Kupujte VOJNE BONDEi Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI volume Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI.—LETO XXVI. EKSPLOZIJA DVEH LADIJ; 84 MOŽ POSADKE MRTVIH "azstrelba je nastala ob koliziji tankerja in tovornega parnika, natrpanega z municijo. grozni prizori na gorečem morju Norfolk, va., 6. junija. — ^vzhodni obali Zedinjenih dr-sta koidirala dva ameriška CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONpELJEK), JUNE 7, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 131 Kitajski predsednik Lin Sen vorna parnika, in sicer «n Ker in en z municijo natrij Parnik, radi česar je nasta-, Sllna eksplozija, v kateri je j^bilo življenje 84 ljudi izmed > ki so se nahajali na krovu klikov. ^ksplozija je bila tako silna, w180 zletele razbitne na krov e ameriške stražne ladje, ki ^sti Je. nahajala četrt milje od H a kolizije. Rešilni čolni zgoreli tankerju, ki je bil nato-Jeri z oljem, je nastal pravi . ^o plamenov, v katerih so vsi rešilni čolni, preden .Jih je moglo spustiti na Je. ponesrečenimi je bilo tu-^ topničarjev, članov ame-e vojne mornarice; 25 »jih t 10 na tovornem parniku, 10 j5a tankerju. htise Je PriPetila že Par dnevi, toda je bila šele J objavljena. Izpovedi očividcev Clvidci, ki so odnesli življe- 0, ije 2 te groze, pripovedujejo, prizor sličen peklu. Na s]ja So gorele debele plasti 1 P« katerem so plavali ne- a°c zaman za katere je bila vsaka 0iHaud plačuje v . gotovini ^HINGTON, 2. junija. -\\ Henri Giraud, franco-, Poveljnik v Severni Afriki, CSlal ameriški vladi $10,000-i{ ^ lend-lease dobave, kate-l . ja Amerika v francosko ®"Jalno Afriko. kermit roosevelt umrl WASHINGTON, 5. junija. — Kermit Roosevelt, drugi sin pokojnega predsednika Theodore Roosevelta, je umrl včeraj v Alaski, kjer je bil v armadi kot major. Državni department ne objavlja nobenih podrobnosti o njegovi smrti. Kermit Roosevelt, 53 let stari raziskovalec, avtor in vojak, je bil brat Quentina Roosevelta, ameriškega letalca, ki je padel v prvi svetovni vojni v Franciji. boji v okolici zagreba BERN, 27. maja. — Hrvaški partizani so začeli uspešne operacije na ozemlju južno in juž-novzhodno od Zagreba. V bližini mestece Velike Gorice so partizani popolnoma potolkli oddelek sovražne pehote, zajeli 40 ujetnikov in precej plena. Na meji med Hrvaško in Slovenijo pa so partizani uspešno napadli italijansko posadko v kraju Vinica. Potolkli so vso posadko do zadnjega moža in ubili tudi komandanta. streljanja v zagrebu Sovjetska agentura Tass prinaša vest iz Zagreba, da je ta-mošnje vojaško sodišče obsodilo na smrt 7 oseb, med njimi tudi eno ženo, zaradi propagande proti fašizmu in oskrbovanju partizanskih sil z orožjem in zdravilnimi potrebščinami. Kupujte vojne bonde in vojno-varčc-falne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! e'ike vojne operacije jugoslovan skih partizanov proti Nemcem in Lahom Hah je bilo pobitih stotine sovražnikov. — Napad na . med Metliko in Karlovcem. — Slovenci razdi-*ajo železniško progo in pobijajo Italijane. ;!%VA, 3. junija. — Rde-glasilo sovjetske ar-W) da se je razvilo Se °VanskQ osvobodilno gi-v velike proporcije in da ^jugoslovanski partizani v V >40 sovražnih divizij. Jugoslaviji je 15 do 18 ita-^ 'h divizij, približno seli,,. aet*iških, šest bolgarskih, ' .^džarske, šest hrvaških ..^ni odredi Nedičevih čet jlovičevih četnikov. it fS, ^jezitev ofenzive \T' švica> 3- JuniJa- — ^ Svobodna Jugoslavija po-W a so jugoslovanske partiji 0f6 ^ete uspešno zajezile na-in osišča ter da so dne toaja v bližini Foče n., v več spopadih 600 vo-°sišča. *00 sovražnikov pobitih t)anikšič-Javorak odseku se \ h 1Zanskim odredom posre im '^faati se sovražniku za 3oo nal{ar so partizani pobi-\ v°jakov osišča ter zajeli V°j*ii plen. O prav tako ugodpih uspehih poročajo iz Like v jugozapadni Hrvatski, kjer je bila tudi ustav ljena ofinziva osišča. Napad na vlak Slovenski partizani pa operirajo ob železniški progi, ki teče v Italijo. Radio Svobodna Jugoslavija poroča o mnogih spopadih v Sloveniji ter citira slučaj, ko so partizani pobili z ognjem strojnic 20 italijanskih njem strojnic 20 italijanskih vojakov na vojaškem vlaku med Metliko in Karlovcem.. Ko je privozil vlak v Metliko pa je bilo ugotovljeno, da je bilo ubitih nadaljnih petdeset mož, več sto pa ranjenih. Slovenski partizani razdirajo progo Četrta slovenska partizanska brigada tudi uničuje miljo za miljo železniške proge in dne 19. maja so slovenski partizani ubili na tej progi 15 Italijanov, 30 pa jih ranili. Dne 21. maja so slovenski partizani uničili večjo skupino Mihajlovičevih tako zvanih "be-lo-gardistov." "Divja stavka" uslužbencev po-ulične železnice Spor je nastal zaradi nekaterih delavcev, ki popravljajo vozove, ker so zahtevali plačo in pol. Častitljivi mož z brado je predsednik kitajske republike Lin Sen, poleg njega pa sta generalisimo Čiangkajšek in general Čang Ču-Čung. OPA odredil zni-žane cene za meso Cena mesu bo znižana za povprečno 3 cente pri funtu, v državi Ohio pa skoro za 6. Vsoboto večer je odredil U-rad za administracijo cen redukcijo mesa, ki bo znašala povprečno po 3 cente pri funtu, in sicer za vso deželo. V državi Ohio pa bo meso reducirano skoro za 6 centov pri funtu. Redukcija mesa bo stopila v veljavo dne 21. junija po vseh mesnicah in trgovinah, kjer se prodaja meso na drobno. Izvzeta pa bo pri tem reduciranju tako zvana kurirana in procesirana svinjina. Cena mesa v državi Ohio bo po 21. juniju sledeča: Round steak, bone in, vrsta A, prej 47c funt, po novi ceni 42. Rib roast, vrsta A, prej 42, zdaj 36c funt. —• Chuck roast, bone in, vrsta A, prej 33, zdaj 29c funt. Hamburger, prej 32, zdaj 28. Pork chops sredni od-rezki, prej 42, zdaj 37c. Lamb loin chops, vrsta A, prej 65, zdaj 59. Telečji kotleti, vrsta A, prej 51, zdaj 45c. Narezana slanina (bacon), vrsta A, prej 47, zdaj 41 centov. Urad za administracijo cen je tudi izjavil^ da se bo pocenilo tudi surovo maslo za 10 odstotkov. mož na svojem mestu! Župan Frakn J. Lausche je posvetil vso svojo pozornost in skrb zadnji "divji" stavki uslužbencev, tranzitnega sistema ter se je nahajal v svojem uradu od polnoči v soboto pa snoči do šestih zvečer. Včeraj zjutraj od štirih do osmih je nekoliko počival na zofi v svojem uradu, sicer pa je bil neprestano ob svoji pisalni mizi in v konferencah s prizadetimi strankami. Nacisti porušili 178 vasi in 6,997 domov v Jugoslaviji V onem delu Slovenije, ki so ga zasedli Nemci, je bilo porušenih 28 vasi in 1972 hiš, v delu, ki so ga zasedli Italijani, pa 158 krajev in 5,225 hiš. VESTI IZ SLOVENIJE % Pred dnevi smo objavili vest, ki nam je bila poslana iz Jugoslovanskega informacijskega u-rada v New Yorku in katera je javljala, da je bil dne 21. decembra 1942 obnovljen poštni obrat v 69 mestih in krajih v WASHINGTON, 28. maja CONA) — Glasom nekega članka v Švedskem listu "Industria", katerega je dobil v roke OWI, so okupacijske čete osišča porušile v Jugoslaviji v dveh letih, ki so minila odkar je bila napadena ta država, 176 vasi in 6,997 hiš. Članek poroča, da je bilo 28 vasi in 1,972 hiš do tal porušenih v onem delu Slovenije, katerega so anektirali Nemci in 158 krajev in 5,225 hiš v itali-i janski ;zoni. Povrh tega, pravi omenjeni list, je ostala tretjina zemlje v Sloveniji neobdelana. Poročilo pravi razven tega tudi, da je jugoslovansko prebivalstvo popolnoma izgubilo zaupanje v novi denar, katerega izdaja marijonetna vlada; narod še vedno hrani velike vsote sta- St. Clairske "barns" ali postaje, kjer se stekajo vozovi poulične železnice, so bile včeraj zjutraj ob 2:30 natrpane z vozovi, ki so prenehali s prometom, nakar je stopil Thomas P. Meaney, predsednik unije uslužbencev, v telefonsko zvezo z županom Lauschetom, ki se je ob tej zgodnji jutranji uri še vedno nahajal v svojem uradu v mestni hiši. Meaney se je pritoževal županu nad Walter McCarterjem,-generalnim managerjem tranzitnega sistema, ker so ž njim nezadovoljni nekateri uslužbenci, ki so zastavkali v soboto zjutraj. Ob 2:30 zjutraj so prišli k "barns" Meaney in nekateri pi-keti, nakar je bilo vozovom o-ziroma motormanom dovoljeno, da odpeljalo iz postaj. Prvi znak nasilja je bilo zaznamovati ob 3:55 zjutraj, ko so na Lee Rd. skočili neki možje, in sicer pet po številu, iz nekega avtomobila ter zazrozili vozniku avtobusa, da mu bodo prevrnili vozilo, če odpelje z bu-som. Piketi so zagrozili tudi drugim voznikom in motormanom, češ, da ne smejo voziti avtobusov in vozov poulične železnice. Zmeda je zopet nastala, ker je pet uslužbencev zahtevalo plačo za čas in pol po svojem delu, kakor tudi plačo in pol za vse delo ob nedeljah in praznikih. Uslužbencem pa je bilo rečeno, da so bile take zahteve že prej odklonjene in da če se ne prijavijo za delo, se jih bo smatralo, da so pustili delo. Danes zjutraj je bilo sporočeno, da so homatije končane in da je ves promet tranzitnega sistema zopet vzpostavljen. AMERIŠKI BOMBNIKI SO NAPADLI LOKO SPEZIJO V Speziji so bombardirali najtežje italijanske oklopnice. - Sijajni letalski uspehi Rusov. AKCIJA ANGLEŠKIH PODMORNIC V SREDOZEMLJU V soboto so ameriške leteče* trdnjave napadle osrčje italijanske pomorske obrambe, ki so bombardirale vojno pristanišče Spezijo, kjer so poškodovale tri najtežje italijanske bojne ladje, eno težko križarko in eno trgovsko ladjo. Sloveniji, kateri kraji so bili ... , , , , v oblasti partizanov ali pa je nh Jugoslovanskih bankovcev pretila nevarnost, da pridejo vsak čas v njihovo oblast. Ta vest sama po sebi pobija vse laži tukajšnjih nasprotnikov teh IZ AiTMADE—V SMRT LOS ANGELES, 3. junija. — J. J. Reddy iz Brooklyna, ki je svobodobOrcev, ki hočejo oma- bil star 41 let, je bil odpuščen iz lovažiti njihovo borbo proti o- armade. Toda komaj je bil do-kupatorjem. bro v civilu, ga je že doletela smrt. V sobi hotela, kjer je stanoval, je namreč snažil svoje o-vratnice, katere je obesil na o-kno sobe v petem nadstropju, da se posuše. Pri tem pa se je nagnil preveč ven ter padel sko- ITALIJANSKI DEKRETI V ANEKTIRANEM OZEMLJU V svoji številki z dne 15. aprila poroča italijanski časopis Stampa, da je komite italijanskega senata za notranje zadeve z aklamacijo sprejel "načrt novega zakona o administraciji dalmatinskega teritorja, ki je postalo integralni del kraljevine Italije; podoben zakon je bil sprejet glede ureditve tako-zvane "province Ljubljane." ZAPUŠČENA LETALA OSIŠČA Zavezniški glavni stan v Afriki, 3. junija. — Danes je bilo naznanjeno, da so našli zavezniki izza poraza osišča v Afriki v Tunisu, Bizerti in na Rtu Bon 558 osiščnih letal, ki so jih zapustili njihovi pilotje. Od teh letal je bilo 433 nemških, 125 pa italijanskih. Nekatera teh letal so bila v .najboljšem stanju, dočim so bi-da druga pokvarjena. Silen udarec italijanski morna-v rici To je bil najhujši ameriški letalski udarec na italijansko mornarico izza dne 10. aprila, ko je priletelo nad La Maddale-na pristanišče v Sardiniji nad 100 težkih ameriških bombnikov, ki so pogreznili 10,000-ton-sko italijansko križarko Trieste, dočim so drugo križarko, Gorizia, težko poškodovali. Bojne ladje, ki so bile napadene v soboto, so 35,000-tonske oklopnice, katerih dolžina znaša 775 čevljev. Ladje izgubljene za Italijo Vse tri ladje so bile zadete s težkimi bombami in letalci so mnenja, ako se niso pogreznile, bo vzelo popravilo toliko mesecev časa, da Italiji sploh ne bodo mogle več koristiti, ker do tedaj bo Italija že na en ali drug način iz vojne. Drugi ameriški bombniki pa so bombardirali Pantellerijo in kraje v Siciliji in Sardiniji. Pogreznitev šestih laških ladij LONDON, 6. junija. — Angleška admiraliteta naznanja, da so angleške podmornice pogreznile v vodovju okoli Monte Carla, Korzike in Sardinije šest sovražnih ladij, eno nadaljno težko poškodovale, eno ladjo pa tudi najbrže zadele s svojimi torpedi. Bombardiranje Korzike Ena angleška podmornica se je dvignila na površino ter bombardirala letališče na Korziki. Po bombardiranju je podmornica odplula v Bonifacio ožino, kjer je pogreznila dve italijanski ladji. RUSKI LETALSKI USPEHI MOSKVA, 6. junija. — Ruski topovi in letalci so sestrelili tekom enega tedna 752 nemških letal, v petih' tednih pa 2,821 letal. 752 nemških letal je bilo sestreljenih v tednu, ki se je končal v soboto. Rusi so izgubili v tem času 212 letal. BOJI NA PACIFIKU WASHINGTON, 6. junija. — Ameriški letalci so v okolici So-lomonov odbili japonski letalski napad ter pogreznili en japonski rušilec, eno korveto in neko nadaljno ladjo pa užgali. Novi grobovi Zadušnica V torek zjutraj ob osmih, dne 8. junija, se bo brala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojnim Lovrencem Petkovškom. zi okno in se ubil ZAMORSKI LETALCI v AFRIKI Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 3. junija. — Danes je bilo uradno naznanjeno, da je dospela v Afriko skupina zamorskih letalcev iz Amerike, ki bodo stopili v akcijo proti I-taliji. Ti ameriški zamorski letalci so izvežbani v zadnjih letalskih bojnih taktikah. VICTOR BEZJAK V nedeljo zvečer ob desetih je preminil na svojem domu na 1123 East 67th St. dobro poznan Victor Bezjak star 61 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Mlač, doma iz Lokve pri Trstu, in 3 hčere Predo, omož. Schmidt, Albino, omož. Metzler in Olgo, omož. Jaklič, 3 vnuke in več sorodnikov. Rojen je bil v Reki, kjer zapušča 2 sestri in več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je bil član dr. Janeza Krstnika št. 37 ABZ in dr. West Park Tent št. 577 T. M., kjer je bil prvi blagajnik. Poprej je družina živela na W. 130 St. Pokojni je bil jako aktiven na društvenem polju ter je bil ustanovitelj pri Narodnem domu v West Parku. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega' zavoda na 6502 St. Clair Ave. Čas še ni določen. Bodi mu ohranjen blag spomin t preostalim pa naše sožalje! MICHAEL GRDANC V soboto zjutraj je preminil Michael Grdanc, sin Michaela in Filipine Grdanc, 1364 East 53rd St. Pokojni je bil star komaj 28 let, bil je rojen v Cleve-landu. Pokojni zapušča očeta, ki je doma iz vasi Cerina, fara Ča-dež ob Savi, in mater, ki je bi-.la rojena v Planini pri Cabru. Poleg staršev zapušča tudi sestro Mary, poročeno Rizol." Pokojni je bil rahlega zdravja in ni mogel zmagovati težkih del. Nazadnje je bil vposlen pri Kelly Plating Co. Starši ga bodo zelo pogrešali. Pokojni zapušča več sorodnikov, med njimi tudi Grdančeve na Carry Ave. — Pogreb se bo vršil v sredo ob 9. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na Calvary pokopališče, kjer bo pokopan v rodbinski grobnici. MIKE KUZMANOVICH Po kratki bolezni na možganih je umrl Mike Kuzmanovich, star 61 let in stanujoč na 2225 Franklin Ave. Pokojni je bil iz Srbije in je bil samec. Njegov pogreb se bo vršil v torek popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save in od tam na pokopališče. NIKOLAJ PASKALAS V mestni bolnišnici je preminil Nikolaj Paskalas, star 54 let in rodom iz Grčije. Bil je samec. Pokopan bo jutri popoldne iz Grdinovega zavoda. Vsem zaostalim prizadetim naše sožalje! STRELJANJA NA HRVAŠKEM . BERN, 25. maja (AP)—Tukajšnji časopis Neue Zuericher Zeitung prinaša brzojavko iz Budimpešte, da je bilo v Du-' gem Selu, blizu Zagreba, prete-j kli petek ustreljenih deset oseb I v znak maščevanja za, uboj višjega uradnika hrvaške fašistične organizacije. ROOSEVELT BO GOVORIL WASHINGTON, 5. junija. — V ponedeljek (danes) popoldne ob 5:15 bo predsednik Roosevelt nagovoril po radiu delegate živilske konference v Hot Spring, Va., ki je bila pravkar zaključena. Govor, ki bo trajal deset minut, bo oddajan preko vsega radio-omrežja. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 7. junija, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Sovjetsko gospodarstvo se vodi po načrtu Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)............................................................ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _.. ............................. 2.00 By Mail in Cleveland, Canada anc^ Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)______ Por Half Year — (Za pol leta)________ Por 3 Months — (Za 3 mesece)______ .»7.50 .. 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrie«: 'Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Fo>: One Year — (Za celo leto)__________________ Por Half Year — (Za pol leta) _.. ..»8.00 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DR. JOSIP GORIČAR: "A. E. 1.0. U." ali "The Two-Way Passage" Habsburžanov IV. Oton se je prezgodaj izdal, ko je njegova propagandna mašina imenovala Dollfussa in Schuschnigga. že samo to je dovolj dokaza, kaj čaka avstrijski narod, ako pridejo Habsburžani zopet na krmilo. Kdo je bil Doll-fuss? Ali ni bil on avstrijski kancelar, ki je na Mussoli-nijevo povelje podvzel nekak "pohod na Dunaj" in ki je, po starem habsburškem običaju, leta 1933 s kroglami in šrapneli upropastil avstrijsko republiko, s čemer je dal sijajen dokaz svojih državniških zmožnosti svojemu vrednemu španskemu tovarišu, mesarju Francu? Da, Dollfuss je bil iniciator tistega usodnega klerofašizma, sponsori-ranega in propagiranega po političnih možganih rimskokatoliške cerkve in držanega v velikih časteh po Vatikanu kot edina antidota marksističnega komunizma. Ljudska modrost Dunajčanov, ki nikoli ne odpove, je kmalu nadela Dollfussu primeren vzdevek "Milli-Metternich" (milimeterski Metternfch), nanašajoč se na njegovo malo in šibko postavico. Ta Milli-Metternich je ubiral iste reakcionarne strune kakor so jih ubirali vsi Habsburžani cela stoletja pred njim. In natančno tako je vodil tudi -svojo deželo v nesrečo Anšlusa. In kdo je bil Schuschnigg? Ali ni bil on kancelar, ki je podpiral rojalistično gibanje v Avstriji in ki je pripomogel Habsburžanom, da so dobili nazaj svoj, iz narodov izstisnjen denar? Rojalistično gibanje v Avstriji je leta 1935 podpiral Adolf Hitler po Franzu von Papenu, svojem tedanjem poslaniku na Dunaju. Rojalistom je uspelo, potisniti skozi dunajski parlament zakon, s katerim je bila restorirana Habsburžanom njihova imovina v znesku 100 milijonov dolarjev. Habsbui žani so potem transferirali velik del tega denarja v inozemstvo, vključno v Anglijo in Ameriko. Samo v New Yorku imajo naloženih okoli 10 milijonov dolarjev. Hitler je žogal z avstrijskimi rojalisti do meseca marca 1938, to je do Anšlusa, nakar jih je vrgel preko krova. Ko so postala Otonu v Evi opi tla prevroča, je prispel v Ameriko s ponarejenim potnim listom, pod imenom Otto de Bar. Tega Otto de Bara je predstavil v Beli hiši francoski ambasador Vicbyja v Washingtonu. Ko se je vrnil Myron Taylor, naš posebni odposlanec za Vatikan, s svoje misije iz Rima in Londona, so se pričele stvari naglo razvijati. Najpiej so zelo prominentni ameriški knezoškofi in škofi objavili deklaracijo ali izjavo s katero so podprli vojne cilje naše administracije, istočasno pa je dobila katoliška duhovščina instrukcije, naj pridiguje in moli za zmago zavezniškega orožja. Istočasno se je pojavilo več rojalističnih gibanj katoliških pre-tendentov — pokret Dona Jaime, pi etendenta za španski prestol; grofa Pariškega, pretendenta za francoski prestol, dočim je bil Habsburžan Oton poverjen s sestavo svojega avstrijskega bataljona. Vse te rojalistične pokre-te je podprla katoliška intemacionala, ker ima Vatikan ogromne interese na vzpostavitvi monarhij v Španiji, Franciji, Avstriji in sploh povsod v Evropi. Otonovo priznanje v Ameriki je bilo samo del načrta, da se spravi nazaj na prestole vse ubežne kralje. Med temi je bil tudi neki ruski veliki knez, pretendent za prestol Romanov-cev, ki je čakal na klic v Londonu, dočim si je Pariški grof že utrl svojo pot v Severno Afriko. Vse evropske dinastije, ki so ali niso na prestolih, so trdno odločene, da uresničijo gori omenjene načrte, ko napoči njih čas, pri čemer bodo druga drugo vzajemno podpirale. Vsa ta kupčija je bila najbrže sklenjena in zapečatena med Myronom Taylorjem in papeiem v Rimu. To bo X. x. Ves demokratičen svet z občudovanjem zasleduje junaški odpor Rdeče armade in partizanov. Ker so bili mnogi ljudje potegnjeni za nos od nasprotnega tiska in, propagande glede splošnega napredka v Sovjetski uniji, je svet tem bolj začuden in radoveden, želeč izvedeti več resnice o položaju v delavsko-kmečki državi. Uredništvo je dobilo več važnih podatkov, ki nam bodo pomagali pri spoznavanju notranjega položaja in velike pridobitve delovnega ljudstva, ki brani svoje pravice in bodočnost celega sveta v bitkah, ki nimajo primera v zgodovini. Te važne podatke bomo zaporedoma priobčili, ker čutimo, da jih bodo naši čitatelji z veseljem čitali: Ena izmed glavnih razlik med Sovjetsko unijo in ostalega sveta je v gospodarstvu. Sovjetsko gospodarstvo se ne vodi radi dobička. Ono se vodi z namenom povečanje družabnega bogastva in zadovoljenja potreb delovnega ljudstva. V sovjetski deželi so vsa podjetja v mestih kakor na vaseh družbena lastnina. Vsaka sovjetska tvorni-ca, vsak sovjetski obrat je samo delec enotnega ljudskega gospodarstva in vsi delajo po občem načrtu. Ta načrt določa kaj in koliko naj izdeluje vsako podjetje, koliko mu je v to svr-hu potrebno delovne sile, koliko surovin in kuriva, koliko denarnih sredstev itd. Ker obstoja v sovjetski državi družbena posest produkcijskih sredstev in ker se v njej dela po načrtu, zato tam ni ne križ, ne brezposelnosti, ne uničevanja izdelanih in pridelanih dobrin. V SSSR je vsako leto več industrijskih izdelkov in kmetiško - gospodarskih pridelkov. Obenem pa rastejo tudi dohodki delavcev, kmetov in inteligence. Vlada izvaja tako politiko, da se cene neprestano znižujejo. Vse, kar izdela in pridela ljudsko delo, se koristno uporabi, Množina pridelkov in izdelkov, ki jih porablja delovno ljudstvo, je vedno večja, ljudstvo živi vedno premožnejše in kulturnejše. Narodni dohodki so se povečali za petkrat — od 21 milijard na 100 milijard rubljev 1. 1937. i Narodni dohodki so v SSSR resnično narodna last. Niti mr-vica jih ne pride v roke malo-pridnežev-zajedalcev, kakor v ostalih deželah. Narodni dohodki se razpodeljujejo tako, kakor odgovarja interesom delovnega ljudstva sovjetske zemlje. Gotov del narodnih dohodkov se porablja za nadaljno učvršče-nje gospodarske moči ZSSR, za gradbo novih tvornic, železnic in drugih podjetij. Drugi del narodnih dohodkov se porablja za povečanje brambene sposobnosti dežele, tretji pa za zgradbo šol, bolnišnic otroških domov, ljudskih domov, letovišč -i. t. d. Vse to je v korist delovnemu ljudstvu. Vsakomur po njegovem delu V ostalih deželah žive bogati lenuhi v vsem blagoru, delovne množice pa životarijo v uboš-tvu in trpijo nepopisno pomanjkanje kadar nastopijo krize za krizo. V ZSSR obstoja neomajni zakon: "Kdor ne dela, naj tudi ne je." V Sovjetski uniji si pridobi človek položaj v družbi samo z delom in osebnimi sposobnostmi. Kdor več in boljše dela, več zasluži. Dober delavec napravi več delovnikov kakor slab delavec. Od kvalitete dela vsega kolhoznega kolektiva pa je odvisno, koliko pride dohodka na en delovnik in koliko vsak član kolhoza dobi. I Delo je najprva obveznost in častna zadeva V ostalih deželah so delavci zaničevani. Bogatini so vse. V ZSSR ie delo častna in uvažujo-ča stvar. Vsa sovjetska dežela pozna imena odličnih junakov dela: Stahanova, Busigina, Sme-tanina, sester Vinogradovih, Krivonosa in mnogo drugih. Junaki dela Stahanovci uživajo I zasluženo čast. Vse ljudstvo iih i ljubi in je nanje ponosno. Vlada jih postavlja na vodilne službe. Tako je bilo izpreme-njeno delo iz sramotnega in težkega bremena, za kakršno so ga smatrali poprej, v zadevo časti in slave, v zadevo junaštva in odlike. Pravica do dela V ZSSR so se uresničile sanje mnogih proletarskih generacij o pravici do dela. Tukaj je vsakomur zagotovljen posel, plačan po kvaliteti in kvantiteti narejenega dela. Tukaj se deloven človek ne boji, kaj bo jutri. Mlada generacija, ki je vzrasla že pod Sovjetsko oblastjo, ve o brezposelnosti samo to, kar ji o tem pripovedujejo starejši ljudje in kar pišejo knjige. Že leta 1931 je sovjetska dežela za vselej storila konec brezposelnosti. Kolektivizacija je izkoreninila kulaško izkoriščanje in uničila izvore uboštva v vaseh. Prvikrat v zgodovini je postalo kmetu mogoče živeti in delati po človeško. Na ta način se je zamašil dotok, ki je poprej neprestano dajal v mesta brezposelne. Pravica do dela je zagotovljena, ker so v sovjetski deželi I produkcijska orodja in sredstva v družbeni lastnini, ne pa v v privatni, brezposelnost je odstranjena, možnost gospodarskih kriz tudi odstranjena, produkcijske sile sovjetske družbe se brez prestanka razvijajo, povpraševanje po vseh mogočih konsumnih predmetih je vedno ! večje, zato pa tudi brez pre-j Stanka raste povpraševanje po delovni sili. Pravica do počitnic Pred barbarskim napadom na Sovjetsko Unijo je bil skrajšan delovnik na 7 ur za velikansko večino delavcev. Prehod na se- Bombardiran otok --jft',..-v-- §1 Na sliki vidimo ameriški bombnik, ki leti preko otoka Na-urna na Pacifiku, katerega so malo prej bombardirali ameriški bombniki. Nad otokom se dviga oblak dima od požarov na otoku. nimi piloti in lastno opremo. Eno leto po prvem poštnem zračnem poletu je bil ustanovljen prvi del transkontinental- ne proge, najprej med Cleve-landom in Chicago in pozneje med New Yorkom in Clevelan-dom. Poštna zračna proga P^0 ameriškega kontinenta pa je la otvorjena šele 8. septembra 1920. Pilot, ki je odplul iz New Yorka s tovorom 16,800 piše"1' je priplul v San Francisco'22 ur hitreje kot bi mogel to razdaljo prevoziti najhitrejši vlak Seveda se je ustavil na mnog' vmesnih postajah. Po treh letih eksperimentiranja je bilo omogočeno letanj oziroma naj bi bil antikomunističen, ali bolje rečeno: an-tiruski blok. Seveda, ako hočejo imeti Avstrijci nazaj Habsbur-žana, ne more imeti nihče ničesar proti temu. Vsakdo bi bil vesel, če dobi Hitlerjeva Ostmarka zopet svoje staro ime — Avstrija. Prizadevanja oživljenja starega avstrij-sko-ogrskega imperija ali kakšne "Katoliške podonavske federacije" pod vlado Habsburžanov, pa je boije, da nemudoma prenehajo, ker bi to pomenilo pohod proti tretji svetovni vojni. Ne gre namreč izpustiti iz oči dejstva, daj ima Nemčija vedno v zalogi kakega Hitlerja, ki si bo zo-1 pet in zopet prizadeval, vkleniti v verige Evropo, in vključno tudi Ameriko. demurni delavnik je bil objavljen leta 1927, ob prvi desetletnici velike socialne revolucije. Delavci in uslužbenci dobivajo vsako leto polnoplačan dopust; zanje je urejena široko razpredena mreža sanatorijev, letovišč, klubov. Kolhoznikom je zagotovljena pravica na možnost kulturnega počitka 3 tem, da se v največjem merilu uvajajo v kmetijsko gospodarstvo najbolj popolni stroji in da se v vaseh razvijajo kulturne ustanove. Pravica do počitka skupno s pravico do izobrazbe ustvarja vse pogoje za mogočno povzdi-go kulturne višine delavskega razreda. Pravica do izobrazbe V letih, ki so minila, odkar je bila strmoglavljena carska vlada, se je v ZSSR izvršil velikanski kulturni povzdig, ka-koršnega svetovna zgodovina ni nikdar poprej videla. ZSSR je v glavnem likvidirala nepismenost; po vsej dež.eli je razpredeno gosto omrežje osnovnih, srednjih in visokih šol. Pravica do izobrazbe je postala ena osnovnih pravic vsakega sovjetskega državljana. V sledeči tabeli je pokazano število učencev in dijakov v carski Rusiji in Sovjetski Zvezi: V osnovnih in srednjih šolah 1. 1914—15 8.025.000 1. 1937— 37 28,842,000. V šolah za odrasle: Takih šol ni bilo 8,942,000. V visokih šolah 112.000 — 542,000. Pod carizmom je hodila v šolo samo ena četrtina vseh o-trok. V sovjetski Zvezi je uvedena obča šolska obveznost v šolah na materinskem jeziku. Šolska mreža SZ zajema vse o-troke v deželi. Pod carizmom so mogli študirati na višjih šolah samo o-troci premožnih razredov. Dandanes je drugače. V srednjih in visokih šolah študira delavska mladina. Država na vse načine podpira študiranje. Mnogi dijaki študirajo i obenem delajo v obratih. V ZSSR' je vse učenje in študiranje popolnoma brezplačno. Država daje dfja-j kom štipendije. V visokih šo-I lah ZSSR ie imelo 1. 1936 kakih 90 procentov vseh dijakov državne štipendije. Stroški države za izobrazbo znašajo: Leta 1913 — 182,000,000 rubljev. Leta 1925—26 559,000,000 L. 1936 —' 13,461,000,000 L. 1937 — 18,500,000,000 Sovjetski državljani pa se ne uče samo v šolah. Zanje obstojajo stotisoči raznih kurzov in tečajev, ki omogočajo vsakemu delovnemu človeku, brez opu-sta dela v obratu, povzdigniti svoje tehniško in občo izobrazbo. Tako je v Sovjetski Zvezi zagotovljena pravica do izobrazbe vsem državljanom. Pravica do gmotne preskrbe pri bolezni, v starosti in pri izgubi delozmožnosti Sovjetska oblast skrbi za človeka tudi tedaj, kadar je bolan, kadar se je postaral in sploh, kadar je izgubil delo-zmožnost. Državni stroški ZSSR za socialno zavarovanje so iznašali v štirih letih prve petletnice (1929—32) 10,083 milijonov rubljev, v štirih letih druge petletnice (1933—36) pa 26.-462 milijonov rubljev. Od poslednje vsote je bilo potrošeno 1. 1933—36 za podpore in pokojnine 9,683.7 milijonov rubljev, od tega za podpore nosečim ženskam 783.7 milijonov rubljev. Ogromne vsote so bile izdane za letovišča, sanatorije in zdravilišča za bolniške blagajne, za zgradbo delavskih stanovanj itd. Mojster moskovske tvornice, P. N. Latišov je rekel: j "Star sem že, ampak svoje starosti se ne bojim. V svoji državi sem gospodar in starost me ne straši. V starih časih so 1 starce podili na cesto. Spodili so jih z dela — tako se je reklo, če so jih odpuščali. Dandanes take besede ni več. Dandanes sem preskrbljen. Uživaj svoj pokoj, mi pravijo. To je ' zato ker je naša vlada z Stalinom na čelu storila, da smo dobili vse v roke." j Pravico do gmotne preskrbe ' v starosti, pri bolezni in pri izgubi delozmožnosti garantira državljanom ZSSR obširno razvito socialno zavarovanje delav-I cev in uslužbencev na državne stroške, brezplačna zdravniški i pomoč delovnim ljudem v am-bulatorjih, poliklinikah, bolnišnicah in doma ter obširno o-mrežje sanatorijev in zdravilišč, ki so jim na razpolago. (Dalje prihodnjič) tudi ponoči. V to svrho je bil« treba postaviti več svetilnih in vpeljati razne druge PrIP°j močke in izboljšave. Prvi noc" poleti so se vršili med ChW in mestom Cheyenne v Wy°®' ingu. Boljša in hitrejša letf so leto za letom krajšala ca poletov in tako je dostava zra^ ne pošte postajala vedno hitreJ ša. Izprva je poštna uprava ^ dila vse v lastni režiji, od cembra 1927 naprej pa VOZ«0 ----------------C . pošto privatne letalske dnu® ^ ki imajo tozadevne pogodb poštno upravo. Poštnina za pošiljke p° | ni pošti je bila v prvih | različna. Najprej se je za zrac letf1 RAZVOJ ZRAČNE POŠTE _ Ameriška zračna pošta je bila letos 15. maja 25 let stara. Dne 15. maja 1918 je namreč odletelo prvo poštno letalo iz New Yorka v Washington. Do-tični zgodovinski dogodek je takrat vzbudil malo pozornosti. Takrat je namreč še divjala 1 prva svetovna vojna. Tudi pet-indva jsetletnica • ameriške ,zrač-ne pošte je šla mimo nas skoro neopazno, in temu je spet vzrok vojna, v katero smo vse hujše zapleteni kot pred 25 leti. Poštni upravi Zedinjenih držav gre največ zasluge, da je bila vpeljana zračna pošta, že leta 1912 je poštna uprava apelirala na zvezni kongres, da ji dovoli kredit za poskusno zračno pošto, pa ni imela uspeha. Leta 1918, po večletnih prošnjah, je kongres vendar dovolil sto tisoč dolarjev v to svrho. Prva zračna proga je bila vpeljana med New Yorkom in Washingtonom z vmesno postajo v Philadelphiji. Potrebna letala in pilote je preskrbel vojni department. Po treh mesecih pa je poštna uprava prevzela vse tozadevne operacije z last- tak« pošiljke računala n a vat poštna pristojbina. Pozneje ^ bila določena pristojbina . centov za unčo teže. Ta P stojbina je bila znižana zvi" 16 centov in# potem 6 centov. Pozneje je bila šana na 8 oziroma na.10 cel ^ Pristojbina se je razliko1-tudi po zonah. Danes stane P stojbina za pismo, zračni pošti, ki ne tehta na1d P unce, le 6 centov, to je dva toliko kot navadna po»tn t0 ' .. vMilf«-'1 Isto velja za težje pošiljki n lih je, plačati je treba od nj'*1 i kratno poštnino prvega ia ^ da, in to v kateri koli kraJ žele. jg Odboru za civilno letali a nedavno stavila neka |et ^ družba ponudbo za vpelja^0.^, likopterjev za poštno s ^ Helikopterji so letala, ^ ^ ^ rejo dvigati v zrak navpic tal, brez zaleta, in na sl^^js čin tudi pristajati. Taka ^ bi se dvigala s pošto s ^ poštnih uradov in želez" postaj in bi na sličen nMlt\ pri- stajala. Možnost obstaja- ^ ta novost v d oglednem ^ vpeljana in bo še bolj P x šila zračni poštni prome' (Common Council). gf JUGOSLOVANSKA MEST . ODGOVORNA ZA l)t NJA UPORNIH MEŠČANOV JgtOV Washington. — Od nekontrolirani jugoslovansk1 y ki izb tkin1 f pis "Novo Vrerne" Beogradu, je pred kra ročal v nekem člankp, & ^ prejel OWI, da so ju£oS.k0d"' ska mesta odgovorna za ^ s° •povzročeno od upornikov. ^ bili v njih rojeni, živeli v a)j večji del svojega življenjske' povzročili škodo, kater'e Rosami ne plačajo, ker ji*1 oiej° goče najti, ali ker ne plačati. d9 Beograjski časopis tr '^v bodo "občani", ki ne b> n„ 9li nili navzočnosti "uporni0 „ji-njihovega kretanja, ali hovih priprav na w* . de*" dejanja", odgovorni z u"* d'' kaznijo do enega milijo"®^ narjev (približno 30,00° ^ jev po tečaju veljavnenl izbruhom vojne). „ BUY BONDS j F 7. junija, 1943. W. enakopravnost <5tran 3. MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ Pogreznitev nemške podmornice "Pod njim se ni zlomila, ne," Je prikimal svatom Juri, "saj je sestradan ko pes." 'Lačen pa, lačen," je resneje dejal Martin. Krošnja je kljubovalno molčala. In molčala je, ko je krošnjar použival grižljaj 2a grižljajem, molčala, ko je ^mučeni skopuh použival po-Zlrek za požirkom. In dasi se je ^ož v rastočimi močmi z vse Vecjo ljubeznijo in . nežnostjo 0ziral nanjo, je molčala, ko da umeti njegovih besed: ^'ej, moja ljuba krošnjica, to-llko trpim zaradi tebe. Dovolj imam, da bi lahko živel vsak ko ti le nocoj, pa nočem. -nočem, ker si ti, preljuba Krošnjica, še prelahka, še pre... Krošnja je molčala trdovratno. Juri pa je presekal nežne ^isli krošnjarju: , "Hej, Martin, ali je res, da s hl^mi kupcu ješ?" . Kupčuješ, kupčuješ —" je Jecal mož, "ljubi moji, kdo go-tako grdo o meni siroma- • In "siromak" se je boječe ozrl "Kaj ne privoščiš revežu, da v miru sne, pa še za tako vest, kakršno sem prinesli." "Lepo vest si prinesel," je viknil sedaj Jurea, "glej, moj sin in jaz sva že drugačnih misli, kdo naj zdaj napravi novo." "Sosed!" je dejal nato ženin. "Nak!" je odgovoril hitro onstran mize Jurijev. "Otroci moji!" je viknil Juri, 1'mene boste poslušali in pa Jurco, Ali zdaj veste?" Pa le niso hoteli vedeti in govorili so vsi vprek. Krošnjar se je stisnil v kot in govoril v mislih s svojo krošnjo, mejtem ko so njegovi lačni pogledi poži- Neprestano udarjanje partizanov na Balkanu Na sliki so častniki ameriške obrežne stražne ladje Icarus, ki je nedavno pogreznila neko nemško podmornico. Srednji bradati mož na sliki je bil poveljnik podmornice, poleg njega pa stoji eden izmed njegovega moštva. nje in da ponavlja venomer: Peč, Peč! In tedaj se je zgodilo, da je planil izza mize Juri in zakli-cal: "Kaj, tožila se bosta, tožila , , na Peči? škoda, da nisem umrl rali mize, stole, slike m stene. idaneg zjutrajV> In čim glasneje so se prepirali I ttcl . . v , „ ,,, . , . , . .v . i Saj je se danes cas " je za-svati o brvi, tem jasnejse je , , . , . _ ..-i___u„« „ js„ i stokal .°b nJem Jurca. Ali pogledala se moža nista. Strah, žalost pred bodočnostjo jima je postajalo njegovo lice, in s ču-j dovito nežnostjo se je pritiskal1 z glavo k svoji krošnjici kakor da jo vprašuje: "Kaj, ljuba krošnjica? Kaj bila vzela vse veselje in ves oni ponos davnih let, ko sta v slogi gospodarila na Peči. praviš ti k tej nesrečni brvi? , na svojo krošnjo, in v res- Midva bi sezidala most, in tega 1Cl Se mu je zdelo, da krošnja ne bi odnesla voda, kaj? In j^ozavestno ponavlja: nihče bi ne mogel potlej pregna- kjer se je delal prvi dan in na- Kupčujem, kupčujem!" ti naju od tu, kaj, krošnjica?"! stavijal ušesa na svojo krošnjo iedaj se je "siromak" ustra- In krošnja sedaj ni molčala.1 in prisluškoval njenim skriv- Krošnjar Martin pa je z lačnimi očmi gledal skozi okno, šil Jn rekel: .Možu se je zdelo, da govori iž'nostim: Peč, Peč, Peč! SWAN FLOATING SOAP 8c RIUSO iic KARL STERBENTZ 1142 ADDISON ROAD Prvi je umrl Jurca. Tedaj je izgubil njegov sin pravdo v prvi inštanci. Potem Je umrl Juri ,tedaj je izgubil njegov sin pravdo v drugi inštanci. Ko je v tretji inštanci dobil pravdo Jurijey sin, je prišel krošnjar Martin na Peč in posodil obema denarja. In potem je prišel še parkrat. Nekega dne pa je prišel brez krošnje in ko se je vrnil, je bil gospodar na posestvu ranjnega Jurce, čegar sinu se je bilo rodilo nekaj let prej dekletce, ki so jo krstili za Ančko. Ta Ančika je bila tistega dne ravno shodila in njena prva pot je bila — z doma. In milo se je storilo njenemu očetu in vzdignil je roko proti sosedu: "Tudi ti in tvoj sin pojdeta." In "Zakaj gremo s Peči?" Mati mu ni odgovorila, ali temno ji je postalo od bolečine pri srcu. Deček pa je dejal modro in resno: "Mafi, le nikar ne jokajte, Lipček ne da Peči —." In mati se je kljub žalosti nasmehnila. Kljub ostremu ugovoru od strani malega Lipeta je prišel na Peč Martin. Tako je zavladala na Peči krošnja in se uto-žila. Ali motila se je, če je mislila, da bode odslej ona gospodinja na Peči. Nehvaležnost je plačilo sveta. In stara krošnja je občutila to bridko resnico v polni meri, ko jo je njen stari suženj vrgel v podstrešje in se ni zmenil več za njo. Krošnja je hotela sprva s kljubovalno molčečnostjo pokarati to grdo ravnanje, ali pomagalo to sredstvo ni, in ko je začela govoriti, je bilo že prepozno, in nihče je ni več poslušal. Zakaj stari Martin je bil sedel nekega večera za mizo ,vzel papirja in zapisal tako-le: "Ljubi sin! če misliš, da si postal pameten in bi rad delal in kaj zaslužil, potem pridi! Posestvo imam, gozd, polje in hišo. Napravil bom mlin in žago. Na posestvu bom gospodaril jaz, na mlinu boš ti. če nisi popolnoma znorel, prideš, kakor je tvoja dolžnost in kakor te čakam s težkim srcem, tv6j oče Martin." In ker ta sin Martinov "ni bil popolnoma znorel," je res pri CARIGRAD, 23. maja (NY T-Ray Brock) — Glasom poročil, ki so prispela v Turčijo, so se partizanski nemiri razširili na Kreto, Grčijo, Jugoslavijo in zapadno Bolgarsko. Povečana aktivnost borbenih patriotov je v inozemskih vojaških krogih v Turčiji podprla prepričanje, da dirigira zavezniški generalni stan na Srednjem Vzhodu te partizanske operacije, ki se razvijajo na vseh Egejskih in Sredozemskih otokih v cilju, da se ustvari v balkanskem zaledju osišča grožnjo, ki bo podpirala občo ofenzivo v vzhodnem Sredozemlju. Nadalje poročajo, da se je začela pomikati druga italijanska armada iz notranjosti Hrvaške, južne Bosne, Dalmacije in Črne gore nazaj v Italijo — najbrže vsled silnih jugoslovanskih napadov in nevarnosti, ki groze Italijanom na njihovi domači fronti. Radi tega je zapadno krilo bolgarske okupacijske vojske v južni Srbiji in Grčiji zdaj izpostavljeno v širini približno 200 milj hudim in, kakor je videti, tudi koordiniranim ^napadom jugoslovanskih, grških in albanskih partizanov. Bolgari so poslali močno ko-lono iz Florine na severo-zahod,' najbrže v cilju, da zaščiti bok bolgarskim okupacijskim silam, toda poročila iz jugoslovanskih virov v Carigradu trde, da je položaj te kolone zelo težak v pogledu oskrbe; promet v teh goratih krajih je zelo nevaren zaradi partizanskih napadov. O-menjena bolgarska kolona šteje baje več nego 2 brigadi planinskih čet. Poročila iz Grčije in iz Egej-ske oblasti pa potrjujejo prejšnje vesti, da so Nemci, Bolgari in Italijani na Dodekaneških otokih izpostavljeni sabotaži, katere tudi nejstrožji ukrepi niso mogli ustaviti; odpor se nadaljuje in istotako obveščeva-nje zaveznikov gled razmer na otokih, katere so zasedle sile osišča. organizacije. Opazovalci trde, da čuti hrvaški kvizling, da je njegova pozicija nesigurna radi mnogih porazov, ki jih je doživelo osišče; njegova pozicija je stvarno oslabela in zato on v mrzličnem naporu skuša onemogočiti notranje spore v vrstah svojih pripadnikov in se je znebil takih oseb, katerih zvestoba se mu je videla nezanesljiva. HRVAŠKI KVIZLING PRENOVI SVOJO STRANKO London. — Glasom poročil, ki jih je prejel OWI, je nemški radio pred kratkim dejal, da je dr. Ante Pavelic, hrvaški kviz-linški predsednik odpustil vse svoje namestnike, predstavnike stranke in komisarje ustaške Ccms in for AUNT JEKHVS 17 c 5 Points — * 75e SprrjLBS. |5 /»< J* SOAP 215c ISINSO BgtlcLg-26c LIFEBUOY 2 15c SWAN "S Je Lg,|2c John KMerzlikar 1509 E. 55th St. HEnderson 3275 res se je zgodilo tako. In mali I jn §e prav vesel. In nič Lipe, ki je bil mejtem strgal manj vesel ga ni bil oče. In te- COMMANDOUGH! že prve hlačice, je prijel mater'daj je odzvonilo krošnji in ra za roko in vprašal: • 1 cla nerada se je umaknila, ku- hajoča onemoglo jezo nad plačilom tega sveta. Tedaj so začeli na Peči pre-zidavati, delati in graditi. Izginila je stara slika Peči, novo, dvonadstropno poslopje je pogledalo doli v dolino, mogočni hlevi ob hiši, kozolci, hlevi za prešiče so stali v spremstvu mlade, zornolepe gospe — gosposke hiše. Za krošnjo, ki se je vila nekje v podstrešju čudovitih, nepoznanih ji bolečin, se ni zmenil nihče, prav nihče. (Dalje prihodnjič) je naslov •j novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. Free Booklet Tells Of Thrilling Discovery; New Hope For Million One of the most sensational scientific discoveries of modern times is an anti-gray hair vitamin that restores natural, normal color to gray hair in nature's own way. Scientific investigation has revealed that gray hair, in many cases, may be due to a vitamin deficiency. Scientists have also discovered the particular vitamin that is necessary to restore color to the hair in such cases. Reports of tests made indicate remarkable results. Not a dye—not a tint—not a drug—not a medicino! It is a valuable food supplement. If you are among the millions of people who find themselves handicapped, in business or socially, because of gray hair, mail coupon below (or write) for free booklet about this marvelous new vitamin discovery. There is no cost or obligation, so send today. United Vitamin Products, 9 W. Washington St Chicago, 111., Dept. 5 Send me FREE BOOKLET about the new ANTI-GRAY HAIR VITAMIN. Namt. . Address. City____ Stvlr S ■ v v ■ 1 I iscete delo? Društveni koledar rr r^?-:- IS- U.H-, S-'Tru ttoaut) Dept. WSS 722B Courtesy Lob Angeles Examiner 25: julija, nedelja. — Društvo "Velebit" štev. 544 S. N. P. J. priredi piknik in bazar na prostoru Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave. AUGUST 1. avgusta, nedelja. — Piknik društva Nanos št. 264 S. N. P. J. na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. OCTOBER 24. oktobra, nedelja. — Prireditev s programom, priredi podružnica št. 35, JPO—SS v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. — Pričetek ob 3. uri pop. NOVEMBER 14. novembra, nedelja. — Prireditev društva "V boj" št. 53 S. N. P. J. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. "W i ♦ ♦ ♦ i X Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! i! - t I SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA ♦ | • INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV !! -___ 11 VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V ! I TEM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ! ♦ * : 11 T ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ s t ❖ Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : t STRAN I »m® (Nadaljevanje) Bretschneider pa mu je odvrnil, da je zagrešil več kaznivih dejanj, med katerimi je tudi zločin veleizdaje. Nato sta^ se vrnila v sobo, in Švejk je rekel gospodu Paliv-cu: "Imam pet piv in hrenovko z rogljičem. Zdaj mi daj še sli-vovko, potem pa moram iti, ker sem aretiran." Bretschneider je pokazal orli-ča še Palivcu, ga ostro premeril in vprašal:. "Ste oženjeni?" "Sem?" "In vaša žena lahko vodi obrt, ako vas ni doma?" "Lahko." "Potlej je pa vse v redu," je dejal veselo Bretschneider. "Pokličite svojo ženo, ji izročite obrt, a zvečer pridem po vas." "Nič si tega na jemlji k srcu," je tolažil Švejk krčmarja. "Jaz grem tja samo zaradi veleizdaje." "Ali čemu naj grem jaz?" je zastokal Palivec. "Bil sem vendar tako oprezen!" Bretschneider se je nasmehnil in dejal zmagoslavno: "Zato; ker ste rekli, da so muhe srale na cesarja . . ." In Švejk je ostavil gostilno "Pri kelihu" v spremstvu civilnega stražnika. Ko sta prišla na ulico, ga je Švejk vprašal £ svojim dobodušnim usmevom: "Ali naj stopim s pločnika?" "Kako mislite?" "Mislim, ker sem aretiran, da nimam več pravice hoditi po pločniku . . ." Ko sta zavila skozi vrata policijskega ravnateljstva, je rekel Švejk: "Tako nama je lepo minil čas. Ali prihajate večkrat h 'kelihu'?" — In medtem, ko so vodili Švej-ka v sprejemno pisarno, je "pri kelihu" izročal gospod Palivec krčmo svoji jokajoči ženi, tolažeč jo na svoj posebni način: "Nikar ne jokaj, nikar ne tuli! Kaj mi pa morejo storiti zaradi posrane cesarjeve podobe!" In tako je posegel dobri vojak Švejk v svetovno vojno na svoj mili, ljubeznici način. Zgodovinarje bo zanimalo, da je videl daleč v bodočnost. Ako se je položaj pozneje razvil drugače, kakor je on razlagal "pri kelihu," moramo upoštevati, da ni imel doplomatske izobrazbe. II. Dobri vojaš Švejk na policijskem ravnateljstvu. Ko so Švejka zaprli v eno izmed številnih celic prvega nadstropja, je našel Švejk tam družbo šesterih ljudi. Pet jih je sedelo okoli mize, a v kotu na kavaletu je sedel, kakor bi se jim odtegoval, mož srednjih let. Švejk jih je začel zaporedoma izpraševati, zakaj so zaprti. Od petorice, sedeče za mizo, je prejel skoraj popolnoma enak odgovor: Zaradi Sarajeva! — Zaradi Ferdinanda! — Zaradi umora nadvojvode!—Žito, ker so nadvojvodo ubili v Sarajevu! Šesti, ki se je petorici odmi-kal, pa je povedal Švejku, da noče imeti ničesar ž njimi zato, da bi še nanj ne padel kak sum, a da on sedi tu le zaradi roparskega umora, poizkušanega na očetu s Holic. Švejk je prisedel za mizo k družbi zarotnikov, ki so si že desetkrat povedali, kako so do-šli semkaj. Vse je zadela nesreča ali v krčmi ali v vinarni ali v kavarni. Izjema je bil nenavadno tolst gospod z naočniki in objokanimi očmi: njega so prijeli doma v stanovanju zato, ker je dva dni pred atentatom v Sarajevu plačal "pri Brejšku" pijačo dvema srbskima študentoma, tehnikoma, in ker ga je detektiv Brix opazil pijanega v njuni družbi v "Montmartru" v Verižni ulici, kjer je tudi plačal zanju, kakor je v zapisnik že potrdil s svojim podpisom. Na vsa vprašanja pri zasliševanju na policijskem komisa-rijatu je javkal stereotipno: "Jaz imam trgovino s papirjem." Na kar je dobival tudi stereotipni odgovor : "To vas ne opravičuje." Mali gospod, ki so ga, prijeli v vinarni, je bil profesor zgodovine in je razlagal vinarniku zgodovino raznih atentatov. Aretirali so ga v trenotku, ko je zaključil filozofsko analizo vsakega atentata z besedami: "Ideja atentata je tako enostavna kakor Kolumbovo jajce." Tretji zarotnik j« bil predsednik dobrodelnega društva "Dobromila" v Hodkovičkah. Tistega dne, ko je bil izvršen atentat, je priredil "Dobromil" vrtno slavnost s koncertom. Orožniški stražmojster je prišel pozvat udeležence, naj se razi-dejo, ker je Avstrija v žalosti, predsednik "Dobromila" pa je rekel dobrodušno: "Samo tre-notek počakajte, da dosvirajo Hej Slovani!" — Zdaj je sedel tu s povešeno glavo in javkal: "Avgusta meseca imamo novo volitev predsednika. Ako me dotlej ne bo doma, bi se utegnilo zgoditi, da me ne izvolijo več za predsednika. Bil sem že desetkrat predsednik in take sramote ne preživim." Čudovito se je rajni Ferdinand zaigral s četrtim aretiran-cem, možem čistega značaja in brezmadežnega imena. Cela dva dneva se je izogibal kakršnemu-koli razgovoru o Ferdinandu, SPRY I LB. 3 LBS. 27c 75c 5 Points 15 Points g v&Bk* wx TOILET SOAP 9 out of 10 screen 2 for |5e stars use it! WARTIME THRIFT TIP LUX Giv« mor« of your washable« regular large LUX care to last longer! .. a p . _ _ mtmrmmmmmimmmMtitia • ® ^ 3 C SWAN FLOATING SOAP RrAR ™ LIFEBUOY isc RINSO iu 25c FRANK STUMP 1199 Addison Rd. ENdicott 8782 Neko kamnito zaklonišče na Malti, ki je bilo največkrat na svetu bombardirano iz zraka, nosi ime "Stalingrad." S tem so dali malteški junaki priznanje drugim junakom — junakom Stalingrada. Madame motorman ta Na sliki je Mrs. Ruth Phillips iz Brooklyna, ki stoji pri vodilni napravi voza poulične železnice, pri kateri je uposle-na kot "motorman." zvečer v kavarni pri marijašu pa je, ko je prebil kralja s trumfovo sedmico, rekel: "Kakor v Sarajevu: sedem krogel!" Peti mož je imel še danes naježene lase in brke od groze, da je bila njegova glava podobna glavi pinča. V restavraciji, kjer so ga aretirali, sploh ni izpre-govoril nobene besede in ni či-tal niti novin o uboju Ferdinanda. Za mizo je sedel čisto sam, ko je prišel k njemu neki gospod, sedel nasproti in rekel naglo: "Ali ste čitali?" "Nisem." "Veste o tem?" "Ne vem." "In veste, za kaj gre?" "Ne vem in se ne brigam." "Pa bi vas moralo brigati." "Zakaj. Novine lažejo. Čemu bi se razburjal?" "Vas torej niti umor v Sarajevu ne zanima?" "Mene sploh noben umor ne zanima, pa naj je v Pragi, na Dunaju, v Sarajevu ali v Londonu. Za to so uradi, sodišča in policija. Ako kje kdaj koga ubijejo, prav se mu zgodi, zakaj je tepec tako nepreviden, da se da ubiti." To je bila njegova poslednja beseda v tistem pogovoru. Od-tistihmal je ponavljal glasno vsakih pet minut: "Jaz sem nedolžen, jaz sem nedolžen." Ko je zvedel Švejk vse te strašne zarotniške historije, je smatral za potrebno, da jim pojasni vso brezupnost njih položaja. "Vsem nam slaba prede," je začel svojo tolažbo. Ni res, kar pravite, da se nam, nam vsem, ne more nič zgoditi. Cemu pa imamo policijo, ako ne za to, da! kaznuje naše gobce? Ako so tako nevarni časi, da streljajo i nadvojvode, se ne sme nihče j čuditi, da ga gonijo na direkcijo. To vse se dela zavoljo sijaja, da bi imel Ferdinand reklamo pred svojim pogrebom.] Cim več nas bo tu, tem bolje za nas, ker bo zabava večja. Ko sem služil pri vojakih, nas je bila včasih zaprta polovica kom-panije. In koliko nedolžnih ljudi je bilo obsojenih! A ne le pri vojaštvu, nego tudi na sodiščih. Spominjam se, da je bila neka ženska obsojena, da je zadavila svoja dvojčka. Čeprav je prisegala, da ni mogla zadaviti dvojčkov, ko je vendar rodila samo eno punčko, katero se ji je posrečilo zadaviti čisto brez bolečin, je bila obsojena za dvojni umor. Ali tisti nedolžni cigan v Zabjehlicih, ki-je na sveti večer ponoči udri v lopo neke branjevke. Prisegal je, da se je šel samo gret, a nič mu ni pomagalo. Kadarkoli sodišče kaj vzame v roko, je že slaba. Ali to mora biti tako. Čeprav vsi ljudje niso take barabe, za kakršne se jih lahko smatra, ali kako naj danes razločiš poštenjaka od lumpa? Zato mora biti groza, da bi bila žalost več vredna." i. / t ' ■ » f k .1 "Jaz sem nedolžen, jaz sem nedolžen!" je javkal naježeni možakar. "Kristus je bil tudi nedolžen," je rekel Švejk, "in so ga ven- Slepota ni preprečila Jamesu Blacku, očetu treh otrok, da ne M služil svoji domovini. Na sli-Ifci ga je videti pri delu v ohij-ski tovarni za gradnjo letal, kjer je zaposlen. Patriotični slepec tudi pridno kupuje vojne bonde ter je daroval Rdečemu križu že šest pintov svoje krvi. je pravil, kako so mu muhe onesnažile casarja . . . Švejk je šel zopet spat, a ni spal dolgo, kajti prišli so ponj, da ga odvedejo na zaslišanje. In tako je, gredoč po stopnišču k III. oddelku na zaslišanje, nesel švejk svoj križ na Golgo-to, ne da bi sam sploh opazil, da je mučenik. Žareč od naivnosti, je stopil v pisarno z besedami: ,"Dober večer želim, gospodje, vsem skupaj." Namesto odgovora ga je sunil nekdo pod rebra in ga postavil pred mizo, za katero je se del gospod mrzlo uradnega obličja s potezami zverske o-krutnosti, kakor bi bil pravkar ušel iz Lombrosove knjige "O zločinskih tipih." (Dalje prihodnjič) rekali pri vojaštvu. To je res najbolje in najlepše." Švejk je degel na kavalet in mirno zaspal. Medtem so prignali dva nova. Eden je bil Bosanec. Hodil je po celi, in škripal z zobmi. Skrbelo ga je, da se mu na policijskem ravnateljstvu izgubili njegov košek. Drugi gost je bil krčmar Palivec. Ko je spoznal Švejka, ga je zbudil in z glasom, polnim tragike, vzkliknil: "Sem že tudi tukaj!" Švejk mu je prisrčno potresel roko in dejal: "To mO resnično veseli. Saj sem vedel, da bo tisti gospod mož-beseda, ko je rekel, da pride po vas. Taka točnost je dobra reč." Gospod Palivec pa je dejal, da je taka točnost drek vredna, in tiho je vprašal Švejka, niso li ti ostali zaprti gospodje tatovi, kar bi mu lahko kot obrtniku škodilo. Švejk mu je pojasnil, da spadajo vsi v njuno družbo zavoljo nadvojvode, izvzemši enega, ki je tu zaradi roparskega umora, poizkušenega na očetu. Gospod Palivec je bil užaljen in darle križali. Nikjer nikoli ni J je rekel, da ni tukaj zavoljo bilo še nikomur žal za- nedolž-j kakega neumnega nadvojvode, nega človeka. Maul halten und nego zavoljo cesarja. In ker je weiter dienen! — kakor so nam j to začelo ostale zanimati, jim Mali oglasi it NEW! "BACTERIOSTATIC FEMININE HYGIENE Gaining Great Favor With Women! Many doctors urge the regular use of douches for women who want to be refreshingly clean — for women troubled by offending odor, itching or discharge. Some products may be harmful germicides which burn, harden and damage sensitive tissues. But NOT Lydia E. Pinkham's Sanative Wash! Instead-Pinkham's Sanative Wash is an effective "bacteriostatic" (the modern trend). It not only discourages bacterial growth and infection but cleanses, deodorizes, relieves minor irritations and discharge. Has beneficial effect on delicate membranes Inexpensive! OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" One Bright Spot in The World IŠČE SE DELAVCE V L - v • • i | ••• važni industriji y Maintenance Mechanics Težake Plača na uro. Tovarniški pomočniki, od 16. do 55. leta. Dobra plača na uro, zvišanje plače v 30 do 60 dni. DEKLETA ali ŽENE 16. do 50. leta starosti, za zavijanje sladoleda, masla, in.Pr0" dajanje v jedilnici majhne tovarne. Dobra plača na uro, pr0" ste ob nedeljah. Izkaz državljanstva se ne zahteva. Zglasite se pri The Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. V C»me in for AUNT JENNY'S 75 c LUX Ts°oapT 2 - 15c RINSO LIFEBUOY 2 15c SWAN Rg 7c Lg-2-23c Tom Davidson 5829 Superior Ave. HEnderson 5255 Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesreč®111 itd. preskrbi • , JANKO N. ROGELJ 6208 SCHADE AVE. POKLIČITE: ENdicott 0718 Proves Wonderful For Itching Ski" To soothe itching, burning skin, »PP-j medicated liquid ZE MO—a D^ti' formula backed by 30 years c°» ^ ous success! For ringworm syrnP. eczema, athlete's foot or due to external cause, apply ir0ul^ " - omfort B freely. Soon the discon disappear. Over 25,000,000 cold. One trial convinces. Only Also 60)! and $1.00. -m£fJk Q Don't Gamble r.« -; Cuts, Scratches, Bur"5 Be wise.Guard against infections which ^ ^pptf you up." Cleanse wound instantly. Lql.U*; effective, inhibitory antiseptic OI ^ , f»ct®r'? for over 40 years in thousands ot » dtp3,! garages, industrial first aid stations. " CoiiiI>>j incuts and homes. Pleasant to use. eoc» infection; quickly helps relieve pain- ""ffflOV" your druggist's. MuBt satisfy you or y"" back. Get Motto's OIL-O-SOL today. "It Takes Both'' 4»* - ~ * UUD rS to It takes both ... two tvl* botS give the Victory sign. It t«*?-,**' ... War Bonds and Taxes tfjjtf» that Victory come true. your purchase of War B°i„con'e; least ten percent of your n r Pay your Victory Tax and yajad«' come tax cheerfully and »-tiiXj Both are in lieu of an 0ccw y Tax to Hitler, y. 5, Trtosury V'f ___u.______11 irt'i . .,».„ r'fi aiMi'ii_____ ^J^a-S. i;*tV , , ni* k-irii'A.■ ■ v.■ .m ■ 1,.i-'i■•- ■■ u - -L<<.w,«!*™,, >