294. številka. Trst v ponedeljek dne 29. decembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" tekaj* enkrat na dan. razun nedelj in praxnikr 8 ftotmk (4 m€) V* Telefon čir. 870. ■---C- ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrntah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst- TJrednlžtvo ln tlakama se nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. 3, II. nadstr. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Vprašanje izseljevanja. m. M smo v prvem teh člankov izjavili, da je irsel evanje žalosten pojav zalo, ker je znak gospodarske krize, depresije v narodnogospodarskem življenju. Ali izseljevanje — smo menili — ne vzbuja skrbi le kakor viden znak, da »o gospodarski odnosaji v na*i • lomov; ni nepovoljni, ampak še posebno zato, ker dalje usodno deluje na gospodarske razmere s tem, da — o« 1 maje mu delavne sile — dalje s-'abi ekonomično moč naroda. Mi smo nsravnost označili izseljevanje kakor gospodarsko kalamiteto. I>r. \\"*isl pa je v svojem predavanju izrazil misel, da izseljevanje ne pomenja vsikdar škode za domače interese. On dokazuje marveč, di kolonisti v tujih državah mor*jo biti celo na veliko korist svoji lastni državi ! In sicer na dvojen način. V prvo se utegnejo oni, ki so se izselili kakor siromaki, čez nekoliko let vračati v blagostanju. Tako morejo ravno oni, ki so poprej pomagali množiti pavperizem, pozneje vplivati oplojevalno na gospodarsko življenje v svoji domovini. V drugo pa more v izseljencih trgovina domovine zadobiti krepko oporo. Mnenje dr. Weisla gre torej na>imu naravnost navskriž. Tako bi se zdelo morda v prvi hip. In vendar ni tako. Saj tudi dr. \Veisl pravi, da je to ž» losten pojav, da je izseljevanje iz Avstrije od leta 1882. dalje vedno naraščalo. Saj tudi oa obsoja izseljevanje, v kolikor je isto umetno provzročeno. Saj tudi on govori o potrebi uravnave izseljevanja in koloniziranja — l»odi mednarodno, bodi od države do države — v kolikor je ist» potrebno in neizogibno Saj tudi on noče, da bi se izseljevanje povsp ševalo, ampak želi le, da bi se, v kolikor je ieto gospodarska potreba, uredilo tako, da bi bili izseljenci zavarovani pred pegubo, zavarovani v njihovih interesih, in da bi njihova domovina imela koristi od nj:h kakor posredova-teljev izvaž .nja in uvažanja. < 'e torej dr. Weiel govori o možnosti ugodnih posledic izseljevanju, govori le pogoj no. Kjer je naseljenje tako gosto, da je produkcija dela'*n;h sil nad potrebo, kjer je torej en odlomek prebivalstva le v breme: tam treba izseljevanja, tam treba iskati od-duska. Je-li pri nas res taka potreba? Ne! Prigovarjalo se nam bi, da saj smo rekli v prejšnjih člankih, da je gospodarska mizerija t sta, ki sili naše ljudi v daljnje tuje kraje, da se naši Ijndje izseljujejo le zato, ker *e morajo, ker doma ne nahajajo več ekzistenč nih pogojev — kruha! lies smo rekli tako. Ali protislovje med našo prejšnjo trditvijo in med tem, kar trdimo danes, je le navidezno. Vprašat! se m*»ramo namreč : je-li v naši domovini kmet moral priti do take mizerije v gospodarskih odnošajih ? Je-li naša zemlja res tako neplodna ? Ali je nje geografiena lega res ta ko neugodna za ra/t Tanje gospodarskih razmer v ugodnem zmislu ? Mi pravimo, da ne. Oe tudi ni možno tajiti, da se naši ljudje selijo radi siromaštva, če tudi odhajajo v tuje kraje, ker doma nimajo kaj jesti, če tudi ni možno tajiti gospo iareke mizerije in je torej izseljevan e gospodarska potreba : pa moramo pomisliti, da ta gospodarska mizerija ni nav-srala žito, ker naša zemlja absolutno ne more dajati ekzistenčnih pogojev onim, ki se na njej rode. ampak žalostni gospodarski odnosaji so na vstali deloma — to treba pri poznati — po raznih slabostih oziroma nedo- statkih našega naroda, deloma pa — in sicer po veliko večem delu — po krivdi drugih političnih činiteijev, ki so zanemarjali ta naš narod, ki niso ničesar storili, da bi bili našega kmeta usposobili za hudi konkurenčni boj. Država ni ničesar storila za strokovno izobražbo našega kmeta, niti ne za organizacijo v varstvo njegovih interesov. Še le v noveje čase, ko je zlo začelo rasti čez glavo, je ta ljuba država jela misliti nekoliko na gospodarske re-torme. Ali še to se vrši le po koščekih, polovičarsko. Če imamo torej gospodarsko mizerijo v naj bo nasip, ob katerem naj se ra/.bij sovražnikovi naskoki v časih viharjev. Za takov nasip je dolžna država skrbeti tem bolj in izlasti sedaj, ko se ni kdo ne more odrezati spoznanju, da stojimo blizu dogodkov, ki znajo prinesti velikih preobratov na jugo vzho<*-i Evrope, dogoJkov, ki utegnejo siliti državo, da bo apelirala na državljane, naj varujejo nje interese in nje bodočnost nasproti njim, o katerih menijo kratkovidni ljudje še danes, da so nam zavezniki... Saj se umejemo, Da, na vsej črti treba pr mirjenja, od severa do juga države. Oe bo pa država hotela miriti jedne, drug h pa ne, tolikih dimenzijah, pa ista ni navstala iz bo to slednje le še bolj ogorčalo in gnalo narave, ampak le iz grehov in zamud. j v obup. Da li pa je ravno obup tisto čut- Da je temu res tako, se uverimo, ako stvo, ki ust /arja zaščit, po požrtvovalnosti se ozremo na tisti moment, ki je drugod državljanov : v to vprašanje naj bi se sled-glavni in veljavni vzrok izseljevanju. To je : njič vendar uglobili tisti avstrijski državniki, prepogosto naseljenje in vsled tega produk- ki še danes s prezirom gledajo na Čutstvo-cija delavnih sil nad potrebo. »Je li v nas vanje narodov, ki se ne morejo ločiti od na-res preveč delavnih moči, je-li res več rok, nora, da narodi morajo, in ki postajajo nego dela? Kdor ho*e dobiti odgovor, naj melikeji še le tedaj in nasproti tistim, ki le trre na deželo, mej kmete! Ta izve, da imajo že toliko moči, da jim v delavnici jeden glavnih vzrokov, da kmet težko izhaja, vsakdanje polilike morejo — delati sitnosti da kmetija ne nese, da je kmet izgubil ve- in jim dokazovali, da ni nič res. da bi naselje do obdelovanja, jeravno ta, ker rodi morali, da ni nič res. da so narodi na je pomanjkanje na polje del- svetu le zato, da imajo gospodje ministri skih delavcih in ker vsled tega stroški koga vladati, marveč da so vlade tu, da za obdelovanje niso v nikakem razmerju s čuvajo interese njih, ki so se združili v državo v ta namen, da jim ista daje varstva v vsakem pogledu. Hascelenca Koerber: tudi mi na jugu smo tu, tudi mi smo važen sestaven del mo- prihodki, ki jih daje zemlja. Ako bi pri nas ne bilo tako, ako bi imeli res več poljedelskih delavcev, nego jih potrebujemo, potem bi obstala tista gospodarska potreba izseljevanja, o kateri govori narhije! Tudi na patrijotizem tega dela je dr. \Veisl. Ali pri nas je taka potreba navstala še le — kakor rečeno — vsled nedostatnosti v našem ljudstvu samem, katere nedostatnosti pa so po najvećem delu Davstale vsled dejstva, da so poklicani Činitelji na nečuven način zanemarili ajospodarske interese v pokrajinah na jugu monarhiji, ali pa so jim — kakor drastično kaže naša trgovinski pogodba z Italijo — direktno škodovali. Politični pregled. V Trstn. 29. decembra 1902. Spravne konference. Povabila na te konference je dr. Koerber razposlal dne 27. t. m. Na konference so povabljene vse tifrte stranke in skupino, ki imajo svoje zastopnike v češkem in m o r a v s k e m deželnem zboru. Tudi nekaj členov gosposke zbornice je povabljenh na te konference. — Tako posnemamo iz »Politike«. Po takem misli Koerber pogajanja raztegniti tudi na država često apelirala io — bo še ! Od modrosti in patrijotizma nje državnikov bo zavisno, s kakimi občutki bo to prebivalstvo vsprejemalo v bodoče takov apel. Deželni zbor istrski. V soboto se je otvorilo zssedanje istrskega deželnega zbora v Pulji. Predsednik je povdarjal v svojem nagovoru, da se je on svoječasno v pogovoru z namestnikom, grofom Gcč-som, odločno izjavil proti temu, da bi se deželni zbor. mesto v Poreč, sklical v kako drugo istrsko mesto. Posl. B a r t o 1 i je v imenu laške večine protestiral proti sklicanju deželnega zbora v Pulj, a vladni zastopnik, namestniški Bvetnik Fabiani je izjavil, da vlada ne more jemati v poštev tega protesta, ker sklicevanje deželnih zborov Bpada med pravice krone. Na to so se vršile volitve in sta bila posl. Ventiella in Vareton izvoljena za tajnika, posl. Bennati, Chergich, Cleva, Pole-sini, Sbisa in Tomasi za revizorje. Moravsko in se je torej v tem pogledu J zjutraj je imel istrski deželni zbor •Ibližal češkemu stališču. K temn pripomi svojo drugo sejo. Avstro-Ogrska in Italija »Agra- pi nja »Iuformation« : »To stališče je edino opravičeno. Spravna konferenca, ki bi hotela mer Tagblatt« vidi že v dejstvu, da se je izključiti Moravsko, bi lila že v naprej ob- vinska klavzula odpovedala, dokaz, da je sojena, da ponesreči. Ali — ali ! Ali se hoče trozveza izgubila svoj prejšnji pomen. Av- doseei premirje, ali se noče. Ako se je hoče, atrija in Italija sti si sicer zaveznici, ali mej potem se je mora hoter na VBej črti. To ni njima se pripravlja gospodarska vojna, ki bo možno, da Li 6e v Pragi objemali, v Brnu mogla imeti nedoglednih posledic. Po odpo- pa tepli. Stališče nemškega elaborati je ne- vedi vinske klavzule mora priti do revizije logično in praktično ne vzdržljivo«. vse trgovinske pogodbe z Italijo, ki osvobodi No, to pravično inisel treba razvijati Avstro Ogrsko od izvestnih obzirnosti, ki jih dalje, kajti tudi to ne gre, da bi se v Pra^i jej je nalagala trozveza. Odpoved vinske in Brnu objemali, a v Šieziji pretepali! In klavzule ima dvojen pomen: gospodarski in da^e tudi to ne gre, da bi ista vlada, ki politični. V gospodarskem pogledu nas mora hoče — po njtnih zatrdilih vsaj — v deže- ista le veseliti, kajti ohranitev klavzule bi lah na severu propagirati misel sporazumlje- pomenjala naravnost katastrofo izlasti za Istro nja, tu na jugu države puščala v veljavi in Dalmacijo. Pa tudi v političnem pogledu princip zatiranja enega naroda po drugem. Oe tudi naše dežele tu na jugu ni ho tako bogate, kakor so one na severu, ali zbog svoje geografične lege niso one prve nič manje važne, nego te poslednje. Tudi v naših eksponiranih deželah treba Čuvati življenske interese države, tudi tu treba zadovoljenih narodov, katerih zadovoljstvo — pravi »Agramer Tagblatt« — nas mora odpoved klavzule veseliti, ker je žnjo indi-direktno povednno kraljestvu ital janskemu, da naše Primorje, Trst, Istra in Dalmacija nikakor še niso domena Italije. »Tagblatt« pa pripominja tu — in to je bilo zelo potrebno — da se z ozirom na vedenje avstrijske vlade v tem pogledu ne smemo udajati preoptimistični m nadam, vendar pa da je smeti nadejati, da ta korak ne bo zadnji na potu zdrave politike. Kajti, ako bi ostal brez daljnjih posledic, mogel bi se spremeniti v poraz. Zato se nadeja zagrebški list, da za odpovedjo klavzule pri dej > konsek vence. Avstriji je dolžnost, da pokaže »osed-njemu kraljestvu, da je glede svoje notranje politike v Primorju nezavisna oti trozveze ! To se more pričakovati in zahtevati od avstrijske vlade. Stvar ni težka, ker je pravična ! Tu ne gre samo z i interes primorskih pokrajin, ampak za interes vse monarhije. Tu ni smeti ostajati na pol pota, ker polovičarske odredbe in politika obotovljanja bi mogla prinesti še veče škode. Taka bi morala biti politiška konsekvenca odpovedi vinske klavzule! »Tagblatt« zaključuje: »Oe se torej veselimo na odpovedi klavzule, pa želimo, da se avstrijska vlada na V3em polju javnega življenja emancipira od politike, ki jej jo naložena po Italiji«. Le par besedi k tem izvajanjem zagrebškega lista. O gospodarskem pomenu odpovedi vinske klavzule ne treba izražati soglasja. To se umeje ob sebi. Ali glede po-litiškega pomena t?ga dogodka smo mi nekoliko bolj skeptiki. Politiška konsekvenca v zaželjenem zmislu bi nastopila še le, ako bi odpovedi vinske klavzule sledila odpoved one druge klavzule, pridodane trgovinski pogodbi z Italijo, radi katere je nedavno temu interpeliral posl. S p i n 8 i e! Vlada molči na to interpelacijo. Ta molk pa potrjuje ekzistenco one klavzule. Mi bi si Bicer tudi po eventuvelnem zatrdilu od strani vlade, da tista klavzula, ki dolooa politiko Avstrije v našem Primorju, ne obstoji, še vedno in dalje mislili svojo, ker vemo po pre-cendenčnih slučajih taksirati vrednost takih guvernamentalnih zatrjevanj. Oe pa faktični dogodki silijo vlado v molk, tem bolje: stanje stvari je tem jasneje na dlani. Se le potem, ko bomo mogli prijeti z roko, še le potem, ko bo vidno na činih v našem Primorju, da hoče avstrijska vlad t kreniti s potov nedoumne in samoubijalske politike v našem Primorju, bomo mogli verovati, da so za odpovedjo vinske kiavzule res nastopile tudi politiške konsekvence. Grof Lamsdorff dospe danes na Dunaj. Nedavno smo izvajali v tem listu, kako britko in za Slovanstvo neizmerno škodljivo je to, da moramo ce!6 o dogodkih na Balkanu zajemati iz nemških novin. Nevšečnost tega nedoBtatka občutimo kaj živo ravno te dni. Minister zl vnanje stvari mogočnega carstva je bil na Balkanu in na podlagi tega. kar je videl in čul tam, se bo te dni razgovarjal z vlado na Dunaju in delal morda sklepe, ki bodo odločilno delovali na razvoj dogodkov na Balkanu, torej ob specifično slovanskem vprašanju. Potovanje je torej to, ki je velike politične važnosti. Mi, Slovani, pa moramo o teh dogodkih zajemati iz nemških listov . . . Kako naj kontroliramo, kje je meja med resnico in tendenco, med resničnim namenom in željo onih. ki so sovražni ? ! Vir, iz katerega zajemamo, treba povda-rit', da bodo čitatelji znali citati s primerno rezervo. Ta vir — v prvi vrsti »Neue Freie Presse« — pa prav?, da so v Belemgradu bolj zadovoljn', v Sredcu pa da so razočarani. V Belemgradu da vidijo v potovanju grofa Lamsdorfla nov dokaz simpatije carjeve, dočim da so v Sredcu razočarani, ker jim Ijamsdoiti' ni povedal nič gotovega, k e i sklepi da se bodo delališele na Dunaju. Izlasti da je povedal grof LamsdoitV, da je dobil od carja specijelen nalog, naj opozori, da bi nemiri Macedoncev onemogočili vsako akcijo Rusije in Avstro-Ograke Macedoncem v prilog. KuBija da žel; miru v Makedoniji in da ne odo-bruje izzivalnega delovanja odbora nasproti Turčiji, marveč smatra isto kakor jako nevarno za Bolgarsko. Slednjič naj omenimo se trditve bero-1 nake »Titgliche Rundschau«, da se namreč Rusija zopet bliža svojim nekdanjim zaveznikom, da razmerje med Rusijo, Avstro-(Ogrsko in Nemčijo ni bilo že davno tako prisrčno kakor je sedaj in da obisk grofa Lamsdoitta še bolj utrdi to vez. Ta pa je menda nemška želja vendar maiee prenaglo in preglasno rodila misel. Tržaške vesti. Mestni svet. V sobotni seji nadaljeval je mestni svet razpravo o proračunskem provizoriju. Svet. dr. Gregorin je vprašal v katerem stadiju se nahaja zadeva glede zboljšanja razsvetljave v Sv. Križu in na Kontovelju. Svet- D o l 1 e n z je priporočal, naj se jemlje v obzir njegova stara zahteva glede razsvetljave s plinom one poti, ki vodi iz liojana v ulico Commerciale. Ko je tudi svet. V a t o v e c vprašal za besedo, je vstal svet. Denussi in svet. Dolienzu ter drugim okoličanskim svetoval« eem iz okolice priporočal, naj potrpijo, ker da je že izdelan načrt za zboljšanje razsvetljave v okolici, v katerem načrtu je obseženo tudi ono, kar zahtevajo otcoličanski svetovalci. V«led tega |>ojasnila se je svet. Valoveč odrekel besedi. Na vprašanje svet. dr. Spadonija, kaj da je z zapretjem vodnjaka na vrtu slovenske sole pri sv. Jakobu, odgovarjal je mestni :izik, dr. Costantini, da se je zatvori te v tega vodnjaka odredila zato, ker da je več oseb, ki so pile to vodo — zbolelo na tifusu in 00 kron. Nadalje je svet. Dolienz priporočal, naj bi se pogojzdilo grič (takozvano Frnedo) pod Skednjem. Glede stroškov za bogoslužje debatirala sta svet. Ravaaini in Venezian ter je bil vsprejet Ka vasi nije v predlog, naj se ekseku-tiva glede stroškov za bogoslužje strogo drži zakonitih določil. Svet. dr V e n e z i a n je pobijal predlog svet. Ravasinija, na; bi se brisal znesek 7500 kron za vzdrževanje pevskega ztn>ra pri Sv. Justu in sicer radi tega, ker da bi bila taka odprava udarec italijanski narodni ideji in italijanski umetnosti. Mestni svet je slednjič vsprejel Vene-zianov predlog, naj se delegaciji naloži, da prouči, kako bi se o stroških za omenjeni cerkveni pevski zbor kaj prihranilo. Svet. Dolienz je predlagal, naj bi se pričelo s pokrivanjem potoka v Rojanu in naj bi ee v ta namen določilo 3O.000 kron. Ta predlog je bil odklonjen. Svet. dr. G r e g o r i n je vprašal, zakaj da se ni izvršila uravnava cest mel Proše- kom in Kontoveljem, na kar je dr. Lorenzutti odgovoril, da ni bilo dovolj denarja in da je bilo drugih, bolj nujnih potreb. Svet. dr. Gregorin: In radi tega se za VI. okraj n> ničesar storilo! To je ona pravica, katera se izkazuje okolici ! Svet. V a t o v e c : Za kolonjsko cesto se je potrošilo 5000 k»-on, sedaj bi se moralo delo nadaljevati. (Svet. Ra/asini: Za sedaj je dovolj.) Kako, dovolj ? Saj se je še le pričelo ! O tretjem čitanju proračuna je svet. Dolienz ponavljal nekatera v podrobni razpravi stavljena priporočila. Vsprejeto je bilo njegovo priporočilo, naj se pogoj zdi grič pod Skednjem. izjavo, da se bombe ne bo metalo več — ker je ista, mesto onih, kateri m je bila namenjena, ubila — enega najvrlejših i r r e d e n -tarskih mladeniče v. 1» reB. Od leta 1882. naprej se v Trstu ni razpočila nobena onih groznih bomb alla Orsini — pcčilo je pa marsikaj podobnega (v podobi petard). Le ena stvar noče in noče razpočiti in to je megla, katero imajo na očeh oni, ki bi morali videti, a ne — vidijo ! ! Nekdo, ki je mar-ikaj doživel. Kako se pri nas — voli ! Pišeje nam: Da se razvidi, kako se vrše volitve pri nas, dovolite, tla vam navedem par konkretnih volitve v zavaroval- O končnem glasovanju glede vsprejetja slučajev: proračuna v skupnosti, je svet. dr. Gre- Mislim namreč na g o r i n v imenu slovenske manjšine izjavil,! „jco protj neKgGdam. da bo glasovala proti proračunu, ker se na- y tovarni za jute (»Jutificio Triestino«) sproti okolici ne izkazuje pravica. njti aiao razdelili glasovnic med delavstvo in Ko pa so prišli na glasovanje predlogi nJti ajBO vprašali delavcev, koga bi hoteli ti magistrata glede občinskih doklad, so slo-j poslednji voliti svojimi zastopniki, ampak venski svetovalci izšli iz dvorane, vsled česar se je o d strani vodstva storilo vse je mestni svet postal nesklepčen. potrebno v to, da bodo izvoljeni oni, katerih Na predlog svet. Benussija pa je meslni B\ želi t r ž a š k a c a m o r a in ki naj bi c a m o r a in zastopali delavstvo v nje duhu 1 Čistilnica riža pri sv. Andreju postopa po istem načinu kakor »Jutificio« ! Isto se dogaja v tovarni za linolej itd. ! V velikih zavo lih, kakor pri Llovdu in tehničnem zavodu, se voli sicer po glasovnicah, ali tudi tu je pravica volitve iluzorična, ako pomislimo, da ogromna večina delavcev oddaja nepopisane glaeovnice eni ali drugi etranki, ne da bi iste podpisali, ali vsaj vedeli, komu da dajejo svoje glasove ! Dokler se bo volilo po opisanem načinu, ni nika-kega upanja, da bi delavec mogel voliti po svojem prepričanju in da bi zavarovalnica proti nezgodom prišla v roke onim, katerim je namenjena. Camorra, ki vlada sedaj v tem zavodu, je tako gotova svoje zmage, da vkljub mnogoštevilnim pritožbam od ttrani naših narodnih delavskih društev dopisuje istim še vedno — kakor v zasmeh — v nemškem ali pa laškem jeziku ! To naj je torej svobodna volitev ! Vlada, seveda, ta Blavna vlada, je seveda tega mnenja, da je to povsem korektno in v redu ; ona je menda celo prepričana, eberja v Postojti e izšel ličen stenski koledar z i>eležkam za vsaki dan v letu. Cena 40 st., po pošti 10 st. več. Vremenski vest ni k. Včeraj toplomer ob 7. uri zjutraj 2.0 ob 2. uri popoludne "> 0 C. — Tla komer ob7. uri zjutraj 7 72 2 — Danes plima ob »i.40 pred p. in ob 7.30 pop.: r seka 0.41 predpoludne in ob popoludne. Društvene vesti. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metod i j a v Trstu naznanja »L občinstvo, la napravi na novega leta dan domačo z-bavo z igro in plesom v društvenih prostorih pri sv. Ivanu. Začetek ob 4. uri pop. Lstopnina 2~\ kr. Silvestrov večer na Prošeku. Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku priredi v prostorih g. Dragotina Starca Silvestrov večer. Pričetek zabave bo ob 7. uri in pol zvečer, ustop je sv< boden. Društveni odbor vabi na to lepo zal avo vse društvene <"• ene in prijatelje j vetja. Vesti iz ostale Primorske. Mesto novoletnih voščil je podaril gospini J'raii Nemec, trgovec v Nabrežini, ll> K t.i lmd< či otroški vrtec istotam. Denar seje uiožl v nabrežinsko posojilnico. Diro valcu izr* ;aan najsrčnejšo hvalo in ga priporočamo v obilo fKisnemanje, ker je v Nabrežji otroški vrtec res nujno potreben. > Zcn^ke fantazije o Dalmaciji. »Agrarne Tsgbtatt« prinaša posnetek iz feljtona, ki tra je nemška p sateljica Hermione pl. Preuschen spisala o Dalmaciji ter pri-«>bčda j ; nadobudnim naslovu n ; »Iz dal-»atinske puščave«. Med tem, ko dalmatinsko Prio'i' ie. p sebno pa Dubrovnik, postaja vedno boj piiljubljeno ir.ternocijonslni tuii-st ki. pravi g.a Ilemione pl. Pieuseh®n : »Tu pr hajam vedoo globlje v deželo, ki se že vidno bi ža orijentu — vedno globlje v lepoto, vedno globlje v umazan os t. In jaz sem menda, da sem po dolgoletnem bivanju v Italiji in S ' liji postala umu nedrstrpna. Ne. Palmacja je -amo za umetn ke in j»es-mke, ki m r«jo |>osabiti za par tednrv na vse kulturne zahteve. Izletniki za zabavo naj ostanejo rsje doma. Saega je bilo na metre na Krasu, par ur potem, ko sem zapustila Zagreb, kjer sem se divila živah-n št in t>ču nikdar videii iujeev(!|. V mojtm klobuku :n suknji so me t-matrali za kako divjačino in vsi otroci so zbežali triče pre l menoj !c — Uog sam vedi, v ka-»em kf»-tumu je spoštovana dama presne netila V<>d čane. — Simo v jedni točki ima Hermi< ne pl. Preu^chen prav, (da-si heče tudi - tem z*t koiii l>almatince), ko namreč Jtonstat ra indirektno praslovan«ki značaj dežeie. Na vsem potu ki ga je pes prehodila v nsjvf dfžju, ker ni hotela kakor šted Ijiva Nemka riskirati 7 f,rintov ra voz, »n i razumel nihče laški, in tako sem se morala < mej ti na znake.« V kaštelu Su«:u-rač tekli so z<»pet otroci za njo, metali kamric^ za njo, daje m« rala I ežut' v cerkev. Ko e sto zapustila, narasla je množica na -VJO glav, ki jo je ho:ela linčat i!!) ter le s trudom *e je rešila v gostilno, »še enkrat «etn b i rešena svoje l»edarije — a doklej ?« svrš la je častita dama. Vprašanje je le, kako bedarijo meni : najbrže piearenje takih 1'elj-tonov, ki nosijo od A do Z znak neresnice in hudobje na sebi.....aii pa tiste slabosti, ki tej daje izraza tisti znani rek : Dolge lase in kratko____ X ..Dekansko posojilno in konsumno drnstvo. vpisana zadruga z omenjenim po-rrštvom«, naznanja svojim zadružnikom, da se bo peti redni občni zbor vršil v soboto, dne '■'>. januvarja ob (j. uri zvečer v društvenih prostorih h sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika: 2. Poročilo tajnika: 3. Poročilo blagajnika ; l. Odobrenje računskih sporočil in bilance : ."». Vpisovanje novih udov; '*». Volitev nadzorništva (4 člene); 7. Volitev 2 mrž ra nakupovanje vina ; liazni predlogi. Ako bo občni zbor nesklepčen, bo drugi občni zbor, ki bo pa sklepčen ne glede na število prisotn b, r vršil dne 4. januvarja, prihodnjo nedeljo ob .'I. uri popoludne v prostorih »Konriimnega društva« s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika : 2. Poročilo tajnika; .'i. Poročilo blagajnika: 4. \ sprejemanje novih udov ; :">. Volitev no vega odbora; 0. Razni predb gi in nasveti. Ako pe tega občnega zbora ne vdeleži zadostno število udov, vršil se bo drugi ol-čni zbor teden dni pozneje, to je 11. januvarja. ob vsakem števifu udeležnikov in z i-t m dnevnim redom. Po ij 19. društvenih pravil brez druzega vabila. V Dekanih, dne 21. decembra 1902. Josip T o š k a n, predsednik. X Vipavska železnica. Goriška *rgov-nka in obrtna zbornica je odposla'a na železniško min sterstvo prošnjo županstva v Aj Iovh-ni, da se na Vipavski železi ci izvr-š jo razne zboljšave ter se uvede še vlak, ki bo vozil okoli poludne iz Ajdovščine v Gorico in odhajal iz Gorice v Ajdovščino okoli 2. ure popoludne. Trgovska in obrtna zbornica je to pr< Sojo mi'nisters-1 u priporočila v izvedbe. Vojno zapovedništvo v Dubrovniku. »Crv. Hrvatska« javlja, da se šiiijo glasovi, da se v Dubrovniku namesti vojno zap^ved-ništvo za vso Hercegovino in Dalmacijo. Za-povednikem da bo imenovan eden podmar-šalov. X ^ Opatiji je bilo od 1. septembra 1902 pa do vštetega 24. decembra 5528 o*eb. Od l"1. decembra 1902 pa do vštetega 24. decembra je priraet'o 100 o-$eb. Dne 24. decembra jo bilo v zdravilišču navzočih G79 oseb. setkrat zagnalo okrrg. Težko ranjenega so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer mu bodo morali več udov odrezati. — Naša šolska politika. »Sn Isteie-risehe Presse« izvhja, da n»ša š' l*ka družba ni dorasla svoji veliki m l gi, ker jej v to nedostaje potrebnih sredstev. Ta družba stori, kolikor je v njen h m čeh, za reševanje naše mladine pred raznarod njem. Z^to naj jo Slovenci tudi nadalje najkrepkejše podpirajo! Sicer pa je rečeni l st mnenja, da mora nj»ša šolska politika na Staja r*kem ubrati druga pota, Če ne utegnemo priti v nevarnost, da d:h ravno š la spravi v pogubo. Mariborski list poživlja torej vod te je naroda, naj se zavzemajo za stvar. Ako ne store tega, potem pa : ali ne spoznavajo prav nevarnosti položenia, ali pa nimajo srca za lastni narod. »?ii I t^ieriache« se nadeja, da bo slovensko učiteljevo na tem krepko sodelovalo, ako že noče simo, kar bi bilo pa mnenje mariborskega lista rajkoristneje, vzeti v lastno roko vodstva solške p< litike. Na delo trrej, da rešimo, k dikor se še rešiti da I — »Stajerc« je v denarnih ra Iregah. Vrlic vsem obilim podpor« m toliko od strani »Sudmarcke« kolikor od strani nemških trgovcev je moral zvišati naročnino. Ve3elo in samosvetno je šel na vojno, da bo ubijal druge sedaj pa mora misliti, kako reši — Bebe '. Poneverjenje. BERO LIN 29. (B) Predsednik potsdam*. ske podružnice nacijoaalne banke, Hevds, se ni več vrnil z dopusta. Preiskava je dokazala, da manjka vrednostnih papirjev v znesku 95 000 mark. Potovanje srofa Lamsđorffa. SREDEC 29. (B.) Ruski minister za vnanje etvari, grof Lamsdorf!" je sinoči odpotoval s posebnim vlakom. Do Ca rib rod a so ga spremljali Knez Ferdinand in ministri. Knez Ferdinand je podaril grofu Lamsdorffu zlato tobačnico z njegovim monogramom v briljanth. Rodbina Ilumbert. PARIZ 29. (B.) Rodbina Humbert je danes dospela semkaj. Novi nemški poslanik na Dunaju. DUNAJ 28. (B) Novoimenovani nemški poslanik, gr« f \Vedel, je dospel semkaj danes zjutraj. Akeija proti Venezueli. \V AS H ING TON 29. (B) Gotovo bo dolgo trajalo, predno bo kakov dokument glede na venezuelska sporna vprašanja zrel za podpis. Državni departement polaga veliko važnost v povdarjanje, da niti od daleč ne misli na to, da bi v tej stvari igral glavno ulogo. Loterijske številke, izžrebane dne 27 decembra : Trft 74 54 24 17 71 Vesti iz Kranjske. * I/ i epna na Notranj^kt-m (pošta Ko-šsns) nam pišejo, da so meli tam dne decembra 1902. hud požar. Zgorela so p >s-lopja Marijane Ruotič hšt. 13. Zgoreli so škedenj, karnbra, hlev, * sa posoda za vino kmetovalsko orodje. 3 postelje sploh, vse do zadnje žhce. Ničesar ni bilo možno rešiti radi silne burje. Posl pja so bila zavarovana za lOOO K. Skoda pa je cenjena na 6000 K. Dobra srca naj se r smilijo pr gorel ke. * Čitalnica v Šiški pri Ljubljani bo prih< dnje leto slavila svojo 25 ietnico. VeB ta čas opravlja posel knjižničarja ena in ista oseba : g. Ssarjevec. * ISlejsko jezero je zunrznjeno — ljudstva mrgoli gori -— površina gladka in čista, da se človek zrcali v njej ter se vidi ca dno. — Naš Bled je prekrasen tudi po z mi. Vesti iz Štajerske. — Hitra poŠta. V Mariboru je bilo dne 23. novembra t. 1. oddano na pošto pismo z Daslovv tn »X. V. — Sevnica, Dež. • Sp. ^tajer.« — To pismo je r< malo iz Maribora v Sevnico ravno mescc dni, adresatu je bilo di s'avljeno 24. decembra t. 1. Na zadnji strani je b la pripomba »Zeliu tz a. d. Drau — nicht zu erfragen.« Taki škandalozni slučaji se pr merjajo eamo vsled tega, ker se nastavljajo jez kovno nezmožni uradniki. — Nesreča v mlinu. Posestnika Andreja Kralj v Šibeniku Da Štajarskem je pograbilo kolo v mlina in ga blizu petde- Brzojavna poročite. Dogodki v Riemanjih. RICMANJE 29. Dines se je imela vršiti tu predaja kapelauije. Djšli so: okrajni glavar iz Kopra, neki drugi politični urad -nik, dekan Zupan iz Doline, nek drugi duhovnik 'n — kakih 15 orožnikov. Vrata kapelanije in crkve, ki sta last občine, po bila zaklenjena in zapi ta z zapah« m. Zato sta dva orožnika in ključar š'a v kapelanijo čez tri metre vis »k z d za poslopjem, da so odprli vrata. Komisija je zvala vaškega načelnika za pričo predaje. Isti ni hotel ustreči zahtevi in je marveč [»red kapelanijo prots-b^iral, naglaširč, da je to občinska hiš<». Na to so ga orožniki prijtli in potisnili v farovž. V pisarni v prvem nadstropju je izjavil vnovič, da noče biti priča na tem činu ter se je obrnil v stran, da ni videl n'č. Ker torej niso imeli priče, tudi protokola n;so mogli sestaviti ni kakega. Ljudstvo je bilo povsem mirno . . . Ko je komisija odšla, je po va«i svirala godba himno »Naprej zastave slave!« Deželni zbor istrski. PULI 29. (B.) V deželnem zboru j a bil prečitan predlog večine, s katerim dež. zbor spoznava, da je v moraliČnetn gospodarskem in kulturelnem interesu provincije, da se administrativno /druži s Trstom. Deželnemu olboru se nalaga, naj uvede v to potrebne korake ter se izreka pričakovanje, da se bodo dotlej, dokler ne bo dosežen ta cilj, strogo spolnjevala k itutna do!oČila glede sedeža dežt ln h r.radov n klicavanja d- -želnega zbora. O tem pte Uogu bodo razpravljali v prihodnji seji, istotako o picllogu za razširjenje realnega gimnazija v Pnzinu v višjo realko in za prdiljšanje garane j skega roka za električno železnico Oj;atja-I^ovran. V imenu deželnega odbora je stavil pos!. dr. Chersich nujni predi g, naj se dovoli proračunski provizorij z.a 1. 1903. Posl. Spine c je izjavil, da bo manjšina glasovala proti nujnosti. Nujnost je bila odklonjena, zbog čtsar je proračunski provizorij odksztd finančnemu odseku v prouče-nje in poročanje. Deželni zbor sraliski. LVOV 29. (B) Deželni zbor se je se šel danes. Trimesečni proračunski provizorij, predlog za povišanje doklad na pivo in deželni proračun za leto 1903. so se izročili proračunski komisiji. Med Avstrijo in Ogrsko. DUNAJ 29. (B) Piedpoludne je bilo dveinpolurno posvetovanje, katerega so te udeležili obojestranska uiinisterska predsednika in finančna ministra. Posvetovanje se bo jutri nadaljevalo. Spravna akeija. DUNAJ 29. (B) Etcsekutivni odbor čeških deželnih in državnih poslancev je sklenil, da odpošlje 6 členov na s, ravne konference z Nemei. Načelnik dr. Pacak je pismeno obvestil o tem nini ter-kega predsednika. Line 70 63 27 54 7G Prva la »e£J» tovarn« pokUtr« —•t TRST S»— ® S a&likmMr Levi lini | m Sf gat izbor ga loš za moške, ženske i u otroke. Occ0000c0coc00000000000«0000000000000030000000000000000# Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev 11 ;i j 1m ► I j > i li tu- I ii inozenhkili tovarn = Borzni trg št- 2 II- nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposoje vanje. menjala. prodaja proti taknjsiiciun plarilu. kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. Svilene plinove MREŽICE!! „JROITAI." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGOKL.ilVE LITI P. ROZZO, uL S. Antonio 5. :0~ Mala oznanila. r^od to rubnt"» prinašamo ozr»nnila po najnižji". ;enah. Za enkrmuo insereijo t»e plača p« 2 stot. za Desedo: za večkratni inercijo pa »e cena primern > miza. O^laiU za vse leto za enkrat na teden stanej po 2J K. ter -e plaćuiejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmmta objava «>0 stot. V Trstu. prodajalnica, ki se nahaja zraven cerkve ter je primerna za vsako trgovino, se odda v najem, —j Ponudbe je poslati na lastnika; z»ioe» likerjev t x>. krasna garnitura ob- st4,Je?a Prodaja manifakturnega blaga 14 krasnih drago Najboljša čokolata Rgf0f IT!- sefiajnosti čokolada Pripravlja kri in kosti ter sesio;a iz vseli snovi], ki so potrebne pri razvijanju slabotnega telesnega razvijanja. Glerte okusa in izdatnosti neprekašljiva. se lahko raztaplja ter ne prevzrača žeje. cenih predmetov in sioer : 1 ura od nikl a, Anker r« nor nt. (na željo tudi poertl>r.) 7 lepo tazr >ljanim pokrovom t*ieno, urfjf-na p o letnim jamstvom in škatli i co. 1 kiatna g. ldin :»!i ni kljasta okro]>na verižica s prive*otr. 1'arižki sistem. 1 gnldin igla, za kravate z ini tir. briljaati. 1 par gumbov za manšete. znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in j de^.ke' v^k lil'or oblek' za moSke od gld 6.50 ovratnike. i do 24, za dečke o0, tinejse od gld. 5—9 Velik izbor oblek /.a otroke in dečke od 3 — 12 let jd gld. 2.50 — Haveloki za moSke in dečke po ; □ djmžiih cenah. Hlače od mole&kina (zlodjeva koža) ea delavce iig »tovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Ćrtane močoe sraj.e za de a/ce gld. 1.20. Ve lika zaloga snovij za n o.;ke obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo' I točnostjo v fiučaju polJtle v 5;4 urah. V podružnic v ulici Poste uuove se 7piej« n;s»joizdelovanja obleki, po meri ter se >e pot-e 11 o Mtlii^a \?ake vrsteoblek r.*.aznih rit«ani<-ah in ntisli >a n oJke in dečke 1 Izgubil se je 26. t. m. boa lia veseliti v buikovljunfkem Narod-1 nem dturni". Kdor jia je našel, je na-1 prošen prinesli Lia v iijiše uredništvo, j O S5 N O Ženska modni in dobru gospodinja i/, poštene rodbine se zeli por+ieiti z možem 4f> let in stalno slny.b»^ Naslov F. K. poste lestanle. glavna pošta Trst. Došel je velikanski izbor prtov za obedovalno mizo ^^—a—IBIII ........ - -r-1-rrn ooarasL. in desert; žepnih rut; brisalnikov, nogavic, tapetov vseh vrst po najzmernejših cenah v zalogo prtov in bombaževin tvrdke Peter Klansich piazza nuova (ex Gadola) št. 1. D O S Velika prodaja za Božič in novo leto. Prodajalnica ur f. JCaslinger zaprisežen iz\edenec in urar c. kr. priv. juine železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izl«>r ur veeli vrwt. Poprave se izvrše v katerimikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronoiretri itd. z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo. M" Brezkonkurenčne cene. Najkoristnejše novoletno darilo! Stroji so najpopolnejši v kon«t-ukc;ji in izvr:®nju. Stroji to nei»l)ho Ino potrebni za domačo rabo in obrt. et". Pariz 1 900 ..Grand Prix 1 Najveće odlikovanje Originalni Singerjevi šivaln Originalni Singerjevi šivalni Originalni Singerjevi šivalni stroji so najb»'j raz»'rjeq: v tovamskem j> « :n Originalni Singerjevi šivalni stroji so nedolžni v šivanju in trpežno3t'. Originalni Singerjevi Šivalni stroji so najpril čnejši za moderno umeteljn^ vezenje. Brezplačni pou&nl tečaji v vseh domaćih Šivalnih delih kakor tudi v modernem umeteljnem veznji. Zaloga svile za pletenje v velikem barvi nem izboru. Elektromotori /a posamične šivalne stroje za domačo rabo. Singer Co. delniško društvo šivalnih štrojev. TRST — Corso, Palazzo Salem — TKST