Očetov korobač in materina kuhalnica tm-za Tepenčida stariSi so imeli svojo hišo. Tudi nekoliko polja so obdelovali, nekaj svojega, nekaj drugih. Vendar poljski pridelki jim niso toliko nesli, da bi samo ob njih živeli. Imel je očo pol ure od doma svoj kamnolom. kamor je hodii kamen kopat in klesat. Ni bil kamnosek prvo vrstc, tudi kamnolom njegov ni bil posebno izvrslen, a dela je imel vedno dovolj. Saj ni bilo akoro kamenitih \rat a]i oken, da bi jih on ali njegov oče no bil napravil. Tam na pokopališču pa je kar mrgolelo spomenikov njegove roke. Kadar je bilo po zimi, tedaj še-le se je moglo do ^^obrega vedeti in videti, koliko glav šteje kamnosekova 12 družina. Poleg očeta in matere vidimo pri kolovratu staro teto, pri peči kimajofiegu deda in za pečjo mrmra-jočo babico. Za njenim hrbtom se greje TonČika, na , peči sedi Jožek, pri Čelesniku robka debeljačo strijc Miha. Na drugi strani gleda izpod babičinega kožuha glava Franekova, v zibeli ziblje najstarejža hči Ana naj-mlajšega Matevžka. Blaiek jaše na tleh lesenega ko-njifia, Marijca pa pestuje punčico iz cunj. Prt mizi pa piše Žefa svojo nalogo, Janei pa 6ita iz razdrapanega abecednika. Pisatelj ne more čitatelja zagotoviti. ali je naštel vae — \endar pa ga 7,agoiavlja, da oie ni imel nad nikomer iakega veselja, kakor nad Janczom, ki je po-Žiral pri mizi debel« Črke taukega abecednika. Vedno ga je popraševal, ali že zna, in sestra Žefa je to bratu skoro zavidala, da se ni zanaeala na materino skvb in Ijubezen. Ko se Janez ujunaČi, da mu gre tlotični od-stavek že gladko. čita na glas po ukazu očetovem. Ko pa izreče besede »mica ni inuca«, tedaj inora prenehati, zakaj vai otroci se začno smejati na glas. Oče je vedel, da tudi ostra beseda ne izda, doklcr otroci smehu ne iztresejo. Smejali so se vsi, eclo teta Mk:a se je namrd-nila, dasi jo jo nekako pogrelo pri Janezovem fiitanju. Prerešctavali bo dolgo Časa navedeni stavek iz abeced-nika. Miea je krivila Janeza. da je natašč tako (5ital, Žefa mu je očitala, da še čitati ne zna, oče pa je iz-govoril sina s tem, da je najbrže v abccedniku tiskovna pomota. Totla vrnimo se k Janezu. Hodil je v šolo. Glave ni imel trde po besedah učiteljevih, le polno muh in mušic je letalo po njegovi g-lavi. Dostikrat je napravil kako šalo v šoli, dasi so ga učitelj in stariši vselej posvarili. da v šoli ne sme norcev briti. Vkljub dobri g]avi pa Janez vendar lc ni hitro napredoval v ufienju. Vzrok temu je bila daljna pot v šolo. neredno obisko-vanje fiole in obilica poslov. ki so jih doma nakladali Janezu. Zato se ne smemo čuditi, (Se je Janezek v de-setem Ietu nosil še vedno abecetlnik pri sebi. Dasi je bil Jatiez Ijubljenček stanšev, posebno očetov, užival je vendar-le dobro vzgojo in potuhe ni dobival. Zato inoramo refii, da je bil Janez priden otrok 13 ^bri delu, dasi je napravil svojim starišem marsikako ^¦trtmko urico se svojo lahkomišljenostjo. F Jeseni se je pridno delalo v kamnolomu. Oče ai pe pripravljal robo za zimo in opoldne niti ni hodil Homov kosit. Janez mu je nosil kosilo v kamnolom. Bbb teh potih je itnel dostikrat priliko porabiti vse- Etransko svojo svobodo. B Tam za Mlekužovo ogrado so rastle 8ilno lepe Hfeblane. Tako Jjubko so pozilravljala kamnosekovega BJanezka rdeče - rmenkasta jabolka. da se jc vselej po- Bgnudil pri njih in jih ogledaval. Skoro je vedel naposled H&e za vsako jabelko, ki je viselo na jablani. Želja se ga Be polotila, da bi katero odtrgal in nesel v poželjiva Klstica. Toda takoj mu je namignil notranji glas angelja Bvaruha: »Ne kradi.1« — Janezek je stopal da]je. F Drugič in spet drugič se ustavi pri jablanah ter Kre krog sebe, ali ga kdo vidi ? Nekaj zašumi za ogrado — Janezek se zboji in odide. M Šumelo je spet za ogrado — Janezek se je šu- Hmenja privadil. K Veter šumlja po listju, ki pada raz jablano, mislil Tsi je. Zleze na ogrado — oh, toliko jabolk leži po tleh. Vzemi pa jej — pravi mu nekaj in že stegne roko .... Toda prestraši se. Kamen pod njim staklja na tla. Spomnil se je rajske Eve, ki je tako segala po prepovedanem sadu. Ilitro Bkoči raz ogrado. Ozre se in na tleh vidi poleno. »Oh, saj 30 jih že drugi klatili«. izdihne — prime za poleno in vrže je na jablano. Vse je zatlrhtelo v njem, ob jednem pa se usuje kopioa zrelih jabolk na tla. Zamiži, pobira, nameče si jih za srajco in hajdi urno domov. Tekel je, kar so ga nesle noge. Zdelo se mu je, da yse vpije krog- njega: tat, tat! Še tičev se je bal, slrfctajočih pred njim iz grtnovja. Ko slopi na dvorišče, stopi najprvo v hlev in pre-števa rudeča jabolka. Da bi jih okusil, ni mu prišlo na misel. Kmalu pa je njegov sklep gotov. Varno odpre 14 . vrata, ozre se in pohiti po stopnioah v svisli. Tam na-pravi v slami globoko kotljo in va-njo zagrebe jabolka. Ko vse to izvrši, vrne se v hišo, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. * * * Janez je bil odslej ves drugačeu. ZamiŠljen je hodil okrog in ni<3 več se mu ni Ijubilo tako smejati se in trgati se, kakor drugjkrat. Le pri jabolkih je imel svoje misli. Celo materi se je čuckio dozdevalo, da je Janez postal tako resen in moder tn tudi očetu ni odšla ta sprememba. V Janezu pa je do cela zmagal glas slabe -veeti. Ni mu bilo dovolj jedonkrat polotiti se tujega blaga. Priložnost naredi grešnika. Kolikorkrat je odslej stopal vraCaje se mimo Mlakuževe ograde, metal je polena in okleške na jablane. Ivo pa tu ni bilo več jabolk, hodil je tudi na druge vrtove. Otroci so zvedavi in tudi kamnosekov Jožek je bil v polni meri. Rad je pogledal za svojim bratom Janezom, Češ, da bo tudi on tako vedel in delal, kadar bode večji. Ni čuda, da je Jožek ovohal brata, da bodi dostikrat v svisli, in ko mu je nekoČ brat naravnost ukazal, da ne sme za njim v svisli, tedaj se je Jožka že celo j)olotila radovednost. Janez je šol v šolo, Jožek pa po stopnicah v svisli. Valil se je po siami in valil — toda vedno bolj se mu je udiralo in ko se vrne do trama, raz kateri je skočil v svisli — nt ga mogeL več doseči .... Zdaj se oglasi njegov močni glas in kričal je, da je letelo skozi ušesa. Seveda je čakal precej 5asa, zakaj svisli so bile precej oddaljene od hiše in tako brž se vendar ni moglo vedeti, kod se glasi človeški glas. Janez je bil vendar-Ie prvi, ki ga je slišal, prthajajoč iz šole. Sila pa se ustraši, ko zagleda svojega bratca v evislih. Za gotovo je menil, da je Šel jest »njegova« jabolka. Toda Janez se hitro ujunači in praša mogočno: »Kaj pa delaš ti tukaj?« »Oh, Janez, ven, ven me vzemi!« »Prav ti je, kaj pa hodiš in stikaš po svislih. Le čaki, že povem materi « 15 Ko pa ne more nič poizvedeti od Jožka, ki je kričal v enomer: »ven, ven!« poda mu roko in ga potegne iz svisel. Ko prideta po stopnk-ah na tla, odideta v hišo. Ko stopita na prag1, spomni se Jožek, da je pustil klobuk v svislih. »Moj klobuk, oh, moj klobuk!« začne kriČati. »Nič ne skrbi«, oglasi se za njim Žefa. ki je 2 Janezom prihajala iz šole, »pojdem jaz po-nj.« »Kaj ti. da še ti v svislih ostaneš? Pusti, pojdem že jaz po-nj«. odvrne Janez. ki mu ni bilo Ijubo, da bi sestra stikala po svislih. Toda Žefa ga ni poslušala \n že je na vrhu stopnic, da se zakadi v slamo. Klobuk zagleda takoj v slami — loda o joj! Ko Žefa poskoči v svisli, dotaknejo se njena stopala nekaj trdega. Seže po klobuku, seže pa ob jedncm tudi pod-se v slamo in glej — po)no lepih jabolk zareži se ji na-sproti. »0, o, o, jabolka!« zakliče samega veselja. Nabere jih brž v Jožkov klobuk in hajdi ž njimi v hišo k materi. (Konec prih.)