Gospodarske stvari.
Zemljiški (gruntni) davek
v različnih deželah Avstrije leta 1871. in 1878.
Zemljiški davek spada v vrsto tistih davkov, ki se imenujejo direktni ali neposredni davki. V to vrsto namreč spadajo: 1) zemljiški (gruntni) davek, 2) hišni davek, 3) pridobnina (obrtnijski davek) in 4) dohodnina (davek od dohodkov).
Skupaj so ti davki znesli 1871. leta 78 milijonov in 375.718 gold.; — za leto 1878. pa imajo znašati 89 milijonov in so na različne dežele Avstrijske razdeljeni tako-le:
1871                1878
goldinarjev za Avstrijo pod Anižo    .    .    22,095.790       24,437.000 za Avstrijo nad Anižo     .    .      3,595.0b9         4,031.100
za Solnograško.....         658.500            775.500
za Tirolsko in Predarelsko •      1,473.579         1,587.700
za Stajarsko......3,856.602         4,440.000
za Koroško......1,136.313          1,210.300
za Kranjsko......1,387.097         1,483.000
za Primorsko.....2,292.346         2,413.000
za Dalmacijo......         608.921            637.000
za Češko.......21,904.762       25,455.000
za Moravsko......8,599.366         9,487.000
za Šlezko.......1,650.494          1,978.400
za Galicijo......8,298.322        10,118.000
za Bukovino......         818.657            947.000
Skupaj    .    78,375.718       89,000.000
Od teb direktnih davkov spada na zemljiški (gruntni) davek:
mi          ms
goldinarj ev
za Avstrijo pod Anižo     .    .      3,753.265         3,804.000
za Avstrijo nad Anižo     .    .      2185.753         2,197.000
za Solnograško.....         375.539            374.000
za Tirolsko in Predarelsko .      1,075.072         1,082.000
za Stajarsko......      1,988.720         2,000.000
za Koroško......         698.773            694.000
za Kranjsko......         852.345            836.000
za Primorsko.....         611.775            637.000
za Dalmacijo      .....        342.977            340.000
za Češko.......    13,649.305        13,795.000
za Moravsko......       5,296.735     - 5,317.000
1871               1878
g o Idin arj ev
za Šlezko.......   970.624    972.000
za Galicijo......4,365.05/         4,493.000
za Bukovino......        357.120            359.000
Zemljiški davek je tedaj leta 1871. znesel 36 milijonov in 523.054 gold., — za leto 1878. pa znaša 36 milijojaov in 900.000 gold.
Če primerjamo hišni davek, ki je znesel v vseh teh deželah 1871. leta 18 milijonov in 370.858 gold., za 1878. leto pa znaša 23 milijonov in 500.000 gold., — obrtnijski davek, ki je znesel 1871. leta 7 milijonov in 692.821 gold., za 1878. leto pa znaša 9 milijonov, — in dohodni davek, ki je leta 1871. znesel 15 milijonov in 511.555 goldinarjev, za leto 1878. pa znaša 19 milijonov gold., je iz vsega tega očitno, da naj veča davkovska bremena nosijo kmetijska posestva.
V pregledu teh davkov je zdaj še posebno zanimivo primerjati: koliko so stroški za iztirjevanje davkov (Šteuer-Executionskosten) leta 1871. znesli in za koliko so proračunani za leto 1878. Za leto 1871. so bili ekaekutivni stroški proračunani na 69.910 gold., za 1878. pa so proračunani na 210.000 gold., in sicer takole v posameznih deželah:
1871               1878
goldinarjev za Avstrijo pod Anižo     .    .    .      15.400             45.000
za Avstrijo nad Anižo     .    .    .       2.500               3.600
za Solnograško......          500               1.800
za Tirolsko in Predarelsko   .    .        —                       100
za Stajarsko.......15.000             26.000
za Koroško.......        6.000             11.000
za Kranjsko.......        2.700             12.000
za Primorsko  .    .    .    .    .    .    .        2.500             16.000
za Dalmacijo.......         —                     500
za Češko........       6.000             16.000
za Moravsko.......          360             12.000
za Šlezko........          250               1.000
za Galicijo       .......13.700             60.000
za Bukovino    .    .    .    ....       5.000               5.000
Skupaj    .     69^10           210.000
Vse te številke kažejo, da se bodo letos večidel v vseh deželah davki ostro iztirjevali, zato so stroški iz-tirjevanja skoro v vseh deželah veliko veči. Je morebiti to tisti „volkswirthschaftlicher Aufschwung", kateremu se je od liberalne stranke tolika hvala pela?