Stev. 28. Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Chicago, 111. julija 11)03. Leto II Vabilyiia naročbo. ' VAttfLO NA iNAROCBO. Svq/e cen j. naročnike, kojim jc potekla polletna'naročnina, prosimo sc/cukrat iz Chicago, isto kar naj-Jtitreje ponoviti. Zraven tegft, da nas je že preselitev v C hicago mnogo stala, provzročila nam je grozna povoden v Kansas in Missouri toliko škode, da nam je mogoče vstra-jati na začeti poti le z največjimi žrtvami. t Dolžuost vsakega zavednega delavca je, podpirati svoje glasilo in iskati sredstva, kako pomagati istemu še do večje veljave. — Ne poslušajte starih čenč zagrizenega popa, koji še nikdar ni stal in nikdar ne bo za pravo bratstvo. Držimo se lepih Kristusovih naukov in 'prezirajmo vse drugo. Poslušaj nio makari tudi politikujočo in koristolovsko duhovščino, bodimo proti nji prijazni, prizanesljivi, do-brotljivi v besedah, a ne dajmo ji več, kakor le, kar ji je za življenje neobhodno potrebno. Saj tako je Kristus rekel: "Mojc kraljestvo ni tega sveta!" Našfc zastopnike in tudi druge direktne prijatelje sirom Amerike, prosimo istotako, naj ne drže križem rok in to, bodisi napram starim, kakor tudi novim naročnikom-predplačiiikom, Kakor hitro bomo imeli 1500 zvestih pristašev, izšel bo Glas Svobode nemudoma dvakrat na teden. Brez, da pišemo komu od dosedanjih zvestih sobojevnikov kako zasebno pismo, naj si bode vsak svest, da kar pomore delavskemu listu, pomore za oživ-Jjenje bratskega duha, kateri more v najkrajšem času prodreti v vse pluje človeštva. Slovenci smo v duševnem oziru mnogo, 1 mnogo zaostali za drugimi narcxli in. unrav skrajni čas je, da se začnemo tudi ml rifg®nwir«ri tako. krtkor -ftrtitP- 01)1*11 III 1)11 it va to sedanji čas — dvajseto stoletje, kakor blagovoli od časa do '.Časa povdarjati klevelandski ma-slarski minister zatelebanih Mihcev in starih Spele. Sramota in pravi škandal za vse zavedne ameriške Slovence, posebno pa za delavce — kojih edino pravo slovensko glasilo je "Glas Svobode" — bi pa bil, ako ne mogli vzdržavati ta "mali listič", kakor ^a izvolijo imenovati neke maziljene . butice. Mi zastopamo odločno svoje stališče — nestanovitnost pa prepuščamo drugim. , Pač ne moremo nikomur razpi sati kako nagrado za nabiranje novih naročnikov, a oni, ki hode storil kaj za razširjanje lista naj si bode svest, da je storil svojo dolžnost napram človeštvu, predvsem pa napram svoji deci. Oni pa. ki deluje že danes iz prepričanja, ima že tako svoje ideale, ki se združujejo z našimi v socializmu. ■ Naročujte se torej sami in pri-porocujte rojakom "Glas Svobode". Organizirajmo se v skupine in delujmo v slogi za stvar, tla pri-ttno toliko prej tudi Slovenci do iiega cilja.' 'sak, ki jKisednje količkaj samo-Itojnei misli in da nima kržetcjve rezance v svoji glavi, naj se naroči na ta edini delavsko-socialni slovenski list v Ameriki. Naročnina za celo leto stane samo S t.50. \"a-slov na: I'hrrtTitii/r o "GLu S"oboil e" >6.1 Thronp St. PINen Station. UHKUGO. ILL. vam, ter slednjič proti kliki, katere namen je, slovenski narod do cola poneumniti. — Kar naj pam služi tudi v oprostitev, da smo toliko časa molčali, je dejstvo, da smo prejeli črke, sploh vso robo, šele v soboto 20. m. m. |>oi>oldne in smo morali sploh hiteti, ako smo hoteli, četudi šele do danes, pravilno urediti list. Grozovita |K>voden v Kansas in Missouri nas je pač mnopo ovirala in nam samim veliko škodo prov-zročila. Strašne so razmere, v katerih tiči slovensko ljudstvo, bodi si v Ameriki ali v stari domovini. Žalostno, čez vse žalostno je dejstvo, da smo Slovenci,' narod, kojega se imenuje SRBSKO. . ZA VRATEN* UMOR. S kako grozo pisarijo časopisi, kadar kad zmeden, reven anarhist— čaj inkvizicije se razvidi s posebno KaZgled pO SVCtll. jasnostjo iz bulle papeža Siksta V'. ~ o r z dne 22. januviirja 1588., kjer je rečeno: '*. , ', Pri tem je naš namen, da se pri sveti inkviziciji v kraljestvih in gospodstvih Španije, ki j^ bila ustanovljena z avtpriteto apo*tqlske stolice in vsled katere ,,, ...... vidimo na Gospodovi njivi vsak dan kl ,l'a v resmci »«'P<>J»» »ll»a 0 zoreti bogate sadove, brez naše in : "rhizmu - umorT^-ga cvropske-naših naslednikov volje ničesar ne!*3 Me pa se jc se čitalo premeni " 0 ve*J' grozovitosti, kakorsna se je ... ... pravkar dogixlila na Srbskem, kjer Sicer pa priznavajo tudi strogo ! vM dostojanstveniki urflorili cerkveni pisatelji, tla je bila nan- ^ Aieksamlra, nj ska inkvizicija cerkvena Uredba. , p() - brata , „„ n „ ,!ru. rud. na Španskem so žrtve in-. zih ,, junij t , ostanc rr /brisan kvmc.je izročaU posvetni oblasti,| v zl?Mlovilli krvavega .-,iMva. da jih je sežgala. Sodbo je izreki;, | Sr|)skj ppstavodaja1ci-mor izrecno - narod hlapcev ! Sicer ni j inkvizicija izvršiti pa jo /e morala j ^aS^Karlig "viča res, da bi bih ravno m. na najnižji | posvetna oblast. Tudi tO je dokaz,!ni(T(| ko J10viče •popofnama iztrebili. Zatirano de- stopinji kulture, a.rcsnica je. da kaj da je bila inkvizicija cerkvena ured-rndi hlapčnjemo in to pred' vsem h,a. lnkvizitorji so bili duhovniki farjem, kojih večina je tako spri- ;„ ,|a bi ti duhovniki ne postali ne-dena in tako malo podučena v lepih regularni za to, samo zato se je Kristusovih naukih, da nas more nsmrčenje prepustilo posvetni obla-biti samo v pogledu na to, strah in' groza. Ne vsled principa samega, pač pa glede na to, da si lasttljqjo pravico, imenovati se Kristusove 11a mestnike, osobe, ki bi bile prej za krvnike sjxxsobnc, kakor na za ojma-njevatce božje besede. Dandanes gotovo ni na svetu naroda, kateri bi toliko svojega težjco zasluženega denarja vrgel farju v njegovo globoko bisaRO, kakor ravno slovenski. I11 ti farizeji so celo ;e toli predrzni, da kar očitno slepijo ljudstvo, češ: le daj. Bog ti bo obilo povrnil! Nevedno ljudstvo da že zaradi pretiranega miroliubja, namesto da bi jim odvrnilo: naj |ki da" llog direktno vam. ne bode treba vsaj nam povračevati! Naravno, llog pomaga samo farju, kajti, "kdor zna pa zna 1" Komu ni znana njihova priilovka: Ne glej mene. poslušaj me I" Te bese 5AVKD.V0NT PRINCIP SOČI-ALIZKMA. Silne pritožbe, tla so iukvizitorji krivični in krvoločni, pa tudi podkupljivi, so provzrocile nov papeški brc ve (Jdo. ag.jan. 148^), v kate-rerfi je rečeno, da misli papež te inkvizitorje odstaviti, ako se pono-ve pritožbe. Odstavil pa jih papež ni. Sicer pa piše papež v tem bre-veju kralju Ferdinandu in kraljici Izaheli: "Opominjani Vas, da se jwkorita tcni našim ukazom in da |Hxlpirita inkvizicijo v izvrševanju njenega poklica, fcakor se sjiodobi za katoliške kraje. "" V drugem breveju iz 1. 1483 piše ]>apež Sikst kraljici Izabeti, naj jxxlpira njegova prizadevanja glede inkvizicije, češ, da s tem zadobi pri llogu večjo zaslugo kakor z vsakim drugim dejanjem. Dalje pa se papež bridko pritožuje, da se kraljevski uradniki /dostikrat upirajo ukazom inkviziciljc. Tudf'bulla zJtlne oktobra 148j., s katero ita biki imenovana inkvizitorja za 'proVinclji Kastilijo in Leon, priča, da je bil panež jw-glavar inkvizicije iu delal ž njo, kar je hotel. Končal je bullo z besedami • "Nobenemu človeku ni dovoljeno, delovati proti nasi volji; kdor se to predrzne, naj ve, da ga zaijiene jeza vsemogočnega lioga in apostolov Petra in Pavla." I.eta 1483. jc papež ustanovil ^copolnoma strinja z vsemi nauki Jezusa Kristusa. Delovanje "svet.-inkvizicije" je pa direktno naspro tje Kristusovih naukov in božje, zapovedi. Kako je prišlo do tega, da se jc versko naziranjc, če slučajno ni soglašalo s cerkvenimi nauki, proglasilo kot hudodelstvo in kaznovalo s smrtjo na grmadi? Kako jc prišlo. ila je "sveta"1 inkvizicija znepo-|)isno grozovitostjo pretila toliko krvi, tla bi se ž njo napolnilo skort celo morje? iiožja zapoved pravi: Ne ubijaj! Panez Urban II. *\i je proglasil nasprotno načelo, ki stoji kot prav ni nauk katoliške cerkve v kanon skem pravu. Urban II. je razglasil: Da tisti niso morilci, ki iz vne-tosti za katoliško cerkev neka i izobčencev ubijejo, a naloži naj se jim primerna nokora. tla ostanejo v božji milosti, če so nri uboju storili kako dvoumnost. Kaj je primerna pokora? Pet očenašev? Kaj je dvoumnost pri u; boju? Če jc ubijalec vzel ubitemu "krivovercu" listnico? Z gorenjim naukom papeža Urbana II. se je uglatlila jwl načelu, tla se smejo in morejo vsi —-- liti, ki so "knvoverci" in zgodovina našteva grozno vrsto strašnih dokazov, tla se je to kruto načelo brez-, obzirno izvrševalo dolga stoletja. Že panež Inocencij 111. je "kri-voyerce" preganjal do skrajnosti. On je .začel siliti, da se morajo "krivovcrci" usmrtiti i" <« v svoji državi, kjer bil sam tudi posvetni vladar, tlal usmrtiti. Posvetpe tfilasti so se seveda uklonil- pap^.evemu pritisku in iz-dale stroge postave zoper "krivo-vcrce"; kazen jc bila navadno smrt na grmadi. Papeži so tudi ve liio silili, tla se morajo te postave brez usmiljenja izvrševati. Inocencij IV. je I. 1^52. iztlal bullo, v kateri lavstvo pa ostane, kakor poprej I Resnica je, tla sta bila kralj Aleksander in kraljica Draga straho-petneto, ničvredna lopova, nezmožna v ladati sama setye, kaj šele državo al to še nikak vzrok zavratnemu umor 1. Ce pa je, potem bi morala vse l aljc inVesarje zadeti ista o-som.ulk:mja proslo^ ne moremo — žal — noljenega celega govora r nruisniti. Rečemo le, tla nismo še kmalu opazili toliko nav-!nšenosti, kakor ravno na tem protestnem shodu. \'saki |K>samezni točki na jir^iramu so se prirejale prisrčne ovacijc. Ostro st je obsojalt) zverinsko postopanje brv. bana Khuena. Klici, kakor pogin brezmejnemu tiranu banu Klutenu, pogin sedanji avstro-ogrski vlae, drugi črni pa, stoječ med vrat-mi, je nameril revolver nanj in štirikrat ustrelil. Dve in pol ure pozneje bil je varstveni organ že mrtev. Na črnega je streljat natakar ne, da bi ga zadel. Vseh 5 črnih je potem pobegnilo, iz med katerih so štiri aretirali na vlaku, petega, glavnega krivca, pa ob 4. uri zjutraj v postelji v "Palace Hotelu'. Istega dne ob g. uri zvečer je zbrano oboroženo ljudstvo vdrlo v jetnišnico^ tla bi linčalo črne, toda ti so bili že prej na tihem odpeljani v bližnjo večjo ječo Loso-Vegas. Johnscn zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Politične vesti. pomq stašej stvo.j gnila ia in pomorila tlačane. Jasen dokaz «; dejstvo, da se sšitite le dve dostojanstveno morilska temu -tranl in vlaar&ko tatinska. Oni lahko išajo hudodelstva, obsojeni zasijali boljši dnevi ljudstvu, saj je vendar vse iz ljudstva! Bellgrad, jo. jun.—Kralj Peter ie sklenil prepotovati celo Srbijo. Najprej misli obiskati mesto Niš. MMBjBBM mirnim ■L, Uh.,,«b. hunt- fihnrail^,,, |„lt„fW„ v mi.M wri,nr ska! Živela slovanska vzajemnost! IZLET "SLOVENIJE" V JOLIET. TU RS KO. Dunaj, ]o. jun. — Stanje v vila-jetu Adrianopel je jako resno. Tako Bttlgari kakor Turki so odločno mnenja, tla je vojna med tema državama skoraj neizogibna. Iz zanesljivih virov se j>ort)ča, tla namerava turško zapovedništvo provzro-čiti nekako sistematično preganjanje bulgarskega prebivalstva in po-iiolnoma uničiti bulgarske vasi. Turška ima 120,000 za vsako operacijo prinravljenih vojakov v vila-jetu Adriano|>el. 5pansk( ). Madrid, jo. jun. — Grozna ne- 5e dva dni preti izletom je neusmiljeno deževalo in marsikateri "Slovenijan" je obupno pogledaval proti nebu. Slaba bode, če ne lx> le nehalo deževati, jc večina vzdihovala 1 V nedeljo, dne 21. 111. m. "a se je •Ki"ravil tako krasen dan,"''a je vse. »taro in mlado, žensko in moško hitelo na kolodvor, tla se odpelje posebnim vlakom v Joliet. Po |>o-vršni sodbi bilo je samo iz Giicage nad 800 izletnikov, kar moramo pač lepo število imenovati. V Jolietu na kolodvoru je sprejela izletnike jolietska slovenska gtj^lba, koji moramo nepristransko priznavati neumorno lepo igranje, REPUBLIKANSKA POLITIK/ Republikanski ljudski zaslopnil v Colorado Snrines, Golo., so z. zopet pokazali, tla jim je le za denar. Dva sta že poti ključem, ker sta prodala svoja Hasova pri cm glavnih sej. Za svoje izdajalstvo sta dobila nrosto vožnjo po želcznici in $300.00 v gotovini, med tem, ko se je šlo za vrednost $150,000."Kdo jc temu kriv, če ne delavstvo samo, ki glasuje z republikanci, Prec z socialisti, Jd bi nikdar ne privolili v tako sleparijo! Samq rcJ -mbli! canci in demokratje so nravi ljudje! - „ HEY, THERE! VI SUŽNJI P B ........ , Korakanje društva "Slovenije". sreča se je pripetila mej Bilbao m (!ri1-tvn "rVel" in mnogo Saragoso. Ililbao vlak ie skočil iz tira in padel 50 čeljev globoko v reko Nejerilla. 90. oseb Je bilo ubitih in nad too ranjenih. K sreči je bila voda nizka, sicer bi se od treh sto potnikov nihče ne rešil. .Prizor ie bil, kakor se jioroča, uprav strašen. Prvo zdravniško pomoč se je zanioglo poklicati šele od 1; j. miljo oddaljenega mesta. Veliko število ranjencev je tičalo tako v razva- dnizih skozi Joliet ::a določeni prostor, vrJilo se je v prav lepem redu. V parku "Tailor" se je zabava prav živahno razvila. V«e je bilo tlo cela prisrčno, animirano, za kar. gre tiru št vil, pQM$tK) pa otllx^ru (K^Mtho nriAian je. Pojioldne so začeli prihajati tudi.jolictski Slovenci, k;>ji so si tudi tlali duška v treh lepo intoni-ranih |>esmih. Le prehitro se je z večerilo in iz- Imali, tla se jih ni moglo rešiti.Mno- letnike ojiominjalo na odhod. Mar go mrtvecev je odnesla voda, katera "ftateri se je j>ohval»o izrekel o u- je bila v resnici okrvavljena, Neki železniški stražnik bil je zasažen pri gmotnega stanja. I. st"piuio— po presledku enega ca — zopet v javnost in naj naročniki blacovole opro-Ivlekla prva sta Chieage. i vsestranske p lajanje I»-\'am pre-izvolili se-sroti divje-Jizmu, proti c . „ . . .... hikvizitor papežev namestnik. To Socializem 8rwl«tro zholsanja naretibo inkvizicije so |K>tnlili tudi različni drugi papeži, katerih o l-redbe pričajo, da je bila inkvizicija strogo cerkvena ustanova. \'sak aasnjo izdaji "( Jla« Svobo- novi veliki mkvizitor je dobil svoja pooblastila od pajježa, papeži so odrejali, kako imajo inkvizicijski sclnije postopati, pafieži so odločevali o pravicah inkrizitorjev in določevali teritorij, ki ga je 11-pravljala inkvizicijska sodnija. In tudi iukvizitorji se niso v prepornih vprašanjih obračali tlo kralja, nvgo v Rim, in Rim je v posebnih slučajih odločil. »Ia ■<• šotori «lttčaji ne razsodijo i»ri pri- klerika! nežnim ljudstvo in njihovim stojni španski inkviziciji — posta- j rimski ink viziciji. Ta oapeški zna- pravi, tla ukazuje posvetnim o'ila«t nikom, naj zakone zo|wr kriv,overce | plenjenju mrtvecev, z veliko vnemo izvršujejo, inkvizi-lorjem na ukazuje, naj posvetne oblastnike z izobčenjem in z inter-diktom k temu prisilijo, če bi oblastniki papeževe ukaze makunarno izpolnjevali, I11 |>6tcm pravi pa-IH-ž: Tiste, ki so od katoliške vere odpadli, prckolnemo |K>f)ohiO!na, preganjamo njih s kaznimi, jih t »ropamo njih premoženja itd. fttl. Kristus pa je učil "ljubi svoje 1 bližnjega kakor samega selx*" in "Sin človekov ni prišel, tla bi človeško življenje uničeval, ne trt > d? bi jc ohranil", Ztlaj je menila jasno, kdo je odgovoren za strašno krvoprelitje inkvizicije in ktlo ima žrtve inkv:.:i cije na vesti. Ameriške vesti. Protestni vhod In koncert za hrate Hrvate 1 stari domovini. Ne bodemo zgubljali časa z daljšo razpravo grozovitih dogodkov 11a Hrvatskem, saj so isti vsakemu. čita ktirk^li časopis, itak že znani. Ilarbarsko postopanje ogrske politikujoče klike vsem pa navadnega Jo; žitku krasnega izleta in vzdihnil tla bi se^skoraj videli zojvt na prostem pod košatim drevjem pri sij boriete do vega zaključka, seveda, če bodete vsako besetlo prevdarili, kakor j-prav. Torej : Jaz spadam k delavski, stranki. Udan sem kapitalizmu, kakor živina svojemu gospodarju, ker — kot posamezen — morem biti. Sovražnik sem mu tlo smrti. Kapitalisti žive od mojega pridelka. Oni kradejo mojim sodnigom od vsakega grižljaja, od vsake obleke in odeje, stanovanja in sploh od vsake stvari, ki nam je vidna. Od tistega, kar so nnm ukradli, žive oni v palačah; uživajo bogastvo, katero mi pride lujemo; uporabljajo naše sine it hčere za sužnje; razvijajo z našim hčerami najostudnejšb prostituciji itd. — delavstvo je dandanes v isti jii sposštovano manj, kakor psi. Mi pridelujemo vse, |>oscdujemo pa in£ Vse, kar zaslužimo, damo zopet nazaj kapitalistom za najemš-čino, obresti in dobičkarije. Imamo pa prosto voljo za glasovanje, s kojim jih lahko potlačimo v nič in svet je — naš, kljub pritisku kapitalizma in popstva! Danes smo delavci se živina. tt>da pravico imamo biti ljudje med ljudstvom. Kapitalisti in popi so pijavke, katere izsesavajo našo kri. Jaz sem pa pred eni svobodomiseln delavec in kot tak moram glasovati za delavsko stranko in nje interese, to jc za — socialize!])! f Profesor Smallcy je nedavno'zatrjeval, da so hogatinci ho!|še krvi, kakor mi delavci in da j» popolnoma umestno, če se delavca vpreže v "Stari Bog se živi", imajo neka- voz,1 na koiim SCt!i ^k bogataš. We teroiki za prislovico — in Ves iz-j(Ion t know about t,1,s-" Če 'majo oblačil je nebo tudi za neodvisne I k»pitalitli, bogataši sploh, res bolj-"Slovenijane", Krasnemu tlnevu in za,,;a.' nt" branijo po'em jvo- še lepšemu večeru za povratek iz- Ja pesetva sami? Kaj jim trma Ui-letnikov, pa'je sletlilo že zopet pustn cat' delavce J*)tl orožje, Lidar »e leževno vreme, kakor, tla bi hote! Kre « kako obianibo, voj"o sploh* avstro-pred-bana i ! s tem pokazati "stari Bog" |x>sebn dopatlajenje nad svojimi vrlimi "Slovenijan i". ČRNI UMORILI MESTNEGA STRAŽARJA. 1: Ril ton. X. M, nam p j.Je rojak vs.-m pa navatinega It^wva bana j z dne 16. junija loor Dne o t m i J • ' lcm° tlH" Khuena. proti bratom Hrvatom hUi Giicage .lošli poštni vlak št 1 ie . roparjpfn ,jll(l,tva sfKxlbi,i Slovanom sploli. zasluži najsilnej- moral, vsled nara.šcti joče vode dva C Kdo daje pomorftčake, če ne dela vec? Kadar «e pričnt; kaka stavka, se zvijajo, kakor pudelni (kapitali-stidrugi'del plačanih snžniev pa JSOblja med tem svoje bratelin to vse za par — giršev 1 in tako omagajo Ix)gatirtci — krvniki a prišel skoraj čas. ko Ixwfcmo tudi ta-no- tSoniiiljeniki pripiročajte "ULAS S VI sega cxlpora, Ravnr^ sctlai je »a I dni in dve noči ,^(ati v Ratomi. Da • ravi cas za »druženje vstJi Ju-o- imeli tako uslužbenci vlaka obilo «lovanov. posebno onih Hrvatov in, časa za sprehajanje Srbov, kajti, kar eden ne more d*-seči. se more množini ugotliti. čet v samo ob sebi umevno, ob 8, uri zvečer, po mestu, je DUHO VNIK-SOCIALIST IZOBČEN. - tovska cerkev ie v Bav C "Glas Svobode". Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. Izdajatelja in ' urednika; MAllTIN V. KOXDA FRANK M. MEDICA "QIab Svobode" izide vsaki po-Sk in TeUa za Ameriko: za celo leto - - - - $1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; *a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron S Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobodo" [The voice op Liberty} is the only union lal>or paper in America: published and Edited every Friday in Slovenio lagnagp by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA. Subscription $ 1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za'dopise in pošiljatve je 8dei,: "GLAS SVOBODE* 5t>3 Throop St. PiUen Sta. Chicago, 111. Klanje Židov v ltusiji. (Spis po^ tem naslovom prejeli smo že pred enim mesecem) Na obnovno željo, priobčimo ga — vsled preselitve v Chicago -- še le danes brez posebnega komentara.) 45 mrtvih, 424 ranjenih, od kojih je pa že 94 pomrlo, med tem, ko ostanejo ostali večni pohabljenci, ako jih pred zapustitvijo bolnice smrt ne reši; 1500 hiš in prodajal-nic oplenjenih in požganih — to je oficijelno poročilo iz Kishineff, 140,000 prebivalcev broječega mesta južne Rusije. Ena druhal/ broječa okrog 3000 katoliških morilcev, nahujskana \xj ljudskih osrečevalcih in podpirana od mestne autoritete je provzročila ta zločin nad ul»gimi izraelci, večinoma ženami, starčki in otroci, ki ^»e-r-dejstvth odlikuje celo od srednjeveške rimske inkvizicije in to — brez vsacega povoda. Otroci so bili vrženi iz hiš na cesto in tamkaj od besne tolpe — "O kristjansko — trgani 11a dvoje, xaelskc žene in dekleta, nekatera j čelo otročjih let, so bila oskru-jena in potem trpinčena do smrti. .',repopisljivo se je ravnalo z moškimi. Morenje se je vršilo s tem, da so jim porezali ušesa, razbili nosove, iztaknili oči, roke in noge iz udov trgali, žreblje v možgane, uše sa in nosove zabijali itd. Trpljenje Nazarenca je bilo le božanje napram zločinu nad ubogimi judi v Kishineff. Eni ženi, koja je skušala svoje dete ubraniti smrti, so razparali trebuh, potegnili iz nje drob in še živi labasali žitno s perjem, vzeto iz postelje. 16-lctno Jetineff je oskru-niko okoli 20 kristjanskih zveri. Nezavestno so potem zavlekli na •cesto, da bi jo tu še nadalje trpinčili, med tem pa je prišel zraven den, kojega je Jetineff, v brambi a svojo čast in poštenost, udarila jo obrazu, za kar ji je iz jeze za- „ _ w adil velik npž v hrbet, da se je (|8i scvera d0 takoj mrtva zgrudila na tla. svet popolnoma nr »«rcm m ...u.u- Nekejra židovskega delavca (stav- nlostj „ pravinri oznanovalci Krisfti- \ —_ .n*n,'.!li r.ri /lali« «rt mil •« 1 * 1 • I ' cred had been Christians, every pulpit would resound with impassioned demand for retribution upon the unspeakable Turk. ( But the murderers style themselves Christians. The mole showed the utmost fury in destroying the sinagogues. he holly scrolls were dragged about, trampled u|>on and torn to pieces." , 1 Toliko iz, ljudstvu najbolj priljubljenega in splošno razširjenega lista v Chicaei. Da mi pa ne bodete mogli očitati brezverstva, hočem vas — hujskači in lo|>ovi — ki poo morilcev nad uboge izraclcc, hoteli maščevati Nazarenca? Morete li navesti, da ic Oti kdai zahteval maifevanje? Ni il na križu prosil svojega očeta naj jim odpusti, rekoč: "Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo? Kako zamorete vi jia navedena vorašanja odgovarjati ? Kaka je vaša vest. ko ste si svesti, da ste le vi — edi::o le vi hujskači — krivi dogodkov v Kishineff? Ste li morda v svojem poželjenju za mamonom tako daleč propadli, da niti te vaše be*Kijalne krivice ne priznate? liudetc li tudi za naprej povzdigovali sveto kustijo. telo Odrešenika, s tistimi rokami, s katerimi ste svoje brate morili ? Ne pretrese li vas notranji strah? Ne mislite li, da se je kri v Kisheneff pomorjenih židov razlila na vas, vaše barabe in njih otroke? Ne bo li vam zgodovina to mračnjaštvo ncizbrisljivo na čelo utisnila? Nič druzega nego puhli antisemitizem je bil kriv, da je nedolžna kri tekla v potokih! Želi ^fc, kar st'; seiaJi; kri £te sejali, krvava je bila žetev in v krvi bodete sami utonili! Kdor z mečem nrične, ho z mečem nokonČan! Mislim, da se po zadnjih dogodkih v Rusiji ne bode nihče več čudil, zakaj vas je Francija pognala čez meje).1 Franciji bodo sledile druge države in roganjani bodete — zločinci in hujskači najgrjih hudodelstev— od vzhoda do zaho- juga, dokler v: vet popolnoma ne iztrebi in nado- Jaz sem hotel to dogodbo obelodaniti v "Glas Naroda", dobil sem pa od g6sp. Sakserja odgovor, da "mu je znana istina ali, da se boji zadeti v sršenovo gnezdo'1. Komur je |)oložaj iste dobe znan, mu ne more. zameriti. Iz tega .^esmčne^a dogodka , je razvidno, kako moč nad nevednim ljudstvom imajo še ti ljudski sleparji. "Pomorite vse Žide!" je bilo geslo katolikov v Kishineff; pomorite mohamcdance, ic bilo geslo v Ilnlgariji; {»morite kristjane, v Albaniji, Macedoniji in Turškemt Res lepi nauki zastopnikov raznih ver! Zaradi napačnega tolmačenja ver je bilo na svetu vžc več krvi nrelite, kakor pri vseh diplomatič-nih vprašanjih. Namesto ".'.Mir ljudem na zemlji", se sliši le še: "Umor ljudem na zemlji!" Zbog tega, naprednjaki, svobodomiselnih slovanskega naroda, naroda, ki tiči šc v blatu krive vere farštva in mamona — namesto, da bi sledil Kristusovim, edino le Kri-stovim naukom — dcluitc, vaja sveta dolžnost je zatirati farško P>iro iia vseh vaših potih; delujte za civilizacijo, delujte zoper vsako mračnjaštvo, podobno srednjem ve ku; zoper mračnjaštvo, ki "rovzro-ča tatvine, ropstva. morenje, |>oži-galstva in nepopisljiva druga hudo delstva. kakor ona 6. in 7. maja v Kishineff. Stavite jim čelo: "Do tukaj in ne dalje!" in prepričali se bodete, da ne bo brezvspešno. Ravno sedaj je ča? pobijati vraže, kajti kri nedolžnih otrok v Kishineff jim je •»ostala prekletstvo, kqje so si sami nakopali na glavo. Ravno sedaj je celi svet z vami! Proč s hlinstvom, proč s sovraštvom. Kjer občujete, kamor zahajate. učite le pravi nauk ljubezni do bližnjega"Evangelij socialne demokracije!" Ferd. Pctschc. DOSTAVEK. Pravkar, ob zaključku tega spita, sem dobil v roke list kjer čitam, da so bili morilci v Kishineff o-proščeni vsake kazni, dasi ravno so skoraj pri vseh našli tlkradene stvari, spadajoče oropanim in po-morjenim žrtvam. Sodbo iz "Darkest Russia" prepuščam cenjenemu občinstvu v premislek in prevdarek; sam pa rečem !e še: gorje državi, ki izreja kačo na lastnih prsih. Gnuiii. sovih naukov. Kolikor preje se v- - ,— v—--------- vas zatre, da ne bode niti sledu več Posamezna dejstva so bila za vamif toliko bolje! Čas bo pri-a. — ne bode ljudstvo več dovolilo skruniti svoje žene in hčere od mazil jenih juncev, ter moriti sad njihovega telesa. Ravno se mi nudi prilika, da o-pišem neki dogodek, koji se je doleti v Clevelandu. benika) so zasačili pri delu in mu na mestu s pilo (žago) odrezali o!k roki. tacega zločina, da se. nravnemu naklonu na ljubo, ne morejo opisati, ker'so take vrste, da jih more človek prisojati le še kaki od'farjev nahujskani, zatelebani, nevredni in ncopiljeni bestiji. Ne bodem se spuščal v nadaljne godil prol '). ihio. cemu znane iz svetovnih časnikov | Polski delavci so se pričeli or (le mojjoče kakemu svetohlincu, ki j ganizirati. Ustanovili so oddelek edino le jolietskega, klevelandske-' socialne demokracije in to je prov-ga ali pueblskega "Amerikineza-1 zročilo, da je tamoinji polski, rim-rja" čita, ne), hočem le malo na- i sko-katoliški, duhovnik v cerkvi vesti, kaj je bil pravi povod temu nahujskal svoje kozle, naj razde-groznemu klanju. ! nejo to organizacijo. Pri prihod- "Chicago Examiner" piše z dne 1 nji seji so bili v resnici napadeni od 18. maja: "A Russian boy found tolpe kristjanov. S kuhinjskimi dead was reported to have been noži so jim hoteli ti pokarati lju- DOPISI. na svoje besede. Kaj ' lahko mu znam poklicati v sjtomin, kako je nekdaj v stari domovini nesel v bla-gajnico 1 gl. zapisal pa 100, ščim je bila osleparjena ena ženska za 99 gld., kar ga postavlja v eno luč z "milostljiviin Kosmatincem". ZGORNJI. slain by the Jews as a "ritual sacrifice". That such a story should have been believed, proves the depths of superstitious ignorance in Ich the "Christian" population Is nk. The victims of the crimes ich have wrung their hearts or Hebrews, but those crimes have been commited by men calling Christians.- If Moham-for. the bezen do bližnjega, tako, da so bili socialisti primoranl iz druzega nadstropja poskakati na cesto, kjer se jih je več močno poškodovalo. Nekaj pa jih je bilo tudi z' nožem ranjenih. Angleški oddelek socialistov je oostavil odbor (podpisani je bil tudi pri odboru). Qkojemu je predsedoval Ernest Wagenknechf. da upelje preiskavo. Konec tej ža-loigri je bil, da je bil polski mic, z PUEBLO, COLO., 11. junija 01. Gospod uredniki Srce mi trebeče in ne morem mirovati, dokler ne položim svoiih misli na papir. V 24. številki "Smira" sem čital neki odstavek o "poginu Glas Svobode". Kosmatinc trdi, tla se vsak Slovenec sramuje izreči besedo "svoboda". O ti nesramno človeče v. zamazani obleki, ali res misliS, da si že sam naš Bog? Jaz pa rečem, da si edino ti Kosmatinc oskrunje-valec katoliške cerkve, ker se še nikdar ravnal nisi in se nikdar ne bo-deš po pravili Kristusovih naukih. — Ti so znana "Duhovna in telesna dela usmiljenja?" Veš kaj povedati o "Poglavitnih grehih", Božjih in cerkvenih za|K>vedih ?" Ix>povsko tvoje postopanje zasluži moralne brce — to vseJ "Z Glas Svobodd je preč", praviš? jaz pa trdim, da bode šele sedaj pravi začetek našega neumornega delovanja. Ali sc veš še spominjati Curil, kaj si nedavno govoril o "Glas Svobodi" na Bessc-merju? J?tari možjecelo, so se sramovali tvojih ostudnih besed, h katerim si še pristavil, naj bi možakarji zate beračili po hišah, ker se •sam ne upaš v nje. Ti, tvoji priliznjeni prošnji zavedni možje niso ugodili in tudi ne bodo. Tvoje vpitje "Zdaj sem zopet prost", se ti pač ne bode obpeslo, kajti "Glas Svobode" bo vse natačno zvedel, kar bo za vedeti potrebno. I.ako-mneža ni nebeško kraljestvo, to si zapomni oznanovalec . . . Sramota vsem nevoščljivim in lakomnim farjem. Za danes dovolj, prihodnjič kaj več. Pozdrav vsem zavednim rojakom širom Amerike, "Glas Svobodi" pa obilo novih podpornikov, želi PETEK SOBOTA SVOB0DOLJUB. Dodatek. Žc večkrat se je oglasilo v "Miru" neko hinavsko človeče, Padar po imenu. Ta prvak katoliškega uzora, prinaša v liste navadno le kake prastare, skrajno bedaste pravljice, s kakršnimi so nas sleparili že v otročjih letih. To pa ni, kar hočem omeniti, pač pa pov KADAR SE NOG STORI, SF LUMP ZBUDI ., . ' To smo dožjvelo v 57. številki "Nove Domovine". ,Sicer nas ta podlost prav nič ne ovira v razvijanju svojih idejalov, konštatirati pa moramo vendar-le, da je ono ba-rabstvo v "Novi Slepariji" do cela vredno hinavskega Franceljha Ker-, zetovega. Tako čtivo, sestavljeno prav po katoliškem uzoru. mora — pač res — izhajati iz peresa prave govedine — kakor se rada po-bahata klevelandski Maslar in pue-blski Bumburgar — ker je isto tako /e vstvarjeno samo za zagovedeno in noneumnjeno ljudstvo. Ker i>oznamo sodrgo krog."Nove Domovine' in "Mjra". se prav* nič ne čudimo, kaj so vset»a zmožni t: — uzor katoličani. Na vso sa«->o vpije to pritlikovo klevelandsko maslarče, da smo kot lopovi osku-bili "jiodle zapeljancc". Dobro si zapomnite vsi isti zavedni rojaki, ki ste čitali in še citate "Glas Svobode", da Vas je ta smrdokavra imenovala — podleže. Seveda, mi smo pri tem celo "lojiovi". ker smo Vas "oskubili" za predplačnino 1 Neiz-reicno bi, v istini, radi vedeli ščim se debelijo "novodomovinci", ker so tako gostobesedni v zmerjanju. Židovski groš jim gotovo ni nepo-znat! A ta grda golazen, ki se upa na dan, kakor mečerad, kadar je vse tiho, se bije c?l<> samega sebč iki zi»-beh. Začetkom piše nekako tako. kakor da bi bili pravi uzorni l crači, brez okroglega v žepih, takoj potem pa trdi. da smo lopovi, ke» smo o skubili rojake za denar. Svojo brezmejno surovost zaključuje namreč z besedami: "Zato vam jamčimo, podli zapeljanci! — (Jan ei vedno še bolji od skrivnih, tihotapskih bikov!) Kje bodo neki sedaj tarnali za novci, za katere^sta jih lopova (ti farski hajduki bi že radi vsaceca poštenega Slovenca napravili za lopova, da bi jim ne bilo treba biti samim v kategoriji "lot»r>vstva"!) oskubila?" Se enkrat! Glas Svobode se je nreselil iz Pueble v Chicago, kjer upanip — bodi odkrito rečena — se hitreje povzdigniti do dvakratne izdaje na teden. Klevelandski Maslar in vsi enaki sleparski farizeji pa naj si bodo v svesti, da hi za svoje osebe smatrali za o.sramoče-nje, če bi nas |K>p a la Kerže kdaj-koli pohvalil. Posten biti iz takih ust, pomeni nepoštenost in obratno Hvala poštenega duhovnika, bi na? novzdignila a 011a kacega lumpa, bi nas snravila nrerano v grobi torej — mučila. Pota naša morajo biti povsem druga o«l onih "inaziljenih vsegreŠtaikov", če hočemo koristiti človeški družbi. S tem je vse povedano ! Lahko jc pisati hladneje a naš princip je: ravna pot, najboljša pot! Onega, ki ne zna ločiti hudo od dobrega in dobro od hudega, st dandanes ne moremo ozirati več. Pravo' tolmačenje besede, je danes živlienski predpogoj. Mnogo jih je z nami, še več pa jc nasprotnikov; toda eden naših tiadkrili ilaj-manj deset nasprotnih. To je celo od ;>opov priznana resnica. Toliko za danes, drugikrat kaj več, kajti "Glas Svobode" bode vendar-le nedopledno izhajal. Ben capito! Poslano. Že vsled ljubega miru in čast Imenskega naroda, opominjam vročekrvne rojake v Aspenu: iz-soametujtt se vendar že enkrat in nehajte se pretepati za vsako malenkost. Pretep oni dan bil je do cela surov. Za danes nečem biti lobeseden in uriti z imeni dotičnih — koji me bodo gotovo razumeli — na dan ali drugikrat bodem vsako tako surovost javno ožigasil. — Kaj pa je bil prav za prav vzrok onemu pretepu? Ne mala reč! Za-I>eljcvanje k usmiljenim sestram in poznejša očitanja, kar se bi dalo vse mirnim potom poravnati, čas je. da postanete enkrat zmerni in da ne kažete pred drugimi narodi vaše neotesanosti, katera je vam, kakor sploh celemu slovenskemu narodu na kvar. Viktor Nahtigor, As pen, Colo., 20. maja 1903. priredi v nedeljo lil. julija t. 1. u-raduiatvo C. S. B. P. J. iu sicer do novo napravljenega parka, River Grove ali pa do Willow Spring's, III. Vlaki železniške proge Atchison, Topeka & Santa Fe za-puste kolodvor na Dearboren & Polk ulici. Prvi odhaja pb 8., drutfi ob'pol it. in tretji ob 9. uri zjutraj in bo ustavijo na Halsted ulici, Archer Ave. in NVestren Ave. Nazaj odhajajo vlaki ob 7. pol 8. in 8. uri zvečer. ' Vožnja tje in nazaj 50 centov za oselw. ODBOR. Opomba: Najboljši kegljaveo nu kegljišču dobi zlat znak v dar. ODBOR. Vožnji listki se dolxt pri sledečih gg; Martin Potorkr, 405 S. Centre Ave;, in Mohor Mladii, onCentro Ave. Društvene vesti. Hermanek's Headacti Wa-/ VELIKI IZLET fers (oblati) ro najboljši sa gla} voltol, koji prihaja iz želodičnih bolezni, kakor tudi reuniutizrno. Ženske ki trj)e na mesečnih dotokih, zadobo neprecenljivo olajšavo, oe rabijo "Jleadach Wafers". NAVODILO: Namoči oblat v nudi kupici vode iu i/pij potem VBi/skupoj. To smeS ponoviti čea eno uro zopet, oe se. že prej boljso-ga ne počutiš. Dva oblata naenkrat ne smeš nikdar vzeti. Cena 25o IX) pošti 27 centov. Edini izdelovalec in prodajalec Hermanck, tekarnar 585 CENTRE AVE. Chicaoo, III. Društvo sv. Petra In Pavla Poživlja vse svoje ude. da BO zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 1^. v mesecu v dvorani 11a S. Santa Fe Ave. st. 1207 Pl'EIJLO, COLO Bratsko druJtvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. ima BV(,je rtnlne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 Sc. Santa FeAve. Društveni zdravnik Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODPOR. PIJEBLO. COLO. rillCAUO LI^I KK HOI SK. Največja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganja in vina. BITKAH LEVIH, P, HEIMBRWG, CO, i:«i Front st. Pi eblo, Colo. Priporoča rojakom razna najbojj-ša vina in importiran "viBki". Kegljišče na razpolago. Naročila po hišah pobira g. JOHN OABER. 1214 Boh mas Ave. Pl'KBLO. Mirko Vadjimi 390 \H. St. Chicago, III., priporoča SLOVENCEM svojo BiaVMCO. SE PRIPOROČAM BHATOM SLOVENCEM zaobilenobisk moje manufakturne trgovine,prej lastnik Dušan Lag je v ič. Bodem vedno dobro jjostregel vsem, BUDE RADKOVICH, 1247 S. Santa Fe A vb. Pubblo.Co Anton S11 kle PUEBLO, Colo (?01 S Santa Fe. Pripopjčam svojo gostilno, kjer točim vedno gveiu pivo in žganje. Telepon 507 Xlain. (3 MATIJA ERHLAVEC, ft d 48oW 17 th St. CuKAcojLl,. edini bIov. krojač v Chicagi.M se priporoma rojakom v izde- ST lovanje nove in i>opravljanjefi| stare obleke, katera Ixj izgle- ^ dala kakor nova. Vbp ik» f)» _ zmerno nizkih cenah. (3) Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirat i svoje, mogočo še popolnoma zdrave zolje? Pusti si jih Zaliti b zlatom ali Brebrom, kar ti za vselej dobro in i>o najnižji ceni napravi B. K. ŠD10NKK ZOBOZDRAVNIK 541 Blil'E ISLAND AYE. CHICAOO, ILL. Tel.: Morgan 4J53! S LOV ENSKO* IIH V. OONTILN A 427 \Y. IStli St. Chicago, 111. Toči se vedno sveže pivo. Hmod-ke in najfinejši likerji. Biljar in kegljišče na razpolago. V obilen posef, se priporočata J, KRULEČ IN J, M, McMAHON & COLLIER pogrebniku. Dobra in cena postrežba. Cor. D ,v S. I'nion Ave PUEBLO, COLO. Tiskar** "Glas Svobode" je od danes naprej unijska tiskarna, sčim upamo, da bode vstreieno IDAHO Kjeu poljedki.8tvo cvete Rajski prostor za naseljevanje Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode. Kupi si listek na QBEGOH SHORT LINE 1,1« Najkrajša in najboljša pot naj vse kraje v IDAHO OREGON in MONTANA. Za listke in pojosnila pišite d. e. burlet, d, k. p pek c kb, o. 1» a t. a. , a. o. p. a 1. a. Salt Lake City. 1'tah. J. D weyer S79 BLUE ISUSJ AVL CHICAGO, IU, priporoča SLOVENCEM svoj "SALOON". Fina vina, smodke in rakrje p«> zmerni ceni, Postrežba točna. ROJAKOM Potujočim in tukaj bivujočim, pri-poročam svoj novi, lepo urejeni "Sli loo r Kjer točim redno sveže pivo, rasna fina vina in likerje Postrežba točna. samo z unijskimi 6motkami. I Biljar v hiši. Potniki dobe čedno 1 prenočišče. Za obilen |x>set se c. rojakom priporoča Leonard Puli lastnik 9950 Avenue N S.CHICGO, ILL. Za Ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Golob . JOLIET, ILL. "DEIMI DOM". * . PHIL. BAST LASTNIK, 5S5 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vtak posameznik postrvž-bo. kakoršno narekuje bratski socia-lizem. Veliki^^poaeboi prostori sa NESTRPNEMU JANEZKU j V PUEBLI. Veselo uKaje je pozdravljal na-, -odhod iz Pueble mali vitez Janezek. Ponosno je skakljal po "salonu"' in kričal: ugnal sem — ugnali,smo .jih ! Pa s tem še ne zadovoljen, jx>-zdravljal ie iročno pri vsaki priliki naše somišljenike, tako nedavno zqiet enega: živijo Glas $yobode in se mu priklanjdi do tal. To '.je ponavljal toliko Visa,'dokler ga ni naš somišljenik nlrno zayriiil in mu zatrdil, da izide Glas Svobode v kratkem zopet in da prinese celo "polno" sliko malega jurčeviča. Pač ni vrtnino, baviti se s kratko |)ametjo "malega mistra" a vzrok, da mu posvetimo vse eno par vrstic, tiči v tem, da se je celo šŠrokoustil, da smo ga osleparili, za naročnino. V teh besedah se zrcali vsa njegova podlost — pardon — farško-idealna poštenost. Istina je, da mu imamo pošiljati list še 5 mesecev, kar Ixxle-nio tudi storili in makari tudi še potem, ako se ga bode Ciril usmilil in mu zopet posodil $1.50. POZOR. Da se bo množina Slovencev prepričala, da nas še ni pobi^la far-ška kosa in da bo vedela, kje sc nalazimo sedaj, razposlali smo današnje izdaje veliko več iztisov, kakor bi bilo to sploh potreba. Vsak oni. ki ima količkaj soji v svoji glavi,' naj poišče v listu nc-mUdoma naš naslov in naj nam že vendar enkrat pošlje onih l>orih $1.50 za celoletno naročnino. Onemu, koji ne poravna do prihodnje izdaje zaostalo naročnino, vstavili bomo zanesljivo nadaljno pošiljanje lista. Tudi na pisma, s kojimi so nas nekateri poživljali, naj jim pošiljamo list, da IkmIo že poravnali naročnino, se ne hoderno ozirali več. Kdor čuti z nami, naj nam pomore takoj, s tem pridobimo s časoma tudi zaspance in omahljivce. fzdajateljstvo "Glas Svobode". Somišljeniki in drugi! "Jolietski "Amerikanski Slovenec" stane za nove naročnike do konca t. I. samo 50 centov," tako se glasi najnovejši razglas imenovanega — takozvane-ga katoliškega lista. Ne zamudite torej te lq>c priložnosti in pošljite teh par centov za jolietsko staro šaro. — Smešni ti ljudje krog "Slovenca", kar s čudežev ne morejo več, vsaj tako se nam vidi. Smilijo sc nam pa vse eno te uboge reve. ker — kakor si i Smo — že Franceljnu zmanjkuje enakih do-vtipov1 in je primoran celo svoje "spoznavalce" prositi, naj mu s "tuhtajo" ali s "klanfajo" nekaj novih čudežev. ■ Opozarjamo opetovano rojake sirom Amerike na, v Ljubljani izba jajoči leposloven list "Slovan" "Slovan" je edini slovenski ilustro-vani list na kojega bi morala biti tudi v Ameriki naročena vsaka zavedna slovenska rodbina. POZOR! Ako bi se v prihodnjo izdajo uri nil kak mali nered, bodi si v tem ali onem smislu, naj blagovoli p. n. občinstvo blagohotno oprostiti* ker tako g. Konda, kakor tudi g. Medica odpotujeta za en tederf na glavno zborovanje j. S. K. j. v Omaho, Neb. Kot deleg&ta |>osamiČnih društev, se tej dolžnosti nikakor ne morata odtegniti. Razne okolnosti zahtevajo to in upamo, da nam p. n. naročniki ne bodo zamerili, četudi bi se morebiti prihodnja izdaja zakasnila za en dan. Forolilo ic lepe dežele Texas. Gosp. j. A. Lugo, trgovec v Seai-tonu, Texas, piše nam o vplivu Tri-nerjevega zdravilnega grenkega vina pri njegovi gospej soprogi sledeče: "Prav iz srca izražam željo, da vsaki bolnik pije to zdravilo. Moja soproga tožila je dolgo časa čez bolezni v želodcu in postajala zmiraj slabotnejša. Od zdravnikov ji predpisana zdravila niso prav nikakoršnega vpliva pokazala. Kakor, hitro je pa začela piti Triner-jevo zdravilno grenko vino, katerega je samo 2 steklenici potrošila, ozdravila je popolnoma in telesne moči povračajo se vidoma in jaz sem danes prav hvaležen, da sem to zdravilo dobil." Ženske potrebujejo zmiraj kakšno reč, katera dobro vpliva na živce. Trinerjevo zdravilno grenko vino vpliva pred vsem na želodec, katerega ojaci m sili, da vsako reč prebavi. Samo ako je prebava pravilna, ima človek zdravo kri, kar je pogoj življenja. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave, Chicago, Ills. Pilsen Station. RAZNO. — vsled strahu postal NEM. V Sušaku je bote! neki gimnazijalec strgati ponoči s stene na sodnem poslopju tiskano proklamacijo nagle sodbe. v tistem hipu ga je zgrabil za vrat skrit policaj, česar se je mladenič tako ustrašil, da je onemel. Zdravnik} so izjavili, tla ostane vedno mutast. — VEDNO ISTI! Pred krat-, kim jc zopet pobegnil kaplan IIo-racek iz Starkstadta. Bil je vero-učitelj v imenovanem mestu, v Vla-senki in Glivici .že dlje časa. Med učnimi urami je oskrunjeval mlada dekleta od 8 do 12 let. Predzadnji četrtek pa se ga je posrečilo zasačiti. Državno pravdnistvo, o tem obveščeno, je takoj naročilo ga aretirati in sodišču izročiti, a prevedni kaplanček jo jc "podurhal" v stolni kapitelj v Kraljevem gradcu, in se tam skril, da bi se odtegnil neprijetnemu procesu. Stariši oskrunjenih otrok pa vendar ne odjenjajo, dokler ne pride ta oskninjevalec v roke pravici. Dozdaj je konštatiranih 13 slučajev oskrumbe. VELIKI SLEPAR, KAKO NIK Rosenberg je bil iz Beyruta v Pariz prepeljan in je zdaj tam v preiskovalnem zaporu. — NI POZNAL "FARSKE BIS AGE". Kdo je ne pozna miniature farške bisage, s katero hodiio mežnarji pri vsaki maši po naših cerkvah ter jo |x>molijo vernikom. To je navadno lična torbica iz ru-dečega žameta na dolgem drogu. Na Nemškem pa so kraji, kjer te bisagice ne poznajo. Tako je prišel, kakor poroča magdeburski list. iz goratih krajev neki stari delavec obiskat svojega brata v Heiligen-hafen. šel je seveda tudi k maši in tam je videl, kako je prišel mež-nar z neko rdečo rečjo na palici ter je vsakomur pomolel pod nos. \ njegovi bližini so vsi mo3ki odkimali, in mežnar je šel dalje, ko je tudi temu tujcu stvar pomolel pod nos, odkimal je tudi on rekoč: "Moja kapa tudi ni!" Srečni mož ni poznal bisage ter misli, da nosi mežnar okoli izgubljeno kapo. — STAROST NAŠE ZEMLJE" Sir Edvard Fry piše v "Monthly Revjev" o starosti zemlje. Bijologi in geologi računajo starost zemlje veliko večjo nega fizijologi. Bijologi cenijo starost zemlje na 2700 milijonov let, a prof. Wallace po mnenju najznamenitejih geologov izjavlja, da življenje na zemlji ne obstoja čez 508 trilijonov let. Lord Keloin meni. da je od časa, ko se je zemlja strdila do danes prešlo 20— 30 milijonov let. Razlika v mnenju teh učenjakov je pač ogromna Kdo ima prav? Tega učenjaki pač sami "e vedo. — PROTI NADŠKOFU DR. KOHNU so bile v Prerovi velike demonstracije, ko jc delil birmo. Ko je župnik velel vernikom, naj pokleknejo, da jim podeli nadškof blagoslov, so začeli klicati: Pereat Kolut! Potem so se verniki med spboj hudo stepli. — KAKO SE ŠKOF IZNEBI UPNIKA. Krški škof Gorinov v Galati jc potreboval pred leti nujno večjo svoto, denarja, tla je mogel dobiti škofijo (tudi take stvari so za denai). Našel se je neki bolgarski trgovac, ki je posodil duhovniku celo svoje premoženje. Sedaj je prišel mož v zftdrege ter trijal škofa, a zaman. Odlašal je od dneva do dneva. Ko je |x>stal upnik nestrpen, ovadil ga je škof |>oliciji kot pripadnika n\acedonskrga odbora, in |x>licija ga je res takoj vrgla v ječo, dasi je popolnoma nedolžen, škof pa je svoje iznajdbe prav vesel. * — OBESIL SE JE V M ann'-H EI MU starokatolišflvi župnik Bauer, ki* jc bil obtožen raznih nc-mravnih zločinov. — DUHOVNIK — ŠOLSKI NADZORNIK — SVINJ AR. Belief iciat in kraj ni šolski nadzornik v Odelzhausenu na Bavarskem, Schaufstaetter, je bil te dni obsojeb v dveletno ječo, ker je storit, ne-nravne zločine na mnogih učencih. Državni pravdnik je predlagal štiriletno ječo. — PREBRISAN DEČEK. Vsakdo je že slišal o velikanski cerkvi sv. Petra v Rimu. Zidati so jo jeli za papeževanja Julija II. Nekoč priskaklja k temu papežu sinek u-metnika Bramante-a in mu prinese načrt k novi cerkvi sv. Petra, ki ga je naredil njegov oče. Papežu se je prijsUni deček tako prikupil, da je odprl mlznico in mu dejal: "Sezi ttika? tioter, in kolikor denarja moreš naenkrat ven vzeti.,toliko bo tvojega". Toda deček se obotavlja in pravi: "Sveti oče, sezite raje Vi, ker imate večjo roko". — GROZEN ZLOČIN, kletni strugar Rubak na Dunaju je hotel nosiliti' svojo. i61ctno pastorko. Ker se je dekle'branilo ter je prihitela mati na pomoč, je Rubak zabodel deklico s kuhinjskim nožem, potem pa skočil iz tretjega nadstropja ter sc smrtno pobil. — ZAKLADI ROTHŠILDOV. Preračunilo se je, da znašajo zakladi vsih Rothšildov križem sveta najmanj 10 miljardov frankov, t. j. deset tisoč milijonov!! V srebru bi tega bilo 50,000,000 kg; v zlatu 3.225.000 kg; papirju jx> 1000 frankov 17.800 kg; v papirju po 100 frankov 115.000 kg. Za prenašanje tega ogromnega zneska — recimo da zamore mož nesti 100 kn — potrebovalo bi se 180 mož samo za papirnate banknote po 1000 frankov 1500 mož za banknote jx> 100 frankov; 32.250 mož za nošenje denarja v zlatu in 500,000 mož za nošenje denarja v srebru! Ljudje božji! kie jc denar? Ni čudo, da Rothšildi vse vladajo, ni čudo, da imajo jtidjc vse v rokah, in da je vsem gorje radi j udov. Eden teh Rothšildov napravlja zdaj zbirko (razstavo) — bolh ! Spravil je skupaj teb "lepih" živalic že nad 10.000!! Ljudstvo pa umira lakote! — \ ZGLEDEN DEMONSTRANT. Rimski šaljivi list "11 Travaso" se norčuje iz protiavstrij-skih demonstracij na sledeči način: V uredništvo nekega lista pride mlad. razcapan človek in hoče z u-rednikom govoriti. Urednik: "Človek, kakšni pa ste?" Mladi mož: "Kakšen sem? Prosim, jaz sem slušatelj rimske univerze. V soboto sem demonstriral proti Inomostu ter dobil tri udarce s petjo in vratno vnetje. V nedeljo sem kričal na' trgu Colonna: Abbasso V Austria! pri tej priliki |>a so mi raztrgali hlače in krenili roko. V pondeljek sem vpil Viva Trento e Trieste! in sem pri tem izgubil čevelj in tri zobe. "Toraj kaj pa hočete od mene?" vpraša urednik . 4Od vas? Vraga, rad bi zvedel, kaj se je pravzaprav zgodilo v Inomostu?" —. FCM. BARON FILIPOVIČ. — 9. m. iti. jc umrl na Dunaju znani odlični avstrijski vojskovodja fcm. Fran baron Filipovič, znan kot zapovtdnik vse armade, ki je okupirala Bosno in Hercegovino. Rojen je bil kot sin graničarskega častnika 1. 182*. L. 1848. se je odlikoval pri zavzetju Trevisa, 1. 1849. pa v bitki pri Temešvaru. L*. 1865. je bil podmaršal in namestnik v Dalmaciji. V |>okoj je stopil, pred nekaj leti. — BREZ CVENKA. — 17. m. 111. po poludne prišla sta v gostilno "pri angelju" v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani (Iva brezposelna delavca in je eden naročil za oba pijače in jedi,. Ko sta se napila in najedla, sc je naenkrat eden izmuni iz gostilne in se ni več vrnil. Tudi drugi jo je hotel popihati, pa so ga ujeli in pridržali nazaj, dokler ni prišel policijski stražnik, kateri ga je od vedel ? zapor. Denarja ni imel uolicncga pri 6ebi. NAMERAVANI POSE I" CAR« JA-BATJUŠKE v Italijo je našel hud odpor pri talijanskih socialistih. Poslanec sodrug Morgari je interi>eliral zunanjega ministra, ali temelje poročila 0 tem posetu na resnici. Ko je minister te vesti potrdil, je izjavil Morgari; Mi smo bili vedno tihi, kadar je [»selil kak konstitucionalni vladar našo monarhijo. To pa se ne bode zgodilo pri obisku carja Rusije. Javno se bode carju žvižgalo... kajti car ni vladar, car je krvnik ruskego naroda in konstitucionalni kralj ga ne zamore sprejeti.... Po tem krepkem protestu je nastal seveda velik vihar V zbornici. A kaj pomaga! Socialistična društva so se že pričel? pripravljati na "sprejem" cara-ba-tjuške. Morda si batjuška stvar še premisli. S prihodnjo kevilko "Glas Svobode" bodemo začeli s priobčeva-niem zapiskov kranjskega kaplana Žrtev razmer", torej naročite se vsi pravočasno. Vse, za napredek. JOHN FERBEŽAR 629 S. Santa Re Ave, PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim ▼edno sreie W alterjevo pivo. Is* vrstno žganje In fine smodka na razpolago. Kako je postal Mihec vnet socialist! Mihec-: "Vi socijalisti zmeraj pridigujete o jednakosti vseh ljudi, sicer bi ne bilo napačno, če bi se to doseglo, a vse eno se mi nekako čudno zdi, zakaj imenujete delavce vedno-le — "sužnje"!" Jakec: "No, morda hočeš cclo trditi, da nisi sam suženjZ'' Mihec: "Gotovo! Če bi bil jaz suženj, bi me moj gospodar hranil, kakor bi 011 sam hotel; stanovati bi smel samo tam, kjer bi mi 011 zapo-vedal; vleči in vstajati bi moral, kadar bi mi 011 veleval itd." Jakec: "Dragi moj, to vse ti tvoj "gosjxxl" vže danes zapoveduje I" Mihec: "Ne tx>š Jaka! S tem me pač ne dobiš; jaz jem, kar sam hočem; stanujem, kjer mi drago in spati grem tUdI [hj svoji volji '— sploh, jaz sem j>opolrioma prost človek!" Jakec: "Bratec 1 No, sedaj se si pa poŠIteno vrezal. Povedati in razložiti ti liočcni vse natačno, da boš spoznal, da se moraš ti po ravno istem ravnati, kakor ti tvoj "go-sikkI" predpisuje glede jqstvine, stanovanja ali spanja itd., če hočeš imeti svoj ljubi vsakdanji kruhek. Le poslušaj: V časih barbarskega suženjstva je gospodar kar naravnost zaukazul svojemu pazniku: to in to moraš dajati sueuotn za hrano —in na izvršitev njegovega povelja se je kaj strogo jwzilo, da ne bi drugače sužnji oslabeli in ]>ostali tako nezmožni za delo. Toisto se godi tudi dandanes, le, da so današnji "moderni gospodarji" v tem o-ziru še krvoločnejši, kajti 11a to, kaj kdo užije in koliko ne gledajo, vsled česar ravno mnogo takih "sunžjev" pred časom pom rje." Mihec: "To vse ni res.dovedi mi dokazov če moreš!" Jakec: "Samo malo potrpi — vse še pride! Povej, koliko zaslužiš) 11a teden ?" Mihec: "Deset dolarjev." Jakec: "Imaš stalno delo?" Mihec: :"Seveda!" Jakec: "Koliko imaš družine?" Mihec: "Ženo, tri fantiče in dve deklici." Jakec: "Torej vas je skupaj sedem, kaj ne?" Mihec: "Gotovo 1" Jakec: "Kaj misliš Bratec, kako bi bilo torej, če bi se ti kar tiipomo vzbudila želja po boljšem zajutrku; razno sadje, n. pr. jagode, banane, poineraivče itd., bi ti vendar dišalo ne?" Mihec: "Veš kaj Jakec! Sedaj imam pa dovolj, ii sam dobro veš, da bi si gotow rad kaj tacega privoščil, ko bi' bilo to pri desetih dolarjih in 7 glav družine mogoče — o nasprotnem si tudi sam dobro prepričan," Jakec: "No, al ti tvoj kapitalistični gosjjod neče več plačati?" Mihec: "Ne, uiti enega centa ne." Jakec; "Vidiš s tem je rekel, da .sadja ne smeš jesti in pri tem ostane." Mihec: "Seveda, nekoliko imaš) ti že prav, vendar je pa še družili reči več, katere si lahko privoščim, brez da gospodarja vprašam za dovoljenje; jaz na primer jem lahko goveje, svinjsko al* koštrunovo meso, kakršno si ravno poželim," Jakec: "Le počasi prijatelj! Vzemimo. da ti prav rad ješ goveje meso. Tvoja skrbna ženica torej, vza-ilie 50 centov, da kupi potrebno množino ill to za tvojo veliko družino vsaj 4 do 5 funtov. Pride v mesnico 111 vpraša: koliko stane funt govedine? Odgovor 15 centov! To je za mene predrago; koliko pa svinjina? — 12 centov! Dajte mi torej 4 funte svinjene, reče. —* No, uvideš sedaj bratec, da ti tvoj go-spodar, predsipsuje, koliko in kaj moraš jesti? Tvoja žena ni mogla 4 funte govedine kupiti za 50 centov, teinyeč se je morala zadovoljiti z svinjino in ko se bo ta podražila in teletina pocenila, boš moral — rad ali nerad —' jesti teletino. Potrdiš to?" Mihec: "Glej", glej, od te strani pa šle nisem stvar preiskal nikdar— bogme ti itpaš pravi" - Jakec: "Preisktijmc^ dalje: če smeš ti spati, kjer in kolikor Časa hočeš 1 Kje stanuješ sedaj?" Mihec: "Oh, tam blizo židovskega predmestja." Jakec: "Kaj I Tam v tistem nevarnem in smrdljivem kraju, zakaj pa ne kje bolj v čistem in zdravem kraju?" Mihec: "Nikar me zopet ne draži — kje pa moram jaz pri desetih dolarjih zaslužka plačevati drago stanovanje 1" (Konec prih.) Pivovarna združenih čeških gostilničarjev, imenovana Gardo 11 City Brewery Kuha "najboljše "LACVElt" pivo v Ameriki in Še posebno doma pridelan Pilsener. Kapuciner in cisto pivo Albany Ave. & 21 Place CHICAGO, ILLINOIS. NAŠI ZASTOPNIKI SO: gg. Ivan Meden, 1(S(!1 Madison St. in Ladislav Ziikrajšek, 81 Oxford Str. CLEVELAND, OHIO. Mike Majerle, 105 Ear. Ave. LEADVILLE, GOLORADt > Philip Za.lnlk, Box 7 ASPEN, COLORADO. J. Pezdlrtz, 1002 K. lilt h Str. ' OMAHA, NEBRASKA. Matt Abzec, COVENTRY, COLO. Anton Krlnhe, Oat Hill Mine, CALIF. Jakob TIsol, Fulton St., Block E„ Room 41. PULLMAN, ILL. Mutt Simonu*, Oat Hill Mine, CALIF. John Rožič, FRONTENAC, KANS. Daniel Predovič 72«J E. B St. PUEBL, COLORADO. Frank Pogoreltz 204 Jackson St, JOLIET, ILLINOIS. POLOŽAJ NA BALKANU. Neki dunajski ix>ročevalec je imel te dni razgovor z velikim vezirjem Fcrid pašo in z bolgarskim posreddvalcem na turškem dvoru, Načovičem' Veliki vezir je rekel: "Ako tudi še ni odstranjena nevarnost balkanskega požara, izgublja ta nevarnost vendar z vsakim dtiem na svoji ostrini. Za to se je zahvaliti ravno tako trdni kot pametni sultanovi (?) politiki." Glede Bolgarske je še veliki vezir vedno nezaupljiv. Rekel je: "Mi ne pripustimo nikakega direktnega vmeša: vanja Ixilgarske vlade v macedonskc zadeve. Vsi tozadevni predlogi in celo nasveti s strani bolgarske kneževine se ne morejo vpoštevati. Gospod Načovič je dal sultanu najobsežnejša zagotovila o mirnem razmerju, ki baje vlada v političnih krogih njegove dežele. Pristavil je celo, da so tudi čustva kneza in sedanjega bolgarskega kabineta napram sultanu lojalna. Ako bi tudi hoteli kaj takega verovati, vemo, da nam je tudi Danew dal taka zagotovila, a kako je prišlo pozneje .. . Mi bomo tedaj počakali, kaj 1)0 storilo novo ministrstvo glede pomirjenja v Macedoniji. Potem bomo dalje govorili." — Izvanred-dni bolgarski poslanik na turškem dvoru, Načovič, je imel nalogo sultana prepričati, da sluša bolgarske pritožbe glede naiilstev Albancev in turških vojakov ter da pregovori sultana za obsežnejše reforme. Iz njegovega previdnega odgovora pa je razyi 1110, da se mu to tli posrečilo. Rekel je sicer, da se mu je posrečilo, prepričati in pomiriti sultana in velikega vezirja o poštenih namenih bolgarske vlade, ki je s svojimi strogimi odredb,Tini na meji za pomirjenje v Macedoniji več dosegla kot turška vlada z 10.000 vojaki, a o pozitivnih vspe-hih ni mogel govoriti. Po pravici se sluti, da je pri tem na turško vlado vplivala z vso silo zunanja ni<>č. Avstn>-( )gr*ka in Rusija sta, ki si hočete obdržati vrhovno vodstvo na Balkanu ter ne dopustite, da bi se Bolgarska vmešavala v njune posle. I11 vendar bi bila Bolgarija v prvi vrsti poklicana, da razmere s Turčijo sama uredi. ("SI. N.") Svoji k svojim! Opozarjamo vgt> rojake airoin Amerike, da provzanumio vbo-ke vrste— od najnizjy do najvišjo—tiskovine vdolo. Posebno se prijioročamo lokalnim društvom in društvom sploh. Kdor želi listu vspvlia, nuj nam gri« tudi v 11* m oziru na roko Vse za izobraženost našega ljudstva! Kdor je z jiami, j« za pros veto, je za. napredek — danes se zasužnjenega — slovenskega naroda! Izdajntoljstvo GLAS SVOBODE. STEFAN POPOTIČ: lastnik, 587 CENTRE AVE. Chieaoo, III. Izvrstna vina, rakijo in smodke. Velika dvorana zu seje, plese eto. Rojakom! Naznanjava, tla sva v zvezi z najlx)ljšim Agentom, "Chicago Labor Agency'^ CIapp Freeland Co. in ixmiliava delavce 11a vse strani Amerike, največ na želez nice. Imava tudi čedno prenočišče za potnike. Kot solidna hiša jo znana po vsej auieriki. Vsak Slo-' van naj nas obišče, ki pride semkaj. Priporočava posebno svoj lepo urejeni "SALOON", kjer točiva vedno sveže pivo in drugo pijačo. Pezdlrc & Schweiger Telefon: p 2727 1002 So. 13th St. , NEB. URBAN BRO S 393 W. 16th. Nt.Chicago, 111, CENA IN DOBRA POSTREŽBA. bl.amaZa starokopitar- sk1h amerikancev. Vsled — resnici na ljubo — neutemeljenega groznega klanja ruskih Židov v Kischineff, so tudi "dobrosrčni, svobodomiselni" Anierikanci poslali peticijo ruski vladi, naj ostro kaznuje morilce in naj za vselej za-brani jednake "nečloveške" prestopke. Do tu je bilo vse lepo in v redu ali Amerikanci pač niso računali s zamorci 1 Ti sa takoj, kakor hitro se je> razglasila pritožba Amerikan-cev, poslali drugo peticijo a to direktno ruskemu caru • prosfrijo, naj da prepotentnim Amerikancem odgovor, kakršnega v tem »lučaju popolnoma zasluzijo. Amerikanci naj, namreč, odpravijo prvo med teboj ličanje zamorce ■. klanje Filipin-cev itd. Kadar poi/vemo glede na to o stališču ruske vlade, bodemo nemudoma poročali. Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ''SALOON". Točim vedno svežo pivo in pristne druge pijačo. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dob« pri meni čedna prenočišča In dobro postrežbo. z/i obilen poset Be priporoča MARTIN POTOKA H, 5f>4 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne jKv/abite starega prostora, John Koščleka. *---2! "GRAND ZAGHEB" je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadli strani mesta Chicago. Postrežba izvrstnu; fino pivo. liker, smodke in biljard nu razpolago. Slovencem v obilen jKtsct se pri-jioroča: , ALOIS PAl'ŠE lastnik, 314 \V. lNth St. Chicauo, III. P-7 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-uim "suloonu" vedno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vBakovretna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-rnu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežem zagotovljena Za obilen obiak se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 8. Center Ave. bliio 19. olioe Chicago, III. -------------------------;-- 3A NARODA SIX GLAKOVIT1 IS PKOSLAVLJfekl ZDRAVNIK 1)11. G. IVAiN FOHGK lnj iinsintijciii zdravnik1 na» fcUW. Cor. 10th & Walnut St. iu N W _ Park & Central St.', Knnsatf City, Mo., bivši pmkHlnik večjega nemškega vseučilišču ter predsednik drJavnegu zdravniškega društvu in jeden nujpriljubljetiejaih zntvnikov zaradi svojih sposobnostij se pripo-i/ rnča slovenskemu občinstvu. Glasovltl In proslavljeni zdravnik. - Ki so jo izučil in prejel diplomo mi slovečih zdraviliških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboro na Hrvatskem; ima 2f> letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežjo iu najopasnejse človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skuinjami jo postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je ghiB uvetovnega adravnlka. Zamrli tega naj so vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POIIKKA. 8 trajnim vspohpm ozdravi: liolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in unsni katar,' kr&e in kožno boleini, rovniatizom, b1»Ik) prebavljonje, lx>-lezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstna rane, izrašeenjo itd.-Opazka: ako se je kdo zdravil brez ys-pelia iu videl, da tnn nihče več netuore pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svpjegu rojaka Ura. Ivana Poiikka. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, poseb-no pa mu je ljubo pomagali svojemu rojaku In bratu jy> rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal Izredno nadarjenega pri zdravljenju. -:VSI ONI:-- kateri nemorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo l)olezen, kako je Btara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako Be ima zdraviti. V slnčajn, da vidi, da jo bolexfih neozdravliva, on to po-ve dotični osebi, ker nečo da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Drn\ Poheka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleuian. Moram ga vsakemu toplo pripo-ločiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Knns. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelnoodgovoren z« vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; jo visoko cenjen za svojo poštenje in priznan zn najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo. Spoštovani zdravnik: Naznanjam vam, tla sem vsa zdravila porabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo Sevam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let, na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči, za mojo bole-zon. Vaš udani ZGANIC, Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek :-Lepft vam hvala za ozdravljen je mojega revma-tizma.' vsled katerega sem trpel celih 20 let. J..KELLER Hqlena, Mont. - NASVETE DAJE ZASTONJ.- No pozabite priložiti znamko za 2e. za odgovor-Vsa pisma naslovite na: Dr. 0. Ivan Pohek, Post Office Boxes 558 & 5(53. KaOS3S City, HlO. 0. S. A. Sedaj je najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE. Isdalajemo slike po n&jniijili cenah: i malih slik napravilo velike, Obiskujete redno Maly's Studio m St. CHICAGO. ILLINOIS. JOHN pETECH 503 T H HOOP ST. PILSEN STATION CHICAGO, ILLINOIS. Slovensko- hrvatski notar (Notary Publio), Prodaja zemljišč, hiš in lotov, ter posojevau je denarja. Zavarovanju proti ognju. Posiljevanje denarja v sta m domovino po najniijmn kurzu. I/terjatve dedščine in druge zapuščine v stari domovini. Pregledovanje zemljisonih listin in posojevnnje denarja na vknjižena zemljišča (Mordgnge). Prodaja prekomorskih parobrodnih listkov na vse dole avetuin.obratno. oopolu !ne. I.(jt poleten dau — zrak čist in prozoren, da se tja do sivih Karavank jasno svetijo sicer vedno v nedoločno meglo zaviti snežniki visokih Tur ob koroško-solnograški meii. Solnčni žarki zrcalijo se v majhnih okencih peterih zidanih koč na naj-vzhodnejši planini Ziljskih gora. Zraven koč stoje hlevi zgrajeni iz neotesanih jelovih debel; za kočami pa se dviga skalovit, s pisahimi planinskimi cvetkami obrasten vrh, visok blizu štirideset metrov. Severna stran mu je jmložno strma in s pritlikavim smrečjem poraščena. po itižnitvodi pa steza niz-dol skozi dolinico do cozda ob katerem prideš "o ravni poti do koč ob severovzhodni strani vrha. Klop — pa j)ol otesano poleno na dveh stebrih — stoji vrh hriba. Poleg klopi naravnana je velika gromada drv, trsak in suhega smrečja. Na tej klopi sedel je tistega ]x> poludne cand, jur. Bogdan Njnte. Poleg njega, ležali sta dve dnjigi. Ušel je bil Dunajskemu lirumu in šumu in zatekel se tu v pore pripravljat se za izpite. Bogdan jc mladenič inteligentnega, zdravega obraza, temnih očij, e.e.\antno-viso-ke postave. Kdor L i a videl, gotovo ne bi mu priš' > na um, da inu je ziltelka tekla pod kmečko sreho. Ta dan mu ni dosta do pravnih knjig. Nekako tužno gleda po okolici. Krasen je ta sveti Na severu turški snežniki in gozdnate koroške gore z zelenimi planinami, na jugu sive stene, skalnatih velikanov ob italijanski, primorski in kranjski meji. Na vzhodni strani pa ti blišče koroška jezera in Zilja leze [X) ovinkih doli do Drave, ^te zmeneč se za ravno pot, katero ji je izkopala človečka roka. — Zelena polja temni gozdi, prijazne vasi in beli zvoniki: lep svet — srečen svet. Da bi bil! — Pa sreča ne biva tod! Narod, bodi si nezave Ina "raja" hodi si svojega rohstva zavedni trpin, trpi in dela, poti se in — koplie svoj grob. Kje je liu-bezen, kje tu pravica? Prost mora biti, prost moj ro i - Prestrašil vsklik nežnega ženskega glasu prebudi Bogdana iz teh tužnih mislij. Skoči po konci in pohiti ua severni rob vrha. Iz: <■ nadeti obstoji. Nekaj korakov na rebru vrhovem pod njim vi>i z oljema rokama za vejo pritlikave smreke se držeč,' nege oh korenine smre-kinc vpete, glivo nazaj vzklonjeno OlidA HuOjU A OUSB|u IJO .DJIJOA lil — dikle, leno dekle. Ijdika sapica igra ji s plavimi kodrastimi lasmi: zali, okrogli obrazek ji je prelju-bek v tem trenotku, ko ne ve. bi se li jezila, jokala ali — smejala Bogdan nima časa dolgo vživatl tega [»ogleda; s tremi skoki 'e tik nje, prime jo srčno okolf pasa in jo |K>stavi na stezo. — Rudečica jo oblije. "Hvala Vam," smehljaje spregovori — nemški. "Sla sem si nabirat šojn-k, — vidite ga, tam le doli lezi, — za mamo. Nevarnosti ni bilo sicer nobene, a vstrašila sem se prav zelo. To Vam jc bila lepa situvacija, kaj ne?" — Oba se smejita. I Jordan |H>liiti |>o v>pck iu jo vede potem na vrfi. Sedeta >e na klop. Olra Viinikova je prišla stoprav zadnji teden iz pen-zijonata; jioslal jo je sedaj oče, — vele|tosestnik v Dolnicah — z bo-lelino go