedv 22.25 juke
box 22.55 raziskovalna baza
23.25 calciomania, vse o italijan-
skem nogometu 0.25 fish eve, pono-
vitev
Nedelja,
1 h marec
8.20-23.55 TELETEKST RTV UUB-
UANA, 8.35 VIDEO STRANI; 8.45
OTROŠKA MATINEJA; 8.45 ŽIV ŽAV;
9.35 PRIMERI INŠPEKTORJA POTI-
CE: SKRIVNOST KLETKE, ponovitev
češkoslovaške nanizanke; 10.05
L. Greer: LEPI UPI, ponovitev franco-
ske nadaljevanke, 6/13; 10.55 ALO,
ALO, ponovitev angleške humoristič-
ne nanizanke; 11.25 DOMAČI ANSAM-
BLI: GORENJCI; 11.55 EP VIDEO
STRANI; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA
TV BEOGRAD; 13.00 OGENJ IN LED,
angleški balet na ledu, ponovitev;
13.55 VIDEO STRANI; 14.05 M. Bayer:
DEDIŠČINA GULDENBURGOVIH,
nemška nadaljevanka, 10/14; 14.50
KOLO SREČE, ponovitev; 16.25 EP
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.50 ZABAVA VAS DORIS DRAGO-
VIČ, oddaja TV Zagreb; 17.30 NEPRI-
DIPRAV, angleški film; 18.50 RISAN-
KA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV
OKNO; 19.20 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
J.Radulovič-Z.Šotra: BRATA PO MA-
TERI, nadaljevanka TV Beograd, 2/3;
21.10 EPP; 21.15 ZDRAVO; 22.35 TV
DNEVNIK 3, VREME; EP VIDEO
STRANI; 22.55 SOVA - MAGNUM,
ameriška nanizanka, 5/12; 23.45 VI-
DEO STRANI
10.00 DANES ZA JUTRI, odaja za JLA
in^ ZLATA JABOLKA, jugoslovanski
film; 13.00 SATELITSKI PROGRAMI
-	POSKUSNI PRENOSI; 13.55 LJUB-
UANA: DP V NOGOMETU - OLIMPI-
JA : PARTIZAN, prenos, Reporter: An-
drej Stare; 15.45 NEDEUSKO
ŠPORTNO POPOLDNE; 19.00 DA NE
BI BOLELO: TUDI Ml RASTEMO;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KARTOTE-
KA ZEMUE, 13. zadnji del ameriške
dokumentarne serije; 20.30 O PRO-
VINCIONALIZMU, dokumentarna od-
daja TV Sarajevo; 21.20 SVETOVNI
POKAL V ALPSKEM SMUČANJU
-	SLALOM (Ž), posnetek iz Strande,
Reporter: Marjan Fortin OFF; 21.35
PREMOR; 21.45 ŠPORTNI PREGLED;
22.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (DO 0.00)
9.20 POROČILA; 9.25 RAKUNI, pono-
vitev risane serije; 9.50 NEDELJSKO
DOPOLDNE ZA OTROKE TRIJE
V	DVORCU; 11.10 KMETIJSKA ODDA-
JA; 12.10 RESNA GLASBA; 13.15 Ch.
Dickens: PUSTA HIŠA, angleška na-
daljevanka, 8/8; 14.05 POROČILA;
14.10 NEDEUSKO POPOLDNE; 16.15
PO LETU 2000, avstralska poljudnoz-
nanstvena serija; 17.05 CIKLUS FIL-
MOV JEANA GIRAULTA: ŽANDAR
V	NEW VORKU, francoski film; 18.45
RAKUNI, risana serija; 19.10 TV SRE-
ČA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 NEKA
ČUDNA DEŽELA, TV nadaljevanka, 1/
3; 20.55 ZABAVNA GLASBA; 21.25 TV
DNEVNIK 3; 21.45 ŠPORTNI PRE-
GLED; 22.30 POROČILA V ANGLEŠ-
ČINI; 22.35 NOČ Z VAMI: A.Christie:
POIROT, angleška nanizanka; AGEN-
CIJA MEDENI MESEC, TV film; 0.40
POROČILA
7.20 TEST 7.40 TV KOLEDAR 7.55
NOČ Z VAMI, ponovitev 10.00 DANES
ZA JUTRI OD ZLATEGA JABOLKA,
domači film 13.00 ŠPORTNO PO-
POLDNE
DP V KOŠARKI: Crvena zvezda
-	Zadar
Stranda: SP - SLALOM (Ž) 19.30 TV
DNEVNIK 20.00 Halifax: SP V UMET-
NOSTNEM DRSANJU, revija 22.00 TV
MIX 22.15 PISANA NEDELJA 23.45 DP
V	NOGOMETU CZ - Hajduk, reporta-
ža 00.15 ARGUMENTI II
10.00 JUKE BOX 10.30 CALCIOMA-
NIA, vse o italijanskem nogometu
11.15 TENIS 13.45 Ml V NEDEUO
18.45 TV NOVICE 19.00 Ml V NEDE-
UO 20.30 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA
22.00 TV NOVICE 22.10 RAZISKOVAL-
NA BAZA ponovitev 23.45 IGRIŠČA
DO IGRIŠČA, ponovitev 1.30 JUKE
BOX
Ponedeljek,
12, marec
8.30-11.55 in 13.00-1,00 TELETEKST
RTV LJUBLJANA; 8.45 VIDEO STRA-
NI; 8.55 TV MOZAIK; 8.55 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE: 1000 IDEJ ZA
NARAVOSLOVCE: TRIGLAVSKI NA-
RODNI PARK, 2. del; 9.15 DA NE BI
BOLELO: TUDI Ml RASTEMO; 9.35
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CEUE
'89 - mladinski pevski zbor iz Gruzije;
10.05 UTRIP; 19.20 ZRCALO TEDNA;
19.35 TV MERNIK; 10.55 Saalen: SVE-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU - SLALOM (M), prenos 1. teka:
Reporter: Marko Rožman OFF; 11.45
VIDEO STRANI; 13.15 VIDEO STRANI;
13.25 Saalen: SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM
(M), prenos 2. teka: Reporter: Marko
Rožman OFF; 14.15 VIDEO STRANI;
15.25 VIDEO STRANI; 15.35 SOVA
- MAGNUM, ameriška nanizanka, 5/
12, ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRA-
NI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV
MOZAIK: ZDRAVO, ponovitev; 18.10
EP VIDEO STRANI; 18.15 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.15 RADO-
VEDNI TAČEK: OBLEKA; 18.35 SU-
PERMEDO - TEŽAVE V VESOLJU, ri-
sanka; 18.50 MITI IN LEGENDE
ISLAMSKIH LJUDSTEV: MOHAME-
DOV NAUK, oddaja TV Beograd. 7/13;
19.05 RISANKA; 19.17 EPP; 19.20 TV
OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
M.Crnjanski-M.Trailovič: ROMAN
O LONDONU, drama TV Beograd, 2/2;
21.20 EPP; 21.25 VOLITVE '90: KDO
SMO. KAJ HOČEMO?; 22.55 TV
DNEVNIK 3, VREME; EP VIDEO
STRANI; 23.15 JAZ, HUGO WOLF, od-
daja resne glasbe; 0.00 SOVA - MAG-
NUM, ameriška nanizanka, 6/12; 0.50
VIDEO STRANI
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.55 PUSTO-
LOVŠČINA SLIKARSTVO, švicarska
izobraževalna serija, 7/13; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 OSMI DAN; 20.40 PO
SLEDEH NAPREDKA; 21.10 SEDMA
STEZA, športna oddaja; 21.25 SVE-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU - SLALOM (M), posnetek iz Sa-
alena; 22.10 ANTOLOGIJA JAZZA;
22.55 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI (do 1.00)
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 GOZDNE ZA-
BAVE, serija za otroke, 9/9; 8.45
B.Čopič: ČRIČEK IŠČE SONCE, od-
daja za otroke TV Ljubljana; 9.00
ŠOLSKI PROGRAM: PREMISLI - NA-
REDI ŠAM; KAKO GLEDATI SLIKO;
Z GLASBO O GLASBI: MALA ZGODO-
VINA PLESA; GLAGOLICA; 10.30 PO-
ROČILA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM:
TEDNIK; DAJ, UGANI!; RISANKA, HE-
LENIZEM; RISANKA; ANGLEŠČINA;
12.30 POROČILA; 12.40 PREZRLI
STE, POGLEJTE; 14.45 POROČILA;
14.55 NOČ Z VAMI, ponovitev nočne-
ga programa; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 NEKAJ VEČ, izobraževalna od-
daja; 17.50 GOZDNE ZABAVE, serija
za otroke, 9/9; 18.05 B. Čopič: ČRI-
ČEK IŠČE SONCE, oddaja za otroke
TV Ljubljana; 18.20 ŠTEVILKE IN ČR-
KE; 18.40 RISANKA; 18.45 DOKU-
MENTARNA ODDAJA; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 CI-
KLUS KOMEDIJ BRANISLAVA NUŠI-
ČA: UŽALOŠČENA RODBINA; 21.45
ZUNANJA POLITIKA; 22.15 TV DNEV-
NIK 3; 22.35 ŠPORT DANES; 22.40
V SNU SEN, nočni program Freddyje-
ve more, ameriška nanizanka; 0.40
POROČILA
■-fM-li-IM
14.55 TEST 15.20 TV KOLEDAR 15.30
Salen: SP V SMUČANJU - SLALOM
(M), posnetek 16.30 PLAVI PRO-
GRAM: MORJE, LJUDJE, OBALA
18.00 GOLO ŽIVUENJE, dokumentar-
na oddaja 19.00 ZAGREBŠKA PANO-
RAMA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 SVET
ŠPORTA 20.40 KIOTEKA: JULIES IN
JIM 22.20 VOLITVE 90.
13.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA, po-
novitev 15.30 TENIS 18.15 TV NOVICE
19.00 ODPRTA MEJA 19.30 TVD STI-
ČIŠČE 20.00 VOLITVE 1990 20.30
ZLATI JUKE BOX 22.00 TV NOVICE
22.10 BASKET NBA 0.15 NOGOMET,
Argentinsko prvenstvo
Torek,
13. marec
8.40-12.05 In 14.40-23.20 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 8.55 VIDEO
STRANI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05
SPORD ZA OTROKE IN MLADE
ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11. oddaja;
9.35 ŠOLSKA TV: ZGODBE IZ ŽIVLJE-
NJA RASTLIN: DOGOVOR Z ŽUŽEL-
KAMI; 10.00 KRAS: VODA NA KRASU;
10.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 2.
lekcija; 11.00 SEDMA STEZA, športna
oddaja, ponovitev; 11.15 OSMI DAN,
ponovitev; 11.55 VIDEO STRANI;
14.55 VIDEO STRANI; 15.05 NEMŠČI-
NA - ALLES GUTE, ponovitev 2. lekci-
je; 15.35 SOVA - MAGNUM, ameriška
nanizanka, 6/12, ponovitev; 16.25 EP
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.50 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV, pono-
vitev; 16.50 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA
RASTLIN: DOGOVOR Z ŽUŽELKAMI;
17.15 KRAS: VODA NA KRSU; 17.50
EP VIDEO STRANI; 17.55 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 17.55 LONČEK,
KUHAJ: VAFEUNI; 18.00 POGLEDI:
PORTALI PRIPOVEDUJEJO, ponovi-
tev; 19.00 RISANKA; 19.17 EPP; 19.20
TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
P.Hamilton: ZAPEUlVEC, angleška
nadaljevanka, 1/6; 20.55 EPP; 21.00
VOLITVE '90: KDO SMO, KAJ HOČE-
MO? 22.00 TV DNEVNIK 3, VREME.
fcP VIDEO STRANI; 22.20 SOVA
-	MAGNUM, ameriška nanizanka, 7/
12; 23.10 VIDEO STRANI
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.15 SVET ŠPOR-
TA, oddaja TV Zagreb; 19.00 SLO-
VENSKA UUDSKA 1 GLASBILA IN
GODCI: TRSTENKE, FOLKLORNA
ODDAJA, 1/9; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 OB 130-LETNICI ROJSTVA HU-
GA WOLFA, posnetek prireditve iz
Slovenj Gradca; 21.10 ŽREBANJE LO-
TA; 21.15 SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), pos-
netek iz Vemdalna; 21.35 OSKAR PO-
PULARNOSTI, zabavna oddaja TV Be-
ograd; 22.35 SATELITSKI PROGRAMI
-	POSKUSNI PRENOSI (do 0.00)
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 ODDAJA ZA
OTROKE TV UUBUANA; 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM: GORSKI KRAJI; SED-
MI CUT; TEHNIČNI MUZEJ SLOVENI-
JE; SKADARSKO JEZERO; 10.30 PO-
ROČILA; 10.35 ŠOLSKI PROGRAM:
KLASIČNO SLIKARSTVO V FRANCIJI;
RISANKA; O JEZIKU; PRIRODA JU-
GOSLAVIJE; LETOPIS; 12.30 PORO-
ČILA; 12.40 PREZRLI STE, POGLEJ-
TE; 13.45 ŠOLSKI PROGRAM: TV
LEKSIKON: SREDNJI VEK; EKOLOGI-
JA KOPENSKIH VODA; IZ VAŠEGA
CTIVA: DRAGUTIN DOMJANIČ; 14.50
POROČILA; 15.00 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20
ILUMINACIJE, izobraževalna oddaja;
17.50 ODDAJA ZA OTROKE TV UUB-
UANA; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 RISANKA; 18.45 ZNANSTVENI
GRAFITI; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA;
20.05 VOJNE USODE, angleška nada-
ljevanka, 1/7; 21.05 KONTAKTNI MA-
GAZIN; 22.35 TV DNEVNIK 3; 22.55
ŠPORT DANES; 23.00 NOČ Z VAMI:
HEROJI^ avstralska nadaljevaka, 1/4;
ZRELE ŽENSKE, ameriška nanizanka;
2.05 POROČILA
15.25 TEST 15.45 POROČILA 15.50 TV
KOLEDAR 16.00 VOLITVE 90, ponovi-
tev 18.00 REGIONALNI PROGRAM
19.00 SP V SMUČANJU - SLALOM
(Ž) 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OSKAR
POPULARNOSTI, zabavna oddaja
21.00 TV MIX 21.10 VIDEOBUM 21.40
ZABAVNA ODDAJA 22.00 VOLITVE 90
23.00 FESTOVE PREMIERE: PRVI
PONEDELJEK V OKTOBRU
13.45 NOGOMET, ponovitev argentin-
skega prvenstva 15.30 BOKS 16.15
JUKE BOX, ponovitev 16.45 BASKET
NBA, ponovitev 18.15 VVRESTLING
SPOTLIGHT 18.45 TV NOVICE 19 00
ODPRJA MEJA 19.30 TVD STIČIŠČE
20.00 ŽARIŠČE 20.30 BOKS 21.30 SU-
PERVOLLEV, oddaja o odbojki 22.15
TV NOVICE 22.25 SMUČARSKI TED-
NIK, oddaja o zimskih športih 23.15
EUROGOLF 0.15 NOGOMET, ponovi-
tev španskega prvenstva
Sreda,
74. marec
8.40-11.35 in 15.10-23.55 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 8.55 VIDEO
STRANI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05
SPORD ZA OTROKE IN MLADE:
K. Brenkova: DEKLICA DELFINA IN LI-
SICA ZVITOREPKA: PONEDEUKOVA
CESTA; 9.20 M. Crnjanski-M. Trailo-
vič: ROMAN O LONDONU, 2. zadnji
del drame TV Beograd; 10.30 P.Ha-
milton: ZAPEUlVEC, angleška nada-
ljevaka, 1/7; 11.25 VIDEO STRANI;
15.25 VIDEO STRANI; 15.35 SOVA
- MAGNUM, ameriška nanizanka,
7/12, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV
MOZAIK; 16.50 O PROVINCIONALIZ-
MU, dokumentarna oddaja TV Saraje-
vo; 17.40 PO SLEDEH NAPREDKA;
18.10 EP VIDEO STRANI; 18.15 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.15
ZBIS: T.Micheles: UKRADENO SPA-
NJE; 18.25 F.Rudolf: GOZDNE ŽIVA-
LI, predstava PDG Nova Gorica; 19.10
RISANKA; 19.17 EPP; 19.20 TV OKNO;
19.24	EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 FILM TED-
NA: ORIONOV PAS, norveški film;
21.25	EPP; 21.30 SVETOVNI POKAL
V	ALPSKEM SMUČANJU, VELESLA-
LOM (Ž), posnetek iz Klovsjoja; 21.50
TV DNEVNIK 3, VREME, EP VIDEO
STRANI; 22.10 ZABAVA VAS HARIS
DŽINOVIČ, oddaja TV Sarajevo; 22.55
SOVA - MAGNUM, ameriška nanizan-
ka, 8/12; 23.45 VIDEO STRANI
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.30 SLOVENCI
V	ZAMEJSTVU; 19.00 DIVJI SVET ŽI-
VALI: LEOPARD - SENCA V TRAVI, 2.
del angleške poljudnoznanstvene se-
rije, 7/9; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽA-
RIŠČE; 20.30 SVINČENA NOČ, balet;
21.35 SVET POROČA; 22.35 SATELIT-
SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENO-
SI (do 0.00)
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 NAJLEPŠA
LETA. serija za otroke, 3/15; 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM: ZAKAJ, ZAKAJ?;
A. Durer: SVETA TROJICA; NEMŠČI-
NA, 16. lekcija; ODDAJA ZA UČITE-
UE; 10.30 POROČILA; 10.35 ŠOLSKI
PROGRAM: KOCKA, KOCKA, KOCKI-
CA; RISANKA; REPORTAŽA; PLANE-
TI: MARS; RISANKA; BOJ ZA OBSTA-
NEK; 12.30 POROČILA; 12.40 PREZR-
LI STE, POGLEJTE; 13.40 ŠOLSKI
PROGRAM: IZ SVETA NARAVE; KA-
KO GLEDATI SLIKO; V VRTINCU STO-
LETIJ: KRAPINA; 14.45 POROČILA;
14.55 NOČ Z VAMI, ponovitev nočne-
ga programa; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 LJUDJE PRIPOVEDUJEJO, IZO-
BRAŽEVALNA ODDAJA; 17.50 NAJ-
LEPŠA LETA, serija za otroke, 3/15;
18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RI-
SANKA; 18.45 JADRANSKI BREVIR,
POTOPIS; 19.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 MODERNI ČASI,
oddaja o filmu in melanholija, angle-
ški film; 22.35 TV DNEVNIK 3; 22.55
ŠPORT DANES; 23.00 NOČ Z VAMI,
HEROJI^ avstralska nadaljevanka, 2/4;
ZRELE ŽENSKE, ameriška nanizanka;
1.05 POROČILA
14.55 TEST 15.15 TV KOLEDAR 17.00
VOLITVE 90, ponovitev 16.25 EP
V NOGOMETU: Jugoslavija - Bolgari-
ja 18.15 REGIONALNI PROGRAM
19.00 Klovsjo: SP V SMUČANJU - VE-
LESLALOM (Ž) 19.30 TV DNEVNIK
20.00 ZNANSTVENI FORUM 21.30 TV
MIX 21.40 JUGOTONOV KLUB 22.15
VOLITVE 90, kontaktni program 23.15
EKRAN BREZ OKVIRJA
13.45 ZADETKI TEDNA 14.45 BOKS,
ponovitev 15.50 RAZISKOVALNA BA-
ZA, ponovitev 17.15 SMUČARSKI
TEDNIK, ponovitev oddaje o zimskih
športih 18.15 VVRESTLING SPOT-
LIGHT 18.45 TV NOVICE 19.00 ODPR-
TA MEJA 19.30 TVD STIČIŠČE 20.00
ŽARIŠČE 20.30 BASKET NBA 22.00
TV NVOlCE 22.10 BOKS 23.00 ZLATI
JUKE BOX, ponovitev 0.30 SUPER-
VOLLEV, ponovitev oddaje o odbojki
Četrtek,
15. marec
8.40-11.05 in 14.40-0.05 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.55 VIDEO STRA-
NI; 9.05 TV MOZAIK; 9.05 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE: INDIJANSKE LE-
GENDE: OTROKOVA VRNITEV, ka-
nadska nanizanka, 8/12; 9.30 ŠOLSKA
TV: 1000 UDARCEV; 10.00 INDU-
STRIJSKO OBLIKOVANJE: OBLIKA
ZA PRODAJO; 10.25 SLOVENCI V ZA-
MEJSTVU, ponovitev; 10.55 VIDEO
STRANI; 14.55 VIDEO STRANI; 15.05
ŽARIŠČE, ponovitev; 15.35 SOVA
-	MAGNUM, ameriška nanizanka, 8/
12, PONOVITEV; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV
MOZAIK; 16.50 SLOVENCI V ZAMEJ-
STVU, ponovitev; ŠOLSKA TV, pono-
vitev; 17.20 1000 UDARCEV; 17.50 IN-
DUSTRIJSKO OBLIKOVANJE; 18.15
EP VIDEO STRANI; 18.20 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.20 CICIBAN,
DOBER DAN: KAČJI RIS; 18.30 MLADI
SHERLOCK, 9. - zadnji del angleške
nadaljevanke; 19.00 RISANKA; 19.12
EPP; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO
JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 P.VVheeler: BLUEBELL, angle-
ška nadaljevanka, 2/8; 20.55 EPP;
21.00 TEDNIK; 22.00 TV DNEVNIK 3,
VREME, EP VIDEO STRANI; 22.20 RE-
TROSPEKTIVA SODOBNEGA SLO-
VENSKEGA FILMA: SPLAV MEDUZE;
23.55 VIDEO STRANI
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.00 REGIONAL-
NI PROGRAMI TV UUBUANA - STU-
DIO UUBUANA; 19.00 ALO, ALO,
angleška humoristična nanizanka;
19.30 TEL AVIV: PEP V KOŠARKI
-	MACCABI : JUGOPLASTIKA Repor-
ter: Janez Gašperlin OFF; 21.00 MILI-
JONSKO MESTO V MORJU - OTOK
PTIC, izobraževalna oddaja; 21.40
MALI KONCERT: SLOVENSKI KVIN-
TET TROBIL, 1. oddaja; 22.00 VEČER-
NI GOST: DR. JAPEC JAKOPIN; 22.35
SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI
PRENOSI (do 0.00)
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 DRUŽBA PE-
RA KVRŽICE, TV nadaljevanka za
otroke, 1/3; 9.00 ŠOLSKI PROGRAM:
V^SKANJU GLASBE; RAZVOJ IZ JAJ-
CA; EKOLOGIJA KOPENSKIH VODA;
FRANCIJA DANES; 10.30 POROČILA;
10.35 ŠOLSKI PROGRAM: METLA
BREZ ROČAJA; RISANKA; IZVORI
ŽIVUENJA; PLOŠČATI KAČJI PA-
STIR; RISANKA; PETA DIMENZIJA;
12.30 POROČILA; 12.40 PREZRLI
STE, POGLEJTE; 13.40 ŠOLSKI PRO-
GRAM: PORTRET ZNANSTVENIKA:
PIERRE FERMAT, NEMŠČINA, 16.
lekcija; 14.45 POROČILA; 14.55 NOČ
IN DAN, ponovitev nočnega progra-
ma; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 ŽIVE-
TI SKUPAJ, izobraževalna oddaja;
17.50 DRUŽBA PERA KVRŽICE, TV
nadaljevanka za otroke, 1/3; 18.20
ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 ČRNA SKRINJICA, dokumentar-
na oddaja; 19.15 MAJHNE SKRIVNO-
STI VELIKIH KUHARSKIH MOJ-
STROV; 19.20 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 LABIRINT, politični
magazin; 21.05 KVIZKOTEKA; 22.25
TV DNEVNIK 3; 22.45 ŠPORT DANES;
22.50 NOČ Z VAMI: HEROJI, avstral-
ska nadaljevanka, 3/4; ZRELE ŽEN-
SKE, ameriška nanizanka; 0.55 PO-
ROČILA
13.45 NOGOMET, posnetek nemške-
ga prvenstva 15.30 NOGOMET, pos-
netek španskega prvenstva 17.30 SU-
PERVOLLEV, ponovitev 18.15
VVRESTLING SPOTLIGHT 18.45 TV
NOVICE 19.00 ODPRTA MEJA 19.30
TVD STIČIŠČE 20.00 VOLITVE 1990
20.30 RAZISKOVALNA BAZA, poseb-
na oddaja 22.00 TV NOVICE 22.10
MON-GOL-FIERA, oddaja o nogome-
tu 23.00 BASKET NBA 0.30 JUKE BOX
Petek,
16. marec
8.35-13.10 in 16.05-0.55 TELETEKST
RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRA-
NI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE, ŽIV ŽAV V KRA-
NJU, ZABAVNOGALSBENA ODDAJA;
9.35 MILIJONSKO MESTO V MORJU
-	OTOK PTIC, IZOBRAŽEVALNA OD-
DAJA; 10.10 GOSTILNA, dokumentar-
na oddaja; 10.55 D. Baker: PARACEL-
SUS, angleška nadaljevanka, 6/7;
11.50 ARE: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU SUPERVELESLA-
LOM (Ž), prenos, Reporter: Miha Ži-
brat; 13.00 VIDEO STRANI; 16.20 VI-
DEO STRANI; 16.25 EP VIDEO STRA-
NI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV
MOZAIK, TEDNIK, ponovitev; 17.50
ŠPANSKI BALET MARIA ROSA; 18.10
EP VIDEO STRANI; 18.15 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.15 F. Puntar:
KU-KU: MRHA SE PRHA, lutkovna
igrica, 3/13; 18.35 PRIMERI INŠPEK-
TORJA POTICE: SKRIVNOST TELEVI-
ZORJEV, 5. - ZADNJI DEL češkoslo-
vaške nanizanke; 19.05 RISANKA;
19.17 EPP; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZR-
CALO TEDNA; 20.14 EPP; 20.20 TAJ-
NE SLUŽBE, francoska dokumentar-
na serija, 2/6; 21.10 EPP; 21.15 J. Le
Carre: KOTLAR, KROJAČ, VOJAK VO-
HUN, angleška nadaljevanka, 4/6;
22.05 EPP; 22.10 TV DNEVNIK 3, VRE-
ME, EP VIDEO STRANI; 22.30 OČI
KRITIKE; 23.10 CIKLUS FILMOV SA-
MA PECKINPAHA: STRELI POPOLD-
NE, ameriški film; 0.45 VIDEO STRANI
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSN PRENOSI; 17.50 REGIONALNI
PROGRAMI TV LJUBUANA-STUDIO
MARIBOR: TELE M; 19.00 DOMAČI
ANSAMBLI: GORENJCI, ponovitev;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KONCERT
SIMFONIČNEGA ORKESTRA, SLO-
VENSKE FILHARMONIJE, prenos iz
CD: 21.00 VPRAŠAJTE ZVEZNI IZ-
VRŠNI SVET; 22.00 SVETOVNI PO-
KAL V ALPSKEM SMUČANJU - SU-
PERVELESLALOM (Ž), POSNETEK IZ
ARA; 22.40 SATELITSKI PROGRAMI
-	POSKUSNI PRENOSI (do 1.30)
ESSiSS^M
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 POVEJTE Ml,
KAJ NAJ DELAM, DOKUMENTARNA
ODDAJA ZA OTROKE, 3/8; 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM: EDUKON, KONTAKT-
NA oddaja; 10.30 POROČILA; 10.35
ŠOLSKI PROGRAM, ITALIJANŠČINA,
4. LEKCIJA; RISANKA; PRVAKI
V ZNANJU GEOGRAFIJE; SVETOVNI
POTOPISCI; RISANKA; BISERNA RE-
KA; 12.30 POROČILA; 12.40 PREZRLI
STE. POGLEJTE; 13.25 KVIZKOTEKA,
ponovitev; 14.45 POROČILA; 14.45
NOČ Z VAMI, PONOVITEV NOČNEGA
PROGRAMA; 17.00 TV DNEVNIK 1;
17.20 ZNANOST; 17.50 POVEJTE Ml,
KAJ NAJ DELAM, DOKUMENTARNA
ODDAJA ZA OTROKE, 3/8; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 MUPPET SHOW; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ZA-
KON V LOS ANGELESU, ameriška na-
nizanka, 16/20; 21.00 ZVEZDNI PRAH,
ZABAVNA ODDAJA; 21.40 TV DNEV-
NIK 3; 22.00 SLIKE ČASA, ODDAJA
O KULTURI; 23.00 ŠPORT DANES;
23.05 NOČ Z VAMI, HEROJI, avstral-
ska nadaljevanka; 1.10 POROČILA
13.45 MON-GOL-FIERA, ponovitev
oddaje o nogometu 15.00 BOKS 15.30
SPEEDV 16.00 JUKE BOX 16.30 BA-
SKET NBA, ponovitev 18.15 VVREST-
LING SPOTLIGHT 18.45 TV NOVICE
19.00 ODPRTA MEJA 19.30 TVD STI-
ČIŠČE 20.00 NOGOMET, neposredni
prenos nemškega prvenstva 21.45 TV
NOVICE 21.55 SOTTOCANESTRO,
oddaja o košarki 22.30 TENIS 0.30
EUROGOLF, ponovitev 1.30 JUKE
BOX
20. STRAN > 8. MAREC 1990
INFORMACIJI
Vabi k sodelovanju
samostojno delavko
z delovnimi izkušnjami na področju:
-	finančno-računovodskega poslovanja in
-	komercialno administracijskih del
Poleg splošnih pogojev je zaželeno znanje pri delu
z računalnikom, organizacijske in komunikativne
sposobnosti.
Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom. OD dober.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih del pošljite
v roku 8 dni po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
končanem postopku.
»MIK«
MODNA KONFEKCIJA PREBOLD
VABI K SODELOVANJU V NAŠO SREDINO
SODELAVKE ZA OPRAVLJANJE PROSTIH DEL IN
NALOG
KONFEKCIONAR - ŠIVILJA
Poleg splošnih morajo kandidatke izpolnjevati še
naslednje pogoje:
-	iV. stopnja strokovne izobrazbe za konfekcionarje
(oz. poklicna šola za šivilje oz. krojačice)
-	eno leto delovnih izkušenj
Nagrajevanje je po učinku, z možnostjo dobrega
zaslužka. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen
čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim po-
skusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev o strokovni izobrazbi je treba poslati v 8.
dneh po objavi na naslov: MIK modna konfekcija
PREBOLD. Kandidatke bomo o izbiri pisno obvestili
v 15. dneh po končani izbiri._
Servis za popravilo tehtnic
UTEŽ Celje,
Teharska c. 34
razpisuje prosta dela in naloge
računovodje
Pogoji:
-	višja izobrazba ekonomske smeri
-	4 leta delovnih izkušenj
Pisne ponudbe z dokazili pošljite na gornji naslov
v 8. dneh po objavi.
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA, ORGANIZACIJO
IN NAGRAJEVANJE
Zavarovalne skupnosti Triglav
Območne skupnosti Celje
objavlja
prosta dela in naloge
zavarovalnega zastopnika za zastop
Laško-Vrh nad Laškim-Trobni dol
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja)
in 1 leto delovnih izkušenj ali
-	da imajo poklicno srednjo šolo (IV. stopnja) in
2 leti delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (do-
kazila o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj
kandidati pošljejo v 8. dneh od dneva objave na
naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna
skupnost Celje, Mariborska c. 1, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od
dneva izbire.
MERX-GOSTINSTVO IN
TURIZEM, p.o. CELJE
Stanetova 20
OBJAVUA
prosto delovno mesto
vodja kuhinje v restavraciji Hudinja
Od kandidatov pričakujemo:
-	najmanj V. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe
smeri kuhar (tehnik ali KV)
-	ustrezne delovne izkušnje pri opravljanju dela in
vodenju kuhinje
Nastop dela možen takoj.
Prijave z dokazili pošljite v 8. dneh po objavi na
naslov:
MERX - GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE,
Stanetova 20
63000 CELJE
Podrobnejše informacije dobite osebno ali po telefo-
nu 21-750 ali 21-722
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8. dneh.
HMEZAD STROJNA Žalec
Komisija za delovna razmerja Hmezad STROJNA
Žalec
objavlja
prosta dela in naloge:
mizarska opravila
(3 delavci)
Za opravljanje del in nalog morajo kandidati izpol-
njevati naslednje pogoje:
-	končana IV. stopnja strokovne izobrazbe - lesar-
ska šola - mizar
-izpit iz varstva pri delu
-	2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje za objavljena dela bomo sklenili za
nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskus-
nim delom 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev kadrovski službi Hmezad STROJ-
NA Žalec, Cesta ob železnici 1, 63310 Žalec.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15. dneh po
izbiri._
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 21
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču bodo danes, v četrtek 8.
marca ob 19.30 uri uprizorili predpremiero Joe Ortona PLEN
v režiji Francija Križaja, za izven. V odmoru boste lahko pri-
sluhnili tudi Godalnemu kvartetu Glasbene šole Celje.
Jutri, v petek bodo PLEN uprizorili za abonma premiera.
V soboto, 10. marca prav tako ob 19.30 uri pa še za abonma
sobota večerni in izven.
V	Knjižnici Edvarda Kardelja si do sobote. 10. marca še
lahko ogledate razstavi o delu škofa Antona Martina Slomška
in Vladimirja Nazorja.
V	sredo. 14. marca pa bosta tamkaj odprti dve novi rastavi in
sicer: Literatura s področja bibliotekarstva ob 11. uri in Svet
fizike in slikarstva profesorja Miroslava Adlešiča ob 17. uri.
V	Mayerjevi vili v Šoštanju si lahko ogledate razstavo barv-
nih študij akta. ki jih razstavlja Društvo šaleških likovnikov.
V	Knjižnici Titovo Velenje bodo jutri, v petek 9. marca Dr.
Spomenka Hribar. Ivo Žajdela in Roman Leljak obudili spo-
minna žive rane Teharij. Razgovor bo vodil Tone Ravnikar.
V	Likovnem salonu Celje bodo danes, v četrtek ob 19. uri
odprli razstavo slikarskih del akademskega slikarja Ratimirja
Pušelje. Razstavo si boste lahko ogledali do konca meseca
marca.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo nocoj ob 20. uri
družabni večer, ki ga bo popestrila folklorna skupina Minerali.
V	Pivnici v Rogaški Slatini si lahko ogledate razstavo ude-
ležencev dnevov keramike 89.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bodo
v ponedeljek, 12. marca ob 19.30 uri odprli novo razstavo,
prisluhnili pa boste lahko tudi koncertu kvinteta Završki
fantje iz Lenarta, čigar umetniški vodja je Drago Škrget.
Ob dnevu žena...
v Domu kulture v Velenju bodo danes, v četrtek ob 19. uri
skupaj s KINOM Velenje pripravili malce drugačen šopek za 8.
marec. Vse žene, matere in dekleta vabijo na ogled španskega
barvnega filma PRODAJALKA VIJOLIC. Čisti dohodek je
namenjen boju proti raku na dojki. Kak dinar pa prihranite
tudi za prave prodajalke cvetja, ki bodo nocoj prodajale šopke
z istim namenom.
V	Kulturnem domu v Tmovljah bo v soboto, 10. marca ob
18. uri tradicionalna prireditev ob dnevu žena s kulturnim
programom in družabnim srečanjem, v organizaciji KUD
Zarja Trnovlje Celje.
V	Kulturnem domu v Mozirju bo danes, v četrtek ob 16. uri
kulturna prireditev ob dnevu žena, ki ga pripravlja Šaleško
kulturno društvo iz Mozirja.
V	Zadruženem domu v Bočni bo v soboto, 10. marca ob 19.
uri prireditev ob dnevu žena, na kateri bosta sodelovali Pro-
svetno društvo Bočna in osnovna šola Šmartno ob Dreti.
V	osnovni šoli Gornji grad bo danes, v četrtek ob 17. uri
krajevna proslava ob dnevu žena za matere in žene, v izvedbi
Šaleškega kulturno umetniškega društva Gornji grad.
V	Zadružnem domu v Solčavi bo v nedeljo, 11. marca ob 13.
uri krajevna prireditev ob dnevu žena v izvedbi Prosvetnega
društva Solčava.
V	Kulturnem domu Ljubno bo danes, v četrtek ob 17. uri
kr^evna kulturna prireditev ob dnevu žena v izvedbi PD
Ljubno in ŠKUD Ljubno ob Saviryi.
V	Kulturnem domu Rečica bo jutri, v petek ob 16. uri
kulturni program ob dnevu žena v izvedbi PD Rečica ob
Savinji.
V	osnovni šoli Šmihel bodo v soboto, 10. marca ob 16. uri
uprizorili gledališko igro v izvedbi gledališke skupine Prosvet-
nega društva Nova Štifta.
V	dvorani Opreme na Babnem bo jutri, v petek ob 18. uri
kulturna prireditev, kjer bodo nastopili otroci in člani dramske
skupine Medlpg, ki jo vodi Darinka Jošt. Po prireditvi bo
družabno srečanje.
GREMO V KINO
KINO UNION
8. 3.: MORA V ULICI BRE-
STOV - ameriški film
8. 3.: MOŽ IMENOVAN
POGUM - ameriški film
od 9. 3. do 12. 3.: MORJE
LJUBEZNI - ameriški film
13. 3.: DELTA FORCE KO-
MANDO - ameriško-italijan-
ski film
MALI UNION
do 10. 3.: OGENJ SV. ELI-
JE - ameriški film
12.	3.: FX-UMOR S TRI-
KOM - ameriški film
KINO METROPOL
do 12. 3.: OKRUTNA
DŽUNGLA - ameriški film
do 12. 3.: NIKOLI NE SPI
SAMA - ameriški film
13.	3.: FERRISOV NORI
DAN - ameriški film
13. 3.: OSVOBODITE MI-
STY BEETHOVEN - ameri-
ški film
METROPOL - matineja
10. 3.: MOŽ IMENOVAN
POGUM - ameriški film
KINO DOM
8. 3.: DEKLIŠKI INTER-
NAT - ameriški film
od 9. 3. do 12. 3.: VTIGRO-
VEM GNEZDU - hong-
kongški film
Od 9. 3. do 12. 3.: SAHARA
-	ameriški film
od 13. 3.: BRUCE LEE
-	SUPER ZVEZDA - hong-
kongški film
KINO VOJNIK
n. 3.: MOŽ IMENOVAN
POGUM - ameriški film
KINO TITOVO VELENJ
8.	3.: KRAMER PROTI
KRAMERJU - ameriški film
9.	3.: TA GOLA BITJA
-	italijanski film
10.	3.: MAŠČEVANJE
BREZ MILOSTI - ameriški
film
11.	3.: DEVET NOČI IN
POL - ameriški film
Nočni kino
8., 9. in 11. 3.: NOČNO ŽIV-
LJENJE - ameriški film
10. in 12. 3.: DEKLE Z NO-
GAMI ZA MILIJON DO-
LARJEV - ameriški film
KINO DOM KULTURE
8. 3.: PRODAJALKA VI-
JOLIC - španski film
12.	3.: KRAMER PROTI
KRAMERJU - ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
11.	3.: KRAMER PROTI
KRAMERJU - ameriški film
12.	3.: MAŠČEVANJE
BREZ MILOSTI - ameriški
film
Nočni kino
10. 3.: NOČNO ŽIVLJE-
NJE - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
9.	3.: KRAMER PROTI
KRAMERJU - ameriški film
13.	3.: MAŠČEVANJE
BREZ MILOSTI - ameriški
film
Nočni kino
10.	3.: NOČNO ŽIVLJE-
NJE - ameriški film
KINO ŽALEC
8.	3.: SUPERDESETKA
-	ameriški film
9.	3.: ŽRELO 4 - ameriški
film
10.	3.: NOČ IN DAN MA-
KROJA - ameriški film
13. 3.: POLICAJ V NAJEM
-	ameriški film
KINO PREBOLD
8.	3.: SVILA, SATEN IN
SEX - ameriški film
9.	3.: PEKLENSKA STE-
ZA BMX - ameriški film
11.	3.: SUPERDESETKA
-	ameriški film
13. 3.: KARATE KID
2 - ameriški film
KINO POLZELA
8. 3.: PEKLENSKA STE-
ZA BMX - ameriški film
10.	3.: SVILA, SATEN IN
SEX - ameriški film
11.	3.: NEZEMLJAN
-	ameriški film
13.	3.: NOČ IN DAN MA-
KROJA - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
8. 3.: LJUBEZEN NA ŠOL-
SKI NAČIN - ameriški film
10. in 11. 3.: FANATIKI
ZLA - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
10. in 11. 3.: NEVARNA
MISIJA - ameriški film
14.	3.: NEMORALNE PRI-
POVEDI - francoski film
KINO UUBNO
10. in 11. 3.: KOMANDO
LEOPARD - ameriški film
KINO ŠENTJUR PRI CELJU
10. in 11. 3.: ZMAJ BRUCE
LEE - hongkongški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
8. in 9. 3.: TRANSILVANIJA
6-5000 - ameriški film
10. in 11. 3.: DOLGIN
-	ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
8.	in 9. 3.: ČAROVNICE IZ
EASTWICKA - ameriški film
10.	in 11. 3.: LAK ZA LASE
-	ameriški film
12.	in 13. 3.: PRI PUJSU II.
-	ameriški film
Nočni kino
9.	in 10. 3.: ŠEFICA POZ-
NA POKLIC - ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
8.	3.: LJUBEZEN V MINU-
SU - ameriški film
9.	3.: CESARSTVO SON-
CA - ameriški film
11.	3.: MIŠEK - VELIKI
DETEKTIV - ameriški film
11. 3.: KAKRŠEN OČE,
TAKŠEN SIN - ameriški
film
ZASEBNO
PODJETJE - izziv
današnjega dne
Pomagamo vam pri
ustanovitvi zasebnega
podjetja po zelo ugodni
ceni.
Informacije 39-911,
po 19. uri.
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celje
Ob sobotah je v Celju dežur-
na samopostrežna trgovina Sa-
vica od 7.30 do 19. ure. Ob ne-
deljaih pa so dežurne: prodajal-
na Štručka od 7. do 11. ure,
mesnica Linhartova od 7. do
11. ure, diskont na Mariborski
128 od 8. do 12. ure ter kiosk
pri celjski bolnišnici v času
obiskov.
Laško
V	Laškem in Rimskih Topli-
cah so Merxove trgovine z živi-
li odprte ob sobotah do 14. ure,
trgovina na Otoku pa je vsako
prvo soboto v mesecu odprta
do 16. ure. V Radečah je Mer-
xova Blagovnica odprta ob so-
botah od 7. do 15. ure, ostale
trgovine z živili pa so odprte
samo do 12. ure. Tako je tudi
v Zidanem mostu. Ob nedeljah
so vse trgovine z živili v La-
škem in Radečah zaprte. V La-
škem sta ob sobotah odprta še
zasebni diskont Komi do 17.
ure in trgovina Ježek v samem
centru do 16. ure. Ob nedeljah
je diskont Komi v Rečici odprt
od 7.30 do 12. ure.
Titovo Velenje
Ob sobotah je do 15. ure od-
prta poslovalnica Gorica.
Slovenske Konjice
Market Slovenske Konjice je
odprt ob sobotah do 16. ure, ob
nedeljah pa od 8. do II. ure.
V Zrečah je trgovina Kmetij-
ske zadruge Slovenske Koriji-
ce odprta do 12. ure.
Žalec
V	Žalcu so odprte trgovine
Savinjskega magazina Žalec in
sicer ob sobotah od 7. do 16.
ure: blagovnica Savinjka, sa-
mopostrežna Petrovče, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela ter samopostrežna
Vransko. Ob nedeljah pa je od-
prt diskont Cankarjeva od 8.
do 11. ure in diskont Šempeter
od 8. do 12. ure.
Mozirje
Blagovnica Mozirje je ob so-
botah odprta do 14. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah je do 14. ure od-
prta trgovina Jelša - prehrana,
vsako drugo nedeljo pa od 7.30
do 10.30 ure.
Ob nedeljah so odprte še tr-
govine: Oskrba Šmarje od 7.30
do 10.30, Market Jelša od 7. do
11.	ure, Prehrana od 7. do 11.
ure. Turist Rogaška Slatina od
7. do 11. ure, Mesnica Kozje od
7.30 do 10. ure, Merkur Bistrica
ob Sotli od 8. do 11. ure, Atom-
ska vas od 8. do 12. ure ter
Ratanska vas od 7.30 do 10.30
ure.
Šentjur pri^Celju
V občini Šentjur so trgovine
z živili ob sobotah odprte le do
12.	ure. Le trgovina Kmetijske-
ga kombinata Šentjur je vsako
prvo soboto v mesecu odprta
do 15. ure popoldan.
Komunala Celje
Dežurna služba je organizi-
rana vsak dan od 7. do 10. ure,
pokličete pa jih lahko na tele-
fonsko številko 21-656. V pri-
merih okvar vodovoda, poki i
čite 29-245, okvare centralne
kurjave javite na telefon 33-
742, morebitno uhgjanje plina
pa takoj javite na telefonsko
številko 33-231.
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 28 dečkov in 23
deklic.
Titovo Velenje
Rodilo se je 29 dečkov in 23
deklic

Celje
Poročila sta se Klavdija MA-
JER in Marija PRELOŽNIK,
oba iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročil se je en par.
Titovo Velenje
Zakonsko zvezo so sklenili:
Zijad HEPIČ iz Velenja in Zi-
bija HARČEVIC iz Jezerskega,
ter Rudolf RAMŠAK in Desan-
ka KROFL, oba iz Titovega
Velenja.
SMRTI
Celje
Umrh so: Genovefa KNEZ,
63 let, iz Celja, Marija KOR-
DIČ, 88 let, iz Celja, Jožef
ŠNAJDER, 79 let, iz Celja, An-
ton ROZMAN, 78 let, iz Štor,
Veronika KOROŠEC, 81 let, iz
Straže pri Dolu, Ignac PEN-
ZEK, 66 let, iz Celja, Emil
KREČAN, 69 let, iz Celja, Vla-
dislava ŠARLAH, 60 let, iz Vir-
štanja, Ivan KRAJNC, 53 let, iz
Celja, Ignac HAČNIK, 73 let, iz
Stranic, Barbara MAROH, 85
let iz Žalca, Bogomir GOLOB
41 let, iz Celja, Anton RO-
ŽANC, 56 let, iz Srževice, Mi-
lan KRAŠOVIC, 77 let, iz Lu-
šečke vasi in Evgen OBLAK,
69 let, iz Celja.
Žalec
Umrli so: Ana PORNAT, 86
let, iz Pustega polja, Frani
LEŠNIK, 78 let, iz Kal, Marija
PODREPŠEK, 84 let, iz Dobri
še vasi, Agata RAZGORŠEK
60 let, iz Ločice ob Savinji.
Šentjur
Umrli so: Martin ZAŠUŠEK.
49 let, iz Doropolja, Frančiška
GRACNAR, 82 let, iz Praprot
na, Jožef ZALOKAR, 82 let, i.
Stopč, Ana PERTINAČ, 87 let
iz Podpeči, Jakob VODEB, 71
let, iz Gorice pri Slivnici, Jožef
ŠUSTER, 73 let, iz Jazbin
Vrha.
Titovo Velenje
Umrli so: Rudi HRAMEC, 66
let, iz Rečice ob Paki, Franči-
ška GUZELJ, 85 let, iz Celja,
Terezija OCVIRK, 85 let, iz
Dvora, Drago VRHOVNIK, 43
let, iz Titovega Velenja, Alojz
PEJOVNIK, 74 let, iz Titovega
Velenja, Janez PETEK, 61 let,
iz Malega vrha, Anton Zvone
PLASKAN, 58 let iz Šmartne-
ga ob Paki, Frančiška CVI-
KEL, 58 let, iz Letuša, Jožef
ŽAFRAN, 75 let, iz Dramelj,
Marija DOBLŠEK, 94 let, iz
Šoštanja in Elizabeta ŠTI-
GLIC, 84 let, iz Radmiija.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer
pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je za celo
občino na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V pri-
meru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo
pustite pri vratarju Pivovarne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
2jutraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 11. marca bo dežural dipl. vet. Cirilj Kralj, tel:
840-112, od 12. marca da^je pa dipl. vet. Drago Zagožen, tel. 840-
179.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizi-
rano dežurstvo. Od jutri dalje bo dežural dipl. vet. Gregor Bezen-
šek, telefon 741-264.
22. STRAN - 8. MAREC 1990
MALI OGLASI
»Pripravljeni smo
na prevzem odgovornosti
DEMOS Celje«
PRODAM
motorna vozila
RENAULT 11 GTL, letnik VI/1988,
metaiik modre barve, prevože-
nih 17.000 km, prodam. Tel. 24-
508, od 15. do 20. ure.
TAM 110 T 10 prodam. Ogled mo-
žen v soboto in nedeljo. Ceste
10, Rogaška Slatina.
CTX motor ugodno prodam. Janko
Škrinjar, Bezina 72, Slovenske
Konjice.
VISO super E, letnik 82, garažira-
no, prevoženih 46.000, ugodno
prodam. Tel. 34-430.
JUGO 55 L, letnik 85, prodam. Te-
lefon dopoldan 741-019, popol-
dan na domu Ulica Miloša Zi-
danška 9 a, Šentjur.
GOLF JGL, LETNIK 1980, stalno
garažiran, prodam. Čopova 7 ali
Jamova 23, Anica Belina.
HROŠČA 1303 S, letnik 72, pro-
dam. Tel. 701-718.
JUGO 45 A, letnik junij 87, 18.000
km, prodam. Tel. 811-697.
Z 750,12/80, 55.000 km, v dobrem
stanju, prodam za 15.000,00 din.
Inf. po telefonu (063) 21-217, od
15. do 16. ure.
Z 128, 1988, reg. do 1. 3. 1991,
prodam. Padežnik, Slovenske
Konjice, telefon 752-180.
MOTORNO kolo avtomatik A 3 ML,
z dodatno opremo, dobro ohra-
njen, letnik 86, ugodno prodam.
Simon Vran, Strmca 99, Laško.
Z 101 GTL, oktober 84, prodam.
Telefon 742-392.
LADA riva, rdeča, 1,5 stara, ugod-
no prodam. Telefon 24-920/225.
FIAT 126 P, star tri mesece, pro-
dam. Telefon 712-360.
MOTOR 14 EM, dobro ohranjen,
ugodno prodam. Franc Košto-
maj, Ljubečna 51, poleg trgo-
vine.
MOTOR Tomos APN 6, letnik 87,
prodam. Sandi Stopar, Badovin-
čeva 12, Laško.
FIAT 126, letnik 1981, prodam.
Ivan Jug, Trnovec 7 a, Šentjur.
ATX 50 ugodno prodam. Telefon
881-924, od 15. do 18. ure.
OSEBNI avto jugo 55, letnik 1985,
avtomatik A 3 KLS In motor APN
6, prodam. Cena po dogovoru.
Telefon (063) 821-368, po 15. uri.
Špes.
R 4 in Fiat 123, starejši letnik,
ugodno prodam. Telefon 823-
166.
R 4, letnik 79, registriran do junija
90, prodam za 11.000,00. Tele-
fon 26-467, popoldan.
DVA Z 750, dobro ohranjena, eden
registriran, brezhibna, zelo
ugodno prodam. Telefon 823-
288.
Z GTL 55, letnik 85, prodam. Tele-
fon 712-183.
JUGO 55, letnik 84, ugodno pro-
dam. Janko Pušnik, Večje Brdo
19, Dobje pri Planini.
VW 1200 J, letnik 1976, ugodno
prodam. Anton Teršek, Tovsto
27, Laško.
GARAŽIRAN osebni avto Z 128,
letnik 87, ugodno prodam. Tele-
fon 746-110, dopoldan, zvečer
746-103.
AVTOMATIK A3 ML, 3 leta star,
cena 42.000 din, prodam. Tele-
fon 776-882.
Z 101, letnik 81, prodam. Telefon
713-927, popoldan, telefon 26-
582, dopoldan.
R 4 re. 16/6, karoserijo za R 4, ter
nerabljen pralni stroj prodam.
Telefon 770-046, do 19. ure.
ZASTAVO 128, letnik 1988, pro-
dam. Informacije na telefonu
701-618.
JUGO KORAL 55, letnik 1/90 pro-
dam. Iformacije na telefonu 713-
926.
ZASTAVO 128, LETNIK 12/87, pro-
dam. Telefon 701-305.
126 P, letnik 9/88 prodam. Telefon
701-305.
Z 128, letnik 87/6, prodam. Vojko
Hojnik, Zadobrova 129, Škofja
vas.
FIAT campagnolo z diesel motor-
jem ali brez, prodam. Inf. 785-
260, zvečer.
126 PGL 88 april, prodam. Branko
Smole, Kameno 15, 63230
Šentjur.
Z128, letnik 87, za 7000 DM in ATX,
skoraj nov, za 500 DM dinarske
protivrednosti, prodam. Tel.
824-289.
MOPED Tomos ATX, nov, nevo-
zen, cena 2000 DM dinarske
protivrednosti, prodam. Tel.
721-482.
MOTORNO kolo Tomos avtomatik,
prodam. Inf. na telefon 745-255,
po 20. uri.
KADET B tip, karamboliran, pro-
dam. Franc Šega, Velika Raven
6, Strmec.
JETTO 1987, 25.000 km in golf
1987, 37.000 km, prodam. Tel.
(063) 35-217.
MERCEDES 406 furgon, prodam
ali menjam za osebni avto. Tel.
36-307.
JUGO 1,1 GX, letnik oktober 87,
prodam. Inf. 32-898.
RENAULT 14, dobro ohranjen,
ugodno prodam. Tel. 34-111.
UNO DS diesel, letnik 1986/87, pro-
dam. Tel. 24-484.
MOTOR Meri 4 prodam. Tel. 712-
488.
JUGO koral 45, star 2,5 meseca,
prodam. Tel. 741-043.
FIAT 126 P, letnik 81, prodam. Ce-
na po dogovoru. Fric, Lokrovec
58.
R 4 GTL, letnik 88, prodam ali me-
njam za manjšo vrednost vozila
z gotovino. Telefon 38-428.
Z 128, letnik 84, prodam. Stanka
Oset, Razgor 15 a, Vojnik.
P 126, letnik 79, tehnično pregle-
dan, prodam. Inf. na telefon 29-
030, po 15. uri.
AVTO apecar, reg. do konca leta,
ugodno prodam. Ciril Feldin,
Goričica 26, Šentjur/Celju.
JUGO koral 45, letnik 89, prodam.
Tel. 27-231.,
ŠKODO 120 LS, letnik 82, prodam.
Tel. (0601) 41-719 ali 41-779, Dol/
Hrastniku.
Z 128, letnik 88 in lado rivo, letnik
86, prodam. Tel. 35-123, Boris
Marčič, Erjavčeva 30, Celje.
R 4 GTL, letnik 88, prevoženih
13.200 km, prodam. Tel. 32-270,
popoldan.
MINI cooper, prodam. Janez Mat-
jašič. Dečkova 54, Celje
Z 101 GTL 55, oktober 85, dobro
ohranjen, prodam. Bojan Cijan,
Šešče 16, Prebold.
ŠKODO 105 L, letnik 1988, cena
55.000,00 din in škodo 120 L,
prodam. Šket, Molče 4, Šmarje.
JUGO 45, star 2,5 leti, prodam. Du-
šan Roje, Prekorje 87, telefon
39-161.
JUGO 1,1 GX, letnik 1987, ugodno
prodam. Tel. 724-114.
JUGO 45 AX, letnik 1988, dobro
ohranjen, garažiran, prodam.
Tel. 32-131.
JUGO 45, letnik 88, prodam. Breg
52, Celje, telefon 24-872, od 15.
dalje.
OPEL kadet prodam. Tel. 25-784.
OSEBNI avto jugo 45 koral, star
3 mesece, prodam za 8800 DM
ali 62.000,00 din. Adolf Romih,
Ješovec 30, Kozje.
126 P, letnik 82, prodam. Tel. 823-
204.
GOLF JXD, letnik 87, 33.000 km,
prodam. Inf. od 14. do 19. ure na
telefon 731-046.
Z 750, nov prednji koš z masko,
blatnike in prednje luči, prodam.
Telefon 39-559, zvečer.
VVARTBURG caravan, letnik julij
87, reg. do 12. 1. 91, rezervna
platišča z zimskimi gumami,
prodam. Cena 6500 DM v dinar-
ski protivrednosti ali 45.500,00
din. Tel. (063) 811-647, vsak dan
po 19. uri.
FIAT 750, letnik 1977, reg. do kon-
ca julija, ugodno prodam. Peter
Oberžan, Prožinska vas 27,
Štore.
JUGO 45, letnik 85, prodam. Tele-
fon 37-052.
STOENKO, letnik 88, prodam. Te-
lefon 711-570.
ZASTAVO 128, letnik 1987/6, pro-
dam. Telefon 742-160.
Z 750, letnik 80, prodam. Ivan Vi-
dali, Ul. bratov Jančar 37,
Vojnik.
FIAT 126 PGL, oktober 87, v do-
brem stanju, prodam za
38.000,00 din, tel. 35-055 ali do-
poldan 24-402.
VW kombi, letnik 78, ugodno pro-
dam. Poklicati na 21-594.
Z 128, letnik marec 88, ugodno
prodam. Tel. 31-079.
posest
NEDOKONČANO enodružinsko hi-
šo, 14 km iz Celja, prodam. Inf.
31-393.
LOKACIJSKO urejeno parcelo
v Šmiklavžu nad Grajsko vasjo,
primerno za vikend, 41 arov,
ugodno prodam. Tel. 711-165,
dopoldan.
NOVO hišo, vinograd, njivo in velik
vrt, prodam. Slavko Klančnik,
Podpeč 9, Loče/Poljčanah.
VIKEND, zidan - hiša, večji, z vino-
gradom, klinker fasada, elektri-
ka, voda, na sončni legi, 2 km iz
Polzele, prodamo. Tel. 713-401.
VEČ parcel za vikend v Laški vasi
prodam. Inf. pri Zofiji Petelin-
šek, Pongrac 149, Griže.
ZDOMCI pozor! Vikend, 4X10, no-
va gradnja, 1000 m^ zemlje in še
dve parceli 4000 m^ ter gozd
17.000 m^ prodam skupaj ali po-
samezne parcele, lepa sončna
lega, 5 km iz Dobrne. Inf. Franc
Voršnik, Lokovina 22 b, Dobrna.
PARCELE za vikende, možnost
ogleda v popoldanskem času,
cena po dogovoru, prodam. Ol-
ga Pavlič, Lipni dol 2, Jurklo-
šter.
NJIVO ob asfaltni cesti, 3200 m^
prodam. Fatur, telefon 748-087,
zvečer.
HIŠO s sadovnjakom v Petrovčah,
prodam. Inf. med 19. in 20. uro,
tel. 776-465.
KMETIJO 12 ha, z gospod, poslop-
jem, na območju Laškega, po-
ceni prodam ali dam v najem.
Šifra KMETIJA.
TRAVNIK na sončni legi, 2000 m^
primerno za vikend, prodam.
Tel. (063) 701-387.
STANOVANJSKO hišo z vrtom, ve-
likost 126 m^ stanovanjskega
prostora, v Rogatcu št. 2, pro-
dam. Telefon (063) 826-023.
PARCELO 450 m^ klet z vodovo-
dom, prodam. Podgorje 12,
Celje.
OPREMLJEN vikend s 13 ari, v bli-
žini Konjic, prodam. Jesih, Lip-
tovska 22, Slovenske Konjice.
HIŠO, nedokončano - vikend,
v Zbelovi gori, ugodno proda-
mo. Telefon 751-022.
PARCELO v industrijski coni, veli-
kost 903 m^ KO Teharje, primer-
no za zidavo obrtne dejavnosti
ali st. hišo, prodam. Telefon
(063) 24-939.
V OKOLICI VOJNIKA prodam novo
hišo, vseljivo takoj in manjšo
kmetijo. Telefon 38-591, do-
poldan.
stroji
ROVOKOPAČ Karlo Peši, komplet-
no s traktorjem, prodam. Tele-
fon (063) 745-250,
MIZARSKO kombinirko, 7,5 KW
motor, 41 cm širina skobljanja,
prodam za 17.500,00 din. Tele-
fon 24-119, dopoldan. Krobat.
KOSILNICO Laverda prodam. Te-
lefon 888-281, od 18. do 20. ure.
MOTORNO škropilnico Panonija
supra, garancija do junija 90,
prodam. Slavko Drobnik, Okrog
9, Ponikva.
CIRKULAR za razrez plohov, dolži-
ne 6 m, prodam. Telefon 770-
034.
TRAKTOR IMT 539, letnik 1988,
prevoženih 300 del. ur, prodam.
Drago Bračun, Veternik 14, Ko-
privnica/Brestanici.
TRAKTOR IMT 39, letnik 89, pro-
dam. Marjan Borinc, Galicija 62,
Podgora.
TRAKTOR IMT 539, 835 delovnih
ur, prodam. Ivan Tramšek, Kačji
dol 3, Podplat.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 732, 560
del. ur, prodam. Tel. 826-024.
TRAKTOR IMT 58, s kopačem Kar-
lo Peši 6, prodam. Branko Ivane,
Lesično 20, telefon (063) 785-
185.
TRAKTOR ferguson 35, 1000 del.
ur, prodam. Franc Burkelc, Kap-
lja vas 68, Prebold.
ROTACIJSKO kosilnico IMT, pro-
dam 20% ceneje. Rezar, Razbor
27, tel. 742-311.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 821,
nov, prodam. Tel. 770-180 ali
741-548, po 18. uri.
TRAKTOR TV 523, star 2 leti, ugod-
no prodam. Alojz Pačnik, Straži-
ca 16, Frankolovo.
TRAKTORSKI plug, dvobrazdni,
ugodno prodam. Alojz Štante,
Varpete 13, Frankolovo.
ROVOKOPAČ MF 50 B, letnik 1980,
prodam. Peter Topole, Jagoče
8, Laško.
ELEKTROMOTOR 10KW, italijan-
ski, rabljen, prodam. Simon Jaz-
binšek. Strmca 19, Laško.
stanovanja
GARSONIERO v Celju, 28, 87 m',
prodam. Telefon (063) 35-152,
popoldan.
oprema
TROSED in dva fotelja prodam.
Telefon 38-794.
ETAŽNO PEČ, novo, ugodno pro-
dam. Cilka Kregar, Celje, Vrun-
čeva 25 c.
FEROTERM trajnožarečo peč za
centralno prodam 20% ceneje
Telefon (0601) 81-141, v večer-
nih urah.
ŠIVALNI STROJ VIŠNJA, nov,
ugodno prodam. Alojz Jelen,
Gomilsko 73, 63303.
SPALNICO in termoakumulacijsko
peč, prodam. Telefon 701-147.
STAREJŠO spalnico ugodno pro-
dam. Telefon 24-484
KOTNO SEDEŽNO garnituro ugod-
no prodam. Ernest Žolnir, Šem-
peter 69b.
KUHINJSKI element - šank - Go-
renje hrast, skoraj nov, poceni
prodam. Tel. 24-221, med 18. in
20. uro.
akustični aparati
- glasbila
BARVNI TV GRUNDING prodam
Telefon 28-260.
BARVNI TV ITTNOKIA, ekran 51
popolnoma nov, prodam. Dragi
ca Travner, Muzejski trg 4.
OJAČEVALEC In bokse 2xl2<
W nujno in ugodno prodam. Te
lefon (063) 824-292.
TV barvni Gorenje, star 7 let, T^
črnobeli mali Iskrin, star dve le
ti, prodam.Telefon 32-840.
Posredniška prodaja:
avtomobilov, kmetijskih
strojev.
Agencija AKORD
Vrbno 23, Šentjur.
Tel. (063) 742-146, od 15.
do 18. ure, sobota od 11. do
16. ure.
VULKANIZER
Rosando Prevolnik
Teharje 4
obveščam vse stranke,
da smo pocenili vse vrste
avtoplaščev za 20%.
Priporočam se in vas
pričakujem.
I^IALI OGLASI - iNFORMACIJE
8. MAREC 1990 - STRAN 23
barvni TV Gorenje, star 3 leta,
ugodno prodam. Telefon 24-484.
COMMODORE 64, nov, z vsemi do-
datki, prodam. Telefon 741-112.
COMIMODORE C 64, igralno pali-
co, 3 igre, prodam. Cigler, tele-
don 701-804, popoldan.
športni rekviziti
GLISER 6 m z motorjem Chrysier
35, prodam. Telefon 855-965,38-
218.
Živali
PUJSKE, stare dva meseca, pro-
dam. Marjan Tacen, telefon 785-
152.
TELICO simentalko prodam. Ll-
puš, Zvodno 63, Celje.
PRAŠIČA za zakol, krmljen z do-
mačo hrano, lahko samo polovi-
ca, prodam. Šubelj, Uboje 84 ali
776-105, zvečer.
PUJSKE od 25 do 30 kg, prodam,
informacije telefon 776-420, po
15. url.
KRAVO 4 teleta, brejo in prašiča
za zakol, prodam. Slomšek, Pri-
mož 20, Šentjur pri Celju.
BREJO KOZO prodam. Pri Gasil-
skem domu Cinkarne Celje, Ko-
sovelova 17 Dubravko Mosorka.
TELICO, brejo, prodam. Telefon
745-116.
MLADO kravo, težko, prodam.
Franc Rožanc, Vinski vrh 37 pri
SlivnicL
KRAVO simentalko prodam. Anton
Tomažič, Maistrova 23, Celje.
Telefon 29-261.
DOBERMANE, mladiče, nerodov-
niške, odlične čuvaje, prodam.
Marija Jazbec, Pernovo 21 a, Pi-
rešica, p. Žalec, telefon (063)
779-142, od 15. do 16. ure, razen
sobote in nedelje.
KRAVO po Izbiri prodam. Ogled
popoldan. Franc JekI, Zadobro-
va 34, Škofja vas.
VRAVO, 8. mesecev brejo, 650 kg
težko, prodam. Jakob Trebovc,
Kompole 104, Štore.
ostalo
KLAVIATURE Vamaha PSR 70 in
Tomos avtomatik, prodam. Tel.
25-810, Jože, dopoldan.
ENOOSNI traktor Gorenje Muta,
rotacijski plug in kolesa, pro-
dam za 2.500 OM v din. proti-
vrednosti. Telefon (063) 38-574,
po 19. uri.
KOMBINIRAN otroški voziček, po-
polnoma nov, ugodno prodam.
Tel. 36-295.
enojni vibracijski stroj za Izdela-
vo betonskih zidakov in lepo
oblikovane betonske vrtne ste-
bre, prodam. Telefon 701-068.
SiNTESIZER-orgle Casio 5 oktav
in termoakumuiacijsko peč
ELIND, 2 KW, prodam. Tel. (063)
39-828, po 15. uri.
GARAŽO na Lavi, v garažni hiši,
prodam za 35.000,00 din. Tel. 34-
082.
nove gume, štiri, 135 x 15, poceni
prodam. Šabac, Žepina 3, Lju-
bečna.
PRIKOLICO kamp IMV 350, rablje-
no, ugodno prodam. Telefon do-
poldan 731-122, Plahuta.
PRIKOLICO, 5 ton, z dvojnimi kole-
si, prodam ali menjam za manjši
traktor in strešno opeko, klavir-
sko harmoniko, zamrzovalno
skrinjo Gorenje 345 I, barvni TV
Gorenje. Telefon 36-531.
HLEVSKI gnoj, večjo količino, pro-
dam. Durič, Bukovžiak 11, Te-
harje.
LESEN objekt, 6 x 4m, primeren
za gradb. ali bivalno barako,
strojno lopo ali drvarnico, ugod-
no prodam, nujno. Tel. (063)
785-216.
DVOOSNO traktorsko klper priko-
lico in predsetvenik, prodam.
Bobnar, Trnovlje 104.
MOTOR za hrošča 1200 prodam.
Telefon 24-760.
Z 128 GX 1.1, 6/87, malo rabljena,
11.500 km, nov glasbeni stolp
FIsher, rabljen pralni stroj, otro-
ški Invalidski stol z dodatki, po-
steljico z jogijem in moško kolo
Marathon, prodam. Telefon 34-
021.
JUNKERS napravo za centralno
ogrevanje na plin, 18 ccal, pro-
dam 10% ceneje. Marko Jagrič,
Okopi 9, Celje.
POLKNA, gibljiva, za okna In bal-
konska vrata, nova, prodam
30% ceneje. Ivan Zupane, Sodi-
nova 5, Ljubečna.
RASTLINJAK 40 X 7m prodam.
Telefon 714-342.
PRACTiCO MTL 5B prodam. Tele-
fon 714-342.
GRADBENO barako 2,5 x 3,5 m
prodam. Telefon 742-234.
VGRADNI motor A3, letnik 88,
z vplinjačem in izpušno cevjo,
prodam za 800,00 din. Telefon
(063) 33-732. ___
ŠOTOR za 4 osebe, stroj za Hčkar
nje koruze in traktor minior, pro-
dam. Telefon (063) 821-269.
DVE KOZI velike pasme in žamet-
no fantovsko obleko za birmo,
prodam. HInko Kovačič, Goriči-
ca 17, Šentjur.
DVE zamrzovalni skdnji, pralni
stroj in barvni TV Gorenje, v do-
brem stanju, ugodno prodam.
Ponudbe: Jože Vovk, Petrovče,
telefon 776-206.
KOMBINIRAN otroški voziček, ita-
lijanski, prodam. Inf. od 14. do
16. ure na naslov Lobe, Njego-
ševa 13, Celje (na Lavi).
MALE pujske, nad 20 kg in sladko
seno, prodam. Silvo Peček, Za-
vrše 21, Grobelno.
OTAVO, 21 in dve brani, predse-
tvenik ježevka, prodam. Oto Oj-
steršek, Debro 10, Laško.
MIZE za namizni tenis in alumini-
jasta ogrodja za tople grede,
ugodno prodam. Tel. 33-690.
SATELITSKO anteno, HQ videore-
korder mitshubishi in avtomatik,
ugodno prodam. Tel. 32-667.
KOSILNICO BCS 127cm, dobro
ohranjeno in mlado kravo, voz-
no, prodam ali menjam. Zlatko
Pečnik, Loka 82, Loka pri
Žusmu.
HARMONIKA vrata, mahagonij,
2,20 X 2,40, prodam. Tel. (063)
776-343.
NADOMESTNE dele za Citroen GA
prodam. Inf. na telefon 21-093,
dop.
ŽENSKO maratonsko kolo, novo,
johnmoss, nov pralni stroj Gore-
nje, v dobrem stanju, televizor,
barvni, razno pohištvo, ugodno
prodam. Telefon 24-455.
ŽENSKO poročno obleko s klobu-
kom, ugodno prodam. Tel. 21-
597.
MOŠKO kolo, avtomatik In APN 4,
prodam. Cena po dogovoru. Tel.
38-766.
RAZNA ženska oblačila ugodno
prodam, številka 40-42. Telefon
(063) 25-717.
AVTOMATIK, dele za GS in CD
gramofon, ugodno prodam. Ce-
na 2.000,00 din. Tel. 36-909.
SEDEŽNO garnituro, pralni stroj,
Z 101, letnik 81, cirkuiar brez
motorja, avtoprikolico, stroj Mio
standard, 7 operacij, prodam.
Tel. 29-287.
TERVOL 10 cm prodam ali zame-
njam za opeko modular blok.
Kočevar, Šempeter 33 a, tel.
701-770.
DOMAČE vino ugodno prodam.
Dani Arčan, Vrhe 37, Teharje.
HLEVSKI gnoj prodam. Brečko,
Tremerje 3, telefon 25-794.
IŠČEM rabljen APN 6 ali avtomatik
Tomos, dobro ohranjen, Martin
Tajnšek, Podvin 20, Polzela.
OTROŠKI voziček za dvojčke ku-
pim. Silva Žavski, Javorje 3, Go-
rica pd Slivnici.
ivimm
GARSONIERO ali enosobno sta-
novanje v Celju ali okolici naja-
me dipl. Ing. el. Najemnino pla-
čam v naprej. Ponudbe pod:
TARREGA.
GARSONIERO v Novi vasi menjam
za večje stanovanje. Telefon 38-
083.
ZAMENJAM dvosobno stanova-
nje, 70 m' za 1.5 sobno. Šifra:
SOGLASJE.
MLAD PAR nujno išče stanovanje
v okolici Žalca. Telefon 35-776.
ZAPOSLITEV
IŠČEM NATAKARICO za bife. Te-
lefon 33-265, 36-347.
V dopoldanskem času redno za-
poslim v novi okrepčevalnici na-
takarico in siaščičarko ali kuha-
rico. Kličite 28-333, popoldan.
MLADO DEKLE nujno išče službo
v Celju ali okolici. Silva Novak,
Breg 22, Celje.
IŠČEM štiri KV zidarje z delovnimi
izkušnjami. Telefon 812-608.
ZA PRODAJO vabim k sodelova-
nju farmacevta ali upokojenca
iz te smeri. Cenjene ponudbe na
telefon 32-262.
ZAPOSLITEV, znanje varjenja
s CO2 In elektro ter avtogeno,
Iščem. Telefon 775-170.
DEKLE s srednjo družb, šolo, kul-
turna smer, iščem kakršnokoli
primerno delo. Telefon 723-405,
Tatjana Krašovec, Prebold 42 g.
V delovno razmerje sprejmemo tu-
rističnega delavca za dinamič-
no delo na domačem In tujem
trgu. Pogoji: znanje tujih jezi-
kov, višja šola turistične smeri,
večletna praksa, znanje osnov
iz računalništva. Visok OD. TA
Dober dan - Šempeter.
RAČUNOVODSKA In administra-
tivna dela honorarno sprejmem.
Inf. na telefon (063) 39-201, od
18. do 20. ure, vsak dan.
UPOKOJENKO, mlajšo, za 3 do
4 ure dnevno, na domu v Celju,
Iščem. SENDVIČ.
NATAKARICA s stanovanjem in
urejenim delovnim časom, dobi
službo. Telefon 778-080.
ŽENSKO za dopoldansko strežbo
starejši ženski, iščem. Stanova-
nje in hrana zagotovljena. Šifra
POŠTENA
KV ali VK avtomehanika, z naj-
manj 5. let delovnih Izkušenj na
osebnih vozilih, z obveznim šo-
ferskim izpitom B-kategorije, za
vodenje servisa, sprejmem
v redno delovno razmerje. Pis-
ne ponudbe z dokazili pošljite
na naslov Miran Brance, VW-
audi-opel-ida, servis Laško.
RAZNO
TRGOVINA VEBER, Jakob 21 B,
63230 Šentjur pri Celju, telefon
(063) 741-597 Trgovina kjer se
kupuje ceneje kot drugje. Po
najbolj ugodni ceni: olje 17.20,
sladkor 12.00, moka 4.60, sol
4.90, pivo 6.00, vino 12.50, voda
Radenska 4.90 belton 41 210.00.
ZA OBISK SE PRIPOROČA.
V NAJEM DAM posestvo 6 ha njiv
In travnikov, traktorska obdela-
va. Umetni gnoj zagotovljen.
. Vprašat Dom Upokojencev Ce-
lje, telefon 25-100, soba 107.
IŠČE več akviziterjev za prodajo
zanimivih artiklov. Zaslužek od-
ličen. Interesenti kličite (063)
748-068, četrtek in petek od
19.30 do 20.30. ure.
SONČNI studio Havaji: ročna ma-
saža telesa in obraza, celoletno
sončenje, ceiutron in masaža
proti ceiulitisu. Delovni čas
vsak dan od 15. do 20. ure. Tele-
fon 21-233. Vabljeni!
POPRAVUAM vse gospodinjske
in druge elektr. aparate, monti-
ram tudi avtoradije. Tel. 25-031.
VIDEO snemanje prireditev, na-
stopov in dogodkov, inf. (063)
25-962.
PROSTOR, namenjen za avtoser-
visno dejavnost, vzamem v na-
jem ali kupim. TeL 842-192.
LOKAL za mirno obrt dam v na-
jem. Telefon 36-344.
V	ŽALCU oddam v najem že vpe-
ljano trgovino ali samo prostor
za trgovino, inf. na telefon 711-
380.
V	ZAMENO za enoletno izposojo
8.000 DM din. protivrednosti, nu-
dim rabljeno Z 126 P (prevože-
nih 62.000 km). Ponudbe pod
POGODBA.
SKLADIŠČNI prostor, 50 m^ za
krajše obdobje, takoj oddam.
Telefon 721-679, po 20. uri.
FANT, star 35 let, z nekaj zemlje in
hišo, doma Iz okolice Šentjurja,
želi spoznati preprosto dekle,
staro od 25 do 34 let, po možno-
sti zaposleno, lahko tudi z enim
otrokom, starim do 7. let za
skupno življenje. Ponudbe po-
šljite pod šifro na NT LEPO JE
RES NA DEŽELI. ..
V	CENTRU mesta vzamem v na-
jem mali lokaL Šifra: SONCE.
ROLETE in žaluzije v več barvah
izdelujemo In montiramo. Tele-
fon 24-296.
VRSTNO garažo v centru Celja,
dvorišče pri glavni pošti, oddam
za 30 DM v dinarski protivredno-
sti mesečno. Šifra: PREDPLA-
ČILO.
NAGROBNIKI, okenske police,
oblaganje balkonov, stopnic in
tal z domačim in uvoženim gra-
nitom in marmorjem, poceni in
kvalitetno. Marjan Amon, Slati-
na v Rožni dolini 9 a, telefon 34-
340.
SERVISIRAM in montiram vse vr-
ste pohištva. Naročila od 7. do
8. ure. Tel. (063) 31-666.
OBRTNIKI in podjetniki pozor! Nu-
dim knjigovodske usluge hitro
in poceni, interesenti se javite
pod šifro: KVALITETNO IN PO-
CENI.
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CEUU
Prostovoljni prispevki za modernizacijo bolnišnice
v Celju za mesec februar 1990
Skupaj vplačano do 31. 1. 1990	8.029,20
Ludvik Rebevšek, Lepa pot 4, Celje namesto cetja
na grob pokojnega kolega prof. Gustava Grobel-
nika.	100,00
GIP Ingrad Celje kooperacija, namesto cvetja na
frob pok. Jukič Antona.	250,00
erdoner Josipina, Savirysko nabrežje 4 Celje,
namesto cetja za pokojno Karolino Žagar Dragan
iz Kostanjevice na Krki.	200,00
Delavci DSSS Zdravstvenega centra Celje, name-
sto cetja na grob pok. Marije Ortl.	511,00
Skupaj vplačano do 28.2. 1990	9.090,00
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu dragega moža,
očeta, dedija, brata, strica, tasta in
svaka
ANTONA
ROZMANA
1912-1990
Štore
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili
na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli
ustna ali pisna sožalja. Zahvaljujemo se. medicinskemu
osebju, zdravnikom na dializi in intenzivni negi v bolni^nki
Celje.
Hvala predstavnikom železarne Štore, odboru ZB in dru-
štvu upokojencev za lepe poslovilne govore.
Hvala pevcem za lepo zapete pesmi ter godbi Železarjev za
čustveno igranje.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Hvala vam.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame,
babice, prababice in sestre
MARIJE
TRATNIK
rojene Fale
iz Ziateč pri Strmcu
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in svete maše.
Zahvaljujemo se tudi g. dekanu za opravljen obred, KS za
govor, pevcem za lepo petje in vsem ostalim, ki ste jo po-
spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej
iskrena hvala? - - -----
Žalujoči vsi njeni.
Spet pomlad na tvoj vrt prišla
in čakala je, da prideš ti.
Sedla je na rosna tla
in je jokala,
ker te ni.
(Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in
ome
GENIGE KNEZ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in pri-
jateljem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni
zadnji poti, darovali cvetje ter izrekli sožalje.
Posebna zahvala bolniškemu osebju Urološkega oddelka
bolnišnice Celje.
Žalujoči mož Jože, sinova Miran in Bojan z družinama.
KUPIM
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Matjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - 8. MAREC 1990
KRONIKj
Sedem mrtvih, enaintrideset ranjeniii
O tragični prometni nesreči v D0b0¥cu pri Rogatcu
Ena najhujših prometnih
nesreč na slovenskih cestah
se je pripetila v ponedeljek,
pet minut čez peto uro,
v Dobovcu pri Rogatcu.
Srečanje med Izletnikovim
avtobusom in tovornjakom
s prikolico, je terjalo sedem
življenj, enaintridest oseb
v avtobusu pa je bilo težko
ali lažje poškodovanih. Voz-
nik tovornjaka je po nesreči
peljal dalje.
Iz smeri Krapine proti Ro-
gaški Slatini je vozil Izletni-
kov avtobus Dragutin Pe-
trič, doma iz Krapine. Pri
srečevanju z neznanim voz-
nikom tovornega avtomobi-
la s prikolico, je profilirano
železje, kije viselo čez strani-
co prikolice in bilo nepravil-
no zavarovano, silovito opla-
zilo _levo bočno stran avtobu-
sa. Železo seje zagozdilo glo-
boko v avtobus, v višini se-
dečih potnikov. Voznik to-
vornjaka s prikolico se ob
tem ni ustavil, ampak je na-
daljeval vožnjo v smeri Kra-
pine.
V avtobusu so bili večino-
ma delavci na poti na delo iz
Krapine v Rogaško Slatino,
v svoje delovne organizacije.
V tej tragični nesreči je bil
šofer avtobusa Dragutin Pe-
trič na kraju dogodka mrtev,
prav tako njegova sopotnica
Ema Završki iz Rogatca, ter
potniki: Mirko Bernjek iz
Krapine, Anton Kores iz Ro-
gatca, Darko Šafranko iz
Krapine ter Radko Ovčarič,
prav tako iz Krapine. Tri-
najst težko poškodovanih
potnikov so pripeljali v celj-
sko Bolnišnico, kjer je po-
škodbam podlegel še sedmi
potnik, Vladimir Mužek iz
okolice Krapine, trije pa so
še vedno v težkem, eden celo
v kritičnem stanju.
Voznika tovornjaka s pri-
kolico so delavci celjske
Uprave za notranje zadeve
izsledili še isti dan. Gre za 56-
letnega zasebnega prevozni-
ka Alojzija Dobnika iz Gro-
belnega. Sled za njim je pri-
peljala nalepka, ki so jo našli
na železju in na kateri je pi-
salo Alpos, Šentjur.
Alojzij Dobnik je od kraja
nesreče nadaljeval vožnjo do
Zagreba, kjer je pri razlaga-
nju in tehtanju tovora ugoto-
vil, da na vozilu manjka 600
kilogramov profiliranega že-
leza. Nato se je obrnil in pri-
Isti dan, v ponedeljek, so za-
slišali voznika tovornjaka
Alojza Dobnika. Po besedah
Lilijane Dolžan, namestnice
javnega tožilca Temeljnega
tožilstva v Celju, so za osum-
ljenega Dobnika odredili pri-
por iz razloga, ker morajo
v preiskavi zaslišati še nekaj
prič, na katere pa bi osumlje-
ni lahko vplival. Tudi v prei-
skovalnem postopku je Alojz
Dobnik zatrjeval, da vse do
Zagreba ni zaslutil, da bi bilo
med vožnjo kaj narobe, am-
pak da je postal pozoren zara-
di manjkajočih 600 kilogra-
mov železa. Potem, ko so ga
delavci UNZ Celje v Alposu
že izsledili in tam naročili,
naj se takoj, ko se vrne, javi
na Postaji milice v Šentjurju,
je to tudi storil.
peljal v Šentjur oziroma Al-
pos. Pri srečanju z delavci
UNZ Celje je med drugim iz-
javil, da med vožnjo sploh ni
opazil, da bi bilo prišlo do
kakšne nezgode.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Šeststo kilogramov železja se je zagozdilo v avtobus, poln potnikov, delavcev z obt
strani slovensko-hrvaške meje.	\
Grozljiv pogled reševalcev in miličnikov na razdejanje in se hujši na mrtve in poškodo
vane potnike.
NOČNE
CVETKE
•	V torek, malo pred pol-
nočjo, je zacingljalo v hiši
UNZ Celje, kjer se je Ber-
narda H. iz Milčinskega uli-
ce 11 razgovorila, češ da
v njenem stanovanju raz-
graja Daniel G., s katerim
sta si bila nekoč v bolj pri-
jaznih odnosih. Nesrečni
Dani pa si je slovo po svoje
razlagal in si še vedno lastil
domovinsko pravico v Ber-
nardinem domu. Miličniki
so vročekrvneža umirili,
ugotovili pa so tudi, da
z njegovim početjem ni bil
kršen javni red in mir.
•	Da ga je Jože P. iz Ce-
lja brez vsakega razloga
pretepel v prostorih kina
Union v Celju, je milični-
kom potožil Jernej Č. iz
Košnice. Ker pa sta za vsak
prepir in pretep potrebna
vsaj dva, seje potem razkri-
lo, da imata Jože in Jernej
stare in neporavnane raču-
ne. Jernej je bil resnično
prebutan, o debelini bušk
pa bo moral presoditi sam.
Ce so bile obilne, kot hru-
ške, bo moral pač Jožeta to-
žiti pred sodniki v hiši pra-
vice.
•	V petek, takrat ko pe-
telini še spijo, so miličniki
presenetili Edija M. iz Pod-
gorja, ki nikakor ni mogel
razumeti, da ima odredba
o prepovedi nadaljnje vož-
nje kakšen poseben smisel
in namen. Primerno zade-
tega Edija so možje postave
povabili v svoj avtomobil
in ga pripeljali v Celje. Šele
tam je imela noč pravo
moč, čaka ga pa še srečanje
s sodnikom za prekrške.
•	Točajka iz Pivnice re-
stavracije Koper pa je v pe-
tek ob pol desetih zvečer
sporočila, da se ne more
znebiti pijancev, ki tam raz-
sajajo maliganske cvetke.
Miličniki so se potem sre-
čali z Mirkom B. iz Podgor-
ja in Srečkom G. iz Zvod-
nega ter s Francem K. z Ma-
riborske ceste v Celju. Vsi
bodo morali k sodniku za
prekrške, enako preseneče-
nje pa je doletelo tudi točaj-
ko, ki bi morala vedeti, da
je vinjenim gostom prepo-
vedano točenje alkoholnih
napitkov.
•	Vikica iz Opekarniške
8a v Celju pa je v petek
popoldne izdala svojega za-
konskega tovariša. Moži-
ček se ga je nekje napil, do-
ma pa glasno dokazoval,
kdo je gospodar v hiši. Za-
deva sploh ne bi našla pro-
stora v naših nočnih cvet-
kah, če ne bi bili priča pre-
pira njuni otroci. Miličniki
so modro ocenili, da je naj-
primernejši naslov za traj-
nejšo rešitev teh družin-
skih razmer Center za soci-
alno delo.
M. A.
PROMETNE NESREČE
Trčenje med A in
D vozilom
Na magistralni cesti izven na-
selja Zadrže se je v ponedeljek,
26. februarja pripetila promet-
na nesreča.
Iz smeri Titovo Velenje proti
Slovenj Gradcu je vozil tovorni
avtomobil Hans Georg K. iz Za-
hodne Nemčije. Ko je v Zadržah
zapeljal v levi nepregledni ovi-
nek, seje srečal in trčil v nasproti
vozeči osebni avtomobil, v kate-
rem je bil Avstrijec A. G. Težko
poškodovanega so prepeljali
v celjsko bolnišnico, materialna
škoda na vozilih pa znaša 100.500
dinarjev.
Otrok z dvorišča pod
vozilo
Nesreča, v kateri je bil hudo
poškodovan 13-letni otrok, se je
zgodila v sredo, 21. februarja,
proti večeru.
Janez L. iz Spodnjih Grušovelj
je vozil osebni avto iz smeri Pod-
log proti Polzeli. Ko je pripeljal
v Spodnje Grušovlje do hišne
števike 6, mu je nenadoma z des-
ne strani pritekel z dvorišča
otrok. Voznik je močno zaviral,
vendar se trčenju ni mogel izog-
niti. Otroka je zbilo po vozišču,
takoj pa so ga odpeljali v Celje.
Tragična šmarska
pustna povorka
Iz Uprave za notranje zadeve
v Celju so nas obvestili, da je za
posledicami nesreče v pustni
povorki, ki je, bila v soboto, 24.
februarja v Šmarju, v celjski
bolnišnici umrl Anton Zorko iz
Lušečke vasi pri Poljčanah,
udeleženec v povorki.
Na pustno soboto je bil Zorko,
skupaj z osmimi ostalimi udele-
ženci karnevala na traktorju, na
katerega je bila priključena eno-
osna prikolica. Ko so se ustavili
v središču Šmarja, so vsi potniki,
razen Zorka izstopili iz prikolice.
Takrat je voznik traktorja, mi-
sleč, da so istopili vsi, premaknil
vozilo. Zorko je pri tem izgubil
ravnotežje, padel s prikolice in
z glavo udaril po zadaj parkira-
nem traktorju.
V bolnišnici v Celju pa je, za
posledicami prometne nesreče,
v torek umrl tudi 67-letni Milan
Kraševec iz Žalca. Kot kolesar se
je hudo poškodoval v nesreči, ki
se, je pripetila 23. februarja
v Žalcu.
Rekordna letina požarov in malomarnosti
Poleg številnih manjših poža-
rov, ki so jih pogasili gasilci
prostovoljnih društev v različ-
nih krajih, so nam na Upravi za
notranje zadeve v Celju postre-
gli s podatkom, da je bilo na
Celjskem samo v petek, soboto
in nedeljo kar osem večjih trav-
niških požarov, za vse pa bi lah-
ko rekli, da jih je povzročila člo-
veška nepazljivost, malomar-
nost.
Kljub temu, da so za večino
povročiteljev požarov napisali
kazenske ovadbe, se stanje iz
tedna v teden slabša, fožigalcem
slovenskih gozdov in travnikov
bo torej treba še močneje stopiti
na prste, saj z zavestjo občanov
ni več računati.
Tako se je,'zaradi nepazljivosti,
razplamtel gozdni požar v petek
popoldne, ko je M. B. iz Klanca
nad Dobrno kuril suho listje in
žagovino na obrobju gozda. Po-
žar se je s travnika hitro razširil
in zajel gozd v širini od 30 do 50
metrov in v globino slabega kilo-
metra. Na srečo je bila uničena le
podrast, požar pa so ukrotili do-
mači gasilci in občani.
V torek popoldne je prišlo do
hudega požara na gospodarskem
poslopju V. H. iz Velikega Širja
pri Radečah. Zaradi močnega ve-
tra so nihale žice električnega vo-
da, ki potekajo tik ob objektu.
Iskre so sprožile požar, vnelo se
je suho listje, seno, nato pa se je
ogenj razširil na celoten objekt
ki je pogorel do tal, skupaj
s kmetijskimi stroji in orodjem.
Rešiti tudi niso mogli krave s te-
letom in koze. Škode je za okoli
150 tisoč dinarjev, požar pa so
pogasili gasilci iz Radeč.
M. A.
Kdaj se lahko nadelate cestnega pajka?
Celjskemu pajku, ki je krenil na
svoj pohod pred dobrim tednom dni,
ni kaj očitati. Dosledno in pravično
izpolnjuje svojo dolžnost in s tem
opravičuje svoj obstoj.
»V kratkem času mu je uspelo
v mestnem središču narediti več par- .
kirnega reda, saj je znano, da je denar-
no kar precej pogolten. Vsak odvoz
stane kršitelja blizu 500 dinarjev, pa še
po vozilo seje treba odpraviti na Kidri-
čevo ulico, kjer ga je zaenkrat možno
prevzeti od 7. do 19. ure. Od srede, 28.
februarja pa do torka, 6. marca, je celj-
ski pajek naložil 19 vozil, ki so ogroža-
la varnost v prometu. Po potrebi bo to
vozilo krenilo na pot tudi v ostale dele
celjskega območja.
Odstranitev vozila odredi pooblašče-
na uradna oseba, če je vozilo ustavlje-
no ali parkirano: na zaznamovanem
prehodu za pešce na razdalji manj kot
5 metrov od takega prehoda, na preho-
du kolesarske steze čez vozišče, na kri-
žišču in na razdalji manj kot 5 metrov
od najbližjega roba prečnega vozišča,
na delu ceste, kjer bi bil prost prehod
med ustavljenim ali parkiranim vozi-
lom in nepretrgano vzdolžno črto na
vozišču ali nasprotnim robom vozišča
ali kakšno drugo oviro na cesti široko
manj kot tri metre, na kolesarski stezi
ah v drugih primerih, ko vozilo ogroža
varnost udeležencev v cestnem pro-
metu ali ovira normalen potek prome-
ta ali gibanje pešcev.
Brez panike torej, pajek ne bo odpe-
ljal vsakega vozila, ki je nepravilno
parkirano, saj bi se v tem primeru za-
res prehitro upehal in obnemogel.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER

POROČA
S skrajno malomarnim od-
nosom do narave in premože-
nja so se tudi v minulem tednu
soočah celjski poklicni gasilci
Kljub številnim opozorilom se
travniški požari vrstijo drug za
drugim, v mnogih primerih pa
ogenj zaseže tudi gozdove
v bližini ali celo objekte. Tret;
jega marca pa so gasilci krotili
požar na Linhartovi ulici 22,
kjer se j a vnelo in zagorelo
tamkajšnje podstrešje. Veliko
dela so imeli tudi z gašenjem
požara pri Pečnikovih v Tt;
novljah, kjer so ognjeni zublji
zajeli gospodarsko poslopje.
Kot glavnega krivca za ta po-
žar so določili dimnik, ki je
imel le to napako, daje bil z na-
pako.
Delavci Zavoda za požarno,
reševalno in tehnično službo
so posredovan tudi pri promet-
ni nesreči, ki se je pripetila 27;
februarja na Kidirčevi ulici
v Celju in opravili še sedem
drugih cestnih reševanj, dova-
žali so pitno vodo, za nameček
pa v Miklošičevi ulici v Celju
rešili tegob in težav izgubljeno
muco. Kdor jo pogreša, naj za-
vrti številko 93.	M. A .