Posamezna številka 6 vinarjev. SIEV. 133. Izven Lj^liane 8 vin.	\ LjDbljODI, V ШМ, 13. јППЦО 1912.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 28*— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „
6-50
za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . K 24'—
na pi
za četrt leta za en meseo.....
V opravi prejeman mesečno K 1-70
ol leta
„ W— „ B— 2-
Leto XL.
ilnseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 n
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja:;
vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldno.
UST Uredništvo Je v Kopitarjevi nllot itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. "J£u Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega strani
HrvaŠki Faraon.
Na Hrvaškem so razmere od dne do dne slabše. Ogrska je danes na vrhu; ne odločuje samo o usodi Hrvaške, ampak je zazdaj gospodar nad celim političnim položajem v monarhiji, ako smemo o »monarhiji« sploh še govoriti. Lukasz je dobro vedel, da krona ne polaga na nobeno stvar toliko važnosti kakor na brambno reformo. Zato je sklenil s pomočjo Tisze z največjo brutalnostjo udušiti vsako opozicijo proti vojaški predlogi. To sc mu je posrečilo, krona je zadovoljna in zdaj je samo še treba, da avstrijski parlamejnt brambni zakon sprejme. Stališče ogrske vlade je s tem tako utrjeno, da si je težko misliti, da bi sc moglo zgoditi, da se zopet omaje.
Naravna posledica tega je, da sc je tudi pozicija kraljevskega komisarja na Hrvaškem, gospoda Slavka pl. Čuvaja izredno okrepila. Lukasz je, ko mu je grof Stiirgkh v avstrijskem parlamentu s svojo znano izjavo z vplivom avstrijske vlade zagrozil, javnost nekaj časa za nos vodil: spustil sc je pro forma v pogajanja s hrvaško koalicijo. Posrečilo se mu jc toliko, da jc mogel grof Pejacevich v ogrski dclegaciji v imenu hrvaških poslancev skupnega ogrsko-hrvaškega državnega zbora brez ugovora Izjaviti, da je ogrska delegacija legalna, češ da so kljub sistiranju ustave na Hrvaškem mandati hrvaških delegatov veljavni. Dejal je, da se Avstrija v razmerje med Ogrsko in Hrvaško sploh nima vtikati. Mož jc pač upal, da se Lukasz s Hrvati sporazume in Hrvaški zopet povrne ustavo. A dal jc le Lukacsu v roke najboljše orožje proti Hrvatom. Ogrski ministrski predsednik je mogel zdaj krono opozoriti, da se Hrvati s stališčem ogrske vlade načeloma strinjajo in da zato nima prav grof Stiirgkh, marveč Ogrfi. Nato je pogajanja s koalicijo prekinil, spravil skozi brambno reformo in sc zdaj lahko smeje grofu Sturgkhu in Hrvatom. Ogri so nas in Hrvate zopet prevarili.
Bivši fcldvebel Slavko pl. Čuvaj jc s tem dosegel vrhunec svoje moči, ne brez krivde hrvaških koalicionaških politikov, ki so upali, da jim paclec grofa Khuena prinese boljših časov in so se ujeli v Lukacsovc mreže. Zdaj pa še ta brezmejno neumni atentat na kra-
ljevega komisarja! Spočel ga je nori fant v največjo škodo svoje domovine. Tudi, če bi bil Čuvaj padel, ali bi bilo Hrvaški v sedanji politični situaciji s tem kaj pomagano? Ali res mislite, da je na Hrvaškem en sam Čuvaj? Brez-značajnih in brezvestnih individuov, ki se dajo od ogrske vlade izrabiti za rablje lastnemu ljudstvu, je na Hrvaškem žalibog še vedno nekaj.
Čuvaj se hoče sedaj nad Hrvati zmaščevati z nečuvenimi grozotami. Dozdaj j c zaprtih že 58 dijakov, med njimi baje tudi nekaj članov »Domagoja«; kakor smo čuli, jc med njiim tudi g. Jelavić. Povod temu, da je komisar velel vtakniti v zapore celo člane katoliške dijaške organizacije, ki je zbližanju s Srbi vedno bila večalimanj načeloma nasprotna, jc dal oni nepremišljeni izlet v Belgrad, ki ga ni mogoče zadosti obsojati. Čuvaj hoče na podlagi te samo na sebi zelo otročje manifestacije konstruirati zvezo med atentatom in Belgradom. Uprizoril bo brezdvoma veleizdajniški proces in skušal zaplesti vanj tudi p r a-vaške politike, zlasti one, ki so mu posebno trn v peti. Imamo točne informacije, kako Čuvaj preži na nekatere osebe, da jih s pomočjo skrajno koruptne hrvaške justice, ki je n. pr. Stipc Radića in njegovo rodbino materialno uničila, zagrabi.
Tako je prišlo do tega, d a j e v e s hrvaški narod revolucioni-r a n. Na Hrvaškem je le navidezen mir; od kmeta do inteligence vse samo drhti obupnega srda in bati se je, da se vsak čas iz te iskre zaneti strašen ogenj. Tega seveda ni kriv Belgrad, ampak ogrska vlada, ki h o č e, da na Hrvaškem bukne upor, da zdaj saj še na papirju neodvisno praljevino popolnoma spravi podse. To je diaboličen načrt, porojen v glavi perfidnega ma-žarskega plemena.
Kaj se da proti temu storiti?
Nekateri politiki, ki drve za hitrimi in hipnimi vspehi, zahtevajo, naj bi Jugoslovani spričo Cuvajeve strahovlade v avstrijskem parlamentu obstruirali brambno reformo, oziroma preprečili potrebno dvetretjinsko večino. Po našem mnenju bi se s tem naravnost nasprotno doseglo, kar bi se nameravalo. Vlada pošlje zbornico domov in uveljavi brambno predlogo s § 14. Kakšen položaj bi potem nastal? Na Avstrijskem ni parlamenta, na Ogrskem je že odgoden in vlada Lukacs z močno za-
slombo krone. Jasno je, da bi bilo to za Hrvaško šc veliko slabše. Avstrijskega parlamenta nc smemo ubiti. Brambne reforme se nobena stranka ne bo upala obstruirati, niti socialni demokratje. Tudi Rusini uganjajo le navidezno opozicijo, katere bo kmalu konec. Od vlade sc pri tej priliki nc da ničesar izsiliti. Krona hoče vojakov in ni je sile na svetu, ki bi to mogla preprečiti. Jc treba pač z razmerami računati, kakor so. Naša ustava ni angleška ali francoska.
Konec Cuvajeve strahovlade bo prišel, preje ali sleje. A glavni sovražnik, ki ga jc treba zadeti, je Ogrska. Sama nam je pokazala pot, kako je to mogoče. Tisza je dokazal, da na Ogrskem zmaguje samo nasilje. Kar se je danes zgodilo Justhu, se zna jutri pripetiti Tiszi. Ogrsko je treba streti. Razmere se lahko namah iz-premene. Treba pa je tudi, da se na Hrvaškem samem politične razmere korenito predrugačijo. In v tem oziru zaupamo stranki prava, da bo težavnim razmeram, ki zdaj na Hrvaškem vladajo, kos. Treba je, da narod ohrani mirno kri. Impulzivni izbruhi a la Jukič bodo hrvaški stvari le škodovali.
Državni zbor.
Dunaj, 12. junija 1912.
Uradniške predloge.
Brez vsega zanimanja se vrši razprava o uradniških predlogah. .Vsakdo ve, da zakon ne bo potrjen. Slovensko-hrvatski klub se več ne udeležuje komedije. — Govore le še patentirani »prijatelji« uradništva ala Bufival, Forstner, Kalina etc. Tudi dr. Rybar je še govoril. — Razprava se konča prihodnji torek.
V železniškem odseku
je železniški minister predložil investicijski program na drž. železnicah za dobo 1913—25. Na nekaterih progah se bo položilo drugi, oziroma tretji in četrti tir. Napravili se bodo novi kolodvori, oziroma razširili žc obstoječi, da se bo promet na železnicah lahko hitreje izvršil. Razširi se kolodvor v Ljubljani, kjer se ustanove tudi delavnice. Zgradi se železnica Opčina—Herpelje, da se zvežejo istrske želc.viice z državno itd. O tem dobite od našega člana v žel. odseku obširnejše poročilo.
V proračunskem odseku
je govoril poslanec VVassilko, ki včeraj še ni bil končal svojega govora in za
njim je govoril Driotrijansky, ki jo predlagal, da se seja zaključi, kar je pa odsek odklonil in sedaj govori Malik, ki jc izrazil svoje velike simpatije rusinskemu narodu. Koliko bo to Ru-i sinom pomagalo, je seveda drugo vprašanje. — Nemci skušajo posredovati med Rusini in Poljaki v vseučiliškem vprašanju, da sc bo omogočila gladka rešitev brambnih predlog in proračun-skega provizorija.
Brambni odsek.
Ogrska zbornica je brez vsake najmanjše izpremembe sprejela vladni načrt brambnega odseka. Prazno delo bi bilo danes, razmišljati o tem, ali je bilo sklepanje pravilno. Splošna sodba je, da je grof Tisza kot predsednik zlorabil svojo oblast. Za nas pa je dejstvo me-rodajno, da je potrebna večina v ogrski zbornici sprejela načrt »en bloc« in da more sedaj avstrijski parlament reči svoj »amen« ali pa odkloniti predlogo. Ako bi se to drugo zgodilo, jc skoraj gotovo, da bi Ogri sklenili samo provizorij za pet let. Leta 1917. pa bodo treba podaljšati tudi trgovinsko pogodbo z Ogrsko. In tedaj bi Ogri napeli vse sile, da izvojujejo nove koncesije na škodo Avstrije in skupnosti države. Nekaj enakega bi se zgodilo, ko bi bila avstrijska vlada primorana, s § 14. uveljaviti brambni zakon ali pa vsaj dovoliti državi vojaške novince. Saj smo to že večkrat doživeli od 1. 1897. Celo clavke je vlada leta 1898. zvišala s § 14, Vprašanje je tudi, ali bi brambni provizorij zagotovil tudi vse olajšavo vojaške službe. To so bili razlogi za slov.-hrvatski klub, ki je včeraj sklenil soglasno, da glasuje za načrt z eno samo izjavo. Za mornarje določa tudi novi načrt štiriletno aktivno službo. Klub pa je naročil svojim trem članom v odseku, da predlagajo triletno službo.
Včeraj zvečer je brambni odsek glan soval o prvih sedmih paragrafih. Glasovanj je bilo 34, med temi štiri po imenih. Večina je odklonila vse preminje-valne predloge iz gori navedenih raz-i logov. V manjšini so bili soc. demokratje, dva Italijana, štirje češki poslanci in dr. Trcsič. Dva ali trije češki poslanci so se odtegnili glasovanju, med temi tudi Klofač. Zanimivo jc, da je večina odklonila tudi predlog referenta dr. Sommerja, ki je šc vedno vsiljeval »dve državi« v Avstro - ogrsko monarhijo. Ko bi se postavili na to državnopravno stališče, potem bi morali
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lčnard.
(Dalje.)
Stanko je spoznal, da to zadnje po-tovanje nikakor nc bo lažje od poprejšnjih in začel seje vznemirjati za Nelko, njih in začel se je vznemirjati za Nelko. obrazček, mesto da bi zagorel na soln-cu in vetru, je bledel od dne do dne, oči so pa gubile navadni blesk. Na suhi ravnini, kjer ni bilo komarjev, sicer ni grozila mrzlica, toda videti je bilo, da strašna vročina izčrpuje dekličine sile. Deček je s sočutjem in s strahom gledal na njene male ročico, ki so postajale bele, kot papir, in si je grenko očital, da je zgubil preveč časa s pripi-av-Ijar.jem in vežbanjem Zamorcev v streljanju, ter jc vsled tega izpostavil potovanje v tako vročem letnem času.
Med takim strahom je pretekal dari za dnevom. Solnce je vsrkavalo vlago '.n življenje iz zemlje vedno bolj poželjivo in neusmiljeno. Trava se je krčila in posušila v taki meri, da se je drobila pod nogami antilou in da so
bežeče črede, dasiravno maloštevilne, dvigale oblake prahu. Vendar so popotniki še enkrat zadeli na potok, ki so ga žc od daleč spoznali po dolgih vrstah dreves, ki so rastla nad njegovima bregoma. Zamorci so stekli k drevju kot za stavo in ko so prišli k bregu, so se vrgli na tla, potopili glave v vodo in pili tako poželjivo, da so prenehali šele, ko je krokodil zgrabil enega izmed njih za roko. Drugi so sc vrgli tovarišu na pomoč in v trenotku potegnili iz vode gnjusno gaščarico, ki pa ni hotel izpustiti človeške roke, da-siravtno so mu odpirali gobec s sulicami in noži. Šele King je rešil zadevo, ko je postavil nanj nogo in ga stlačil tako lahko, kakor da bi bil gnjila goba.
Ko so se ljudje slednjič napili, je Stanko zapovedal narediti v plitvi vodi okroglo ograjo iz visokih bambusov s samo enim vhodom od brega, da bi sc Nelka popolnoma varno zamogla izkopati. Toda tucli tako jc postavil k nji za varstvo Kinga. Kopelj je jako okrepčala deklico, odpočitek ji je pa nekoliko povrnil sile.
Na veliko radost, cele karavane in Nelke, jc sklenil »Bvana Kubva« dva dni ostati pri vodi. Pri tej novici so postali ljudje najboljše volje in so takoj pozabili na prestane trude. Ko so sc prespali in nokrenčali, so sc nekateri
Zamorci začeli potikati med drevjem nad reko in iskati palm, ki rode divje datelje in takozvane liijobove solze, iz katerih se dela nakitje. Nekaj so jih je vrnilo v šotor pred solnčnim zahodom in so prinesli s seboj neke štirivoglate bele predmete, v katerih jc Stanko spoznal svoje lastne letajoče zmaje.
Eden izmed teh zmajev je nosil številko 7, kar je bilo v dokaz, da jc bil izpuščen še z Lindejevc gore, ker sta jih otroka od tam izpustila nekaj desetin. Stanka je to neizrečeno razveselilo in mu je dodalo poguma.
»Nisem pričakoval,« rekel je Nelki, »da bi letajoči zmaji zamogli preleteli tako daljavo. Bil sem prepričan, da ostanejo na višinah Karamoio in sem jih samo izpuščal za vsak slučaj. Zdaj pa. vidim, da jih veter zamore nesti, kamor hoče in imam upanje, da so oni, ki sva jih izpustila z gor okrog jezera. Bassa-Narok in sedaj s pota, prileteli celo do oceana.«
»Prilcte popolnoma gotovo,« odvrnila je deklica.
»Bog daj!« dodal jc deček, ki so ga skrbele nevarnosti in težave daljšega potovanja.
Tretjega dne jc odrinila karava.ua z nad potoka, in vzela s seboj v usnjatih mehovih veliko zalogo vode. Predno je, uastal večer, so spet prišli v kraje, po-
polnoma požgane od solnca, kjer niso rastle niti akacije, a zemlja je ponekod bila tako gola, kakor tnalo. Ponekod so zadevali na passiflore z v zemljo vritimi debli, podobnimi velikanskim bučam, imajočim do dva vatla v primeru. Iz teh velikanskih krogel so poganjale kot vrvice tenke liane, ki so se plazeč po zemlji pokrivale široko naokrog planjavo in tvorile tako nepro-dirno goščavo, da bi sc celo miši težko zamogle preriti skozi. Toda kljub lepo zeleni travi teh rastlin je bilo v njih toliko trnjev, da niti King niti konji niso mogli najti v njih hrane. Samo osel jc ščipal, toda tudi on previdno.
Včasih pa tekom nekaj angležkili milj niso zagledali ničesar razun bodeče, kratke trave in nizkih, suhim rožam podobnih rastlin, ki so se drobile, ako si se jih dotaknil. Po prvem prenočišču je žgal cel prihodnji dan z neba živi ogenj. Zrak je trepetal, kakor v Libijski puščavi. Na nebu ni bilo niti oblačka. Zemlja jo bila tako zalita z lučjo, da je vse izgledalo belo in noben glas, niti brenčanje žuželk ni kalilo smrtne, z zlovražnim bleskom nasičene tišine.
Pot je tekel od ljudi v curkih. Včasih so polagali na velik kup zavoje s posušenim mesom in ščite, da bi našli pod njimi nekoliko sencc. Stanko je
prignati tudi HrvaŠko in Češko državo in kot peto kolo še Novo Avstrijo, ki sedaj visi v zraku, dokler no sežejo po njej mažarski gavrani.
Sklicevaje se na to dejstvo, je posl. dr. Žitnik izvajal, da glasuje za načrt, izvzemši oni odstavek, ki določa za mornarje štiriletno službo. Ako v mogočni nemški monarhiji služi moštvo le po 3 leta, preje izurjeni mornarji celo samo po eno leto, je to mogoče in potrebno tudi v Avstriji. Za slučaj pa, da bi večina sklenila štiriletno aktivno službo, predlaga Žitnik naslednje resolucije:
1.	Vladi se naroča, naj stori vse potrebne korake, da se čim preje za mornarico vpelje triletna služba. Dokler se to ne zgodi, naj vlada mornarjem v 4. službenem letu dovoli službene doklade za preskrbo njihovih družin ali pa mesečno plačo, kakor jo imajo mornarji na trgovskih ladjah.
2.	C. in kr. vojni upravi se naroča, naj vse stori, da bode število častnikov pri mornarici po narodnosti in jeziku primerno številu moštva. V ta namen naj primertnim potom omogoči dijakom iz primorskih dežel, da bodo v večjem številu obiskovali mornarsko akademijo.
3.	C. in kr. vojna uprava se poziv-Ije, naj poskrbi, da bodo z ozirom na pretežno število hrvaških mornarjev vojne ladije dobile tudi zgodovinsko i!n geografsko važna imena hrvaškega naroda.
Jutri, v petek in soboto utegne odsek dovršiti svoje delo. Prihodnji teden pride brambni zakon že v zbornici na vrsto.
Ponesrečena kalkulacija.
Piše deželni odbornik dr. E. L a m p e.
Da bi mogel hvaliti »konservativno Štedljivost« liberalnega režima, primerja Mandelj denarno stanje leta 1907 in leta 1910 ter kalkulira tako, da pokaže leta 1907 končnega prebitka + 837.508 kron 37 h, leta 1910 pa primanjkljaja — 89.187, ki ga on potem še samovoljno sviša na 609.769 K 84 h. Nato pa kliče: Poglejte, kako izborno je gospodarila slovensko-nemška koalicija!
Ker jaz leta 1907 nisem bil še v deželnem odboru, po starih knjigah ne stikam in nočem pisati o stvareh, ki mi niso samemu znane, sem dal to Man-deljevo trditev v presojo gosp. deželnemu računskemu svetniku Lindtner-ju, ki pravi o Mandeljevi kalkulaciji:
Če se presoja efekt leta 1907., je v glavnem obrniti pozornost na to, da je prejel deželni zaklad izredno iz melioracijskega zaklada 812.121 K 68 h in da je izredno izdal 850.900 K (za poplačilo dolgov).
Brez teh dveh postavk, bi bil račun sledeči:
Dohodki . . , . - 3,621.304 K 68 h Stroški ...... 3,596.320 K 48 h
Presežek . . 24.984 K 20 h
Vzrok, zakaj da pride Mandelj v svojem spisu do drugačnega zaključka, in sicer do zaključka, da je bilo 1. 1907 presežka 837.508 K 37 h, tiči v tem, da on vpošteva le izredni strošek, izred-uega dohodka 812.121 K 68 h pa ne, dasi
dal naročilo, naj varujejo vodo, toda Zamorci so kot otroci, ki ne mislijo na jutri. Slednjič je bilo treba obdati s stražo ljudi, ki so nosili mehove z vodo in deliti vodo vsakemu posebej. Kali se je pečal s tem jako vestno, toda to mu je jemalo veliko časa in zadržavalo potovanje, obenem pa seveda tudi za-mujevalo najditev novega napajališča. Samburi so godrnjali, da dobivajo več vode Vahimi, Vahimi pa, da Samburi. Poslednji so začeli groziti, da se vrnejo, toda Stanko jim je rekel, da jim bo v tem slučaju Faru dal porezati glave, sam je pa naročil svojim z remingtoni oboroženim strelcem, naj nikogar ne puste.
Drugi večer so prenočili na goli ravnini. Niso delali bome, ali kakor pravijo v Sudanu, zeribe, ker ni bilo iz česa. Taborišča sta stražila King in Saba. Varstva je bilo dovolj, toda King, ki je dobival desetkrat manj vode, kot jo je potreboval, jc trobil zanjo do solnčnega vzhoda, Saba je pa iztegnil jezik in obračal oči k Stanku in Nelki z nemo prošnjo vsaj za eno kapljo vode. Deklica je hotela, da bi mu Stanko dal nekoliko piti iz gumove posodice, katero je podedoval po Lindcju in ki jo je nosil na vrvici čez ramo, toda on je shranjeval ta ostanek za najskrajnejši čas za deklico, ter je odrekel.
Četrtega dne zvečer je ostalo Vamo Se pet velikih mehov z vodo, to se pravi, da je na vsakega človeka prišlo komaj pol kozarčka. Ker so pa noči ko-
sam označuje ta dohodek" kot Izreden dohodek (tabela I.). Dokaz: 837.508 K 37 h — 812.121 K 68 h — 402 K 49 h (ta znesek se odračun ja zaradi točnosti računa in ker ga tudi Mandelj vpošteva v svoji kalkulaciji) = 24.984 K 20 h.
Glede leta 1910 se je v poročilu deželnega odbora h računskemu sklepu posebej opozarjalo na izredni strošek 307.390 K 03 h, ker je bilo to potrebno za orientacijo in igra ta strošek pri presoji končnega efekta vsekako veliko vlogo. Da je imel dež. zaklad 1. 1910 nasproti temu izrednemu strošku tudi izreden dohodek, in sicer iz centralizacije zakladov in iz rezerv v skupnem znesku 235.576 K 6 h ('ne samo 213.192 kron 11 h), to pa ni prikrito, marveč jc dovolj jasno povedano na strani 73. zadevne predloge. Kdor hoče, lahko napravi kalkulacijo tudi s tem dohodkom in pride tako do zaključka, da jc znašal primanjkljaj leta 1910 632.153 K 79 h, oziroma 324.763 K 16 h. Na enak način se da napraviti kalkulov, kolikor se hoče, in vsak kalkul bo imel nekaj zase, toda realne vrednosti taki kal-kuli nimajo.
Mandelju se je torej primerila precejšnja nesreča, ko je barval leto 1907 z rožnato, leto 1910 pa s črno barvo. Dasi je imela slovensko-nemška liberalna zveza doklade v isti višini, in imela pol manjšo upravo ter ni skoro nič delala, je imela vendar leta 1907 čez osemsto-tisoč kron primanjkljaja, ki ga je pokrila iz melioracijskega zaklada. T o je Mandelj zamolčal, in zato je ves njegov spis, ki bazira na tej zmoti, napačen.
Druga usodna nesreča Mandeljeva je ta, da on ne pozna razločka med zasebnim in med javnim gospodarstvom. Njegov horizont ne presega obzorja, ki ga mora imeti knjigovodja kake majhne trgovine. Če presegajo pasiva aktivne postavke, gre štacuna v konkurz; Mandelj hoče dokazati, da se to godi pri deželi Kranjski in namiguje, da bo kmalu prišel birič in bo deželo Kranjsko na dražbi prodal. Pri deželi je pa polom sploh izključen, dežela je celo veliko bolj varna pred bankerotom kakor država. Niti če bi deželni papirji padli, ne pomeni to nobene izgube za deželo, in vsak trenotek lahko deželni zbor sklene doklade, s katerimi se vsak primanjkljaj pokrije.
Skrajna nevednost ali pa na nevednost drugih računajoča hudobija more torej slikati občinstvu strahove na steno, ki jih ni.
Nadalje Mandelj ne ve, kaj je osnovnopremoženje dežele, zato je zgrešil ves efekt svoje razprave. On kalkulira: Dohodki manjši kot stroški, nekaj zakladov se je kasiralo, torej: osnovno premoženje dežele se je znižalo. Ta iznajdba o »znižanem osnovnem premoženju dežele« se mu zdi posebno imenitna.
To je pa jnesmisel. Osnovno premoženje dežele so naše posesti in hiše ter obveznice deželnega zaklada v znesku 1,600.000 K, ki se brez Najvišjega dovoljenja ne smejo niti prodati niti zastaviti. Ta zaklad je varno spravljen, nihče se ga še ni dotaknil, tudi nobene potrebe za to ni bilo in je ne bo.
Drugi denarji so pa — da rabim analogijo — obratna sredstva, ki jih daje vsako leto deželni zbor deželnemu
likor toliko bolj hladne kot dnevi in je žeja ponoči manj občutljiva, kakor pa pod pekočimi solnčnimi žarki in ker so ljudje že zjutraj dobili po majhni merici vode, je zapovedal Stanko spraviti one mehe za jutrajšnji dan. Zamorci so mrmrali čez to povelje, toda strah pred Stankom je bil še prevelik, ter se niso upali lotiti tega zadnjega prihranka, zlasti, ker sta stala na straži dva z remingtoni oborožena človeka, ki so se imeli menjavati vsako uro.
Vahimi in Samburi so skušali ogoljufati svojo žejo s stehli revnih travic, katero so iztrgavali in žvečili njihove korenine, toda v njih ni bilo skoraj nobene vlage, ker je neizprosno solnce popolnoma izsušilo celo globino zemlje.
Dasiravno spanje ni pogasilo žeje, je vendar vsaj povzročalo, da se je nanjo pozabilo. Ko jc nastala noč, so popadali utrujeni in od celodnevnega potovanja izmučeni ljudje, kjer jc kdo stal, kot mrtvi na zemljo in takoj trdo pospali. Tudi Stanko je zaspal, toda v duši je imel preveč skrbi in nemira, da bi zamogel mirno in dolgo spati. Čez nekaj ur se je zbudil in pričel premišljevati, kaj bo dalje in od kod vzeti vode za Nelko in za celo karavano obenem z ljudmi in živalmi. Položaj je bil težak, morebiti celo strašen, toda iznajdljivi deček sc še ni udajal obupu. Začel je premišljevati vse dogodke, počenši od uropanja iz Fayuma pa do tega trenotka: torej prvo velikansko potovanje čez Saharo, huragan v pu-
odboru na razpolago. Ta so lahko večja ali manjša, lastna ali izposojena.
Bajka o »zmanjšanem osnovnem premoženju«, ki jo je Mandelj spravil v svet, ima torej kratko življenje. Tudi ta puhlica nas jie bo spravila iz ravnotežja.
Velika dela v upravi, zakonodaji in gospodarstvu, ki jih je izvršila S. L. S. in ki jih jc nanovo započela, seveda za kratkovidne ljudi ne eksistirajo, zato so o njih tu ne razgovarjam. A eno moram še omeniti:
Mandelj sklepa, da »gremo navzdol« in da pride polom. Hkrati pa nam ukazuje, da se morajo učiteljem zvišati plače. Odkod se naj vzame, tega ne pove.
V deželni zbornici je neki liberalni poslanec zaklical: Doklade se morajo ocl 40 odstotkov zvišati na 80 odstotkov.
To jc bila ideja. Sicer napačna ideja, a bila je ideja.
Mandelj pa nobene ideje nima.
Konec njegove modrosti je — zevajoč molk.
„Zarota" oa HrvaŠkem.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Zagreba.)
Atentat na kraljevega komisarja Čuvaja je še vedno predmet dnevnih razgovorov in razprav. Vse govori o tem in ugiba, kaj se zgodi za tem. Tc dni sem že kratko javil, da se proti hrvaškemu narodu menda pripravlja sila in da se bo brezobzirno postopalo. Ta slutnja se je po-malem že začela izpolnovati.
Prepoved nošnje orožja na Hrvaškem.
Hrvaška je po atentatu kakor kaka pokrajina v Albaniji. Ni dovolj, da se na najbrezobzirnejši način vrše zasledovanja in hišne preiskave, da se mladi ljudje mečejo v ječe, marveč je kralj, komisar v včerajšnjem uradnem listu izdal dve novi premodri naredbi glede nošnje orožja, s katerima se šikanirata hrvaška obrt in trgovina in bodo trpeli mnogi obrtniki in trgovci, katerim je bodisi prodajanje ali popravljanje orožja edini poklic in zaslužek.
Naredba določa, da mora vsak, ki poseduje kako puško ali revolver, istega izročiti na policiji. Dalje mora vsak trgovec prositi dovoljenja za prodajo orožja in mu-nicije itd. Vsak, ki bi se proti določbam te naredbe pregrešil, bo kaznovan z dvema mesecema zapora ali 600 K globe.
Aretacije,
V Zagrebu in okoliških mestih se noč in dan nadaljujejo neštete aretacije, ki se vse spravljajo v zvezo z atentatom na Čuvaja. Govori se čisto za gotovo, da se je odkrila cela zarota, ki je imela namen, da spravi s poti ne samo Čuvaja, nego tudi vse druge, ki vzdržujejo v Hrvaški sedanje žalostno stanje. A dosedaj se še prav nič ne ve, kakšni usodi so zapadli aretiranci. Nekatere izmed njih so izpustili na svobodo, toda le pogojno, da se ne oddaljijo iz Zagreba, kjer se nahajajo pod strogim policijskim nadzorstvom.
Aretiranci se v ječi strogo nadzorujejo in kar je glavno — izpostavljeni so raznim mukam. Ne daje se jim jesti in ne dovoli se jim, da bi šli na sveži zrak. V Zagreb je poklicano orožništvo, ki bo prevzelo službo v policijskih zaporih.
ščavi, poskušnje bega, Bartum, Mahdi-ja, Fašodo, osvoboditev iz Gebhrovih rok, potem daljše potovanje po Linde-jevi smrti do jezera Bassa- Narok in do tega pi'ostora, kjer so sedaj prenočevali. »Toliko smo prešli, toliko pretrpeli,« govoril je sam s sabo, »tako velikokrat se mi jc zdelo, da je že vse izgubljeno in da ne najdem nobenega izhoda, pa mi je vendar Bog pomogel in sem vedno našel izhod? Saj je vendar nemogoče, da bi po prestani taki poti in po takih tako strašnih nevarnostih morali poginili na tem zadnjem potovanju. Sedaj je vendar še nekaj vode, ta okolica pa — menda ni Sahara, kajti ako bi tako bilo, bi ljudje o nji vedeli.«
Zlasti je pa držalo njegovo naclo pokonci dejstvo, da je na jugovzhodu tekom dneva zagledal skozi daljnogled neke meglene obrise, kakor gore. Morda je bilo do njih še na stotine angleških milj, ali šc več. Toda ako bi se posrečilo dospeti do njih, bili bi rešeni, kajti gore so redkokedaj popolnoma brez vode. Koliko bi pa bilo potreba časa, ni mogel preračunati, ker je to bilo odvisno od visokosti gor. Visoki vrhunci se vidijo v tako prozornem zraku, kot jo afrikanski, na neizmerno daljavo, torej je* bilo treba najti vode že poprej. Drugače jim je grozila poguba.
»Troba!« ponovil je Stanko sam sebi.
Hropečc dihanje slona, ki jc dihal, kakor je mogel, pekočino iz svojih
Na svobodi.
Na svobodo izpuščeni aretiranci si ne upajo nič govoriti, ker so jim na policiji zažugali, da bodo najstrožje kaznovani, ako bodo količkaj govorili o tem, o čemur so jih zasliševali.
Najdene bombe?
Med aretiranci se nahaja sin uglednega meščana in trgovca Neudhardta. Zdi se, da policija poleg Jukića najbolj pazi nanj. Pri njem so našli nekoliko dinamitnih patron in se misli, da so bile te patrone namenjene za atentat. Obenem so našli pri njem neka pisma, ki ga kompromitirajo in iz katerih izhaja, da se je v Zagrebu pripravljala »črna telovska noč«. Ali je vse to res imelo biti tako, kakor so si mladi ljudje v svojem patriotičnem navdušenju zamislili — to je drugo vprašanje, ki nam je bo rešil državni pravdnik v svoji premodri obtožnici.
Tudi čc je res obstajal komplot, sa ne sme tako tragično vzeti.
Zaplenjeni letaki.
Boritelji za narodno svobodo — večinoma mladi aretirani ljudje, so svojedobno izdali letak pod naslovom »Ščit«, v katerem so odkrili pravi položaj stvari in se obrnili proti sedanjemu stanju na Hrvaškem. Ta letak je bil sedaj zaplenjen, a ker! je zelo razširjen po Zagrebu in ostalih mestih, se vrše številne preiskave, da bi se morda na ta način prišlo na sled even« tualnim sodrugom. No, vse vohanje poli«' čajev jc pa ostalo brezuspešno. S. tem v zvezi je tudi
aretacija Mirka Pisačića.
On je namreč izdal tisti letak ter ja bil eden neizprosnih nasprotnikov Čuvaja, Dasiravno ga je Čuvaj na vse mogoče načine preganjal, ni mogel zrušiti njegove agilnosti. Te dni se je za gotovo vedelo, da se Pisačič mudi v okolici Zagreba ter je bil tudi aretiran. (Druga verzija se glasi, da je bil Pisačič prijet v Ljubljani in odveden v Zagreb, kar pa ni res.) Bil je takoj zaslišan in je, kakor trdijo vesti, priznal, da je ve* del za atentat in ga je celo odločno odobril. Atentat se je imel izvesti ne samo na Čuvaja, nego tudi na gotove mažarske oblastnike, ki so zakrivili sedanji položaj Hrvaške, л ••
Zaslišanje Čuvaja in njegove žene.
Preiskovalni sodnik Weinert, ki vod} preiskavo v celi stvari, je zaslišal Čuvaja in njegovo ženo; opisala sta atentat tako, kakor je poročalo o njem časopisje. Bist< venega nista vedela nič povedati.
Stanje Hervoića.
Zdravstveni položaj Hervoičev se n! niti najmanje izboljšal. Zdravniki ga z umetnimi sredstvi vzdržujejo pri življenju,
Zaplenjene Jukićeve slike.
Nekateri zagrebški trgovci z razglednicami so izdali slike atentatorja Jukiča, ki so se silno kupovale. Toda policija je slike pri vseh trgovcih zaplenila in izvedla preiskave, da pride do eventuelnih nadalj-nih izvodov. Vsega vkup je bilo zaplenje. nih do 3000 primerkov. Zaplemba se tolmači s tem, češ, da se s temi slikami dela za atentatorja reklama.
Zatvorjen fotografski atelier.
Atelier fotografa, ki je napravil Juki-ćeve slike in jih spravil v promet, so pO izvedeni preiskavi sodno zaprli.
pljuč, je neprenehoma pretrgavalo dečku premišljevanje. Čez nekaj časa se mu je pa zazdelo, da sliši nek glas, podoben stokanju, ki je prihajal od druge strani taborišča, namreč od tam, kjer so ležali ponoči s travo pokriti vodni mehovi. Ker se je ječanje nekajkrat ponovilo, je vstal, da bi pogledal, kaj sc tam godi in je stopil h gričku samo nekaj korakov oddaljenemu od šotora. Noč je bila jako jasna, da je žc od daleč zagledal dvoje temnih trupel ležečih drugo poleg drugega in dvoje remingtonovih cevi svetečih se v mesečnem svitu.
»Zamorci so vedno enaki,« pomislil je. »Morali bi čuvati vodo, ki je sedaj za nas dragocenejša, kot vse na svetu, a sta zaspala tu zraven, kot bi bila v lastnih kočah. Ah, Kalijev bambus bo imel jutri mnogo dela!«
To misleč se je približal in sunil z nogo enega izmed stražnikov, toda skočil je takoj ves prestrašen nazaj.
Na videz speči zamorec je ležal vznak in nož mu je bil do držala zari-njen v grlo, poleg njega je pa ležal drugi s tako strašno prerezanim vratom, da mu je bila glava skoraj popolnoma oddeljena od telesa.
Dva meha sta zginila, trije drugi so ležali med razmetano travo razrezani in prazni.
Stanko je začutil, da mu lasje na glavi vstajajo.
(Dalje.)
Še o Jukićtf.
Atentator Jukić je sin siromašnih sta-rišev. Kot dijak je bil večkrat lačen, nego sit. Kot pesnik je vedno opeval krvavo osveto. Po zunanjosti jc nizke postave, a jako odločen. Zadnji čas je bil diurnist pri zagrebškem finančnem ravnateljstvu. Kadar je govoril, so mu ustnicc vedno podrhtavale. Kdor je s tem mladeničem enkrat govoril, je slutil, da v njem nekaj vre, kar bo nekoč prekipelo. Nosil se jc preprosto, a ves njegov nastop je izdajal človeka, polnega efekta in nezadovoljnosti.
Uradno poročilo hrvaške vlade o napadu na Čuvaja.
Uradni list hrvaške vlade je priobčil včeraj prvo oficialno poročilo o zaslišanju proti atentatorju Jukiću in drugim študentom. Uradni list poroča: Policija mora v interesu preiskave zdaj šc strogo molčati. Zvedelo se je le, da bi se bil moral izvršiti atentat že na praznik Rešnjega Telesa. Motiv dejanja še ni dognan, zdi (!) pa se, da je bil atentat lc začetek nameravane dolge vrste atentatov. Aretirali so Mirka pl. Pisačiča, ki je priznal, da je vedel o atentatu (?). Preiskava policije se giblje v smeri, če ni morda obstojala revolucionarna dijaška organizacija. Število aretirancev ni natančno znano; po informacijah znaša okolu 140, med temi je veliko število srednješolcev od 4. razreda dalje in mlajših visokošolcev. Aretirani študenti so skoro izključno pristaši radikalne dijaške struje. Priznavajo, da so hoteli z vsemi sredstvi napraviti konec sedanjim razmeram na Hrvaškem. Ta radikalna organizacija jc bila baje v zvezi s srbsko mladinsko organizacijo in je baje svojčas organizirala dijaške stavke. Študente posamično zaslišavajo; večina njih Jukića ni poznala, izjavljajo pa, da so vedeli za atentat. (Opozarjamo, da je to poročilo uradnega, torej Cuvajevega lista, ki bi obenem s policijo rad začel kako »veleizdajniško« gonjo.)
NOV NAPAD NA SKLADIŠČE SMOD-_____ NIKA V ZEMUNU.
Iz Zemuna se poroča, da so nameravali neznanci izvesti napad na vojaško skladišče smodnika. Pozornost vojaške straže jc napad preprečila. V temni noči se je približalo pet do šest oseb skladišču. Ko jih je vojak, ki jc stal na straži, ustavil, so pričeli na skladišče iz revolverjev streljati. Vsa vojaška straža je nato nastopila in je preiskavala okolico skladišča, a napadalci so žc v temi ušli. Uvedli so vojno sodno preiskavo. Sodijo, da so poizkušali pognati skladišče smodnika v zrak. — Z Dunaja se poroča, da nameravajo vojaški krogi izdati oklic na civilno prebivalstvo, ki se poziva, da naj pomaga izslediti brezvestne napadalce na državna skladišča smodnika. Oklic bo na-glašal, da hoče morebiti kak neznani sovražnik tako oslabiti moč naše vojne uprave. Proti takemu kršenju miru naj sodeluje prebivalstvo.
PREDSEDSTVO OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA PRI VLADARJU.
Podpredsednik Beothy jc izjavil Časnikarjem, da jc bil cesar s predsedstvom ogrske zbornice zelo milostljiv. Tiszo je cesar samega pol ure zaslisa-val in hotel pojasnila o podrobnostih. Polonyi objavlja v praški »Samostat-nosti« članek, po katerem je vladna stranka že posredovala za mir z opozicijo, ker velik del vladne večine ni več voljan podpirati Tiszovih nasilnosti. Opozicija pa nc sklene miru, dokler nc odstopita Lukacs in Tisza. Stoliški zbori, kjer ima večino opozicija, nameravajo preprečiti novačenje. Baje tudi odločilni dunajski krogi nc odobravajo Ti-szovega nastopa.
BILINSKI O NOVIH BOSENSKIH ŽELEZNICAH.
Bilinski je v daljšem govoru delegaciji bosensko - hercegovskega sabora obrazvil železniški program, po katerem naj bi Avstrija in Ogrska prispevali za zgradbo železnic v Bosni in v Hercegovini 600 milijonov kron, in sicer bi po sedanjem razdelilnem ključu prispevala Avstrija 400, Ogrska pa 200 milijonov. Ne more sc dvomiti, da so nove železniške zgradbe v Bosni in Ilercc-govini potrebne. Nemogoče je, da bi Bosna in Hercegovina sama stroške za nove železniške zgradbe nosila. A ker bomo Avstrijci prispevali še enkrat toliko, kolikor bodo Ogri prispevali, bi morali tudi mi imeti od bosensko-her-ccgovskih železnic, večje koristi. To se pa ne bo zgodilo. Bilinskijev železniški program je namreč za Avstrijo zelo neugoden, za Ogrsko pa več kot ugoden. Vse tri normalnotirne nameravane železnice, ki sc bodo gradile od juga proti severu, sc priklopijo ogrskemu železniškemu omrežju, transverzalke, ki se priklopijo dalmatinskim železnicam, pa ostanejo ozkotirne. Stara povest: Avstrija plačuj, dobiček imej Ogrska, ki sc tako bogati na našo škodo.
AVSTRIJSKO ZRAČNO BRODOVJE,
Osrednji odbor za ustanovitev avstrijskega zračnega brodovja poroča, da je že dosegel znatne uspehe. Sodelovati so obljubili predsedstva obeh zbornic in delegacij, vsi ministri, veliko poslancev, ple-mičev, tvorničarjev in bankirjev.
TURŠKE VOJNE PRIPRAVE PROTI LAHOM.
Iz Plovdiva poroča »Corriere della sera«: Turški vojni minister poroča, da koraka načelnik Lengijev z novimi četami proti Bengaziju. Dardanele in Smyrno Turki zelo hitro utrjujejo. V Smyrni nameravajo Turki ustanoviti utrjeno taborišče, kjer bo vedno zbranih 60.000 vojakov. Turčija namerava pozvati pod orožje vse moške, ki še niso dopolnili 45. leta.
Izpred sodišča.
IZPRED DEŽELNEGA SODIŠČA.
Brezskrbna mati. Antonija Čeligoj, po-sestnikova žena v Kleniku, jc dne 13. aprila t. 1. zakurila doma po 5. uri na velikem ognjišču, kakršna so na Krasu v navadi, da bi skuhala kavo. Na ognjišču je bila triletna hčerka Marija, ki je sedela na klopi, medtem ko je 8 mesecev stara Ivanka sedela v jerbasu. Antonija Čeligoj je šla k bližnjemu vodnjaku po vodo. Kmalu nato je prikričala triletna deklica iz hiše. Ko se je mati ozrla proti hiši, je videla, da je otrok ves v plamenu. Plamen je sicer urno pogasila, a vzlic temu jc dobil otrok take opekline, da je čez dva dni umrl. Brezskrbna mati je bila pred sodiščem obsojena na tri dni strogega zapora.
Prepir zaradi fantovščine. Jože Tone, posestnikov sin v Tominjeku, je prišel nekega večera nekoliko pijan pred Boštjan-čičevo hišo, kjer se je mirno pogovarjalo več fantov. Tone pa jih je pričel izzivati in klicati na korajžo. Jožetu Tomažiču je rekel, da nima pravice vasovati, ker še ni plačal fantovščine. Ko ga je pa ta zavrnil, jc skočil v Tomažiča in ga z nožem ranil na tilniku, Tomažiču je pritekel na pomoč France Urh, a tudi tega je vrezal na srednjem prstu leve roke. Tone, ki se je zagovarjal pred sodnijo s pijanostjo, je bil obsojen na štiri tedne zapora.
Ljubljane ni mogel pustiti. Janez Sto-kič, delavec iz Jablanice, bi se moral po naročilu tukajšnjega odgonskega urada v spremstvu redarja odpeljati z Dolenjskega kolodvora do Rudolfovega. Stokič se je pa peljal le do Škofeljce, tam pa je izstopil, prodal svoj vozni listek ter se vrnil peš v Ljubljano. Okoli 7. ure sta se pa srečala z istim stražnikom, ki ga je spremil na kolodvor. Ta je Stokiča vprašal, zakaj se je v Ljubljano povrnil ter zahteval, ker se mu je zdel sumljiv, knjižico. Stokič je osorno odgovarjal in skušal pobegniti. Nato ga je stražnik aretoval, čemur se je obdolženec z vso silo upiral. Treba je bilo štirih mož, da so ga zvezali. Pri tem je bil z nogama in stražnika obkladal z najgršimi psovkami. Obdolženec trdi, da je bil popolnoma pijan, kar pa ne odgovarja resnici. Za kazen mu jc bilo prisojeno 10 mesecev težke ječe.
Nepoboljšljiv. France Plevel, slikarski pomočnik, pristojen v Jarše, nestalnega bivališča, je vlačugar in nevaren tat. V Gradcu ima za 10 let prepovedan povra-tek, vendar se je začetkom marca povrnil v Gradec. Šel je od tod v Trst, kjer je iz neke veže izmaknil 90 kron vredno kolo, katero je v Ilirski Bistrici prodal za 30 K. Tu je izmaknil tudi nekemu hlapcu Janezu Kavčiču hlače in klobuk. Plevel priznava, da se je koncem meseca februarja brez dela okoli klatil in po hišah beračil. Plevel, ki ima zaradi tatvine 11 predkazni, je bil obsojen na dve leti težke ječe. Po prestani kazni se bo pa oddal v prisilno delavnico.
Dnevne novice.
'+ Blamaža? »Narodov« poročevalec vč veliko povedati o blamaži naših poslancev glede uradniških predlog. Ze včeraj jc dr. Korošec povedal, da je to, kar uganja večina zbornice z uradniškimi predlogami, gola igra, katere vlada ne more dati sankcijonirati. Sedaj pa vprašamo: Kdo sc bolj blamira, ali listi, ki odklanja neizvedljive predloge, ali pa tisti, ki glasuje zanje, pa nikdar zakon ne postanejo. Sicer pa naj izda »Narodov« poročevalec, ozir. »Narod« sam vse tiste govore, ki jih jc imel dr. Ravnihar v zbornici, oziroma v odseku o uradniških predlogah. Pa vse natančno po stenografičnem zapisniku, da sc ja nobena bescdica ne bo izgubila, ki jo je izgovoril ta dični zastopnik ljubljanskega uradništva v prilog uradništva! Hic salta!
+ 1000 §§§!!! Včerajšnji »Narod« ima v poročilu dunajskega poročevalca zabeleženo, da ima brambni zakon nad 1000 paragrafov. Dunajski politični vajenec, ki dela dunajsko politiko za liberalce, gotovo ni še imel tistih buk-vic v rokah, ali pa pravih številk ne pozna. Za špas smo vprašali prvega prodajalca soda-vode na vogalu rotov-škega vrta, čc vč, koliko g§ približno
imajo brambne predloge in fantek je vedel. Dejal je: 88. In tako je res. »Narod« naj bi raje tega imel za poročevalca. Ta bi gotovo bolj pametno poročal.
-f Časnikarsko banditstvo nam očita »Slov, Narod«, ker smo odkrili njegove simpatije, ki so se v poročilu iz Zagreba pokazale s tem, da je debelo podčrtal Ju-kićeve nazore, »da jc pri nas že vendar enkrat potreba propagande dejanja«. To je bilo tako debelo namigavanje, da bi tako časnikarstvo zaslužilo ime, katerega »Narod« meče na nas. Kaj takega podčrtava s svojimi simpatijami samo časnikarski falot, ki ne čuti nobene odgovornosti do svojega naroda. V rokah takega nepremišljenega in nerazsodnega časnikarja je časopis nevarna igrača, ter je že skrajni čas, da se takim političnim zmedam, ki so za ljudstvo vsaj tako nevarne, kot je bil Rinaldo Rinal-dini, zamaši tista usta, ki jih pri vsaki priliki široko odpirajo, iz katerih pa prihajajo same neumnosti omejene duše. Ljubljanski župan bo moral že nekoliko bolj paziti, da ne bodo taki ljudje njegovi in liberalnega uradništva časnikarski preroki.
+ Umrl je v Kamniku danes zjutraj naš zvesti somišljenik trgovce občinski odbornik g. Fran Šubclj. Bog mu bodi plačnik za vse dobro, ki je jc ustvaril s svojim požrtvovalnim dolom v raznih korporacijah! Njegovim velespoštovanim sorodnikom pa naše najiskrenejše sožaljc!
+ Za olajšanje bede v Istri. Poslanec Mandič je vložil danes nujni predlog za olajšanje bede v vaseh Pobegi, Cezarji in Šimci v porezni občini Lazarct na Kopr-ščini, poškodovanih po toči 17. maja t. 1.
—	Iz davčne službe. Predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko je premestilo davčnega upravitelja Alojzija Ipavica iz Radovljice v Novo mesto, davčnega asistenta Antona Pradiča iz Krškega v Črnomelj in uradnega slugo Matijo Pipa od davčnega urada v Litiji k davčnemu uradu v Kostanjevico.
—	Volitev župana v Spodnji šiški. Danes volijo narodno-napredni občinski svetniki v Spodnji Šiški župana. Stranka jc pri tej slovesni priliki razcepljena v tri struje, in sicer ena zahteva za župana najnaobraženejšega moža v Spodnji šiški Š e i d 1 a , za podžupana solicitatorja Cimcrmana, pri katerem se sklicujejo na njegovo veliko davčno moč. Druga struja zahteva za župana gospoda Viljema Maurerja, za podžupana pa Moharja, tretja struja je pa za g. Viljema Maurerja kot župana, za podžupana pa Scidla. »Deutsche St.« iz Gradca so danes pohvalile g. Seidla kot jako odličnega poznavalca postav in zato bi se ne čudili, če bi bil ta gospod na čast narodno-napredni stranki res izvoljen za župana v Spodnji šiški. Kje pa je Boltauzer ostal? Ta se jc vendar na ljubljanskem magistratu toliko naučil, da bi bil morda najodlič-nejši župan za Spodnjo Šiško.
—	Preprečena žrtev Krke. Dne 11. t. m. sc jc igral na novomeškem perišču poleg mestnega kopališča desetletni učenec IV. razreda deške ljudske šole, Stanislav Mihelin. Ker so bile desko polzeče, mu jc spodrknilo in je padel v precej globoko vodo. V neposredni bližini jc bil bivši dijak tukajšnje gimnazije Adolf A v s c c , ki jc, ncozirajc se na nevarnost, ki mu jc pretila, priskočil potapljajočemu na pomoč. Z veliko težavo ga jo spravil žc napol nezavestnega iz vode, ter ga izročil prestrašenim staršem.
—	Smrtnonosni padec. Na senožeti, ki se nahaja nad hišo čevljarskega mojstra Jožefa Klofutarja v Tržiču, ležal je dne 9. t. m. popoldne Jože Šter, 41 let stari čevljarski pomočnik pri Klofutarju, z nekim drugim čevljarjem, potem z nekim tovarniškim delavcem in krojaškim mojstrom ter so pili žganje. Vsi štirje so se ga precej nalezli in Šter jih je peljal po strmih cementnih stopnjicah za Klofutarjevo hišo. Tu je pa Šter tako nesrečno padel, da mu počila lobanja ter je na mestu obležal nezavesten. Prenesli so ga v Babičevo hišo, kjer mu je dr. Havlina podelil prvo zdravniško pomoč. A vse to mu ni pomagalo, kajti Šter je drugi dan ob 1, uri popoldne umrl. Truplo so prenesli v mrtvašnico.
—	Umrla je v ljubljanski dež. bolnici Antonija Šenen iz Selc pri Škof ji Loki.
—	Škofu Krapacu je cesar podelil čast tajnega svetnika.
—	Kamen v vlak. Iz Št. Vida nad Ljubljano sc nam poroča: Včeraj ob i. uri popoldne je nekdo vrgel kamen v vlak št. 1715. Kamen je zadel profesorja Dolarja na levo oko. Pri dohodu v Ljubljano jc prof. Dolarju dr. Illncr odstranil ostanke šipe iz očesa. Ta dogodek jc obžalovanja vreden, obžalovanja vredno jc pa tudi tisto časopisje, ki v tem vidi »nečuveno klerikalno početje«. Ravno tako kot Sokol profesor Dolar, bi bil lahko ranjen kak župnik. Orožništvo zasleduje storilca.
•— železniški program. Železniško ministrstvo jc izdelalo invcslicijski program za leto ШЗ do 1925. Pa tem
programu' se ima razširiti državni ko* lodvor v Ljubljani, zgraditi državne det lavnice v Ljubljani in razširiti kolodvorsko poslopje na Jesenicah. Med drugim se ima zgraditi tudi železnica Opčina-IIerpelje-Kozina.
—	Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je imenoval na mesto obolele učiteljice Ane Ravni* kar bivšo suplentinjo na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani Pavlo Žen-ko za suplentinjo na Viču.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Mokronogu je priredilo v proslavo 30letnice svojega obstanka dne 2. junija 1.1. veselico, katere čisti donesek se bo porabil za delno pokritje stroškov, naraslih vsled nabave in popravila brizgalnice, cevi in drugega, pri lanskem velikem požaru uničenega in pokvarjenega orodja. Zahvaljujemo se tem potom preč. gospodu župniku za blagohotno preložitev svečanosti v cerkvici sv, Florijana na dan našega slavlja, nadalje slavni godbi meščanske garde v Kostanjevici za izvrstno sodelovanje take pri dopoldanski cerkveni slavnosti kakor pri popoldanski veselici; potem vsem čast, damam, katere so s požrtvovalnim sodelovanjem v paviljonih in pri tomboli pripomogle do lepega gmotnega uspeha, kakor tudi spoštovanemu gospodu lastniku graščine za dovoljeni veselični prostor. Iskreno zahvalo izrečemo tudi vsem cenjenim darovalcem dobitkov za tombolo, darova« teljem denarnih prispevkov, kakor tudi slav, pivovarnam za naklonjeno pivo. — Na pomoč! Odbor.
—	Krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom na znanje. »Katoliška Bukvama« je založila zbirko črk, obsegajočo pet malih in dve veliki abecedi, rimske in arabske številke ter ločila. Skupaj 250 kosov. Cena s škatljo vred 6 K. Tudi razpre-dalnik za črke (Lesekaslen) je založila. Tc je močna škatlja iz najboljše lepenke v velikosti 53X22X12 cm. Cena 6 K. Ustre-za ravnotako vsem zahtevam, kako oni za 25 K. Sem spada tudi bralni stroj (Leisten-tafel) iz močne lepenke, ki je nalašč narejen za naše črke. Črke se z lahkoto vtikajo med posamične letvice, stoje trdno in ne padajo vun. Velikost 96X57 cm. Cena 3 K. Da se učenci takoj izpočetka navadijo na počasno in glasovno pravilno čitanje, morajo posebno paziti na razlogovanje in ločila. Zato je neobhodno potrebno, da ima vsaka šola poleg bralnega stroja in razpre-dalnika tudi zbirko črk in ločil.
—	Znižana vožnja na bosansko« hercegovinskih deželnih železnicah. Slovensko planinsko društvo je izposlo-valo pri deželni vladi za Bosno in Hercegovino, tla sc večjim družbam, pa tucli posameznikom, ako so člani Slovenskega planinskega društva, dovoli v času od 15. marca do 15. novembra na omenjenih železnicah za eno tretjino znižana vožnja, ako sc dokaže, da ima izlet očitno turistovsko svrho. V dosego znižane vožnjo jc vložiti nekolkovano tozadevno prošnjo osrednjemu odboru S. P. D. v Ljubljani in dodejati 1 krono pristojbine za opremo dotične izkaznice. Poleg tc udobnosti bo S. P. D. skusilo izposlovati še znižane cene v hotelih Bosne in Hercegovine.
—	Semenj v Zagorju ob Savi se vrši v petek, dne 28. junija.
—	Srečo'ov šentvidskega Sokola. Piše sc nam: V nedeljo, dne 9. t. m. sem šel iz Ljubljano na izprehod v Št. Vid s svojo družinico. Krenili smo za malo časa v gostilno k »Slepemu Janezu«, nevede, cla ima šentvidsko telovadno društvo »Sokol« ondi svojo veselico. To bi sicer nc bilo nič novega, a nekaj rac jo no lc iznenadilo, temveč vznovoljilo. Vcselica je imela med drugim tucli srečolov, pri katerem so so tudi nam nepovabljenim gostom ponudile številke iz vrečic. Nismo odklonili ponudbe in ros; trikratni dvig med nami ni imel uspeha, četrti pa prinese številko. Dobro, le brž po dobitek. Neznaten zavojček škatla pod križnim zavitkom jc clal misliti, kaj je v njem. Eden: to so smoclke; drugi: to je čokolada itd. Radovednost naša pa ga itakoj odpre in oj dragocen dobitek! Perišče kuhanih, črnih, deloma gnjilih kostanjev, niti vinar vrednih, opazimo pred seboj, ki so sc pa takoj vrgli za steno. Tako slavni »Sokol« šentvidski, takšne dobitke si si nabavil za vcsclič-ne posetnike. Ali ste žc tako pri koncu? Ako hočete s tem svoje norce briti, vam svetujem, da si znajdete kak drug humor, ki vas nc bo sramotil pred javnostjo. — Šetalec.
Primorske vesli.
p Osebna vest. Prideljcn je zdravnik dr, Ivan Zorjan c. kr. vojni mornarici v Pulju. Dr. Zorjan jc humski rojak.
p Tatinska družba pod ključem. Kakor smo včeraj poročali, se jc tržaški policiji posrečilo priti na sled nevarni tatinski družbi, katere kolovodja Stenovec (tudi Stcnovič), Martinis in Kralj so že na varnem. Omenili smo, da so arctiraaci na
sumu tudi tatinskega vloma v Rojanu pri Trstu- Par dni pred vlomom v stanovanje Pavla Gastwirta je prišel v Rojan k gospej Host mlad človek in potrkal na vrata. Brezdvomno bi bil vlomil, če bi sc njegovemu trkanju nihče ne odzval. Na prag pa je stopila gospa Host in mladeniča vprašala, kaj hoče. Odgovoril je, da je lačen in obupan ter da mora lakote umreti, čc sc ga dobra hiša ne usmili. Host mu je podarila 10 vinarjev, nakar je neznanec odšel. Par minut potem pa se je vrnil, toda že nc več sam, temveč v družbi nekega drugega neznanca. Oba sta stopila v vežo baš v trenotku, ko je gospa Host odhajala z doma. Slutila ni nič slabega ter si mislila lc, da hočeta prosjačiti še pri drugih strankah v hiši. Ko pa se ie čez pol ure vrnila, bila so njena vrata vlomljena in v stanovanju vse zmetano narobe. Prva misel jo je peljala s strahom k šatulji, v kateri je imela polno zlatnine in okrog 1000 K gotovega denarja. Šatulja pa je bila prazna. To občutno tatvino je takoj naznanila policiji, katera pa na prvi mah ni mogla izslediti krivcev. Sedaj pa je policija povabila gospo Host in ji predstavila Stenoviča, Mar-tinisa in Kralja, od katerih je Hostova brez pomisleka identificirala Martinisa in Kralja z onima neznancema, ki sta stala, kakor rečeno, kritičnega dne pred njenim stanovanjem. Preiskava se še nadaljuje.
p S korajžo v smrt je hotel iti Eligio Depolo v Trstu, ker se je ustrašil nadalj-nega življenja. Napil se je v starem delu mesta rujne kaplje do grla, potem pa jo je mahnil — v morski kanal v ulici Vincenzo Bellini, ki pa ni tako globok, kakor ob pristanu. Kot miš mokrega ga je izvlekel iz slane vode redar s pomočjo dveh mlade-ničev. Prepeljali so ga začasno v bolnico, kjer mu izsuše želodec in — obleko.
p Umrl je vpokojeni nadučitelj Jakob Velikonja na Modrejcih.
— C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda potom javnega razpisa dobavo cementa in drugih stavbnih materijalij, kolikor jih potrebuje za leto 1913. Podrobni podatki so razvidni v »Osservatore Triestino« od li. junija 1912.
p Ponesrečeni vojak. Raz neke Utrdbe na Brionskem otoku je padel teorporal puljskega trdnjavskega polica Fran Repič in zadobil pri tem precej težke poškodbe, osobito na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
p Človek, ki ima na desni strani srce. V minolem tednu se je oglasil v ambulato-riju okrajne bolniške blagajne v Voloski leta 1875. rojeni Andrija Marčelja iz Ve-princa in se potožil zdravniku g. dr. Franju Bakarčiču, da je na srcu bolan. Ali koliko je bilo začudenje zdravnika, ko mu je iskal srce na levi strani, pa ga ni našel, oziroma ni čutil bitja srca. Po daljnem pregledovanju je pa zdravnik konstatiral na svoje veliko začudenje, da srce in sploh vse, kar imamo mi navadni smrtniki na levi strani, ima ta mož na desni strani. Redek ali zanimiv je ta slučaj, prava »bela vrana«.
p Morskega volka ubili. Ob Medu-finskem zalivu blizu Pulja so ubili te Ini trije delavci morskega volka. Pošast se je toliko približala morskemu Dbrežju, da so jo s sekiro ubili. Takoj io so ubito zver potegnili iz morja, jc padlo od nje 35 mladičev, kateri so pa takoj poginili. Tudi v Fasanskem zalivu so zadnjič raz nekega podmorskega čolna opazili vojaki-momarjj tako iver.
Pogreb Л. ffirca.
Včeraj so pokopali na pokopališču pri sv. Krištofu v rakvi Pisateljskega društva A. Aškerca. Slovenski svobodomiselci, bolje rečeno tistih par praških akademikov, ki so odpadli od katoliške cerkve, so hoteli to priložnost porabiti in napraviti iz pesnikove smrti demonstracijo za Svobodno misel na Slovenskem, pa jim je pesnikovo obnašanje na smrtni postelji načrte prekrižalo. To bi lahko rekli, da kot prepričan svobodomislec ni umrl. Aškerc sam je bil v življenju res pristaš Svobodne misli, katero je proslavljal v svojih pesmih; da, bil je tudi častni podpredsednik na mednarodnem svobodomiselnem kongresu leta 1907. Reformatorji, heretiki, to so bili zelo priljubljen tema njegove poezije, dočim je imel za velike, zveste in požrtvovalne može katoliške cerkve vedno pikre in krivične sodbe. Lepota in krasota, vsa neizmerna poezija katoliškega življenja in globokost krščanske dogme mu je bila tuja. Vendar se zdi, da je v zadnjem času tudi Aškerc začel oči odpirati. Bil je nekam potrt, razdvojen, zamišljen, vase zatopljen, tudi literatura ga ni več veselila. Vse je kazalo, da živi mož v neki duševni krizi in da mu Svobodna misel ni mogla prinesti mini in sreče srca. Pesniku Medvedu je rekel nekoč: »Prijatelj, kar duhovnik, pa župnik ostani, to bo še najboljše.« In gospe J. je rekel pred kratkem: »Dolgčas je na svetu!« Predno se je ta kriza zanj končala, je bil odpoklican. Njegov pogreb jc imel značaj slovenskega literata, pesnika, ki je oznanjeval svobodo na vse strani. Di-(akom kakor Drofesoriem ic bilo dano na
prosto, če se hočejo pogreba udeležiti. Veliko večino pesnikovih spremljevalcev na zadnjem potu so tvorila sokolska in druga društva, ki se gibljejo v okvirju liberalno-kulturnega programa in pa socialni demokratje. Kar je bilo drugih, so se udeležili pesnikovega pogreba bolj iz pietete do pokojnega pesnika kakor pa, da bi hoteli počastiti spomin moža, ki je poveličeval heretike in sovražnike katoliške misli.
Čc se je srednješolski mladini dala na prosto udeležba, bi se pa moralo na vsak način preprečiti to, da so mlade deklice iz liceja nosile knjige kakor Primož Trubar, Mučeniki itd. To bi čisto lahko izostalo. Istotako ne vemo, kaj so mislili maturantje I. gimnazije, ki so napisali na svoj venec: Pesniku značaju. Pesniku ja, ampak da bi bil pokojni pesnik uzor značaj slovenskega katoliškega mladeniča, to bi zelo obžalovali, Tudi g. profesor dr. Ilešič nam bi ob taki priliki lahko prizanesel s pikrimi izpadi na »orientalske paše«. Mož jc namreč rekel: Mrko pa gledajo ob tem trenotku Ferenz Tahi in razni orientalski paše, prebudili so se krotitelji in mučitelji telesa in duha, prebudili so se oni predstavniki prisiljene avtoritete, one ideje, ki ji je napovedoval nesmrtni pevec boj. Pesnik je podlegel onemu, proti čemur se je boril, kar je večkrat osoda velikih mož. Forma je razbita, toda vsebina je ostala. Zemlja ga je vzela, a ne leži v nji njegovo truplo, ampak spi drugi kralj Matjaž. G. dr. Ilešič jc popolnoma neopravičeno namigaval, kakor da bi bil pokojnik neka »žrtev«. Glasno bodi povedano. Aškerc je bil to, kar je bil, po svoji lastni volji, iz lastnega nagiba je bil to, ker je to sam hotel!
XXX
Včeraj popoldne se jc vršil ob obilni udeležbi občinstva pogreb umrlega pesnika in ljubljanskega mestnega arhivarja Antona Aškerca. Pogrebni sprevod se je pričel pomikati izpred »Narodnega doma« nekoliko po 5. uri po Blei\veisovi cesti, Erjavčevi cesti, skozi Gradišče, po Kongresnem trgu, skozi Wolfovo ulico, Prešernovo ulico, po Dunajski cesti na pokopališče k sv. Krištofu. Pogreba so se med drugim udeležili: Zveza sokolskih društev z zvezno zastavo in šestimi župnimi prapori (Škofja Loka, Kranj, Ljubljana, Radovljica, Novo mesto, Šiška) ter 197 Sokolov v uniformah; zastopstvo graškega akademskega društva »Triglav« z zastavo; zastopstva slovenskih narodno-naprednih dijaških organizacij; depu-tacija Muzejskega društva, Slov. prof. društva, Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev, Društva slovenskih učiteljic, Slov. pis. podp. društva, Društva slovenskih časnikarjev, Ciril in Metodove družbe, Društva zdravnikov na Kranjskem, Branibora, Ruskega kružo-ka, Pravnika, Akademije, Prosvcte, Merkurja, Bratstva, Dramatičnega društva, ljubljanske, šišenske in kranjske Čitalnice (z zastavami), Ljubljanske pevske župe, nadalje pevska društva »Lira« (Kamnik), »Slavec« in »Ljubljanski Zvon« z zastavami, »Zidarsko in tesarsko društvo«. Ko je p. Albert frančiškanskega reda blagoslovil v »Narodnem domu« truplo pokojnika je »Ljubljanska pevska župa« pod vodstvom prof. dr. Kozine zapela Hribarjevo »Človek, glej dognanje svoje«, nakar se je začel pogrebni sprevod pomikati po naznačenih cestah. Na čelu sprevoda je jezdilo 10 Sokolov. Po cestah in ulicah, koder je šel sprevod, so gorele cestne električne luči in plinove svetilke. V sprevodu je bil zastopan polnoštevilno ljubljanski mestni dekliški licej s profesorji in katehetom Mlakarjem. Tem je sledila »Slovenska Filharmonija« in za njo Sokoli ter razna društva. Vence, ki jih je bilo 35, so nosili poleg uniformiranih magistratnih slug in železničarjev, dijaki. V sprevodu so nesle gojenke dekliškega liceja 15 lipovih vencev z napisi Aškerčevih izdatnih del. Nato je prišel voz z duhovnikom in čveterovprežni voz s krsto pokojnika. Za pogrebnim vozom so korakali sorodniki pokojnika, župan dr. Tavčar in ravnatelj »Slavije« Ivan Hribar, nekateri narodnonapredni občinski svetniki, magistratni uradniki in drugi, med njimi župniki Berce, Vrhov -nik in Zgaga, »Matica Slovenska« s predsednikom dr. Ileršičem, »Matica Hrvatska« in društvo hrvaških pisateljev, ki sta ju zastopala vseučiliška profesorja dr. Albert Bazala in dr. llija Benešič; Splošno slovensko žensko društvo pod vodstvom ge. županje dr. Tavčarjeve; zastopstvo ljubljanskih Čehov, deputacije društva jugoslovanskih železničarjev, »Svobodne Misli« i. dr. Pogreba so se udeležili tudi: dcžel-nosodni svetnik v p. J. Levičnik, de-žclnovladni svetnik Kremenšek, deželni šolski nadzornik Hubad, gimnazijska ravnatelja dr. Požar in Štritof, licejski ravnatelj Maher in drugi. Pred pokopališčem so šolska mladina in sokolska in druga društva napravila špalir, nakar so prenesli trunlo v cerkev, kjer jc
p. Albert truplo blagoslovil. Pred grobnico pisateljskega podpornega društva, kamor sc jo pokojnika položilo k večnemu počitku, jc po dovršenem cerkvenem obredu zapela »Ljub. pevska župa« pesem »LTsliši nas Gospod«, nakar jc imel nagrobni govor predsednik »Slovenske Matice« profesor Ilešič. Za njim sta govorila profesor dr. Bazala in Etbin Kristan.
Koroške novice.
k Vsled lnga umrl. Umrl je delavec Jernej Oblak Pod Goričico pri Cclovcu, ker je pil lug.
k Izpred celovške porote. Na trinajst mesecev težke ječe sta bila obsojena Filip Wicser in 18 letni, v Hodišah rojeni in v Guštanj pristojni kočarjev sin Filip Slanik radi oskrumbe devetletnega dekleta. — Dne 10. t. m. se je vršila razprava proti Jožefu Gitschtha-lerju, odgovornemu uredniku lista »Villacher Zcitung« radi razžaljenja časti gledališkega ravnatelja Richterja. Gitschthaler je bil po sedem ur trajajoči razpravi oproščen.
k Pogorelo je pri posestniku Matevžu Rudolfu v pliberški okolici gospodarsko poslopje, dvoje stanovanjskih poslopij, vsa krma in vse žito in 12 goved, ki so bila last Valentina Pod-gornika. Rudolf trpi črez 8000 K škode, zavarovan je bil za 6000 K. Podgornik pa živine ni imel zavarovane in ima 4000 K škode.
k Seno so začeli kositi in spravljati po Koroškem. Nakosi se precej krme.
k Sadje kaže na Koroškem jako ugodno.
POLET BEROLIN - DUNAJ.
Komisija aero-kluba je sklonila, da gre 47.000 K Hirthu, ki je preletel progo Berolin-Dunaj. Hirth je pa sam izjavil, da naj se del te svote nakaže tudi nadporočniku Blaschkeju. Določili so nato Hirthu 40.000, Blaschkeju pa 7000 kron. Nadalje dobe še: Hirth 6000, Blaschke 6000, nadporočnik Miller 4850, Krieger 2850 mark, ker so preleteli progo Berolin-Vratislavo. Za najboljše letanje so dobili Hirth 5000, Blaschke 3000 in Miller 2000 mark. Hirth je dobil še 5000 K, ker je prvi priletel na Dunaj. Dobil je torej Hirth 56.000, Blaschke pa 16.000 mark.
LlMonske novice.
lj Vabilo na javen shod, ki se vrši za somišljenike in somišljenice S. L. S. 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni g. W e i s s a , Konjušna ulica 12. Govorijo g. dr. I v a n Zaje, deželni odbornik; g. Ivan Kregar, svetovalec trgovske zbornice in občinski svetnik in g. Tomaž Novak, občinski svetnik. Pridite prav gotovo v s i na shod! Agitirajte med somišljeniki in so-mišljenicami S. L. S. — Odbor.
lj Sramežljivi svobodomiselci. Pri včerajšnjem Aškerčevem pogrebu so dijakom dali ulogo nositeljev vencev. Po pisanju liberalnega časopisja bi človek mislil, da se bo liberalno meščanstvo, učiteljstvo in uradništvo pulilo za to čast. Vrsto vencev so zaključili štirje venci z rdečimi trakovi. Od teh so samo en venec nosili socialno-demokraški železničarji, ostale tri vence z rdečimi trakovi so pa dali v roke dijakom. Prvi tak venec z rdečimi trakovi v dijaških rokah je imel napis »Svobodna misel«. Čudimo se, da gospodje »Svobodne misli« sami niso imeli tolikega poguma, da bi sami nesli svoj venec in da so venec naprtili dijakom. Čujemo, da je aranžiral nošenje vencev g. prof. Jug, ki mora biti res izboren pedagog, da pripušča venec »Svobodne misli« dijaškim rokam. Upamo, da bodo merodajni krogi potrebno ukrenili, da se je kaj takega prvikrat in zadnjikrat zgodilo. Dijaki ne bodo več postreščki »Svobodne misli«!
lj Kako se obnašajo liberalni prvaki pri pogrebu. Glasilo liberalnega učiteljstva se danes zaletava v bivšega dežel-
nega glavarja pl. Šukljeja in župana g. Zurca, češ, da se pri procesiji nista obnašala po volji pobožnega liberalnega dopisnika. Da se liberalni okus prav spozna, bi se bilo treba ozreti včeraj le na čelo pogreba pok. Aškerca. Na čelu pogreba sta korakala magistratni svetnik dr. Z a r n i k in zastopnik liberalnega uradništva obč. svetnik R e i s -n e r. Oba ta dva gospoda, s cilindri na glavi, odeta v črno obleko, sta na č e 1 u sprevoda si prižigala in kadila cigarete. To je silno taktno obnašanje, ki ilustrira globokost čustev do pokojnika in pa liberalno resnost.
lj Kdo je denuncijant? Znano je, da jc g. dr. Evg. Lampe napram Adolfu Ribnikarju vršil le svojo uradno dolžnost. Adolf Ribnikar pa je bil tisti, ki je kot tržni nadzornik skoval cel kup ovadb, pa tudi izven urada ni zameta-val takega posla. Znano nam je, da je ovadbo proti Milanu Plutu, katerega se sedaj dolži defravdacije, sestavil Adolf Ribnikov, podpisala jo pa ovadbo tista oseba, ki se je odlikovala s podpisom na ovadbi proti Ivanu Kregarju. Tako je Ribnikar padel le v jamo, katero je drugim kopal.
lj V pravdi proti konkurzni masi »Glavne« posojilnice zmagala gospa dr. Hudnikova. Sodišče je ugotovilo, da so hranilne knjižice »Glavne« posojilnice v Ljubljani vse glaseče se na ime gospe dr. Hudnikove in sedaj v posesti dr. Oblaka kot upravnika konkurzne mase »Glavne« posojilnice, last gospe dr. Hudnikove, da ima torej edino ona pravico dvigniti denar teh treh knjižic v znesku 70.232 K. Te hranilne knjižice se morajo sedaj vrniti gospej dr. Hudnikovi.
lj V proslavo svojih sodelavk, ki žc 40 let delajo v ljubljanski tobačni tvornici, priredi naša tobačna strokovna organizacija v nedeljo dne 16. t. m. ob 9. uri dopoldne sv. mašo s cerkveno propovedjo na Rožniku. Propoveduje in mašuje poslanec dr. K r e k. Po cerkvenem opravilu prijateljski sestanek v salonu pri Čadu.
lj Cigaretni oddelek ljubljanske tobačne tvornice ima cerkveno opravilo na Rožniku v nedeljo 16. t. m. ob 8. uri zjutraj.
lj Imenovanje v geometerski službi. C. kr. glavno ravnateljstvo zemljiško-davč-nega katastra je imenovalo evidenčnega geometra 1. razreda Bogoljuba Navratila za evidenčnega nadgeometra 2, razreda. — Predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko je imenovalo absolventa geodetskega tečaja Alojzija Lušina za eleva pri evidenčni službi zemljiško davčnega katastra na Kranjskem.
lj Priznanje. Predsedstvo c. kr, finančnega ravnateljstva za Kranjsko je izreklo priznanje za uspešno službovanje računskemu svetniku Ivanu Kovaču. — Nadalje je predsedstvo c. kr. fin. ravnateljstva za Kranjsko izreklo priznanje računskemu oficijalu Maksu Bradaška za uspešno delavnost pri izvedbi od c. kr. finančnega ministrstva odrejenega izplačevanja provizij gozdnim in rudarskim delavcem potom poštne hranilnice.
lj Umrl je g. Rekar, oče dr. Rekarja. Pokojnik je bil predsinočnjim še na častni straži pred mrtvaškim odrom pesnika Aškerca v mrtvašnici.. Ko je prišel domov, mu je postalo slabo in je proti jutru umrl.
lj Poročil se je na Pragerskem asistent južne železnice gosp. Edv. Schulz z gdčno Julijo Troster, hčerko kolodvorskega restavraterja.
lj Kolo ukradeno je bilo dne 11. t. m. dopoldne iz veže hiše št. 3 na Slovenskem trgu čevljarskemu mojstru Jožefu Jakošu iz Dobrunj. Kolo je že obrabljeno, prostega teka, ima navzgor zakrivljeno balanco, lesene držaje pri sedlu, so štiri peresa pokvarjena, zadnja pneumatika je zakrpana, plošča za prestavo je pa cela. Kolo je vredno 60 K. Pred nakupom se svari.
lj Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani opozarja, da se vrši danes, kakor običajno vsak četrtek, vinska poskušnja od pete do devete ure zvečer pod kavarno Evropa.
lj Vožiija na električni železnici. Vče-raj se je vršilo posvetovanje glede preureditve voznih cen na električni želez-
NA POLJU PRI WČLLERSDORFU PO KATASTROFI,
niči. Posvetovalo se je o tem, kako bi.se dalo napraviti večji promet in pa ugod-
nejše zvezne cene. Po daljšem razgovoru se je zastopnik tvrdke prilagodil nasvetu obč. svetnika Rojine, naj se opusti četrti
pas na progi Dolenjske ceste. S tem odpade cena 25 vinarjev za najdaljšo vožnjo in bo vožnja z južnega kolodvora na dolenjski kolodvor veljala samo 20 vin. Preuredilo se bode, da bo glavna proga na-mestu sedanje južni kolodvor — dolenjski kolodvor, v bodoče južni kolodvor—vojaška bolnica. Podjetje bo v najkrajšem času vpeljalo novo progo in premembe cen za razne vožnje, seveda le začasno, da poizkusi uspeh. Glede razširjenja proge v Šiško in na Vič je bil odgovor upravnega sveta, dasi so se vsi navzoči toplo zavzemali za to razširjenje, neugoden. Vodstvo zatrjuje, da so v sedanji denarni krizi tudi za podjetje, dasi je veliko akcijsko podjetje, obresti denarja previsoke, da bi se zamoglo podjetje sedaj v to spuščati. Upamo, da to ni bila zadnja beseda in da bo podjetje gotovo uvidelo potrebo razširjenja proge v šiško in na Vič.
lj Ponesrečena deklica. 19 let stara komptoiristinja pri Fluxovi, Antoinija Kovač, se je danes zjutraj pred pošto na Cesarja Jožefa trgu onesvestila ter se pri padcu udarila na sence tako močno, da se v bolnišnici še popoldne ni zavedla.
TeleioDsko in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 13. junija. Vlada je hotela Ru-sine potolažiti ter jim je predložila izjavo, katero naj bi v naučnem odseku podal naučni minister. Na skupnem zborovanju vseh treh rusinskih klubov pa so Rusini soglasno sklenili, da odklanjajo to izjavo, ker jim vsebina te izjave ne da nikakega povoda, izpremeniti svoj sklep, ki so ga v svoji taktiki sklenili 4. t. m. Rusini hočejo obstrukcijo nadaljevati. Vlada bo še poizkušala, da jih odvrne od obstrukcije.
Dunaj, 13. junija. Proračunski odsek je danes nadaljeval posvetovanje o proračunskem provizoriju. Načelnik poljskega kluba dr. Leon jo izjavil, da Poljaki priznavajo kulturen postulat Rusinov po univerzi, da se pa mora ta zadeva rešiti v soglasju obeh narodov. Izjavil je, da Poljaki žele mirnega dela z Rusini. Nato je govoril Bilinski. Popoldne se seja nadaljuje. Več rusinskih predlogov, naj se seja zaključi, je bilo odklonjenih.
Dunaj, 13. junija. Rusinski poslanec Okulewski v brambnem odseku žc tri ure govori obstrukcijski govor.
CESAR.
Dunaj, 13. junija. Danes je v Schon-brunnu cesar po večmesečnem odmoru pol ure jahal po parku. Ježa cesarja ni nič utrudila, počutil se je po ježi zelo okrep-čanega. To je najboljši dokaz o krepkem zdravju cesarjevem.
CESAR ZA TISZO.
Budimpešta, 13. junija. Cesar je pri sprejemu predsednika ogrskega parlamenta izražal veselje, da se je posrečilo obstrukcijo tako hitro ukrotiti ter je izrekel upanje, da bo sedaj mogoče v ogrskem parlamentu nekaj let mirno delati.
SPOMINI BIVŠEGA MINISTRA KON-FISCIRANI.
Praga, 13. junija. Knjiga spominov bivšega umrlega finančnega ministra jKaizla je kanfiscirana radi razžaljenja Veličanstva, katero vsebuje neko Kaizlovo pismo nekemu češkemu politiku.
NOVE ARETACIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 13. junija. Policija je zopet izvršila nove aretacije dijakov. Policija trdi, da je dobila pri aretiranih revolverje in da je odkrila anarhistično dijaško društvo.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Atlantic, 13. junija. Pri železniški nesreči v Daltonu je 50 oseb izgubilo življenje.
DEMONSTRACIJA PROTI SRBSKEMU KRALJU.
Belgrad, 13. junija. Nad 150 srbskih dijakov je priredilo včeraj pred kraljevim konakom hrupno demonstracijo proti kralju Petru in princu Juriju. De-monstrantje so imeli v rokah konfisci-ranc časopise, v katerih je bilo poročilo, da je pomiloščenih več oseb, med njimi tudi neki upnik princa Jurija. Demonstrantje so bili tako nasilni, da policija ni mogla proti njim nič opraviti ter je bilo poklicano vojaštvo, ki je proti demonstrantom nastopilo z golim orožjem ter jih razpodilo. Več demonstrantov je bilo aretiranih. Ulice, ki vodijo do konaka, straži vojaštvo.
STAROSTI NE BO VEČ?
Pariz, 13. junija. Znani profesor Menčikov trdi, da jc našel bacil, ki povzroča pri človeku starost in da je iznašel tudi sredstvo, kako uničiti ta bacil (?),
KONFISCIRANE SLIKE.
Draždane, 13. junija. Na tukajšnji umetniški razstavi je bilo več slik kon-fisciranih radi nenravnosti.
VELIKA DEMONSTRACIJA.
London, 13. junija. Po londonskih ulicah je 90.000 oseb iz Wallisa demonstriralo proti ločitvi cerkve od države.
žrlev Krke.
Na novomeškem kopališču v Krki kopalo se je včeraj nad 50 gimnazijcev, med temi tudi trgovca in posestnika sin dijak IV. gimnazije Jernej Ka-porc iz Dobrnič. Prej je poskušal plavati v basenu, ker jc pa bila prešla 2. uro popoldne in ker se po tej uri pričenja kopanje dam, je čuvaj kopališča pozval fante, da zapuste kopališče. Več dijakov se temu pozivu ni pokorilo in se spustilo v neograjeno Krko. Mecl temi je bil tudi Kaporc, kateri je vzel desko in s pomočjo te plaval v Krki. Deska mu jo izpocl rok ušla in Kaporc so je pričel potapljati. Mod tem vpitjem sc je pa tudi na zraven ležečem porišču topila Katarina Rozman, postrežkinja v Novem mestu. Tej jc padlo pri pranju perilo v vodo, po katerem je posegla, in se prebrnila na glavo v Krko. Tudi ta je vpila in zato so bili prisostvovalci razburjeni in rešili postreščkinjo, g i m-n a z i j e c pa j c u t o'n i 1. Po preteku pol ure so gimnazijca potegnili iz vode. Na licu mesta došli zdravnik sekundarij bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, je le konstatiral smrt. Omeniti je, da na kopališču ni nikakih varstvenih vrvi j, ne drogov. Tudi porabi j i-vega čolna ni. To si bo morala mestna občina že preskrbeti.
Zahvala.
1862
Za številne izraze sočutja ob nenadomestni izgubi iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Mateja iffiasle
izrekamo vsem sorodnikom,znancem in prijateljem, kakor tudi udeležencem pogreba najiskre-nejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. gg. župniku in kaplanu za tolažbo pokojnikovo in gg. železničarjem-čuvajem za spremstvo in nošenje.
Borovnica, 10. junija 1912.
Žalujoča rodbina.
Učenk
z boljšo šolsko izobrazbo se sprejme takoj v večjo modno trgovino. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro: „Pridna 1000", poštno ležeče, Ljubljana.	1861
dva varuha, enega lovskega, proda oskrbništvo zavoda na Rakovnika.	1859
v mestu na deželi (Einkehr-gasthaus) na najbolj prometnem kraju, s hlevom, vrtom, kegljiščem in nekaj zemljišča, se pod ugodnimi pogoji takoj odda v najem. Od najemnika se zahteva razum za obrt in vodstvo dobre kuhinje. Ponudbe do 20. junija 1.1. pod „Bodočnost 1843" na upravo „Slovenca".	1843

ki bi vodila manjšo špecerijsko trgovino. Oglasi naj se pošiljajo pod „Trgovina 50" poštno ležeče Kamnik. 1858
Tržne cene.
Ceno veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 13.junija 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	ll-25
Rž za oktober 1912.....935
Oves za oktober 1912 ....	9-09
Koruza za avgust......8'67
Koruza za maj 1913.....7-26
Gospod UBALD PL. TRNKOCZY
lekarnar
v
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Iver pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim ros izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, cla bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj Še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bo-dem vsakemu najtopleje priporočal.
Škofljica, dne 12. februarja 1912.
179
Odličnim spoštovanjem udani Vinko Ogorelec ml-,
lesni trgovec.

vreleo. Oletatična n.imlzna^ pijača s obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo in Izmeno snovi.
Zelo koncentriran medicina-lin vrelec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem kfitaru, zaprtja, BrigUtovih ledioah, vranlčnlk oteklinah, jetrut trdim, zlatici, enovolzmene-Ub boleznih, k atarih dihalnih _ organov.
Donati
Zdravilen vreleo največje vsebine svoje vrste. Zlasti oporabeu pri kroničnem črevesnem Latarn, obstlna-oiji, žolčnib kamenih,tolščicl , trganju, eladkovnl bolezni,
v Naj močnejši ш prirodni vrelec magnezija
801
Zastopstvo ln glavna zaloga:
Kari Stefner, Celovec, Hoflmaimg.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je nas preljubljenl sin, brat in nečak
Mirko Deisinger
dijak I a razreda I. drž. gimnazije.
včeraj, v sredo, dne 12. junija ob 1 uri popoldne, lireviden s sv. zakramenti za umirajoče mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega pokojnika bo v petek, 14. t. m. ob i/a6. uri pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana dne 13/16.1912.
Franja Deisinger
vdova sodnega uradnika, mati.
Milan Deisinger,
brat.
Jean, Herman, Ludovik,
polubratje.
I. slov. pogr. zavod Jos. Turk. 1863
A VIII314/12/5
Sklep in oklic.
1853
V zapuščinski zadevi po dne 13. maja 1912 zamrli Marjani Marn iz To-mačevega št. 19 se bodo dala v najem zemljišča, ki spadajo v zapuščino s hišo in letošnjimi pridelki vred po posameznih parcelah.
Zakupdaja se vrši dne 17. junija 1912, ok 3. uri popoldne na lici mesta v Tomaževem 29.
Zakupni pogoji se zamorejo vpogledati v času od 15. junija do 17. junija t, l. pri tem sodišču, soba št. 33.
C. kr. okrajno sodišče Ljubljana, oddelek VIII,
dno 3. junija 1912,
Razne stvori.
Italijanska nestrpnost. Iz Inomosta poročajo, da sta v bližini utrdbe Stu-dena v Zgornji Italiji dva karabinierja aretovala nekega avstrijskega stotnika iz južne Tirolske, ki je napravil izlet v Italijo. Osumljen je bil vohunstva ter so ga odvedli v vojaško jetnišnico v Videm.
Poneverjanja pariškega bankirja.
V Parizu so aretovali kankirja Vcrg-nesa, ki jo. zakrivil velika poneverjenja. Pasiva znašajo skoro milijon frankov. Istočasno je pobegnil tudi neki borzni špekulant po imenu Marin, čegar pa-sive znašajo 800.000 frankov.
Odprava napitnin po hotelih. Veliko hotelov namerava letos urediti vprašanje o odpravi napitnin tako, da sc bodo zaračunale v hotelskem računu tudi napitnine.
Modra vdova. Znano je, da je na »Titanicu« ponesrečeni milijonar Astor zapustil oporoko, po kateri njegova žena dobi vžitek od ogromnega premoženja le, ako se več ne poroči. Ob tej priliki pripoveduje list »Pal Mali Gazctte« o nekem sličnem slučaju, ki se jo pa drugače izvršil, kakor jc pa mislil mož, ki jo napravil oporoko. Neki londonski borzni agent, ki je že star poročil 18-lctno gospodično, je svoji ženi v oporoki zapustil 75 milijonov frankov pod pogojem, da se več no poroči. Ako se poroči, dobi premoženje njegov nečak. In kaj je storila vdova? Poročila se je z nečakom . . .
V 161/-: minute okolu zemlje. Nov zanimiv rekord je doseglo brzojavlje-nje. List »New Yorker Times« je odcial v New Torku ob 7. uri zvečer sledečo brzojavko: »To brzojavko pošljite okolu sveta. — «Times« v New Yorku.« — Ob 7. uri 16 minut 30 sekund je oddana brzojavka došla nazaj, ko jo je obravnavalo 17 brzojavnih postaj. Prehodila je 28.613 greografičnili milj.
Strela ubila očeta in sina. Na Sol-nograškem jo ubila strela 731etnega cestarja Franca Kollerja in njegovega 23-letnega sina Jožefa.
Nesreča v zraku. Francoski aviatik poročnik Etiene je padel s svojim aparatom 30 metrov globoko in se smrtno nevarno poškodoval. Etienov aeroplan se je vnel.
Siajerske novice.
š Občinske volitve. Za župana v občini Zreče pri Konjicah je zopet izvoljen priljubljeni g. Winter. — V Dobrenju ob meji pa je bil za župana izvoljen Slovenec g. Poljanec. Tudi svetovalci so v obeh občinah sami zavedni Slovenci. — V Konjicah se bodo vršile letos občinske volitve. Ncmci so se skregali med seboj. Borita se za prvenstvo stranka »malih« in stranka »velikašev«. Prepričani pa smo, da takoj, ko bi se Slovenci pokazali, bi bili Nemci in nemčurji obeh frakcij zopet edini. — Na Vidmu ob Savi je zmagala pri občinskih volitvah naša stranka. Za župana je izvoljen vrl mož Miha Planine. Svetovalci vsi naši.
š Bela žena. V Rajhenburgu jc umrla Alojzija Pohle. — V Framu pa so 30. maja našli mrtvo v postelji 72letno viničarko Terezijo Vrhovšek. 8. junija pa je istotam na njivi pri delu naglo umrla 49letna delavka Liza Jurič, — V Trambergu pri Ptuju je 3. junija umrl priden mladenič Andrej Vnuk. — 6. t. m. pa je v Barislovcih zatis-nil oči Vid Gabrovec; padel je iz podstrešja tako nesrečno, da je čez nekaj časa umrl za nasledki. — 8. junija je v ribniku v Soviču pri Št. Vidu pri Ptuju utonila šestletna deklica Marija Hujski. — Na Hurau pri Ormožu je umrla viničarka M. Lesničar, stara 90 let. Rajna je bila stara mati štajerskega urednika »Slovenskega Naroda« celjskega Lesničarja. Naj v miru počiva!
š Poročil se je pri Sv. Kunigundi na Pohorju vrl naš pristaš Janez Horvat, doma iz župnije Skomre, s pridno kmečko deklico Veroniko Podgoršek. Obilo sreče!
š Prihodnjo nedeljo, 16. t. m., bo zopet živahno. Vrši se cela vrsta shodov in drugih prireditev. V Hočah zborujejo Orli in Mladeniška zveza. — V Št. Lenartu v Slov. goricah bo velik županski shod za Slovenske gorice. Govorijo poslanci: dr. Korošec, Roškar in Pišek. — V Braslovčah ima lepo prireditev Dekliška zveza. — V Slovenj-gradcu zboruje konjerejska podružnica. — V Ormožu zborujeta prihodnjo nedeljo Dekliška in Mladeniška zveza.
š Nevarno obolel je vlč. g. Martin Petelinšek v Mariboru, Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Upanje je, da popolnoma okreva.
š Promocija. V soboto jc bil proglašen na graškem vseučilišču g. Franjo Lipša, c. kr. avskultant pri deželnem sodišču v Gradcu, za doktorja vsega prava.
š Občinske volitve v mestu Celju dne
10., 11. in 12. t. m. V ponedeljek so bili v tretjem razredu oddani 404 glasovi. Izvn. ijeni so vsi, ki jih jc predlagal nemški vo-
fivni odbor, razun peka KiirbiscKa. Tega so volivci odklonili in izvolili namesto njega peka Antleja. V torek je bilo v drugem razredu izmed 65 oddanih 34 glasov. Včeraj, 12. t. m., je volil prvi razred, v katerem je bilo izmed 210 oddanih 123 glasov.
š Imenovanje v deželno-stavbni službi. Stavbni svetnik pri štajerski namestniji Jurij Dobay je imenovan stavbnim nad-svetnikom.
š Častnim občanom jc imenoval občinski odbor v Spodnji Poljskavi gg. Matevža Pogorevca in Antona Samasturja. Častnim županom pa gg. Karla Hrastnika in Štefana Rudolfa. Navedeni gospodje so skozi 35 let z vnemo delovali za blagor občine.
š Večkratni požigalec. Kakor smo pred kratkim poročali, je bil v Prelogah pri Konjicah aretovan posestnik Jože Be-zenšek, ker je zažgal svoja poslopja. Kakor nam sedaj iz Konjic poročajo, je požig že obstal. Poleg tega pa jc obstal šc več požigov, katere je pred osmimi leti izvršil s pomočjo svojega brata. Kot sokrivde osumljene so zaprli sedaj tudi Bczenškovo ženo, njegovega brata in dve sestri ter jih izročili okrožni sodniji v Celju.
š Slivnica pri Mariboru. Občinski odbor v Rančah na Pohorju je imenoval tukajšnjega učitelja g. Avguština Živko častnim občanom omenjene občine. Kot dolgoletni občinski tajnik pridobil si je imenovani z vestnim in požrtvovalnim poslovanjem trajnih zaslug za občino Ranče. Iskreno čestitamo!
š Zmaga pravice. Ravnateljstvo južne železnice je meseca aprila t. 1. ukazalo prožnemu mojstru v Rimskih Toplicah, da mora zapreti cesto iz Rimskih Toplic do izliva Gračnice v Savinjo, ker je speljana po železniškem svetu, in sicer zato, ker občina ni hotela plačati zahtevanih 100 K vsako leto najemnine. Železnica je namreč letos prvič to zahtevala, prej še nikdar nič od občine, čeprav je stara pot. G. drž. poslancu dr. Bcnkoviču se je posrečilo, da je južna železnica znižala svoje zahteve od 100 na 10 kron. Prisrčna mu hvala! Tudi pred sodiščem v Laškem so bili 6. maja vsi oproščeni, kateri se niso zmenili za prepoved železnice in so po tej cesti vozili. Cesta je zopet odprta.
š Samoumor narednika. Iz Maribora se nam piše: Na dvorišču svojega stanovanja v Meljski ulici se je ponoči od ponedeljka na torek ustrelil narednik tukajšnjega domobranskega poveljništva št. 26, Franc J u r k o. Prišel je vinjen domov. Ko ie došel v stanovanje se je ustrelil. Vojaška straža je prihitela in ga našla ležečega v luži krvi. Imel je rano v sencih. Predno pa je straža prišla bližje, si je zopet pognal krogljo v glavo. Vzrok samoumora je vedni prepir z ženo. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
š Pri cirkularni žagi ponesrečil. Iz Konjic. Delavec Matija Jerič v Donački gori je bil te dni zaposlen z žaganjem desk na cirkularni žagi. Neko tako desko je s tako močjo porinil v žago, da se je deska zlomila. Pri tem je prišel z desno roko v žago, katera mu jo je polovico popolnoma odžagala. Na klice na pomoč so žago hitro ustavili. Poklicani zdravnik je nevarno ranjenega Jeriča za silo obvezal, nakar so ga spravili v bolnišnico v Maribor.
š Ljubeznivi posli. Iz Konjic. Pri po-sestnici Mariji Breznik pri Sv. Duhu-Ločah so ponoči vlomili neki zlikovci v shrambo. Pokradli so sodček slivovke, precej moke, mesa, klobas in slanine. Tatove jc orožništvo izsledilo v osebah hlapca Antona Čenča in dekle Julijane Regoršek, ki sta služila pri Breznikovi. Orožnikom sta tudi priznala, da sta izvršila več tatvin, ki so sc zadnje čase dogajale v lej okolici. Ukradene stavir sta potem prodala in si skupiček razdelila.
š Padel s hleva in umrl. Posestnik Kari Dolinšek v Parižljah pri Novi Štifti je šel zjutraj v hlev, ker je slišal od tam stokanje in rahle klice. Na tleh poleg lestve je zapazil težko ranjenega 49letnega posestnika V. Gabrovca. Gabrovec je hotel iti ponoči proti 11. uri spat na hlev. Na lestvi pa je tako nerodno stopil, da je padel na tla in ranjen obležal. Drugi dan nato je Gabrovec vsled hudih bolečin umrl.
š Prav po roparsko. Franc Žerovnik",
kleparski pomočnik, doma iz Cerkelj na Kranjskem, je potoval z nekim Martinom Prečnikom iz Gradca proti Mariboru. Pri Pesnici je Prečnik zvabil Žerovnika v neko bližnjo senco na počitek. Ko je slednji zaspal, ga je prvi napadel s kamnom in ga tako dolgo udrihal ž njim po glavi, da se je Žerovnik onesvestil. Potem mu jc Prečnik odvzel potno torbo, v kateri jc imel tudi nekaj denarja, in jo popihal. Stvar jc naznanjena orožništvu.
š Modras ga je ugriznil. V Gorički gori pri Slovenjgradcu so te dni sušili seno. Pri tem jc bil navzoč tudi kmečki sin Luka Oslovnik. Ko je šel po travi, je stopil na modrasa, kateri ga je ugriznil v desno nogo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Slo-venjgradec. Dvomijo, da bi okreval.
š Požar. V Turškem vrhu pri Zavrču je posestniku Fr. Jurgecu zgorela hiša in gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in orodjem. Zgorelo jc tudi 15 svinj. Rešili so govejo živino. Škode je 10.000 K, zavarovalnina pa znaša samo 4000 K.
š Smrtna kosa. Umrl je v Središču Fr. Horvat, star 78 let. — V Kamnici pri Mariboru je umrl posestnik in gostilničar Gašpar Tsinger; zadela ga je kap. Pri zadnjih občinskih volitvah je bil izvoljen v občinski zastop. Bil je hud nasprotnik Slovencev.
š Novice iz Maribora in okolice. Izpred mariborske porote. Zaradi prestopka proti nravnosti se je imel pred mariborskimi porotniki zagovarjati 33letni neoženjeni kinematografski nastavljenec Alojzij Černe. Pregrešil se je nad nekim llletnim dekletom. Porotniki, so ga spoznali krivim in sodni dvor ga jc obsodil na dve leti težke ječe. — Pogrešani na-takarski vajenec. Tukaj pogrešajo žc od 8. t. m. natakarskega vajenca Bru-nona Loschniga. Učil se je v Gotzovi restavraciji. 8. t, m. so ga videli hoditi ob Dravi in od takrat ga ni bilo več na izpre-gled. Najbrže je izvršil samoumor. — Zaprli so tukaj delavca Vertaniča, ki je delal pri tovarnarju Jos. Freundu. Pred kratkim pa je bil Vertanič od dela odpuščen, ker je delavcem v tovarni grozil z umorom. Te dni je vlomil v tovarno, od koder je bil na poziv posestnika tovarne aretovan. Pri njegovi preiskavi so našli pri njem dolg, ostro nabrušen nož. Nasilneža so izročili okrožnemu sodišču v Mariboru. — Zaradi smrdečega mesa. Žena Marija Schaden je prišla k mesarju Gaš-parju Rahle, ki prodaja meso na tukajšnjem trgu. Rekla mu je, da meso, katerega je pri njem kupila, smrdi. To je Rahleta tako ujezilo, da jo je podrl na tla in jo tako dolgo davil, da je nezavestna na tleh obležala. Vsled padca je dobila rano na glavi in pretresenje možganov. Z rešilnim vozom so jo odpeljali v njeno stanovanje. Proti surovemu mesarju je naznanjena ovadba. — Letalni poizkusi. V nedeljo se je vzdignil ob velikem navalu občinstva v zrak zrakoplov z imenom »Nad-vojvodinja Margareta«. Z zrakoplovom se je vozil tudi nadvojvoda Ferdinand. V Dražjivasi pri Konjicah so se ustavili. Včeraj v sredo so letalne poizkuse ponovili, ki so se vsi zopet dobro obnesli. — Odlikovanje. Zlat zaslužni križec jc dobil od cesarja kamnoseški mojster Jože Pejer v Mariboru.
Iščeta se za takojšnji nastop eden ali dva izurjena
za izdelovanje sodov za cement. Vpraša naj se pri tovarni za cement na Dovjem pošta Mojstrana, Gorenjsko.	1795

se da odstraniti brez (oda s sredstvom, ki je jc izumil nek ozdravljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt. 1857
Kemični laboratorij Paracelsus SMere, Morava.
po vseh kombinacijah na poljubno število let. Istotako plačanjo starih dolgov in zjedlnjenje v novo posojilo pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje. Dopisi na
CIRIL GLOBOČNIK, nadzornik nizozemske
zavarovalnice, Ljubljana, Elizabetna cesta 4.
Prošnje samo pismeno.	1421
(Za frankature naj sc priloži znamk za 30 vin.)
z zelo dobro idočo gostilno in mesarijo
lopo in udobno opremljena s približno 8 oralov zemljišča, sredi prav lepega mesta Spod. Štajerja, se proda z zemljiščem ali tudi posebej. Prometa letno dokazano 240.000 K. Potrebnega kapitala 30—40000 K. Naslov pove uprava lista pod št. 1849. (Znamka za odgovor). 1850
Cennakup
Ako se naznani, kaj se potrebuje, pošljem vsakemu ostanke ilobre domače tkanine, kot: kanafaso, oksforde, cefirc, platno, tkanine, delene, krizete, brisače, saten, pisano tkanino itd., franko po povzetjn
40—50 m I. kakovost K 17— 40—50 m II. kakovost K 22'—
Fran Maršik, domači tkalec,
Češka Čerma, pošta Nachod, češko.
J) »DIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vino-	<J»
toka 1910, na struni 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »NAŠ	(f
OTROK 1« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907.	(f
— Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA!« Glasilo za praktično liigijeuo na Dunaju	&
decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče:	0
i
&
£ <f
i I i I
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADIN« ali dr. pl. Trnkoczy-ja »SLADNI ČAJ« 1 zavojček z '/« kg samo 50 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnkoczy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefstadtcrstrasse 25; III., Radetzkyplatz 4; V., Schunbrunnerstrasse 1 9; v Gradcu, Sackstrasse 3.
Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. — Drogijske cone. — Majtin za živinorejce. — Telefon štev. 190.
&<9<9&#&<9&&&<9&&&<9<9&<S><9<9<f <9 <f(9<9<9<9<9&& &&<9<9<*<f<9<9 <9<f&£>£><9&0<9&& ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Vse predmete železninske stroke Г :
dobite najceneje pri •	v
99
«1
Peter Majdič, Celje.
♦ ♦
1251
Postrežba točna! ^^^
ФФФФО* Solidno blago! ♦ ♦ ♦
m
t
t
m. tošek. u-um
:: Stari trg 28 ::
trgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, podobami in zrcali po ===== najnižjih cenah -
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno
\л umetno izdelovanje \u slikanih cerkvenih oken.
Načrte in proračune na željo. -- Solidna postrežba.
153
fesi
Morsko kopališče
Hrvaško Primorje.
Podpisana naznanja veleslavnemu občinstvu, da je prevzela v Selcih pri Crkvenici, Hrvaško primorje, od g. gradbenega podjetnika Jos. Lončariča novo sezidani hotel „Rokan" v svojo upravo in da otvarja hotel, kateri leži v neposredni bližini morske obali, dne 26. maja t. 1. Pred hotelom se nahaja krasno kopališče 7. 80 kabinami in nudi kopališče vse udobnosti modernega konforta, kakor tudi peščene in solnčnate kopeli. Za izborno kuhinjo jamči moj dober glas kot bivša lastnica pensiona Villa Vera v Lovrani. Točila se bodo med drugimi bela in rdeča dolenjska in belokranjska vina. Pension s celo oskrbo, s sobo in postrežbo od 7 do 9 K dnevno. V Selcih so nahaja tudi nekoliko privatnih stanovanj in dam na tozadevna vprašanja takojšnje odgovore. Postrežba slovenska, hrvaška in nemška. Slovenski časopisi na razpolago.
Velespoštovanjem	1520
Dragica pl. Striga.
Kranjska deželna banka u Ljubljani LT^
Obrestuje hranilne vloge po
47«°/.
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške listo po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
41Л%
komunalnih zadolžnieah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje Iombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke osak delaonik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne.