Naročnina
Dnevno Izdaja
zo državo SHS
mesečno ZO Din polletno 1ZO Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdnfa celole no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D
COVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln Z D, več JI oglasi nad -43 mm vlilno po Din 2*30, veliki po 3 In 4 Din, r uredniškem delu vrstica po 10 Din p Pri veClem g naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitar levi ulici St. e lil Uolcoplsl se ne vračafo, nefranUlrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon Stev. SO, upravntStva Stev. 323
Političen list sa slovenslci narod
Uprava fe vKopitar/evl ul.il. O ~ Celtovnt račun: Cfublfana Stev. 10.650 in 10.34& xa inserate, SarafevoSt.7563. Zagrni* St. 39.011, Praga in Ounaf St. 24.797
Spominu kralja poštenjaka.
Danes pade v mestu Kranju zavesa s spomenika, ki so ga tam postavili blago-pokojnemu kralju Petru, pod katerim so se prvič v zgodovini združili Srbi, Hrvati in Slovenci v eno svobodno državo.
Ta dan bo po pravici slavil ves slovenski narod, ki v kralju Petru ne časti samo prvega suverena naše države, ampak tudi blesteč zgled čednosti v resnici demokratičnega vladarja. On, ki je gojil veliko idejo osvobojenja svojega naroda in je po njej bil poklican od Previdnosti, da postane vladar tudi ostalim jugoslovanskim narodom, ki so se združili okoli njegovega imena, jo je tudi zasledoval z vztrajnostjo, izrednim čutom za dolžnost in neomajljivo vero v svoj narod, da si je s tem zaslužil občudovanje celega sveta.
Kralj Peter je bil vzgojen preprosto kot vojak v vestnem izpolnjevanju dolžnosti, ki ne terja ne priznanja ne plačila, marveč najde zadoščenja samo v sebi. Zato pokojni vladar ni izbegaval nobenega truda in nobenih žrtev, četudi bi jih bil mogel in je na strašnem umiku skozi Albanijo izpil s svojim narodom čašo trpljenja do dna. V tem ima kralj Peter malo enakih v zgodovini evropskih krščanskih držav, ki mu je zato odkazala častno mesto med onimi vladarji, kateri so se vsekdar ravnali po glasu svoje vesti in po čutu svoje velike odgovornosti za blagor naroda.
Kralj Peter ni smatral svojega visokega položaja kot golo reprezentanco, obdano z omamljajočim bleskom, dvorjanstva, ampak za zvesto službo, po Bogu poverjeno mu od ljudstva. Bil je kot vladar združene Jugoslavije isti, kakor je bil kot vodja vstašev proti Turkom, kot vojščak v francoski armadi, kot vrhovni poveljnik od vseh strani stiskanega naroda v orožju: dober oče, prvi služabnik naroda, njegov zvest zaščitnik, ki ni obupal, ko so drugi klonili duha pod pezo strašnih dogodkov. Skromno nazunaj, je njegovo življenje bilo tem sijajnejši zglecl notranje moralne veličine, ki se je enako izkazala v mirnem delu kakor v krvavi borbi, v radosti kakor v pomanjkanju, v predstavljanju velike, svobodne in uvaževane države kakor v časih, ko se je žrtvoval za tlačen, zaničevan in preganjan narod, ki so ga nasprotniki hoteli ponižati do konca.
Kralj Peter je bil vzor svobodoljubja. Zaupal je v narod, v njegove dobre sile, veroval v napredek in povzdig, ki je mogoč samo v svobodi. Junak, vajen sukati meč, ko je treba svobodo braniti, je izbegaval vsako silo, vsak videz, da bi uklonil ljudsko voljo, bil je ustaven vladar, ki je priboril svojemu narodu svobodo od tujevladja zato, da more svobodno sam sebe vladati. Visok čut odgovornosti, ki ga je imel sam, je bil moralni zgled narodu, da so svoje svobode v miru prav posluži. Zato je bil tudi visoko uvaževan od ostale povojne Evrope, ki je v starem vojščaku videla steber mirnega razvoja Jugoslavije v zboru za splošnim mirom in sporazumom stremečih demokratičnih narodov sveta. Vedno vzvišen nad vsemi strankami, je blagopolcojni naš prvi vladar čuval svobodoljubna načela ustavnega življenja, kojih kršenje izpreminja svobodno tekmo sirank v divjo notranjo borbo, vodečo v anarhijo. In če hočejo današnji oblastniki obvarovati našo državo pred tem, se morajo ozirati na zgled kralja Petra, ki je znal vse podrediti oziru na blagor skupnosti, ki so mu moralne sile bile vedno nad fizičnimi, ki se je šolal ob zgledu ameriških, angleških, francoskih borcev za svobodo človeštva ne samo od zunanjega, ampak tudi od notranjega nasilja, izvirajočega iz neomejene oblastiželjnosti, strankarske sebičnosti in nespoštovanja temeljnjih svoboščin moralne Uoveške osebnosti.
Slovesni dan, ki ga danes s Kranjem praznuje vsa Slovenija, je preslovesen, da bi ga motili s pogledom na današnje razmere, ki tako malo odgovarjajo idealom blagega umrlega kralja. Z njim vred trdno zaupamo v moralne sile srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, v moč idej, ki so ustvarile moderno demokratično državo, in ki bodo enkrat združile pod eno streho vse Jugoslovane, tja do morja, ki vanj sega tožna ljubljena »dežela božjih mejnikov«!
Teror se nadaljuje.
IZVAJAJO GA VLADNI ORGANI. — VLADNI KOMUNIKEJI PESEK V OČI.
N©¥ udarec proti
ODDELEK ZA SLOVENIJO PRI NOTRANJEM MINISTRSTVU SE UKINE!
Belgrad, 31. jul. (Izv.) RR režim pripravlja velik udarec proti Sloveniji. Kakor smo zvedeli iz povsem zanesljivega vira, se namerava v notranjem ministrstvu ukiniti oddelek za Slovenijo, češ da je to potrebno radi varčevanja. Ukinitev tega oddelka naj bi se izvršila v kratkem z ozirom na Uzunovičevo zahtevo, da naj vsa ministrstva zmanjšajo svoje prora-tune za 10 odstotkov. Posli tega dosedaj ko-likortoliko samostojnega oddelka bi sc razdelili na obstoječe oddelke v ministrstvu.
Vprašanje varčevanja čisto gotovo ni pravi vzrok ukinitve oddelka. Predvsem bi bili prihranki zelo majhni. Več bi se prihranilo, čc bi se ukinilo nepotrebno državno podtajništvo v notranjem ministrstvu, ki je v rokah Radi-čevca Pcrnarja, oziroma vlada ne bi nič več dajala Radiču in njegovi rodbini na razpolago posebnih ministrskih vagonov ali avtomobilov za agitacijo.
Vzroki so predvsem politični. Že iz čisto Opravnih razlogov je treba to namero obsoditi. Povsem gotovo jc, da drugi oddelki, na katere naj bi sc posli tega kolikortoliko samostojnega
oddelka porazdelili, ne bodo svojih poslov vršili, niti slovenskih vlog reševali. Tem oddelkom načeljujejo samo Srbijanci, ki o naših razmerah in pri nas veljavnih zakonih nimajo pojma. Kako bodo poslovali in reševali vloge, si lahko misli vsakdo, kdor pozna srbske upravne metode, ki sc najbolj kažejo v poslovanju notranjega oziroma po domače policijskega ministrstva.
Še bolj je obsoditi to namero s političnega vidika. Nc glede na to, kdo je trenutno vodja tega oddelka, jc treba priznati, da jc ta oddelek potreben. Ukinitev bi pomenila očitno zapostavljanje Slovenccv in Slovenije. Če k temu šc pripomnimo, da so pričeli v zadnjem času ministri tudi na sejah vlade načenjati vprašanje izločitve Prekmurja iz slovenskega okrožja, postane namen tega koraka šc bolj očiten. Gotovo jc, da so Radičcvci za njim, kajti v notranjem ministrstvu sedi podtsjnik Pernar, pod katerega interesno sfero bi po sporazumu morala spadati tudi Slovenija in slovenski oddelek. Da g. Pucelj molči, jc razumljivo.
Belgrad, 31. jul. (Izv.) Kljub temu, da so krvavi dogodki v posameznih občinah napravili najbolj mučen vtis trn celokupno našo javnost in tudi inozemstvo, vendar teror ne po-nehuje. Demokratski klub je dal danes časnikarjem sledeče pojasnilo:
»Demokratski klub je tekom današnjega dne prejel sledeča poročila: Iz Užic smo dobili obširno poročilo, da je stanje poslanca Djukiča zelo težko. Preiskave se skoro niti ne vodijo. Zato prosim, da se takoj zahteva preiskava. Obtoženci in tisti, ki so sodelovali, se nahajajo na prostem in se niti ne kličejo na odgovor. Klub je dobil poročilo, da je poslanec Djukič poslal kralju in notranjemu ministrstvu brzojav, v katerem pravi, da sta ga dva od policije najeta zlikovca na hišnem pragu napadla.
Iz Prijepolja brzojavljajo: »Glavar okraja Priboj Vukosav Gojkovič je sklical shod, na katerem je navzoče javno pozival, da morajo glasovati za radikale. Naše pristaše je javno pozval v svojo pisarno in jim pretil, ako ne sprejmejo kandidature na radikalni listi in ako ne bi glasovali za radikale. V Banji je sam sestavil radikalno listo in ljudi prisilil, da so sprejeli odborniška mesta in dali podpise. Po drugih občinah dela isto. Ko je bila lista demokratske stranke v Priboju podpisana, je glavar Gojkovič poslal orožnika, da do-nositelja, predsednika okrožnega odbora demokratske stranke Rade Kurtoviča jitimira in da zapreti drugim, kako da se upajo biti z njim v zvezi. Javno govori, da se nikogar ne boji. Zahtevajo zaščito pred nasilnikom.«
Iz Niša javljajo, da je na zahtevo velikega župana brez vsake krivde iu brez disciplinarne preiskave bil premeščen učitelj, ki je sicer užival velik ugled iu ki je pošten človek. V istem kraju je pozval okrajni glavar ugledne demokrate k sebi. Nad demokrati izvršuje strašen pritisk.
Belgrad, 31. jul. (Izv.) Dopoldne se jo vršila seja demokratskega kluba, na kateri so razpravljali o terorju, ki se vrši po raznih ol"*inah. Poslanca Grol in Timotijevič, ki sta so davi vrnila iz Skoplja, sta obširno poročala o nasiljih v Skopljanski Črni gori. Grol je iz-' javil:
»Dogodek je zelo težak. Vlada ga je napravila še težjega. Cela zadeva ima popolnoma političen značaj. Pobijanje kmetov v demokratski občini Ljubnica spada med velika nasilstva današnjega režima. Dvoletna preganjanja z zlorabljanjem nacionalnih in državotvornih gesel, so upropastila državni red v državi. Nesporno je, da se daues nihče več ne boji nastopiti proti opoziciji, čeprav v središču Šumadije. Lahko si mislile, kakšna je državna politika, ki tako kvalificira lojalnost in nelojalnost napram državi, kakor so dela to v notranjem ministrstvu. Še slabše pa je to takrat, če se kvalifikacija prepušča kakemu nekvalificiranemu policijskemu komisarju, orož-niškemu naredniku ali korporalu. Radikalni režim je porušil pravni in državni red v naši državi in ga izigrava do mozga. Rečem še samo, da so vsi dosedanji uradni komunikeji, ki so se dosedaj objavili, v temelju neres-• nični.<
Resen spor z Bolgarijo.
Belgrad, 31. jul. (Izv.) Ker je nad osem miuistrov odpotovalo iz Belsrada, se ni moela vršiti nobena seja, pač pa so se cel dan vršile konference v zunanjem ministrstvu, katerim so prisostvovali ministrski predsednik Nikola Uzunovič, zunanji minister dr. Momčilo Nin-čič in vojni minister Dušan Trifunovič. Kakor se zagotavlja, se je na teh konferencah govorilo predvsem o dogodkih na bolgarsko-srbski meji in o tem, kakšni koraki naj bi se pod-vzeli. Ker dosedaj od Romunije in Grčije ni
prišel še noben pritrdilen odgovor za skupen nastop, je verjetno, da bo naša vlada tekom jutrišnjega dneva sama storila korake pri bolgarski vladi v Sofiji in da bo po našem poslaniku v Sofiji poslala ostro noto, v kateri bo energično zahtevala predvsem odškodnino za ubite državljane. Obenem pa bo tudi zahtevala, da se ti dogodki več ne ponove.
Dogodki so zelo razburili tukajšnjo javnost. Oficielni krogi pripisujejo dogodkom resen značaj.
Kulturni boj v Mehiki.
Ncwyork, 31. jul. (Izv.) Mehikanske cerkvene oblasti so ustavile vsako izvrševanje službe božje že en dan poprej, kot je bilo določeno, t. j. v petek opolnoči.	'
Oblast je aretirala izdajatelja katoliškega lista »E1 Faro< in njegove tri glavne repor-terje.
Mehiko, 31. jul. (Izv.) Poslaniki južno-, ameriških držav nameravajo predlagati posredovanje v sporu mehikanske vlade s cerkvenimi funkcijonarji in so že stopili v zvezo s škofi. Episkopat je pripravljen za kompromis
pod pogojem, da vlada jamči cerkvi neodvisnost.
Pri zadnjih birmah je bilo zopet 66.000 ljudi. Zopet je več ljudi padlo v nezavest in se jih je v vročini in drenju mnogo zadušilo. Nadškofu Moru, ki je birmal ob asistenci 6 škofov in 10 akolitov, je dvakrat postalo slabo.
Mehiko, 31. 7. (Izv.) Vlada jc razposlala po ccli deželi vojaške čete in policiste. Katedrala v glavnem mestu jc močno zastražena. Nevarnost za večje nemire raste od ure do ure.
Zbornica sprejela Poincarejeve načrte.
AGRARNI ZAKON ZA DALMACIJO.
Belgrad, 31. julija. (Izv.) V Belgrad sta se danes vrnila ministra za agrarno reformo Ši-benik in notranji minister Boža Maksimovič. Dr. Šibenik je izjavil, da je kralj podpisal ukaz, s katerim se pooblašča, da predloži narodni skupščini zakon o rešitvi agrarnih od-nošajev v Dalmaciji. Maksimovič ni hotel dati o avdienci nobenih izjav.
JOVANOViČA ZADEL MRTVOUD.
Belgrad, 31. julija. (Izv.) »Novosti« poročajo, da je Jovanovič resno obolel. Kakor se je od njegovih prijateljev izvedelo, je Jovano-viča zadel mrtvoud, in sicer mu je cela leva stran zelo težko prizadeta. V zadnuh dveh dneh pa je vendar opažati znatno •/! Tanje boleznL
Pariz, 31. julija. (Izv.) Zbornica je sprejela predlog za prehod k specialni debati o finančnem zakonskem predlogu.
Pariz, 31. 7. (Izv.) V današnji seji jc ministrski predsednik Poincare navajal, da imajo vladni predlogi namen restavrirati frank in urediti državne financc. Ti zakonski predlogi tvorijo uvod v nadaljno finančno zakonodajo, ki bo brez dvoma šc potrebna. Poincarc jc obsodil beg kapitala v inozemstvo in nepotrebno paniko na borznem trgu in zagotovil, da hoče vlada priboriti franku nazaj prejšnjo veljavo.
Poincare jc med razpravo trikrat stavil vprašanje zaupanja in jc vselej dobil ogromno
večino. Komunisti so obstruirali. Končno jc zbornica z 295 proti 188 glasovom sprejela vse finančne predloge.
Poincarc bo prihodnjemu ministrskemu svetu stavil zahtevo, da sc v avgustu zopet sestane zbornica in sprejme statut francoske banke, ki bi tako dobil veljavo zakona in bi bil težje izprcmenljiv.
Francoska in maroška banka sta zvišali obrestno mero.
S 1. avgustom sc zvišajo francoskc poštne pristojbine za inozemstvo. Za pisma do 20 gramov jc zvišana frankatura od 25 ccntimov na 1 frank 50 centimov.
Popolna razorožitev Avstrije.
Pariz, 31. jul. (Izv.) Poslaniška konferenca objavlja noto, glasom katere se je v pogajanjih med kouferenco in avstrijsko vlado dosegel sporazum, po katerem se mora v Avstriji uničiti vojni materija! in vsi stroji za produkcijo municije in orožja. V Avstriji sc morajo razpustiti vse tajne vojaške organizacije.
Konferenca je avstrijski vladi še posebej naročila, da mora razpust tajnih vojaških or-eanizacij izpeljati takoj. Avstrijska vlada bo
nosila odgovornost, če bodo tajne, nelegalne organizacije še nadalje obstojale. Ves vojni materijal naj Avstrija proda državam male antante. Vojaška kontrolna komisija bo prenehala s svojim nadzorstvom nad Avstrijo, ka-kor hitro lx) vlada izpeljala te odredbe.
London, 31, jul. (Izv.) Iz Rima poročajo, da je zaroko bolgarskega kralja Borisa z italijansko princezlnjo Giovanno smatrati kot gotovo dejstvo.
A. P. CL:
V spomin Franca Miklošiču,
glasniku slovenstva.
Ljutomerske Gorice! Domovina Jeruza-femca, našega »vinum Falernum«, ki še Čaka slovenskega Horaca. Kamor pogleda oko po tem zelenem gričevju, povsod vidiš z veliko ljubeznijo in vztrajno pridnostjo gojene vinograde. iz njih te pozdravljajo prijazne zidanice, kjer sprejmejo trudnega in žejnega popotnika z izredno prijaznostjo in postrežlji-vostjo. In začudil se boš, ko ti bo očanec pripovedoval o Modrin j aku Skuhali in ti pokazal C e r o v o, rojstni kraj Stanka Vraza, in na oni strani Radomeričak, tam se je rodil Franc Miklošič. In kakor vedo še zdaj natančno povedati, kako je bilo ob odkritju Vrazove plošče, tako bodo odslej pripovedovali o 8. avgustu 1926, ko bo v Ljutomeru Miklošičeva slavnost. Ponosni so ti ljudje na svojo zemljo, ponosni na svoje »lavne sinove.
Franc Miklošič se je rodil 20. novembra 1813 očetu Juriju in materi Mariji, rojeni Zobovičevi z Vranskega vrha pri Sv. Miklavžu. Že 1817 ali 1818 se je priselil oče v Ljutomer, kjer je obiskoval Miklošič ljudsko 5olo in odšel 1824 v bližnji Varaždin v latinske šole. Tu je dovršil prvi in drugi razred ter je 1826 vstopil v mariborsko gimnazijo.
Univerzo je študiral v Gradcu (od 1830), postal doktor filozofije (1838), a se istočasno bavil s pravoznanstvom ter je 1837 zasedel izpraznjeno suplenturo filozofije na vseučilišču.
V Gradcu so se tedaj zbirali predvsem dijaki iz štajerske in Hrvaškega. Med njimi St. Vraz, Davorin T r s t e n j a k in druge razborite slave. Izmed te družbe je Vraz že 1837 opustil slovensko literarno delo in prešel popolnoma k llircem ter v hrvaško književnost. Iz Gradca je potoval Miklošič tudi v druge slovenske kraje, ki jih še ni poznal, prišel je v Ljubljano, kjer se je seznanil s Prešernom, Čopom in Kastelcem, in tako vidimo mladega visokošolca v stiku z ljudmi, ki so pravi reprezentanti romantike in na drugi strani z mlajšo generacijo, ki se je pod vplivom Jana K o 11 a r j a , slovaškega pesnika, navduševala za literarno vzajemnost Slovanov. V Gradcu sta se seznanila St. Vraz in Miklošič z drugimi slovanskimi in evropskimi literaturami in sta si osnovala svoj literarni program: prevajati iz evropskih literatur. Nameravala sta izdajati tudi »Metuljčika« ter si razdelili vloge: Vraz naj bi dal »MetuljČiku« po Miklošičevih besedah Tgobec, Trstenjak noge, jaz (Miklošič) drugo truplo, dr. Prešeren nam more pe-roti poslati.r A vse kaže, da je stal Miklošič že tedaj bližje Prešernovi orijentaciji, nego ilirskemu gibanju, ki je proglasilo nauk o štirih glavnih slovanskih jezikih (češki, poljski, ilirski in ruski) in iz katerega se je toliko ponorčeval sam Prešeren.	^ _ I
Posebne važnosti je bilo za Miklošiča njegovo znanje z nekimi v Gradcu konfiniranimi Poljaki (knez Ostro\vski), ker je imel tako priliko, da se je do dobrega naučil poljščine. V kratkem »Curiculum vitae«, ki ga je sestavil 1838, našteva Miklošič že znanje nemščine, latinščine, staro- in novogrščine, italijanščine, francoščine, angleščine, slovenščine in poljščine ter drugih slovanskih narečij. Brez dvoma ie tudi dobro poznal tedaj že ruščino.
1838 je zapustil Miklošič Gradec in odšel na Dunaj, da se posveti advokaturi (juridični doktorat 1840) in je vstopil v odvetniško pi-" samo M. Bacha. A ko je mladi praktikant nekoč odsvetoval kmetu pričeti pravdo, mu je njegov šef prerokoval, da ne bo nikdar postal dober odvetnik in mu svetoval, naj se loti drugega posla.
To se je tudi zgodilo, ne toliko radi šefove grožnje, pač pa jiod vplivom J. Kopi-t a r ; a. Pri Kopitarju se je oglasil Miklosich s priporočilnim pismom kneza Ostrowskega in Kopitarju imamo zahvaliti, da je pridobil Miklošiča za slovansko jezikoslovje. Redno sta se shajala in pomenkovala o jezikovnih vprašanjih. 1844 je Miklošič po Kopitarjevem prigovarjanju zapustil advokaturo in vstopil v dvorno knjižnico. S tem je bil pridobljen znanstvenemu delu in že istega leta je objavil svoje prvo delo. recenzijo o primerjalni slovnici Fr. B o p p a , ki nam priča, da je bil Miklošič tedaj že popolnoma vešč sodobnega jezikoslovja. Leto pozneje pa je izšlo še večje delo: li a -dices linguae Slovenicae vete-ris d i a l e c t k , jasna priča, da je delal Miklošič jezikoslovne študije že v dobi advokatu rske službe.
Po Kopitarjevi smrti (1844) je postal Miklošič cenzor za slovanske, grške in romunske knjige ter se je v naslednjih letih intenzivno pečal s staro cerkveno slovanščino in omogočil s svojimi izdanji starejših spomenikov študij tega jezika.
»evolucijsko leto 1848 je prineslo tudi za Miklošiča spremembo, priklicalo ga je na politično polje. Postal je predsednik dunajske »Slovenije (1848 1849) in bil od domačega volivnega St. I.enartskega okraja izvoljen za
čevalec večinoma o naučnih predmetih. Bil je avstrijski konservativec in Slovenci so mu po-gostoina zamerili, da ni za narod toliko dosegel, kolikor bi bil lahko vsled svojega ugleda. Temu nasproti moramo pa ugotovili, da se je M'klošič od 1. 1849. popolnoma vdal znanstvenem u delu. Politično delo pač ni moglo Miklošiča zadovoljiti. Zavedal pa se je naših narodnih pravic in nasvetoval še 1. 1854. proti Slomškovemu predlogu ulrakvističnih šol popolnoma slovenske ljudske šole.
Revolucijsko leto je postalo tudi za znanstvenika Miklošiča dokaj važno. V tej dobi se je seznanil z grofom Stadionom, ki je opozoril merodajne kroge nanj, in 30. aprila 1849 je bil imenovan za izrednega, 1850 za rednega profesorja dunajske univerze. Sledila so leta neumornega znanstvenega dela, sledila so odlikovanja iz vseh strani sveta. 1850 je postal pravi član dunajske akademije znan-stva, 1854 je bil izvoljen za rektorja dunajske univerze in imenovan za predsednika komisije za izpraševanje gimnazijskih učiteljskih kandidatov, dobil je dedno plemstvo in častne diplome. Njegov sedemdeseti rojstni dan so slavili vseučiliški tovariši, učenci in prijatelji, tudi v Ljutomeru je bila prirejena slavnost, prišla so odlikovanja iz Srbije, Romunije, Rusije, Francije in od drugod. Po vsem znanstvenem svetu je slovelo njegovo ime. 1885 je stopil Miklošič v pokoj in umrl 7. marca 1891. Pokopali so ga na dunajskem centralnem pokopališču. Med venci, ki so pokrili krsto v grobnici, i bil tudi venec Slovenske matice njenemu častnemu članu s tremi velikimi, narodnimi trakovi.
Miklošičevo znanstveno delo obsega ves slovanski svet. Tu nimamo prostora, da bi navedli naslove njegovih spisov, saj od 1844 do 1889 ni minulo leto, da bi ne bilo zagledalo najmanj eno Miklošičevo delo beli dan. V Si-moničevi »Slovenski bibliografiji« obsegajo goli naslovi njegovih del nad devet strani. Če pomislimo še. koliko časa in truda je stalo zbiranje in urejevanje gradiva, moramo priznati, da je bil Miklošič izredno priden in hiter delavec.
Že njegova prva dela nam kažejo Miklošiča kot samostojnega znanstvenika. Svoje delo je osredotočil na cerkvenoslovanski jezik in na inventarizacijo tega jezika. Na podlagi preiskovanja o glasovih in oblikah cerkveno-slovanskega jezika je sestavil svojo primerjalno slovnico, ki jo je dunajska akademija nagradila. Za ono dobo pomenjajo Miklošičeva dela večinoma ogromen napredek, in prinašajo nove, do tedaj še liezaslutene rezultate, ki jih je dobil Miklošič na podlagi svoje metode, to je na podlagi primerjalnega jezikoslovja, kakor sta ga učila znamenita učenjaka Bo p p in G r i m m.
Miklosich je obogatil slovansko jezikoslovje z monumentalnimi deli, ki imajo še danes znanstveno vrednost, ki služijo še danes kot podlaga vsakemu nadaljnjemu raziskovanju. Četudi je že marsikatero njegovo delo zastarelo, četudi je treba te ali druge Miklošičeve rezultate pregledati, zavreči to in ono, tvorijo njegova glavna dela še zmiraj podlago slavističnim študijam. Najlepši dokaz za to je pač dejstvo, da so se po vojni kratkomalo ponatisnili veliki deli njegove primerjalne slav-nir-e slovanskih jezikov, cerkvenoslovanski in primerjalni slovar slovanskih jezikov.
Miklošičeva gramatična dela obsegajo glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje in sintakso. Pričel je z glasoslovjem bolgarskega jezika (1851), ki je bil prvi poskus podati znanstveno sliko o bolgarščini, v Miklošičevi dobi najmanj znanem jeziku. Sledilo je (1852) primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov, obširno je obdelal starocerkveno slovanske glasove iu jim primerjal novoslovnnske. Polagoma je to delo doraslo v veliko, štiri debele zvezke obregajočo primerjalno slovnico slovanskih jezikov, obsegajočo glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje in sintakso. Zlasti pa je bila tedaj sintaksa naravnost smelo delo, ker ni imel na razpolago nobenih predštudij in je moral ledino orati. Naj navedemo dalje še njegov etimološki slovar slovanskih jezikov, knjiga, ki jo rabi danes vsak etimolog. Preiskoval je tujke v slovanskih jezikih, turške elemente v južnovzhodnili in Vzhodnih evropskih jezikih in slovanska mesečna imena. A zanimal se je tudi 7a narodno pesništvo, zlasti za srbsko epiko, in za neslovnnske jezike. Raziskoval je slovanske elemente v romnn-ščini, novogrščini, albanščini in madžarščini ter je podal obširno in temeljito sliko narečij evropskih ciganov. Izdal je celo vrsto starejših slovanskih spomenikov, nam Slovencem pa še posebej važne knjige: Kopitarjeve manjše spise in slovenska berila za peti gimnazijski razred do osmega, kjer je tudi natisnjenih nekaj njegovih spisov.
Miklošičev vpliv na razvoj slovanskega jezikoslovja je bil ogromen. Pred\sem je vplival s svojo metodo. Doba nekritičnega dile-tantizma je morala prenehati, sledilo je znan-
Sprememba pri mariborskem okrajnem zastopu.
Maribor, 31. julija. Danes je veliki župan dostavil komisarju mariborskega okrajnega zastopa dr. Leskovarju dekret, da je razrešen kot komisar in da pride na njegovo mesto ra-dičevec Anton Lipovšek, gostilničar v Gosposki ulici. V sosvet pride mesto našega uglednega in delovnega pristaša Filipa Galundra dr. Pipuš, dalje Anton Novačan, Lavrenčič iz Brestance, socialni demokrat in faktor Ljudske tiskarne Ošlak in drugi. O odstavitvi dr. Le-skovarja iz požrtvovalnega sosveta bomo prinesli v torek obširno poročilo, da bo javnost vedela, kako misli Radičevsko-Pucljeva se-ljačka vlada skrbeti za zboljšanje zanemarjenih cest v območju mariborskega okrajnega zastopa.
Dolgo, predolgo pa se je zlasti pri nas Slovencih ohranila Miklošičeva »panonska teorija«. Njegov nauk, ki ga je prevzel od Kopitarja in z nekako trdovratno doslednostjo zagovarjal, da je jezik, v katerem sta pisala Ciril in Metod jezik panonskih Slovencev, je bil že ob Miklošičevem življenju o vržen.
Pozabili pa smo na drugi nauk, ki nam ga je dal Miklošič že leta 1858., ko je pisal o naših » Vseslavjanih«« in »Ilirih«, in o neplodnem iskanju »skupnega« književnega jezika. Potrebno se mi zdi, da si pokličemo zopet Miklošičev nasvet v spomin, da se po njem ravnamo in da ne zapademo vnovič smešnosti »luni-nega« jezika. Glasi se pa:
> ... doch di Leutehen haben wichtigeres zu thun: Sie griibeln iiber die Urgeschichte der Slovenen, von der wir nichts \vissen kon-nen und bedenken niclit, dass wir von jener Geschichte unseres Volkes nichts wissen, von der \vir etwas vvissen konnten; ubekannt mit den Elementen der Sprachphilosopliie ent-werlen sie die Grundziige zu einer allgemein slavisehen Litcratursprnche und bedenken niclit, dass wir jenen Sprache, die uns Gott gegeben, nur halb kennen. Wir vvissen z\var, dass wir kein Recht haben einem Schriftstel-ler Aufgabe zu stellen; wir konnen nur prii-fen, was er zu bieten fiir gut findet; wir wis-sen aber ebenso gut, dass, wer sich ge>visse Aufgnben steltt, ebenso gut thate, er stelle sich gar keine.« In že deset let prej je v Članku o razdelitvi jugoslovanskih jezikov pomembno povdaril, da je »slovenščina srbščini koordinirana in ne subordinirana.«
Na vse to smemo misliti na predvečer Miklošičeve slavnosti.
,Ju tirne* pripovedke
Reakcionarstvu ni nobena stvar tako osovražena ko demokracija. In centralistično »Jutro« kar pobesni, kadar le sliši besedo avtonomija, ki je temeljni princip demokra-tizma. Zato je vse iz sebe radi govora dr. Korošca v Domžalah, posebej pa še radi njegovega povdarka, da morajo tudi volitve v Trgovsko zbornico biti usmerjene v odpor proti centralizmu, ki se je pokazal kot največje zlo za Slovenijo v vsakem, najbolj pa v gospodarskem pogledu.
Pa ni toliko Koroščev domžalski govor vzrok histeričnim izbruhom »Jutrovega« centralističnega besnila, kot veliko bolj to pr.e-bridko spoznanje, da se je okoli SDS začela delati čedalje večja puščava osamljenosti in osovraženosti, in strah in skrb in slutnja, da i Sicer pa je SDS neštetokrat javno izrekla, da bo tudi pri teh volitvah SDS doživela težek ; mora uradništvo služiti njihovemu režimu, če poraz. Slovensko ljudstvo kot tako ji je po- j. ne, ga zadene Barletova usoda. Racfikali .tfPjjo polnoma obrnilo hrbet že pri zadnjih skup- j uradništvo z - demokratsko šibo in to; hv^a-vnlifvaih. mod tem na ie iztfubliala F Bogu ogromna večina uradništva" džuies dobro
ve in čuti. Če je zdaj RR vlada prikrajšala uradništvo pri draginjskih dokladah, tudi tega se je naučila od demokratov, saj so ti svojčas zagovarjali maksimiranje doklad! Mar »Jutro' misli, da so uradniki na to pozabili?
A Stanovske organizacije in »Jutro«. »Jutro«: »Strankarstvo v strokovne organizacije so zanesli — klerikalci! Kajti strokovne organizacije so stale izključno na stanovskem stališču ter* so stalno varovale strogo nepristra-nost.« In »Jutro« se ogreva zanje! — Kdor ni o njegovem odkritem mišljenju prepričan, naj le vpraša klub učiteljev SDS in napade »Jutra« na — stanovsko organizacijo učiteljstva, ki se je v Celju odreklo politični barvi SDS in s° postavilo na stanovsko stališče I
A Državni nameščenec nam piše: »Jutrov« odgovor na članek »Državnim nameščencem v pomislek« je slab začetek za usta-
A Laž je življenje SDS in njenega glasila. Resnice sploh ne more več pisati. In 6e se mu laž nepobitno dokaže, laže mirno naprej. Tako glede uradniškega zakona. Mi smo dokazali, da je uradniški zakon izdelal demokratski poslanec Reisner, da ga je v odseku branil, da je SLS bila proti temu reakcionarnemu načrtu, da je samoradikalna vlada ta zakon sprejela v bistvu tako, kakor ga je bil. izdelal Reisner, da je Jugoslovanski klub glasoval proti zakonu. »Jutro« debelo laže dalje, da so »klerikalci glasovali zanj,« četudi skupščinski protokol dokazuje samo nasprotno. Sicer pa »Jutru« noben človek več ne verjame in zato mirno pustimo, naj laže še naprej, saj drugega ne zna. Kar pa se tiče izgovora, da je demokratska stranka izdelala zakon »sporazumno z uradniškimi organizacijami«, bodi konstatirano, da ga je pač izdelala sporazumno s svojimi podrepniki v uradniških organizacijah, kar je velika razlika! V tem svojem načrtu je sprejela paragrafe, ki omogočajo, da se vsak režimu neljub uradnik ožigosa kot protidržaven, tako da je že s tem bila v principu uničena dejanska stalnost uradništva. Tudi plačilni sistem, ki uradniku ne omogoča dostojne eksistence, kakor n. pr. v Avstriji ali Češkoslovaški, ampak ga je vrgel med prole-tarce, je demokratski izum. Sploh — vsa ne-socialnost in reakcionarnost tega zakona, s katerim so demokrati hoteli uradništvo upreči v voz režima, je otrok njihove mentalitete in to so radikali pustili na zakonu nedotaknjeno.
ščinskih volitvah, med tem pa je izgubljala postojanko za postojanko tudi v drugih slojih, na katere se je še mogla opirati; zapustila jo je vsa neodvisna napredna inteligenca, zapustilo jo je učiteljstvo, zapušča jo tudi že uradništvo in zdaj se odmiče od nje še njeno pri-staštvo v gospodarskih krogih, v katerem je SDS zrla svojo najdragocenejšo zaslombo.
To so seveda udarci, ki hudo bol6, in ni čuda, če so spravili »Jutro« že čisto iz uma, tako da je izgubilo že vsako merilo in »gra-nico«, pa misli, da piše idiotom, ko pripoveduje inteligentnemu slovenskemu trgovskemu svetu abotnosti kakor to, da se hoče Trgovsko zbornico spraviti pod komando duhovščine in da je slovenska trgovina, obrt in industrija življensko interesirana na državnem edinstvu, to se pravi, na obstoječem centralističnem sistemu, ker da hoče avtonomizem
v državi potegniti umetne meje, različnosti in	.. _
ovire vseh vrst, upropastiti slovensko pro- ' novo enotne uradniške organizacije. Iz njega
: zrcali skrb, da bi se ipak onim tovarišem, ki
poslanca in se udeležil zasedanja dunajskega ' stveno gledanje na jezikovna vprašanja. Pri
In kromeriškega parlamenta. Dokler ni ok-t io i rana ustava zamorila pridobitve 1848. leta. S tem jf prenehalo njegovo politično delovanje. i '62 jc nirer postal dosmrtni član gosposko zbornice, a ie naslonil samo kot poro-
nas so bili več ali manj vsi starejši jezikoslovci njegovi učenci, naj imenujemo le par izmed njih: Fr. Levstik, Fr. Leveč, M. Ple-t e r š n i k . M. V a i j a v e e, Josip o u m u 11 in dru^i.
dukcijo itd.
Torej za »državno edinstvo« gre, če se zbornične volitve izvršč z geslom proti centralizmu in če se izvolijo v zbornico možje, ki niso hlapci centralizma. Čudež, da ne trdi »Jutro«, da gre tudi za »narodno edinstvo«. Na to je menda v svoji razburjenosti popolnoma pozabilo. Torej predstavlja po »Jutrovi« vedi samo centralizem državno edinstvo, avtonomizem pa nasprotno. Lepe pojme ima »Jutro« o državnem edinstvu, o avtonomizmu pa očividno sploh nima pojma. In torej so po »Jutrovi« logiki avtonomistična in federativna država kakor Nemčija, Švica, Amerika zato gospodarsko tako na kant prišle, centralistična Francija pa sc gospodarsko tako bujno razcvetela, kakor vidimo to ravno na njeni krizi. Ali sc »Jutro« res nič nc zaveda, da sc s takimi nesmiselnimi trditvami samo osmeši?
Ampak, seveda — kot vedno počenja »Jutro« tudi tu s frazo o državnem edinstvu samo humbug. V resnici ga je pri volitvah v Trgovsko zbornico »državno edinstvo« deveta briga, v resnici mu gre le za biti ali ne biti SDS. Kajti s centralizmom ona stoji in pade, s centralizmom je zvezana njena usoda. In vsak pokret proti centralizmu, pomeni nevarnost za SDS. In če prodre pri volitvah v Trgovsko zbornico proticentralistična struja. bo to za SDS zopet usodepoln udarec.
Volivci v Trgovsko zbornico pa se seveda ne morejo ozirati na to, kaj je dobro ali slabo za SDS, ampak le, kaj jc dobro ali slabo za gospodarstvo Slovenije. Njim ne gre za drugo eksistenco kot za lastno. In potemtakem ne morejo glasovati v prilog sistemu, ki V pi *i l-.n za •' iisko jjospudar Ivo, ker bi s tem glasovali proti samemu sebi.
še danes vneto prisegajo na »Jutrov« evangelij, ne odprle oči in bi obrnili svojim dozdevnim osrečevateljem, reete: farbovalcem, hrbet. Na ostala »Jutrova« izvajanja pa pripomnimo, da od njega drugega pričakovali nismo, Izgleda pa, da se bo doba 8 let, ki bi po mnenju »klerikalnih« uradnikov bila potrebna za strnjenje vrst vseh državnih nameščencev, baš po zaslugi pisca »Jutrovega« članka in njemu i enakih precej podaljšala.
A Kako se dokazuje. »Samouprava« po-I roča, da je minister Maksimovič poslal velikim i županom okrožnico, da se morajo volitve izvr-I šiti svobodno in zaključuje: Torej so protesti j Davidoviča prazno vpitje! Torej je po »Samoupravi« Uzunovičeva lepa okrožnica velikim županom dokaz za to, da v Srbiji nista bila ubita dva demokratska kandidata!
A Kaj bo napravil Radič? Radič je imel na shodih tudi spopade z orožniki. Na vprašanje časnikarjev, če bo izvajal kake posledice, je odgovoril: »Ne, hujša stvar je nasilje in ba-tinanje v Južni Srbiji. Mi bomo tja poslali našega zastopnika, da vidi, če to odgovarja res niči. In če je to res, ne moremo podpirati vlade, ki bi to mirno gledala.« In ponovila se bo stara stvar: Soglasno bodo radičevci sklenili da izstopijo iz vlade in soglasno bodo v vladi ostali 1
I Za okazijsko blago je
OiriDftlnica za Slovenijo
Ljubljana, Miklošičeva cesta
cene globoho znllalo
Oglejte si zalogo in cene pred nakupom
Kaj se godi doma
Volivni imeniki zbornice za trgovino, obrt in industrijo
K notici »Trgovcem v Ljubljani in okolici V vednost«, ki so jo priobčili nekateri ljubljanski dnevniki, pripominjamo, da smo se informirali pri zbornici ter ugotovili, da so uneSene v zbornični volivni imenik one tvrdke, ki imajo vse predpogoje za aktivno volivno pravico. Ker pa volivna uredba striktno predpisuje, da za volivno pravico ne zadostuje samo obrtna pravica, temveč je treba, da ima dotičnik že predpisan tudi pridobninski davek, so seveda izpadle pri uvrščanju v volivni imenik one tvrdke, pri katerih ta pogoj, odnosno, o katerih zbornica do sestave volivnega imenika od davčnega urada še ni dobila obvestila o izvršenem davčnem predpisu. Brez predpisa pridobnine bi se volivec tudi ne mogel uvrstiti že iz tega razloga, ker je predpisan za vsako kategorijo določen znesek pridobnine, katerega je treba volivni komisiji znati, da ve, v katero kategorijo volivec spada. Toliko v opozoritev interesentom radi morebitne reklamacije. Opozarjamo pri tej priliki, da mora vsak, kdor reklamira, priložiti reklamaciji med drugim tudi potrdilo davčnega urada o predpisani pridobnini v zinislu člena 10. odstavek 3. volirne uredbe.
Štedenje na račun prosvete.
Dobili smo sledeče obvestilo: »Ker se glede Upokojitve inšpektorjev pri prosvetnem oddelku v Ljubljani dr. Beuka in Westra širijo napačna politična ali osebna domnevanja, podajam sledeče pojasnilo, kakor sem ga bil izvedel ob svojem obisku pri ministrstvu prosvete v Belgradu pretekli torek in sredo.
Po proračunu za leto 192<>27 bi moglo biti v vsej državi samo 6 prosvetnih inšpektorjev, ki so uvrščeni v I. kategorijo, 3. skupino, a dejansko jih je 14. V Sloveniji bi po proračunu mogel biti samo eden, a dejansko so štirje (dr. Beuk, dr. Lončar, dr. Poljanec in Wester). Zato je prosvetno ministrstvo upokojilo osem prosvetnih inšpektorjev, med njimi tudi dva slovenska, a druga dva sta ostala, ker je dr. Lončar kot ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani plačan iz te postavke, a dr. Poljanec ima službo in plačo, kakor odpade po proračunu na Slovenijo.
Končno omenjam, da se išče izhod, po katerem bi omenjena inšpektorja lahko ostala dalje v svojih službah, kar upam, da se zgodi, ker sta potrebna za redno uradovanje.«
V	Ljubljani, dne 31. julija 1926.
Dr. Dragotin Lončar.
Vlada »seljačke deomkracijec, v'kateri sedi g. Pucelj, se je torej res lotila energičnega »špa-ranjac Špara pa pri najnujnejših prosvetnih potrebah Slovenije, ki mora biti od šparanja seveda prva prizadela. Špara tudi proti volji samega prosvetnega šefa v Sloveniji, ki izjavlja, da sta vpo-kojena nadzornika nujno potrebna. Tako šparanje v škodo našega šolstva seveda ne bo našlo v Sloveniji nobenega priznanja.
. Kongres hrvatskega katoliškega dijaštva v Dubrovniku.
V	dneh od 22.—23. julija se je vril v starodavnem Dubrovniku dosedaj gotovo največji povojni kongres hrvatskega katol. dijaštva in starešinstva. Kongres je i tehnično i moralno uspel prav povoljno. Pripravljalni odbor v Dubrovniku je svojo nalogo izvrstno izvršil, za zborovanje je dala mestna občina na razpolago krasno gledališče z vsemi ložami in sicer brezplačno (v Sloveniji bi bilo kaj takega nemogoče!), vsi referati so bili precizno izdelani in podani, vsi dnevi kongresa so potekli v najlepšem miru in redu, brez kakega prigovarjanja od strani drugače mislečih. Udele-
žilo se je kongresa okoli 400 hrvatskih dijakov, dijakinj in starešinstva, protektorat nad kongresom je prevzel prevzv. škof dr. Josip Marčelič, poleg raznih ustmenih pozdravov (mestni župan, ki je notabene Radičev pristaš itd.), je došla kongresu še cela kopica telegrafičnih pozdravov in čestitk iz vseh delov Hrvatske. Izmed Slovencev se je kongresa udeležilo 9 mariborskih in 3 šentviški gimnazijci, Mirko Bartol, kaplan v Tržiču in jaz, kot zastopnik mariborskih bogoslovcev, v imenu katerih in pa po naročilu predsednika Dij. orl. okrožja v imenu celokupnega slovenskega dijaštva sem hrvatskim tovarišem izročil iskrene pozdrave in čestitke. Govorilo se je na sestanku o kat. dij. pokretu na Hrvatskem, o njega preteklosti, sedanjosti, nalogah, organizaciji, o njega nacionalni ideologiji, o religiji, socialni vzgoji itd. Govorili so večino starešine (Marakovič, Grgec, Deželič ml. itd.), pa tudi nekateri akademiki. Da smo dnevno začeli svoja zborovanja s sv. mašo in kongres sam zaključili s skupnim sv. obhajilom, je razumljivo. Med sv. mašo sem občudoval krasno enoglasno petje (peli so vsakikrat udeleženci in udeleženke kongresa sami) hrvatskih prostih nabožnih pesmi, kar je na Hrvatskem splošno v navadi. Zadnji dan kongresa, nedelja, je bila namenjena izletom. Predpoldne smo s posebnim parni-kom obiskali Cavtat, južno od Dubrovnika, si tam ogledali krasen mavzolej, delo kiparja Meštroviča in umetniški atelje slikarja B., na povratku v Srebrnem pozdravili tamošnje Orle, popoldne pa smo naredili izlet v Trsteno, severno od Dubrovnika, pozdravili zopet tamošnje Orle, odšli odtam na otok Lopud in položili na grob tovariša Doma-gojca Gašpara Labaša krasen lavorov venec z napisom: »Svom drugu, kongres kato. daštva 1926.« — Pravzaprav lahko s tem svoje površno poročilo o kongresu hrv. kat. dijaštva v Dubrovniku končam. Mogoče mu še v par dneh dodam postludij.
Matija Munda.
Na TrsatI
Samo še par dni sprejema Kat. prosv. društvo v Škofji Loki prijave za romanje na Trsat in izlet na otok Krk. Pišite takoj!
Pevci! Pele se bodo sledeče pesmi: Takoj po prihodu vlaka 14. avgusta blagoslov. Tantum 12 (A. Foerster), Ave Marija št. 29 (Fr. Mlinar-Cigale) in 40. Mar., uredil St. Premrl. Ob 7. uri zvečer: Brezdamežni št. 31 (dr. Fr. Kimovec) in 40. Mar., uredil St. Premrl. Lemenatarske pete litanije, poje moški zbor. Tantum (A. Hribar). Zdrava Marija (dr. A. Švab). — Ob pol 6. zjutraj 15 avg.: Slovenska maša (Ant. Foerster). Vstop, gloria in evangelij. Marija, moja mati, bariton- in sopran-solo. Obhajilna št. 66 (A. Tevž) iz Evhari-stičnih. Marija nam veselje (Jos. Grber). Povsod Boga (St. Premrl). — Pred odhodom: Vsi zbori zadonite (J. Gruber).
Opozarjamo, da velja na železnici in na par-niku polovična vožnja. Odidemo 13. t. m. zvečer, vrnemo se 16. t. m. zjutraj.
»Goriška Straža" dvakrat zaplenjena.
Fašistovski režim hoče na vsak način ugonobiti slovanski tisk v Primorju. Najlažje sredstvo za to je pač plenitev listov. Z zaplembami se dosežeta dva namena. Prvič 'se prizadeva listu velika gospodarska škoda, ker se navadno zapleni list, ko je že dotiskan, in tudi naročniki se odvračajo od lista, ker ga ne prejemajo redno. Uprava je radi tega primorana izdati list v drugi izdaji. Se-
Žrebanje loterije Društvenega doma v Trbovljah se bliža.--Kupujte srečke!
veda, ako ima denarja. In tega danes ni. čudno, da gg. prefekti kot fašisti ne vedo, da je plenitev listov v polnem nasprotju z načeli »gospodarske bitke«, za katero je dal bojno znamenje sam Mussolini. Ali veleva »gospodarska bitka«-, da mora upravitelj lista prodati 8000 izvodov za par lir? Ali ni izdala fašistovska vlada ukaz, da ne smejo dnevniki izhajati več kakor na 6 straneh, da se tako zmanjša uvoz? — S plenitvijo pa dosežejo prefekture še en namen. Ko se jim zdi, da je bil list že precejkrat zaplenjen, pošljejo odgovornemu uredniku »svarilo«. Tako so dobili do sedaj tile primorski listi .prvo »svarilo«: »Goriška Straža« (že davno), »Mali liste in »Pucki Prijatelj?: (pretekli teden). Po drugem svarilu prefekt lahko odstavi odgovornega urednika in s tem uniči list, — »Goriška Straža« je bila zadnje dni dvakrat zaporedoma zaplenjena. Predzadnjo številko je goriški podprefekt zaplenil radi odstavka o militarizmu v poročilu poslanca Besednjaka o zborovanju Mednarodne zveze društev za Zvezo narodov; list je nato izšel v drugi izdaji. Zadnja številka pa je bila zaplenjena radi dveh člankov in sicer radi uvodnika »Beseda slovenskih katoličanov« in radi notice »Je li to pravilno?« V uvodniku se je ^»Straža« zavzela proti preganjanju še edinega slovanskega škofa v Italiji mons. S e d e j a, ki ga hoče vlada odstraniti iz Gorice. Goriški podprefekt pravi v dekretu, da je list zaplenil po nalogu vi-demskega prefekta. To se pravi, da prefektur« ne dopušča, da bi Slovenci branili goriškega nadškofa proti raznim spletkarijam, katere je enkrat že sam papež obsodil. V notici »Je to pravilno?« pa se je vrinila le tiskovna pomota. Posredovanje poslanca Besednjaka in dr. Biteznika pri podpre-fektu ni nič izdalo. »Straža« je potem izšla v drugi izdaji.
Živinski umor otroka.
V svoji tozadevni notici v petek dne 30. t. m. smo že na kratko poročali o neverjetnem slučaju brezsrčnosti, ko je očim pretepaval svojega 2 in pol leta starega varovanca v taki meri, da je na dobljenih poškodbah umrl. Umrli otrok je bil nezakonski sin matere Marije Haložan, 25 letne žene Jakoba Haložana. Imenovana sta stanovala prvotno v Ptuju in sta se preselila v Vojnik, kjer sta kupila malo posestvo. S seboj sta pripeljala tudi malega sinčka izven zakonskega rojstva žene Marije. Dne 23. julija je prišel Jakob Haložan v župnišče v Vojnik in je tam naznanil, da je predpoldne umrl nezakonski sin njegove žene. Istočasno je šel k mizarju v Vojnik in mu naročil, da mora takoj napraviti krsto, ker da je sinček umrl za nalezljivo boleznijo in ga mora vsled tega takoj pokopati. Ker je bila ta hitrica zelo sumljiva, je orožništvo poizvedovalo o slučaju in javilo zadevo oblasti. Ta je odredila raztelesenje umrlega otroka, pri čemer je zdravnik ugotovil, da gre za nasilno smrt, povzročeno po zverinskem postopanju lastnih otrokovih rediteljev. Ubogi mali revček je pri svojih rediteljih imel skrajno težko življenje. Lastna mati, kakor tudi njegov očim sta otroka vedno neusmiljeno pretepavala tako, da so sosedje večkrat ponoči slišali jok nedolžnega otročiča. Kljub svarilom sosedov sta reditelja vedno nadaljevala s pretepavanjem nedolžnega deteta, ki je končno podleglo brezčutnosti in brezsrčnosti svoje lastne matere in svojega očima.
Iz vlaka skočil.
Rudar Strehar, doma iz Hrastnika, je vstopil v Ljubljani v brzovlak namesto v osebni vlak. Vozne karte ni imele za brzovlak, v katerega je vstopil, in da bi se ognil plačilu, je skočil pri trboveljski postaji iz dirjajočega vlaka. Mož je imel toliko sreče v nesreči, da si je izvinil samo eno nogo in zadobil nekaj prask po glavi. S prvim
| V Št. Vidu pri Stični bo a I dne 29. avgusta 1926 S • I. dolenj. prosvetni tabor •
V Trebnjem
bo v nedeljo 8. avg. ob 3. pop.
shod SIS.
Govori načel. SLS dr. Korošec.
vlakom so ga pa oddali v hrastniško rudniško bol« nico, iz katere je pa ušel, ker so sedaj boji še sodnijske kazni.
Stavbeno gibanje v Ljubljani.
Oni stavbni gospodarji, ki so pričeli graditi v zgodnji spomladi, so že dokončali svojo hiše: Vojni invalid Anton Pleško, trafikant na Sv. Petra cesti 8, se jo vselil v visokopritlično hišo, katero je zgradil v Vrstovškovi ulici na pare. 143-35, Mirje. — Marija Svetel, trgovka s Tržaško ceste št. 5 je dovršila prizidek in nazidek svojo hiše v Simon Gregorčičevi ulici IG, tako da jo vila z lepim sadnim vrtom v okras to ulice. —« Ob vogalu Prisojno in Vojaške ulice sta si zgradila specijalista zdravnika dr. Alojz in drča. Ana Zalokar lepo prostorno vilo, v kateri bosta izvrševala svojo zdravniško prakso. V par dneh bo možna vselitev. — Zoran Mušič, znani prodajaleo muzikalnih instrumentov v šelenburgovi ulici, jo dovršil svojo visokopritlično enodružinsko hišo na pare. 143-39 na Ričevju in se vseli. — Mestna občina bo lahko vselila s 15. avgustom v sedmo stanovanjsko hišo za Bežigradom 10 strank, v 10 delavskih hiš s pritličnimi enosobnimi stanovanji pa 40 družin. Razun malenkostnih del so vsa stanovanja že dograjena. — Tudi heraklitna hiša gospe Lassbacher na G. Tonnies-ovem posestvu ob Dunajski cesti se bliža svoji izvršbi in posestnica so namerava s 15. avgustom vseliti. Imela bo dvoje enodružinski stanovanj. — Matko Brnčič, šef. okrož. agrarnega urada v Ljubljani, zgradi enodružinsko, enonadstropno vilo na pare. 22-3 na vogalu Sredine in Opekarske ceste. — Franjo Trnovec, geo-meter, Florjanska ulica 71, postavi ob Sredini1 na pare. 22-4 k. o. karlovško predm. enonadstropno enostanovanjsko hišo. — Ivan Kralj, ključavničarski mojster, Veliki Stradon št. 2, zgradi na lastnem zemljišču pare. 250-91 ob Velikem stra-donu pritlično stanovanjsko hišo. — Anton Klun, strojevodja drž. žel., Prisojna ul. 5, je zaprosil za podelitev stavb, dovoljenja za enonadstropno hišo v novo projektirani ulici med Vojaško in Ahaclje-vo cesto. — Josip Merhar, posestnik v Dermotovi ulici 44, odstrani pri svoji hiši staro leseno ograjo in jo nadomesti z novo, na betonskem podstavku postavljeno žičnato mrežo. — Jurij Potočnik, posestnik, stanujoč v Linhartovi ulici 41, postavi novo visokopritlično hišo na pare. 326-8 v Sp. ŠiSki na bivšem zemljišču Luckmanovih dedičev. Ravno-tam bo zidal poleg njega Anton Kovič tudi enodružinsko visokopritlično hišo.
\ Prodajajo se čevlji po ^•»Slgla. \ žnižanl ceni po 30% po«
pusta pri goto-Vm\	vi'1 artikelnih.
V&J ^^^^^»»^^fesfc. Sandale se lah-
ko nnbdVijo re--UJ«aaB» vnj si0ji p0 jak0
nizki ceni
„D®K©" v Prešernovi ul. d
na dvorišču. Za blago jamči J. Carman. Vsa popravila se v najkrajšem (asu popravijo in najceneje.
Železnica Kairo-Jeruzalem.
Starejši jeruzalemski romarji vedo pripove« dovati, kako težavno je bilo svojčas izkrcavanje v Jafi. Zaradi podmorskih čeri so morale ladje pristati zunaj na odprtem morju in potnike so v čolnih vozili mimo morskih kleči in ska! na suho. Ob viharnem morju gotovo neprijetna, celo nevarna vožnja.
Dandanes se pride v Jeruzalem prav udobno. Zvečer sedeš v Kairi na vlak," pa se drugo jutro zbudiš v Jeruzalemu. Železniško zvezo Egipta s Palestino je rodila strategična potreba med vojno. Že nemško-turška vojska si je zgradila pri pohodu na Sueški prekop 1. 1915. v zaledju železnico, ki je peljala iz Jufe v Ber-Shebo (Bersabu) in dalje v sinajsko puščavo. Pa tudi Angleži so si zgradili svojo železnico, ko so prodirali za bežečo nemško-turško vojsko od kanala proti Jeruzalemu in daljo na sever. Speljali so jo od postaje Kantara ob žo obstoječi progi Kairo-Port Said po večini trdo ob morju, v območju svojih bojnih ladij. Po vojni so jo izpolnili, jo usposobili tudi za brzovlake ter jo podaljšali na sever do llaife. Staro nem-ško-turško železnico v notranjosti Judeje pa so demontirali, lo nasipi se še vidijo.
Promet na progi Kairo—Jeruzalem je predvsem namenjen turistom. Vlak odhaja z Kaire ob 18. uri in vozi seboj jedilni in spalni voz. Ob 21.25 si v Kainuri-NVest ob kanalu. Uslužni nosači si naložijo tvojo prtljago in te odvedejo v carinsko poslopje. Egipt se namreč obnaša dandanes kakor kaka samostoina država, četudi je čisto v anale-
O sv. Frančišku Asiškem.
Ne vem, če sem pobožen. A poznam nekoga in tega ljubim kakor moje oko: Frančiška Asiškega, svetnika, ki je ljubil zemljo.
O njem mora govoriti človek ob tisti uri, ki je potisnjena med dan in noč; ki najglobljo bolest še belj poglobi, ki najvišjo ve-selost do nei zmernosti povzdigne. Ko s pritajenim glasom moraš govoriti o njem, kakor mi je govoril o njem oni starček, ki mi je toliko pripovedoval o svetniku. Ne bom vam pravil teh zgodb; nočem in ne morem jih praviti. In napisati jih — je nemogoče; saj Bo besede borne in betežne in v njih ni onih dišav s širne pokrajine, ni srebrnega odseva oljčnih pobočij, ni slavnostnega razkošja cipres. Te zgodbe moreš pripovedovati le na uho; in le takim ljudem, ki vedo, da je ptič kaj več kakor žival z dvema nogama in per-jičem; ki vedo, da je na koščku travnika, za tllan širokega, toliko čudežev kakor na zvezdnatem nebu. Ce je starček govoril o hiem, je govoril z nekakšnim skrivnostnm ponosom, kakor bi govoril o mojem najstarejšem ln pridnem sinil. »Svetniček« mu je dejal; pa je smehljaje poikimal z glavo, češ, prav dobro sem ga poznal.
Sedmero stoletij ae je skrčilo v nič. Večkrat se mi je zdelo, kakor bi prihajal svetnik iz bližnjega gozdiča, in kakor da se smehlja •n je v njegovih očeh vsepolno čudežev zem-v ^krat sem čutil, kakor da sedi med i leseni klopi in da gleda ono zago-preso, katere skrivnosti je razumel
le on. Nikoli ne bom pozabil onega starega, obelisku podobnega drevesa, ki se je kai iznenada za streljaj daleč od nas dvignil iz tal in pokaral z ne_nansko kretnjo na nebo — kakor črn prst in kakor večna molitev. Podnevi se je kakor skrivnostni trikotnik svetil v zlatih žarkih, ki je božja svetloba govorila iz njega; ponoči pa je zrastel visoko nad nas in je bil kakor steber za nebesa. Stal je pred nami, kakor bi bil središče in jedro sveta. Sam in osamljen je bil, ni se zgenil. Tišina je brnela krog njega; to tišino je vsrkaval s svojimi mogočnimi koreninami in if je žrtvoval nebesom.
Sve'nik pa sedi med nama na klopi in roke mu počivajo na kolenih. Te roke, kako mogočne so te nežne, suhe roke! To so roke (Jčenika iz Galileje; roke, ki so bile časih trde kakor granit; roke, M so se mogle krče-, vito oprijeti meča. In roke, ki so utegnile biti | nežne in skrbne, kakršne so roke lepotic, j kadar pobožajo bolnika po čelu in mu od-1 stranijo vlažne lase, da mu je lažje. In svetnik govori. Pripoveduje nama o svojih grlicah, ki jih je izkusi il v svobodo in ga ljubijo; o divjih pticah, ki priletavajo na njegove rame in se nič ne boj:jo; o onem sokolu, ki ga je nekoč stražil, ko je spal v gozdu. Pripoveduje nama o klasju, ki se ponižno in vse zavzeto sklanja ob solidnem vzhodu in o nepojmljivem čudežu ognja, ki planiti proti nebu in o skrivnosti vode, ki hiti v glolrine.
Ali pa ga vidim, kako sedi pod cipreso; izpod nočnega neba padajo rosne kaplje kakor dišave iz izdolb . bisera. Videl i sem ga, kako se ie dvi	1 do travniku:
visoka trava se je sklanjala in ga pozdravljala, cn pa je božal vejice cvetočih drevesc. Ali je pokleknil ob potočku in pomočil roko j v čisto vodo. Ln voda je obstala, se zgrnila 1 krog svete roke in sleherna kapljica je hotela
poljubiti to roko. j Časih je pa stal kraj gozda in je kopr-. neče čakal, kdaj pride solnce. In ko se je
I dvignilo solnce čez rob zemlje, je razprostrl roke, kakor bi hotel pritisniti solnce na srce in drhteče je zašepetal: »Moj ljubi brat...« Starček je pripovedoval: kadar porežemo vejice na oljkah in jih zložimo v snopih krog drevesa, tedaj leta po zraku svetnik in se j dotika s prsti teh ubogih ran, ki se jokajo in jih je zarezala ostra klina.
Videl sem ga. kako je šel k bolnikom; prej vsi grozni v obraz cd bolečin, so se nenadoma zjasnili, ko je prišel on. In koj sem razumel onega rimskega stotnika in njegovo neizmerno vero, ko je pogledal v oči Zveli-: čarjeve: »Gospod jaz nisem vreden, da greš ped mojo streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša.«
Dan na dan in še in še bi govoril o tem svetniku in se ne bi utrudil. A kaj bi bilo to? Mogoče je vse narobe, kar rečem, in je bil , čisto drugačen. A ne moreni ga videti drugačnega kaikrSnega sem videl.
Kdo je bil ta neizmerni človek, ki je z najglobljo ponižnostjo družil najkrasnejšl ponos? Ki je dejal ognju, da je njegov ljubi brat — in solncu, da jc snaš gospod brat::? (F. U. Holland v predgovoru k svojim legendam.)
Dnevne novice
k Delavski tabor. V Prtovču v selški dolini se vrši na dan Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, velik delavski tabor. Ob 7. uri je v cerkvici Matere božje na Prtovču sveta maša, nato pa delavsko zborovanje, na katerem bosta govorila tov. Joža Gostinčar in nar. poslanec tov. dr. Andrej Gosar. Tabor bo za delavstvo velike važnosti in so vabljeni vsi delavci okolice Ratitovca in cele selške doline. Po taboru bomo naredili izlet na Ratitovec h Krekovi koči.
k Rimsko romanje. Izmed priglašencev za rimsko romanje se morda posreči sestaviti pevski (mešani) zbor. Da se more že sedaj ugotoviti, koliko pevcev (pevk) bo med njimi in da se obenem določijo pesmi, ki pridejo vpoštev, se naprošajo vsi oni, ki žele sodelovati, da tekom 8 dni po dopisnici sporoče svoj naslov in pripadnost glasu (sopran, alt, tenor, bas) gospodu Valentinu Bertonclju, kaplanu na Vrhniki. Pesmi, ki bi se izvajale, so zapopa-dene v I. in II. delu Cecilije in v Slava Brezmadežni, ki naj bi jih vsakdo po možnosti s seboj vzel. Po ugotovitvi, če bomo mogli skupno nastopati, se določijo in pravočasno objavijo pesmi, ki jih bomo peli, da se morejo pevci že doma nanje pripraviti. Skupne vaje bi imeli med vožnjo v vlaku. — Z ozirom na to, da bodi naše petje kolikor moč lepo in ubrano, je želeti, da se temu vabilu odzove vsakdo, ki ima dar glasu.
k Sedem let je, odkar je bila v Št. Vidu pri Stični zadnja večja prireditev. Vsem je še v dobrem in prijetnem spominu ta dan. 29. avgust, upamo, bo še lepši. Vsi, ki ste bili takrat v Št. Vidu, pridite in pripeljite še svoje prijatelje!
k V današnjem »Ilustr. Slovencu« sta na
3. str. spodaj zamenjana podpisa pod portretoma Melhiorja Č o b a 1 a in Fr. Č a d e ž a , kar naj blagovolijo bralci popraviti sami. — Prav tako je pod nekaterimi slikami na 4. in 5. strani pomotoma izostala pripomba, da jih je posnel g. fotograf Alto Huber iz Ljutomera.
k Kdor hoče v vojaški stan. Komanda mornarice v Belgradu razglaša, da sprejme tek. leto do 50 mladeničev v pomorsko zrako-plovno podčastniško šolo mornarice v Djeno-viču. — Komanda konjeniške podčastniške šole v Nišu razglaša, da sprejme tek. leto omejeno število mladeničev za gojence. — Vojna god-bena šola v Vršcu razglaša, da sprejme tek. leto do 180 mladeničev za gojence. — Uprava administrativne šole v Belgradu razglaša, da sprejme tekoče leto do 60 gojencev. — Natančni pogoji se izvejo na magistratu (v Ljubljani in Mariboru ter eventuelno tudi drugod).
k Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade ... Pred litijskim okrajnim sodiščem je
Nova mamifakfurna
trgovina
Ljubljana
* Vodnikov trg 2 Najnižje reklamne cene!
■mBKm.izsMPiA -«3!®4':,si«&cfi TA> : »v.Ast iiMauisBmiii&s-iaa
Skih rokah, in ima svojo carinsko postajo celo ob meji Palestine, ki je tudi v angleških rokah.
Pri izhodu iz Egipta ti ne delajo težkoč, kakor nekdaj faraon Izraelcem. Kmalu stojiš na železnem motornem brodu, ki te potegne čez kanal. V par mnutah stojiš v Aziji na postaji Kantara Est, — v golem pesku sinajske puščave. In po pesku brodiš spet v carinsko postajo, kjer te Angleži prerešetajo do mozga in kosti. In spet brodiš po pesku k vlaku, ki stoji zunaj sredi peščene puščave. Prostora v vozeh je dovolj, celo klop imaš na razpolago, pripraviš si udobno ležišče, če no-
*eš za primerno doplačilo v spalni voz.
Točno o polnoči zapusti vlak postajo. Mirno taspiš, saj boš viflel puščavo pri povratku. Ob 6. te zbudi klic »<Gazal« Vzhodno od postaje vidiš ploščnati Džebel Amutar, kamor je svojčas spravil Samson mestna vrata, fn nato brzi vlak po nekdanji deželi Filistejcev, Askalon srečaš, Aadad leži trdo ob postaji, .laumia tudi, svet je rodoviten in dobro obdelan, same judovske kolonije.
V	Liddi je treba prestopiti, egiptovski brzo-vlak vozi naravnost v llaifo. Par korakov črez otofni peron, pa si v jeruzalemskem vlaku. Nekaj časa se voziš |>o ravnini, Ramle vidiš, filistejski Akkaron. makabejski Oezer. Pri postaji Soras pa stopi vlak v dolino Sorak, hropeč in sopihajoč te vleče med-strmimi, ozkimi stenami gori na judejsko planoto. Razvaline Bet šeineša vidiš, še par drugih bibličnih imen srečaš in vlak je gori na višini. Zavije krog ogla in — Sion te pozdravlja in sivo starodavno obzidje Jeruzalema strmi doli na novodobni kolodvor.
V	petil -tih urah si udobno urispel iz Kair° v Jeruzalem.
bil meseca junija zavoljo obrekovanja obsojen na 6 tednov zapora, hlapec Alfonz Tome iz Št. Lamberta, ker je obdolžil tamošnjega župnika g. Jos. Cudermana nekega nečednega dejanja na javnem prostoru. Zoper to obsodbo se jc Tomčev zagovornik dr. Knaflič pritožil na drugo inštanco, kjer se je vršila tozadevna razprava 16. julija pred deželnim sodiščem. Nastopil je pot priča neki brezposelni rudar Franc Gregorič iz Zagorja, ki je pod prisego potrdil inkriminirano dejanje g. župnika. Druga priča, neki Peter Boderman, katerega nikdo tu ne pozna, ni prišel k obravnavi, ker je baje odšel medtem na Francosko. Sodišče je verjelo izpovedi Gregoriča, vsled česar je bil pri tej razpravi Tome oproščen, ter sodba litijskega okrajnega sodišča razveljavljena. Toda božji mlini meljejo počasi, zato pa sigurno. Za vso gonjo proti župniku Cudermanu je stal njegov organist Franc Železnik, ki je že dolga leta vedno ruval zoper svojega župnika. Na dan je prišlo, da je Železnik podkupil Tomca za 500 dinarjev, da je zoper župnika krivo pričal. Za drugo ljubljansko obravnavo pa je podkupil s 300 dinarji še Gregoriča, ki je tudi krivo pričal in si ves dogodek izmislil. Nadalje je Železnik hotel še enega rudarja podkupiti, ki se pa ni vdal. Po Gregoričevi materi je prišla zadeva na dan, ter je orožništvo vse tri, Zeleznika, Tomca ter, Gregoriča aretiralo. Pred preiskovalnim sodnikom so že vsi trije svojo krivdo priznali. Sedaj se nahajajo zaprti pri deželnem sodišču v Ljubljani, kjer čakajo svojo obsodbo. Pripomniti moramo, da je bil Železnik takaj po vojni nekak voditelj samostojnih kmetov v Št. Lambertu, ki se je tudi udeležil ekskurzije slovenskih kmetov v Srbijo, zadnje čase pa je vnet pristaš SDS. > Jutro« in »Domovina« sta se prekmalu ve-s-lila svoje zmage ter na dolgo in široko pisarila o tej zadevi, katera je padla zdaj na njih pristaše. Smo radovedni, če bosta »Jutro« in »Domovina« pisala tudi sedaj, ko jc prišlo to krivo pričevanje in podkupovanje Zeleznika in njegovih komplicov na dan in se je nedolžnost župnika Cudermana izkazala.
k Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva ne izdaja splošno veljavnih potrdil o umetniškem značaju prireditev. Za potrdilo in za znižano takso morajo društva pri vsaki prireditvi posebej prositi ter prošnji priložiti spored. — Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti.
k V zdravilišču »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca tekom meseca septembra za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 15. avgusta opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva. Prosilec mora navesti, kolijjo družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov.
k Kmetijsko-gospodmjska šola Kmetijske družbe v Marijanišču v Ljubljani. Začetkom oktobra t. 1. otvori kmetijsko-gosnodinjska šola v Marijanišču svoj petindvajseti tečaj, ki bo trajal enajst mesecev, t. j. do konca avgusta 1927. V tem zavodu se poučujejo kmetska dekleta teoretično in praktično v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu in drugih predmetih, katerih znanje je potrebno vsaki gospodinji na deželi. V ta gospodinjski tečaj se sprejemajo dekleta kmetskih staršev, ki so dopolnile najmanj 16. leto. Prošnje za sprejem v ta zavod, naslovljene na Kmetijsko družbo v Ljubljani, je vložiti do 15. avgusta t. 1. ter jim priložiti: zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, obvezno pismo staršev glede plačevanja mesečnih prispevkov ter navesti stan in poklic staršev. Mesečna oskrbnina za hrano, stanovanje in šolanje znaša 500 Din. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prosilke pri Kmetski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
k Nekaj izrednega je, če vam povemo, da zamorete za borih 10 Din v bogati loteriji >Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami« dobiti nov, štirisedežni avto, mladega konja, molzno kravo, moško kolo, radio-aparat, obleke, perilo, čevlje, svilene rute, knjige, servise itd. Vseh dobitkov je 1000 v vrednosti 100.000 Din. Kdor naroči 10 srečk, dobi 1 srečko brezplačno, kdor pa naroči in razpeča 100 srečk, pa zasluži 400 Din, kar je za današnji čas že lepa svota. Za naročilo srečk zadostuje dopisnica, naslovljena na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Ne odlašajte z naročilom!
*k Maturante iz leta 1897, prijazno opozarjam, da se letošnji sestanek vrši dne 3, avg. t. I. pri meni na Vrhniki. Odhod iz Ljubljane ob 7.50, povratek ob 17.30. Na veselo svidenje! — Dr. Lovrcnčič.
* Za gostilničarje. Z Rake pri Krškem smo dobili poročilo, da ie tam na prodaj dosti dobrega vina. Cena ie okoli 5 dinarjev za liter.
* Orlovska srenja v Dol. I ogatcn priredi danes v nedeljo, popoldanski javni nastop s prav pestrim sporedom na vrtu Kmetijskega gospodarskega društva v Dol. Logatcu. Pri prireditvi sodeluje dobro poznana domača društvena godba. Po telovadbi se vrši štafetr.i tek med odsekoma Dolenji Logatec in Rovte, Za zabavo, postrežbo ter okrepčila bo izborno preskrbljeno. Železniške zveze ugodne. Vse prijatelje od blizu in daleč najvljudneje vabimo.
Odbor.
k Razpisano mesto inženerja-pripravnika (gradbene ali kulturnotehnične stroke) pri hidrotehničnem oddelku velikega župana mariborske oblasti. Pravilno kolekovane in opremljene prošnje, ki morajo biti spisane svoje-ročno, naj se vlože pri velikem županu mariborske oblasti najkasneje do vštetega 10. avgusta t. 1. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti v prošnji podatke ter opremiti prošnje z uradnimi listinami, ki jih zahteva čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter se jih obenem opozarja na čl. 6. omenjenega zakona.
kr Slike kmeta-svetnika ali slovenskega sv. Izidorja, ki jo je v krasnem barvotisku natisnila »Jugoslovanska tiskarna«, priporočamo kar najtopleje v nakup. Skrajni čas je, da naše domove začno krasiti resnično umetniške slike domačih mojstrov in da izginejo s tem produkti židovske špekulacije, ki nimajo nikake umetniške vrednosti. Slika predstavlja sv, Izidorja kot slovenskega kmeta-sejalca, koraka-jočega po razorani njivi. Izza drevja v ozadju kuka tipična slovenska vasica, za katero se dvigajo valoviti griči iz jutranje zarje. Iz slike veje vsa miloba in prikupljivost slovenske pokrajine, kar priča, da se je slikar s srcem poglobil v značaj slovenske zemlje, ki jo je tudi na tej sliki priprosto in vendar tako resnično podal. Slika je nastala leta 1917 in je bila takrat iskrena prošnja slikarjeva, da bi v času bede in pomanjkanja slovenskemu kmetu zemlja bogato obrodila. Reprodukcija je najprL-mernejši okras za našo kmetsko hišo in odgovarja neprimerno bolje temu namenu, kot pa ničvredni nemški tovarniški kinč, s katerim preplavljajo tuji agenti naše kmetske domove. ! S tem delom je ustvaril Gaspari sliko umet-| niške vrednosti, katera ne bo dostopna le malemu številu obiskovalcev razstav, temveč bo šla kot reprodukcija med priprosti kmetski narod, iz katerega življenja je tudi nastala. Zato je delo družbe, ki je te reprodukcije založila vzorno in vse hvale vredno. Slika se dobi v prodajalnici Tiskovnega društva, preje Henrik Ničman v Kopitarjevi ulici po 30 Din, s pošto po 34 Din, Pripomniti je treba, da je Ministrstvo za poljedelstvo dovolilo loterijo, po kateri je vsaka slika tudi srečka, na katero je mogoče zadeti srebrno ali celo zlato žepno uro. Žrebanje se bo vršilo pod notarjevim nadzorstvom,
k Proslava Frančiškove 700 letnice v Splitu. Kakor znano, je sv. Frančiška Asiške-ga. ko je potoval na Vzhod, prisilil vihar, da se je izkrcal na dalmatinski obali. Ze začasa njegovega življenja so se ustanovili v Dalmaciji prvi frančiškanski samostani, a frančiškani so od tistih dob do danes ostali pravi očetje hrvatskega naroda, posebno v Dalmaciji (in Bosni). Razen tega je prvi hrvatski zgodovinar — Splitčan Toma Arcidjakon leta 1223. v Bologni osebno videl in poslušal sv. Frančiška ter v svojih spisih o tem natančrto poročal. Spričo vsega tega je umevno, da se Hrvati in predvsem Dalmalinci posebno pripravljajo, da vredno proslave 700 letnico Frančiško Asiškega. V Splitu se je osnoval v ta namen poseben odbor, ki mu načeluje mOnsignor dr. Fran Bulič. Le-ta je sedaj izdal na splitsko prebivalstvo lep proglas, v katerem opisuje pomen sv. Frančiška za Hrvate in Dalmacijo in poživlja Splitčane, da se eno-dušno udeleže proslave njegove 700 letnice.
k Nadškof dr. Bauer na oddihu. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je odpotoval v spremstvu svojega tajnika dr. Ant. Slamiča na krajši oddih v Weichselboden na Štajerskem; v Zagreb se vrne dne 14. avgusta.
k Pred krizo v zagrebškem občinskem svetu. V sedanjem zagrebškem občinskem odboru nima nobena stranka večine. Na prizadevanje žup;,na Vekoslava Heinzla, ki je izjavil, da stoji izven političnih strank, se je lani sestavil tzv. delovni odbor, ki so mu pristopile vse stranke razen samostojnih demokratov. Nekaj časa je ta odbor uspešno delal, v zadnjem času pa nastaja med pripadniki raznih strank napetost, ki se obrača posebno proti županu Heinzlu. Dne 30. t. m. so pristaši Hrv. stranke prava županu izročili izjavo, da izstopajo iz delovnega odbora in prehajajo v opozicijo. Slediti jim utegnejo federa-listi, ki so istotako zelo nezadovoljni s sedanjimi razmerami. S tem bi bila delovna večina razbita. Položaj je danes v občinskem odboru naslednji: federalisti imajo 13 odbornikov, Hrv. stranka prava 9, sam. demokratje 6, HSS 4, Hrv. stranka prava — Košutičeva skupina 3, komumsti 3, židje 2, radikali 1, divjakov je 8. »Novosti« pišejo, da pride do polne krize najdalje v jeseni pri proračunski debati; v 2—3 mesecih je zato pričakovati razpust današnjega odbora in razpis novih volitev ali pa komisar'jat.
k Proračun za pravoslavno cerkev. v ministrstvu za vere dovršili novi proračui: za pravoslavno cerk ki je določen na ir.i milijonov dinarjev.
■A- Proračun »ngrebškca vseučilišč)!, Roktorat zagrebškega vseučilišča je poslal
prosvetnemu ministrstvu novi proračun v višini 144 milijonov dinarjev. Ministrstvo je proračun vrnilo z zahtevo, da se zniža na Šf1 milijonov dinarjev.
k Podaljšanje študija v pravoslavnih bo« Kotlovnicah. Sv. sinod se je obrnil na ministrstvo za vere z zahtevo, da se študij v bogo-slovnieah podaljša na 6 let. Stvar pride pred komisijo, ki bo imela nalogo, da izdela načrt za reorganizacijo verskega pouka sploh.
* Semenišče sv. Save v Belgradu. Ministrstvo za vere je sklenilo, da se že prihodnje leto zgradi v Belgradu novo pravoslavno semenišče sv. Save; potrebni krediti se žago-tove v novem proračunu.
•k Radikalni kandidat pobegnil. Iz Pri-zrena je pobegnil radikalni občinski odbornik Jugela Vešek. S seboj je odnesel iz občinske blagajne 150.000 Din.
ir Dekliška tragedija. V Zagrebu je sko* čila v Savo 21 letna služkinja Veronika Merim. Dekle je bilo zelo lepo in tudi pošteno. Pred kratkim pa je doživela nekaj strašnega: neki moški, čegar ime pa listi še zamolčujejo, dasi je znano, jo je s silo onečastil in okužil. Od tega časa je bilo dekle silno potrto in je govorilo le o samomoru. Namen je tudi izvršila. Policija je uvedla obširno preiskavo.
k Socialna ustanova za ženske. V Zagrebu deluje že nekaj let »Osrednji urad za nameščanje in varstvo ženskega osobja«, ki ga vodi učitljica gospa M. Banjeglav. Zavod je namenjen predvsem proletarski ženski mladini, ki zapušča osnovno šolo in stoji na razpotju. Zavod jim preskrbuje službe odnosno delo v poštenih hišah ter se sploh briga zanje. Sedaj ustanavljajo podružnice tega zavoda po celi Hrvatski.
T*r Hrvatsko kulturno društvo »Napre dak« v Sarajevu. Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« v Sarajevu je največja in najpomembnejša organizacija te vrste med Hrvati. Pod avstroogrskim režimom se je ustanovilo kot narodnoobrambno in kulturno društvo ter je bilo namenjeno samo za Bosno in Hercegovino. Poslej pa je razširilo svoje delo in podružn!ee tudi po Hrvatski in Slavoniji ter Dalmaciji. Iz poročil na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil meseca julija t. 1., posnemamo? »Napredak« šteje 57 podružnic in 29 po-verjeništev z nad 10.000 člani; mladinska organizacija šteje posebej 5000 članov. Dohodki v minolem letu so znašali 3,119.053 Din, stroški 2,630.199 Din. Društvo je lani podelilo nad 120 dijaških štipendij in do 200 enkratnih dijaških podpor v skupnem znesku 334 tisoč 812 Din. Razen tega vzdržuje društvo: deška konvikta v Sarajevu in Mostaru in dva dekliška konvikta v Sarajevu s skupaj 195 gojenci odnosno gojenkami. Raznim sestrskim (samostanskim) šolam je izplačalo 40.500 Din podpore .raznim hrvatskim društvom pa istotako 44.550 Din. Dalje je društvo osnovalo letos v Sarajevu centralno hrvatsko knjižnico ■t. blizu 4000 knjigami. Proračun za prihodnje šolsko leto znaša 2,600.000 Din. Celokupno društveno premoženje znaša danes nad 15 milijonov dinarjev. V bodoče bo društvo izdajalo tudi svoje lastno glasilo. Društvo bo kupilo ali zgradilo dom za vajence v Sarajevu in ga izročilo v upravo »Hrv. Radiši«. Prihodnje leto proslavi »Napredak« 25 letnico svojega dela.
•k Iz poštne službe. Premeščena sta poštna uradnika: Janko Kocmur iz Ljubljane v Litijo in Albert Conč iz Šmarja pri Jelšah v Poljčane.
k Dolenjski trgovci, pozor! V Št. Vidu pri Stični bo 29. avg. zbrana širna Dolenjska. Na sporedu je bogat srečolov. Dobitki trgovcev bodo označeni z imenom firme, kar bo gotove zanje uspešna reklama. Koliko se danes žrtvuje za reklamo! Pošljite dobitke, da bo ime vaše trgovine blestelo na odličnem mestu med številnimi dobitki. Ako pa pride v treh dneh poverjenik pripravljalnega odbora v vašo trgovino, ga po možnosti obdarujte.
k Nov način reklame. Trafike so danes že v vsaki vasi. Cigarete kupuje skoraj vsakdo. Ka ti pride brihtna glava oz. družba (Y. E. R. C.) in pravi: Pošljimo trafikam zastonj papirnatih vrečic za cigarete — s tiskano reklamo; to reklamo bo bral vsak kadilec, kadar bo Šel cigarete kupovat, Njemu to ne bo škodovalo; firmam, ki bodo »inserirale«, še manj; nam, Y. E. R C., pa tudi ne. — Kdor bo prišel za njo, si bo moral zopet kaj novega izmisliti.
k Pri zaprtju, motenju prebave, gorečict, navalu krvi, glavobolu, splošnem«slabopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef« voda zelo dobro-dejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, dro;jerijah in špecerijskih trgovinah.
■k Za avtomobilski promet z Belgradom bo dobrodošla nova karta avtomobilskih cest (št. 55, Belgrad) iz zaloge kartografskega zavoda G. Freytag et Bcrndt A. G. (Wien, VII., Schottenfcldgasse 62). Merilo 1 : 300.000. Cena 2.40 šilinga t. j. M. 1.50. Karta sega do Som-bora, Subotice, Arada, TemeŠvara, Požarevca, Bjeljine. Čedna in v večbarvnem tisku izdelana karta jc nadaljevanje prejšnjih: št. 43. (Bosna in Dalmacija), 44. (Budimpešta) in 52.
Au*cav©ž>l?a l-ogaSfcc-Sdri a
IfsattP sedel jo In Četrtek dopoSdne. S« p: io-ota ANTON POM KŠBK.
(Debrečin, Segcdin). Glavne ceste so jasno poudarjene, naznačeni klanci, razdalje v km in gozdovi. Razlaga v nemškem, angleškem in francoskem jeziku.
* Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam Žal!
k Zlatnike v »Zlatorog« terpentinovem
milu so našle dalje: Marija Osvald, Ljubljana, Zalokarjeva ul., Marija Lorger, Šmarje pri Jelšah, Marija Šaršen, Loka pri Mengšu, Marija Devč, Ljubljana, Dolenjska 23, Marija Žvan, Toplicc pri Novem mestu, Marija Pretnar, Poljšica, Gorje, Marija Žnidar, Studenci, Maribor, Marija Skarupka, Dubrava, Marija Šu-mrada, Podgora pri Rakeku, Marija Kostelac, Zi.greb, Gredice 41, Milka Medvešck, Zagreb, Ilica 125, Micika Škalce, Bjelovar, Mara Su-bina, Preseka kod Križevci, Jelka Nikolič, Delnice.
•k V »Gazela« milu so našli zlatnike sledeči: g. Frančiška Kovač, Lokrovec pri Celju, kupila milo pri tvrdki Franc Kolenc, Celje, g. Milja Mišljatinovič, Luščani pri Glini, kupila
uslužbencev. Šest teh kolonistov je iz Zelene jame, oziroma iz Most. Hiše tam namreč niso pod zaščito stanovanjskega zakona. Samo ena | družina je iz ljubljanske občine. Položaj teh revežev, ki imajo veliko dece, je obžalovanja vreden in skrajni čas bi bil, da se merodajne oblasti pobrigajo vsaj za otročiče, ki trpe s stariši vred in da zbrišejo ta madež iz okrožja našega mesta ter spravijo poštene družinice pod streho. Ti ljudje tudi veliko trpe in to ne samo vsled vremenskih neprilik pod milim nebom, marveč jih nadlegujejo tudi razne živali, posebno miši, ki so se silno zarcdile v tej novi naselbini in delajo ljudem veliko nadlego in škodo, ker jim uničujejo kruh, moko in druga živila. Pa tudi obolelo je že več otrok. Zadnji čas je, da napravi stanovanjsko oblast-vo tej sramoti že enkrat konec.
O Obletnica birtovanja v gostilni pri »Fi-govcu«. Na vogalu Dunajske in Gosposvetskc ceste stoji stara ljubljanska gostilna »Pri Fj-govcu«, kjer je posebno na sejmskih dneh živahno, ker se ustavljajo na prostornemu dvorišču za gostilno razni kupci in trgovci in pa živinski mešetarji, posebno Gorenjci. Star gostilničar — znan pod imenom Figabirt — Ma-
..... o,	* , ...... — """»•»' — P«" imenom rigaoirt — na-
T^Jl^Jl^l	,	! JCVŽ HaTtma"' rodom Ločan, stara gorenjska
g. Kata Solajc, Novo Selo pri Sisku, kupila milo pri tvrdki Viktor Krklec, Sisak, g. Fanči Gjurin, Kamnik, kupila milo pri tvrdki Makso Žargi, Kamnik, g. Franja Kriegcr-Dolinšek, Krško, kupila milo pri tvrdki Ivan Radanovič, Krško, g. Frančiška Sežun, Ccrknica, kupila milo pri tvrdki Ivan Lavrič, Cerknica, g. Alojz Tome, Kožarje pri Dobrovi, kupila milo pri tvrdki ' rane Javornik, Vič, g. Ana Vodopivec,
korenina, obhaja danes sedemdesetletnico svojega rojstva in obenem 25Ietnico svojega birtovanja pri »Figovcu«. Mož je še čvrst in krepak in daleč okoli znan kot orig:nalen človek, ki je včasih tudi precej strog, drugače pa dober, ki je tudi že marsikomu pomagal z dobrim nasvetom in tudi z dejansko pomočjo. Bog ga živi še mnogo let!
0 Zdravnica dr. Eleonora Jenko-Groyer
c.	. , ,	.,	-	vl> ^urnvmca ar. cjeono
Stara vas pri Vidmu, kupila milo pn tvrdki ne ordinira do 3 sepiembra. Kuoert Skerher. Virlr>m-K r5l.-n rf R0-1V0 M;1„<,
Ruperl Škerbec, Videm-Krško, g. Barica Miloš, Senj, kupila milo pri tvrdki Nikola Modrič, Senj, g. Pavao Mrgan, Karlovac, kupil milo pri tvrdki »Konzum«, Karlovac.
■k Tvrdka L. Ž. Konjovič, Beograd, Rade-flička ul, 29, obvešča svoje cenj. odjemalce, da ima samo še jako omejeno število srečk
III
© Krojna šoia Ljubljana, Stari trg 19.
2.	avgusta zadnji tečaj za krojače, šivilje, ne-šivilje, v tej sezoni. Za zamudnike čas do
3.	t. m.
O Opozarjamo na oglas tvrdke Jos. Win-ter. —
O Aretacija dveh nevarnih taiičev. Vče-
„„„.. j	, .	, ,.	,	) vj .'treiacija aven nevarmh taiicev. Vč
razreda na razpolago ter radi nenavadno	i	„.,:	-•;• \r j , > , , ,
:i„	- .	, avau,*u	,	ra so zasačili v Vodmatu dva m ada pat'a
llnega povprasevania	oo srečkah ohstnia	__ , . .	, . , ,	. . 1 '
številnega povpraševanja po srečkah obstoja nevarnost, da ostanejo interesenti, ki ne na-roče srečk trkoj, brez istih. V interesu naših cenj. odjemalcev je, da naroče srečke za III. razred čimprej!
■k Brezplačen učni tečaj za umetno vezenje priredi tvrdka Sin^er šivalnih strojev v Ljubljani od 2. avgusta do 14. avgusta na Viču pri Ljubljani v novi šoli. Ker je tečaj zelo koristen, sc opozarja cenj. občinstvo, da se istega udeleži. Informacije daje podružnica v Ljubljani.
■k Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist »Jugoslovanske Matice«.
■k Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošlo, krožnike, pap. servijete itd., kupujte pri Iv. Bonač. Pri takojšnjem plačilu znaten jwpust.
★ Pri znojenju nog in potenju najboljše sredstvo »Sanoform«. Učinkuje sigurno in odstranjuje neprijeten duh. Izdeluje ga Chcmo-techna, Ljubljana, Mestni trg 10; dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
ca, ki sta prodajala nekemu obrtniku v Mo-j stah razne ključe navijake, dleta in pile in j podobno ključavničarsko in kovaško orodje. To blago je ali ukradeno ali pa spadata dečka h kaki mlajši vlomilski družbi in sta v sili prodala svoje orodje. Policija je uvedla obsežno preiskavo.
za
pokaS Nj. Ve5. ralia Aleksandra
Igrišče »Ilirije« v nedeljo 1. avgusta 1926 ob 18. uri ob prisotnosti Nj, Vel. kralja.
G Jugoslovansko tiskarno je obiskal in si ogledal včeraj g. Raša Miloševič, upravnik državnih monopolov v p., zet g. ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča in bivši predsednik Brodarskega sindikata SHS. Naše podjetje ga je po svoji tehnični dovršenosti in najmodernejših strojih uprav zadivilo, ker sc ni nadjal v naši državi videti tako na višku stoječo napravo.
O Vlaki odhajajo v/. Ljubljane v Litijo ob 7.43, 12.14 in 14.15. Večina gre na orlovski dan v Šmnrtno pri Litiji z vlakom ob 7.43. Vračamo se iz Litije ob 17.19 in pa 21.02.
O Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo i rost 80 let.
□	Bahun proti Povaleju. Bahun si je dovolil prav neokusen napad g. ravnatelja Po-valcja na socialističnem shodu, češ, da ima sina v Mestni hranilnici in da jc zavoljo tega na zadevi interesiran. Kolikor jc znano, je sin g. ravnatelja še le nekaj mesecev in siccr samo kot praktikant v pisarni, nikakor pa nc kak odločujoč faktor, ali celo soudeležen na zadevi revizije. Da bo pa Bahun imel drugič še kaj povedali na shodu, mu svetujemo, naj še svojo družino pogleda, kako jo je za časa svojega vladanja na magistratu spravil v mestne službe. Nočemo mu zavoljo tega kaj očitati, saj je s tem pokazal, da je skrben, a za vsak slučaj ga spomnimo, da bo na prihodnjem shodu imel spet kaj govoriti o službah.
□	Zanimiva ujemaaja. Zgodovino starega Maribora jc raziskal po vseh mogočih virih g. prof. Gabrijel Majcen, ki bo izdal v kratkem o svojih raziskovanjih knjigo. G. Majcen je začel in zaključil svoje delo z zgodovinskega stališča. Ločeno in neodvisno od gospoda Majcena je preiskal zgodovinski mate-rijal starega Maribora z zemljepisnega stališča g. prof. Baš, ki bo izdal svoje ugotovitve v Zgodovinskem vestniku. Šele sedaj, ko sta dogotovila oba raziskovalca vsak svoje delo, sta videla, da se ujemajo trditve g. Majcena kot zgodovinarja s trditvami g. Basa kot zem-ljepisca glede lege starega mestnega obzidja, poslopij, razširitve Maribora itd. Zanimivi zgodovinski deli obeh znanstvenikov bosta izdani v kratkem času.
□	Dovolitev podpore deški meščanski šoli. Mestni svet je dovolil deški meščanski šoli 10.000 podpore za nabavo fizikalnega in kemičnega orodja.
□	Star železničar umrl. V mariborski bolnici jc umrl po mestu dobro znani upokojeni železničar Rotter, ki je dosegel lepo sta-
prihodnji torek, t. j. 3. avgusta ob 4 popoldne.
0 60Jcteico svojega rojstva obhaja danes g. A. Marčan, mesarski mojster na Rimski cesti. Častitamo!
0 Redek delovni jubilej. Dvajsetletnico svojega službovanja pri mesarski tvrdki A. Marčan praznuje danes mesarski pomočnik Jakob Gregorin, Odkar je postal pomočnik, dela ves čas pri isti tvrdki v njeno popolno zadovoljnost. Ves čas svojega službovanja je bil jubilant zvest, vesten in je znan kot izredno sposoben mesarski pomočnik. To jc splošno znano, zlasti pa mu priznava te dobre lastnosti tudi njegov gospodar. To je pač redek jubilej, ki daje najlepše spričevalo tako g. Gregorinu kakor tudi tvrdki A. Marčan. Iskreno častitamo!
© Deložiranci. Pred Šentpctcrsko vojašnico sc jc ustanovila nova kolonija, ki nc napravi na tujca baš lepega vtisa. Za zidom so si postavili razni deložiranci šotore, kamor so znosili vso švoju opremo in opravo. Dosedaj prebiva tam na prostem žc sedem družin. So to večinoma družine poštnih in železniških
□	Stanje škrlatinke v Mariboru. Škrla-tinka, ki se je razpasla po okolici mestnega pokopališča, sedaj popušča. Umrla je še hčerkica mizarja Mavriča, ki stanuje pri pokopališču in bo pokopana danes v nedeljo. V bolnici sc šc zdravijo trije slučaji. V celem mestu so toraj samo še tri na škrlatinki oboleli otroci, ki bodo pa v kratkem odpuščeni iz bolnice kot zdravi.
□	Razpis mesta. Pri hidrotehničnem oddelku mariborskega okrožja je razpisano mesto inženirja-praktikanta.
□	Zagrebški avtomobilisti v Mariboru. V soboto dopoldan jc poselilo Maribor večje število zagrebških avtomobilistov, ki sc nahajajo na tridnevni ocenjevalni vožnji. Iz Maribora so sc odpeljali proti Dravogradu ter nadaljujejo vožnjo skozi Celovcc, Ljubelj, Bled, Ljubljana v Zagreb.
□	Prekinjcnjc električnega toka. Danes v nedeljo je prekinjen električni tok od 7. do 13. ure. — Kedno sc dogaja, da sc tok prekine dosledno lc ob nedeljah in praznikih do-noldne. Dovolili bi si oripn— titi. da naj bi sc
prekinil ob bolj priložnostni uri. Ob dopoldanskih urah potrebuje cerkcv električno razsvetljavo pri službi božji. Enako pa mnogi uporabljajo v družinskem gospodinjstvu elektrike kot kurilno sredstvo. V popollanskih urah pa je vse bolj prosto.
□	Poškodbe glavnega poslovodje falr.ke elektrarne. O ponesrečenju g. Franca Gries-ser, glavnega poslovodje falske elektrarne, smo že poročali. Mariborski zdravniki so ugotovili, da si je zlomil ponesrečeni pri tako visokem padcu desno nogo trikrat, levo dvakrat. Tudi druge notranje poškodbe so težjega značaja. G. Griesserja so prepeljali iz Maribora na kliniko v Graz.
□	Začetek poslovanja nove banke. Na Aleksandrovi cesti je otvorila poslovne prostore Hipotekama banka mestnih hranilnic. S poslovanjem začne banka v pondeljek. Rav-nateljske posle bo vodil g. Suyer iz Ljubljane.
□	Bogokletstva mora biti pri socijalistih vedno, vsaj malo, v listu, pa tudi na shodu. Nc vemo, čc bo socijalistična stranka ravno s svojo kulturnobojnostjo proti vsaki veri v Boga rešila delavsko vprašanje. Na shodu, kjer so bili po veliki večini katoličani, če tudi morda nekateri kot socialisti, pa se govornik iz vere norčuje, se norčuje iz poslušalcev. Tega norčevanja niso siccr vsi opazili, opazilo ga je pa več delavcev-socijalistov, a tudi njim ni bilo prav.
□	Dve novi mesarski stojnici na Glavnem trgu. Z dovoljenjem mestnega sveta bosta postavila mesarja Franc Krambergar in Franc Amer vsak svojo stojnico na trgu.
□	Carinski pregled na kolodvoru. Največ potnikov iz Maribora za Graz potuje z jutranjim vlakom ob 4.55. Dnevno potuje s tem vlakom 30—40 ljudi, ki se zberejo v čakalnici pred carinarnico že davno pred ohdohom vlaka. Carinarnica pa sc običajno odpre komaj 10 minut pred odhodom, tako, da ima vlak običajno zamudo, poleg tega pa sc vrši pregled prtljcge hitro in nervozno ter sc potnikom brezobzirno premečejo stvari v kovče-kih. Da se odpre carinarnica vsaj 20 minut pred odhodom vlaka, pa bi se pregled prtljage lahko izvršil v najlepšem redu in pravočasno. Potnikom bi bilo v tem zelo ustreženo, ker jim ne bi bilo potrebno nervozno čakati v mrzli čakalnici ter še v zadnjem momentu vjeti vlak.
□	Lisica. Terezija Vertič, okrog 60 let stara ženica iz Slovenje vasi pri Ptuju, je specijalistinja za kurje tatvine. Bila jc radi tega žc 32 predkaznovana in ima 10 let izgona iz Maribora. Vendar pa ji vse kazni niso mogle pregnati ljubezen do tega »športa« in v petek zjutraj je zopet ukradla nekje na Tcznu
: 2 kokoši ter jih prinesla na mariborski trg. i Ker ni mogla stražniku dokazati, odkod izvirajo njene kokoši, je bila aretirana. Nič ni pomagalo, da je navajala napačna imena, morala je končno priznati svoj greh in sedaj sedi že svojo triintrideseto kazen. Kokoši pa čakajo sedaj na mariborskem policijskem komisari-jatu, da se javi njihov lastnik.
□	Radi goljufije jc bila včeraj zjutraj aretirana Micika Kržol iz Novega mesta. Pod raznimi pretvezami jc izmamila od svojih žrtev okrog 6000 Din. Ker je precej zastavna in čedna, so ji nasedali zlasti moški. Da se izogne policijskemu zasledovanju, je vsak teden drugje vstopila v službo ter jc takoj, ko je bila prijavljena, zopet zapustila, živeč pri tem na račun svojih lahkovernih žrtev.
□	Policijske prijave. V petek jc bilo mariborski policiji prijavljenih 12 slučajev raznih prestopkov in sicer 1 radi suma tatvine z vlomom, 1 radi nošenja ključa za odpiranje žel. voz, 5 radi kaljenja nočnega miru in vmešavanje v stražnikovo službo, 1 radi službenega reda, 1 radi tatvine, 1 radi ognja, 1 radi spora zateklega psa, 1 radi padanja Drave in 1 radi najdbe.
□	Umestna prijava. Že dolgo se množijo pritožbe radi brezobzirnosti gospodinj in služkinj, ki otepajo prašne cunje navadno kar skozi okno na ulico. Policija je pričela sedaj brezobzirno nastopati proti tej razvadi in vloženih je že več prijav, ki se bodo končale z strogo kaznijo.
□	Dobrodelna vrtna veselica! Podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru priredi v nedejo, dne 8. avgusta t. 1. na vrtu restavracije Gam-brinos, dobrodelno vrtno veselico. Začetek ob 15. Konec oh 1. Pri koncertu igra godba mladine in nastopi prvič novo ustanovljeni poštni pevski zbor. Vstopnina 5 Din za osebo, otroci v spremstvu starišev vstopnine prosti. Čisti prebitek je namenjen v podporo bolnih tovarišev, udov in sirot. V slučaju slabega vremena sc prireditev preloži na prihodno nedeljo.
□	Dve nesreči. V Gregorčičevi ulici se fe težko ponesrečila lOletna hčerka g. Kelca. Padla je ter si zlomila desno roko v pod-laktju. —- Roko si je zlomil tudi Franc Lukas iz Frankopanove ulice. Padci je po stopnicah na levo roko ter si jo zlomil nad laktjo. Rešilni oddelek jc prepeljal oba ponesrečenca v bolnico.
Celje
Tvrdka F, Heršol nas!.
se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5.
Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih de!, vseh vrst voinc, sviic, D. M. C. psoje in bombaža, roka-vic, noijavic, pletenin, čipl: in vezenin. Prcdtiskanje ročnih del. Ustanov. 1887.	Ustanov. 1887.
•0 Vojaštvo celjske garnizije si je oh pri-i liki zadnjih povodenj pri pomoči poplavljen, i cean steklo veliko zaslug. Ze ob času povodnji j je vojaštvo pod poveljstvom svojih častnikov i aktivno sodelovalo pri reševanju, posebno se je pa izkazalo pri zopelni upostavihi nasipa | pri potoku Hudinja. Slari nasipi, ki vodnega pritiska niso zdržali, so se podrli, vojaštvo je pa preko teden dni delalo na novih nasipih in jih tudi izgotovilo. Vojaštvo, kakor tudi njihovi poveljniki zaslužijo za to požrtvovalno in težko delo naj iskrene jšo zalivalo!
Sprememba posesti. Slikar Jako!" Vengušt je prodal svojo hišo v Gosposki ulic trgovskemu potniku C. Likarju.
•0 Podružnica slovenskega lovskega društva priredi vCelju dne 8. !. m svojo veliko lovsko veselico s streljanjem na dobitke. Po prireditvi se bo vršila prosta zabava.
•0 Prisilna poravnava je odklonjena. Ta. ko piše uaš lokalni list. Ta notica si tni na pomoti. Res je sicer, da je trgovinsko ministrstvo predlagalo zopetno upeljavo poravnalnega postopanja izven konkurza in da je ta predlog v korist vsem solidnim trgovcem propadel. Kljub temu je pa še vedno mogoča prisilna poravnava v konkurznem postopanju ali pa poravnaw izven konkurza, v leni slučaju pa le ledaj, ako pri tej zadnji poravnavi soglašajo vsi upniki, kar pri prvi ni p itreba.
■0 Blazne vožnje si v našem mestu dovoljujejo razni avtomobili. Tako bi se v petek zvečer ob 7 dogodila na Ljubljanski cesti pred vilo Jošt prav kmalu huda nesreča, ko M lahko bili povoženi nedolžni otročiči. Šofer je vozil tedaj s hitrostjo nad 60 km, kar je na omenjeni obljudeni cesii ua vsak način nedopustno. Treba bo take drzneže prijaviti policijski oblasti, ker grožajo s takimi brezvestnimi vožnjami ne samo svoje goste, temveč tudi pcšce na cesti. Drugič bomo številko avtomobila objavili, ako bi ponovni opomini, ki so bili objavljeni že v našem časopisu, nič ne zalegli.
-0 So jo vendar našli. V zadnjih mesecih so se gospodinje pritoževale, da se njihovi kurniki kar čez no - neznansko hitro redčijo in izpraznjujejo. Dclgo časa tatu ni bilo mogoče dobiši, ker je bilo brezdvomno, da inora kokoši krasti le kaka človeška oseba in da nima tukaj lisica nič opravka Končno so pa vendar dobili tatico v osebi Helene 1'o'nik, stanujoče Za kresijo v Celju. Ta je hodila v zgodnjih urah v kurnike ua obisk, jemala ko. koši, jih devala v vrečo ter izvrševala svoj posel pri tem tako spretno, da ni nobena žival dala od sebe ghvu. Ukradene kol-iSi i« pa prodajala za mal denar drugim ljudem, Za ta svoj posel je bila pred okrožnim sodiščem Kznovana s 5 meseci težke ječe, oslaj-šane s postom in trdim ležiščem.
-0 Seja odbora krajevne orgs.nhaclie SLS za mesto se vrši v pondeljek ob 8 pri f elem volu. Opozarjamo odbornike, da se fe sej« polnoštevilno udeleže.
-0 Kino v našem mestu. Ob koncu sezijo predstav v Mestnem kinu moramo priznati, da se podjetnik kina g. Čeplak re-nino trudi nuditi občinstvu dostojne in vzgojne predstave. Priznamo seveda tudi, da je v očigled kdaj težko izbrati primerne filme * : r iar upamo, da bo imenovani podjetnik kina skušal klji.il> temu vedno bolj gledati na izbiro pravih in vzgojnih filmov, pri čemur si dovoljujemo posebno pripombo, da bi bili filmi naravoslovnega in prcdukcijsko-teb,-ničnega značaja zelo priporočljivi.
Ci
Osebna vest. G. župnik Franc Kralj ki se i moral podvreči težki operaciji v bolnici usmiljenih I bratov v Kandiji, se je po prestani operaciji povrnil i nazaj v Litijo, kjer se je njegovega zdravljenja z ! In davčni urad v svoji gorečnosti zahteva lakojšnje I zdravnik g. dr. Ivan Premrov, za kar mu bodi vsa čast in priznanje. Radi dobrega zdravljenja in vestne domače oskrbe je dano upanje, dn bo župnik popolnoma okreval.
Iz davkarije. Od tukajšnjega urada je prestavljen v Radgono g. Franjo Lorber, ler je na njegovo mesto imenovan g. Franc Bogataj, domačin iz Kanderš pri Litiji, kot davčni pripravnik. Sodni konclist g. Vinko Hrovat je trajno upokojen.
Nova obrt. Zlatarsko obrt jc otvoril v novih prostorih ge. Roblekove g. Janko Dermota.
Smrtna kosa. Prejšn ji teden jn umrla ga. Katl Bregar, hišna posestnica v Liliji. X:i glasu jc bila kot izborna kuharica, ki je skoro na vseh litijskih prireditvah vedno kuhala. Med vojno je bila ves čas kuharica v vojni bolnici, ki bila n.-.Mrti« v litijski šoli. N. v m. p.! Njeno '■.•'"■■•o je kupil za 22.000 Din dimnikarski mojster g. Frane Dobrave, iz Litije.
Davčni vijak. Ta teden so bili I ilijčani osre-čeni z davčnimi opomini, ki gredo v b"ine v?ot.\ In davčni urad v svoji gorečnosti zahteva taki-tfujo plačilo vseh zaostankov ter kritje davkov do konca Vk letja. Ne gre strankam, ki so sicer voljne p':>.čati davek, niti toliko na roko, da bi jim dovolilo plačevanje v obrokih, kot je bilo lo do sodni dovoljeno pod nadupraviteljem g. Stabeljem, in ?o stranke na ta način lažje zadostile svojim d;.v< nim dolžnostim. Jasno jc seveda, da stranke, čo se jim ne bo i v naprej dovoljevalo plačevanje v obrokih, sploh no bodo plačevale, ampak se bodo zaostanki le večali, kar po našem mnenju gotovo ni v prid ne davčnemu uradu ne strankam. Zalo pa upr.ivi-Čono zahtevamo, da nam gre davčna oblast' tozadevno kolikor možno na roko, in naj tozadevno finančna delegacija ukrene primerno.
Naša letina. Naši kmetovalci so mrvo s težkim trudom spravili pod streho. Mrve je letos dovoli, je pa radi tega, ker jo bilo v času. ko se ie sušila, vedno deževno, nn kakovosti slabša. Žetev' nšenire po naših poljih jo po večini končana, ler so kmetovalci s pridelkom še precej zadovoljni. Zadnje solnce je precej pripomoglo k dozoritvi pšenice, tako da se lahko reče. da ie Dšenica v splošnem dobro
obrodila, razen v krajih, kjer je bila preveč poležana in tudi zadnje solnčno vreme ni moglo več pomagati. Setev ajdo po pšeničnih strniščih je tudi končana, le bati se je, da radi hladnega in deževnega vremena, ki letos pri nas prevladuje, ne bo mogla ajda zoreti.
Sejem. Pretekli ponedeljek se je vršil v Šmartnem pri Litiji sejem sv. Jakoba, ki je bil pa silno slabo obiskan, tako da najstarejši ljudje takega klavernega sejma ne pomnijo. Sejmarjev niti 200 ni bilo, živine skoro nobene, kramarji pa niti za stroške niso izkupili. Znak gospodarske krize.
Zagorje
Novi zvonovi. Podružna cerkev na Lokah si Je nabavila 3 nove bronaste zvonove, ki bodo danes slovesno blagoslovljeni. V pokritje stroškov bo popoldan na vrtu Zadružnega doma na Lokah koncert rudniške godbe in srečolov. Prihodnji mesec bodo dobili zvonove tudi v Bukovju in Kotredežu, tako da ho v celi fari manjkalo potem samo še ve-'ikega zvona v Zagorju.
Vodovod. Poleg glavnega studenca so našli še druge izvirke vode, tako da bo v vsakem slučaju vode več kot dovolj za vse Zagorje. Voda je zelo dobra in kot kristal čista. Želja vseh je, da bi čimpreje pritekla v Zagorje.
Stanovanjsko vprašanje. Ustanovili so Ljudsko stavbeno zadrugo, ki ima namen pomagati vsem, ki žele zidati lastna stanovanja. Član postane lahko vsak brez razlike strank. Ustanovni občni zbor se vrši dne 22. avgusta ob 7 zjutraj. Pojasnila daje g. Flisek v Zadružnem domu.
Trbovlje
sjs Otvoritveno predavanje higienske razsta ve bo v Društvenem domu dne 1. avgusta 1926, in sicer: 1. Predavanje o pomenu otvoritve higienske razstave. 2. Predavanja o higieni, o zdravju in bolezni, predavanje o predstavljanju slik in drugih predmetih itd. Predava g. dr. Pire, šef drž. hig. ravoda v Ljubljani.	„ .
v^ Hudi komarji. Tu imamo že par slučajev opika od komarjev, kateri so bili pa tako močni, da so morali opiknjeni iskati zdravniške pomoči. Do sedaj še ni bilo pri nas slišati o komarjih, ki i bi bili tiiko nevarni.	. '
Abstineneni odsek. Ustanovil se je absli-nenčni krožek, kateri šteje že lepo število članov, ( med njimi takih, ki se že leta vzdrže vsake alkoholne pijače. Gostilna Društvenega doma pa iim nudi raznovrstna druga okrepčila za žejo.
Skarpa pri hiši trgovca g. Paulina, ki se je ob času nalivov podrla, se je popravila, medtem ko okrajni zaslop še ni začel zidali škarpe ob cesti pri Zsgorcu, kior je cesta v nevarnosti. Čaka menda še na drugi naliv, da bi cesto voda popolnoma izpodkopala.
tz Hiša ob glavni cesti, pri gostilni Logar, novozgrajena, ki je namenjena za glavni dobitek loterije Društvenega doma; je popolnoma gotova. Lično stanovanjsko hišo vsak rad ogleda in blagruje onega, ki jo bo dobil za 10 Din.
'Prlmorskio
Demonstracije proti Angležem v Trstu. Na
predvečer odhoda angleških mornarjev iz Trsta jo prišlo pred kavarno >Specchk, v katero zahajajo fašisti, do precej burnih izgredov proti Angležem. Fašisti so napadli angleške mornarje in častnike. Padlo je več zaušnic in ludi krepkih udarcev. O polnoči' je izšel fašistovski »Popolo di Trieste« v posebni izdaji in prinesel poročilo o dogodkih, a ga je kv< stura t ako i zaplenila. Z ozirom na precejšnje zbližanje med Anglijo in Italijo ni pač interesa, da pridejo taki dogodki v javnost. Fašiste je razburilo samozavestno obnašanje Angležev po mestu in pa blatenje italijanskega denarja.
Letina bo v čepovanski dolini srednja. Sena je zelo dosti, krompir tudi- obeta dobro. Le sadja ne bo, ker so uničili sadno drevje hrošči.
legraf in telefon je za razvijajočo se industrijo in trgovino ter obrt v Zrečah nujua potreba, vsled tega prosimo ]>oštno upravo, da naše želje in potrebe vsaj toliko uvažuje, kakor ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani glede dostave železniških voz, kateri so nam sedaj točno in v zadostnem številu na razpolago, tako da promet neovirano deluje. Upamo, da nas usliši tudi gospod direktor pošte in telegrafa.
Proslava 25 letnice cestne električne železnice.
Proslava jubileja cestne električne železnice se je pričela včeraj zvečer. V remizi na Zaloški cesti je zaigrala železničarska godba »Sloga« nekaj komadov, pevski zbor uslužbencev cestne električne železnice pa je zapel par pesmi. Nato je bil obhod po mestu z bak-Ijado in godbo. Mnogo občinstva se je obhodu priključilo in s tem pokazalo svoje simpatije za naše cestne železničarje.
Ob 10 zvečer se je vršil v restavraciji pri Mikliču slavnostni pozdravni večer, ki ga je otvoril predsednik strokovne organizacije g. Anton F u r a r, ki je pozdravil zastopnika ljubljanske vladne uprave, zastopnika mestne občine dr. Zamika, Trgovske zbornice g. Iv. Ogrina, obratovodjo c. železnice inž. Tekav-čiča. člane zadnjega občinskega sveta gg. Pir-ca, Orelika iu Tokana, zastopnika upravnega sveta c. železnice inž. Tomana, podpredsednika UJNŽ g. Zupana, predsednike strokovnih ; organizacij iz Gradca, Lauscha in Schallaga, zastopnika železnice revideuta Arha. Prav posebno pa je čestital obema jubilantoma, ki sta od vsega začetka v službi cestne električne železnice, knjigovodji Pipu in progovnemu mojstru Rupertu, katerima se je izročilo častno darilo.
Sledili so pozdravni nagovori vseh naštetih zastopnikov, nakar se je pozdravni večer, ki so se ga udeležili do mala vsi uslužbenci cestne električne železnice, razvil v prav demokratični harmoniji.
Slovenska Bistrica. Na novi maši g. Gregorja Zafošnika se je nabralo potom licitacije za Katoliški dom v Slovenski Bistrici 239 Din. — Dne 28. julija se je preseli! iz Slovenske Bistrice v svojo rojstno župnijo k Sv. Benediktu v Slov. goricah organist in cerkovnik g. Joško Krajnc. Imenovani je izvrševal 6 let svojo službo v vseh katoliških organizacijah. V znak hvaležnosti so mu priredila združena katoliška društva poslovilni večer, na katerem se je nabralo za Katoliški dom 431 Din. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala 1
Sevnica. Ker mi je bilo nemogoče, osebno se posloviti od vseh mojih prijateljev, znancev in sev-niških faranov, se tem potom najprisrčneje od njih poslovim ter se jim obenem zahvalim za vso naklonjenost, ki so mi jo izkazovali tekom mojega 5 letnega službovanja v Sevnici ob Savi. — Ivan Mak, bivši kaplan sevniški.
Polhov gradeč. Preteklo nedeljo se je vršila srenjska orlovska prireditev, ki je popolnoma dobro izpadla. Strumno so izvajali člani in članice ter naraščaj proste vaje, da so jih ljudje občudovali. Največ zanimanja in veselega razpoloženja pa je vzbudil štafetni tek, ki je po hudi borbi prinesel horjulskemu odseku častno darilo. Da jo prireditev izpadla tako zadovoljivo, gre zahvala predvsem gosp. prof. Cepudru, ki je navduševal s svojim govorom zbrane množice, Orlom, ki so pložrtvovalno delali, dekletom, ki so neumorno preskrbele vsega in prodajale srečke, in naposled vsem, ki so z darovi pripomogli k uspehu.
Zrečo. Čemu nam brzojavljate? Vaše brzojavke prejmemo v srečnih slučajih z Vašimi istočasno odposlanimi pismi vred, večkrat pa veliko pozneje ali pa šele prihodnji dan! Ne razmetavajte torej Vašega denarja za take brezplodne stvari, kakoT je brzojavka v Zreče! To smo prisiljeni zaklicali v svet vsem, ki imajo z Zrefani trgovske zveze, predvsem pa. da čuje naš klic g. direktor pošte in brzojava v Ljubljani. — Zreče leže ob južnem vznožju Pohorja ter tvorijo s sosednjimi občinami Sv. Kunigunda, Padeški vrh, Skomarje in deloma Stranicami gospodarsko in geografično enoto s približno čez 5000 prebivalci. Zreče kol gospodarski in geografični center imajo živahno se razvijajočo lesno in železno industrijo, nimajo pa ne telegrafa nc telefona ter se morajo odpre-miti brzojavke in vršiti telefonski pogovori šele v 8 km oddaljenih Konjicah, (lošle brzojavke se istotako ustavijo v Konjicah, odkoder so odpre-mijo šele s prihodnjim vlakom v Zreče, kar pa se zgodi v največ slučajih šele naslednji dan in so brzojavke na ta način zakesnijo za celih 24 in več ur. Da je to stanje nevzdržno ter predvsem trgovskim in industrijskim krogom skrajno škodljivo, mora biti vsakomur jasno. Pred leti so se nicer vršila med poštno upravo in tukajšnjimi interesenti pogajanja za napeljavo telegrafa in telefona v Zreče, katera pa ob birokrat i zrnu poštne uprave fn deloma vsled indolence enega tukajšnjih industrijalcev niso dovedla do nobeneea usueha. — Te-
Povodnji so ponehale — ljudje si pripovedujejo, da se je Bog usmilil dežele tedaj, ko se je kralj Aleksander v Karavukovem, videč, kako begajo družine ubogih dninarjev brez streh in vseh sredstev, bridko razjokal, dočim so ostali njegovi ministri popolnoma brezčutni. — V Južni Srbiji in Črni gori, kjer se pripravljajo občinske volitve, izvršujejo radikali najskrajnejši teror proti svojim političnim nasprotnikom; pri tem se poslužujejo orožništva in drugih sredstev, ki jih daje oblast. Po vaseh "hodijo najete ainavtske tolpe, ki pod vodstvom orožnikov pretepajo in ubijajo kmete, ki niso pristaši radikalne stranke. Demokratskega (Davidovičeve stranke) poslanca Simo Djukiča v Požegi so najeti zločinci težko ranili; v Radinački občini je radikalski župan Ilič z revolverjem ustrelil predsednika krajevnega odbora demokratske stranke Miiovanoviča. Dav-idovič" iii drugi demokratski veljaki so se obrnili na vlado, da napravi konec sramotnim razmeram, a zaman. Sedaj se pripravlja skupna akcija celokupne opozicije in apel na kralja. — Na bolgarski meji se je vršila te dni krvava bitka z bolgarskimi če. iaši, ki so bili pri Krivi Palanki udrli čez mejo. V boju so padli trije naši orožniki. Kmetom in orožnikom je prihitelo na pomoč vojaštvo s topovi.
Oblast je razpustila ljubljansko »Orjunof In zapečatila njene prostore. Tudi ostale krajevne skupine »Orjune« do nadaljnega ne smejo javno nastopati — Na vprašanja poslancev Jugoslovanskega kluba zaradi pomoči Sloveniji, prizadeti po vremenskih nesrečah, so ministri odgovorili, da bodo dali natančen odgovor, ko bodo zbrani potrebni podatki. — Na gimnaziji v Murski Soboti se letos še ne otvori sedmi razred. — Ljubljansko ::Jutro« je bilo obsojeno na 2500 Din globe, ker je v nekem članku rabilo proli orlovski organizaciji izraz »6nkarija<. — V Kamniških planinah je smrtno ponesrečil medicinec Pavle Šaman, sin dr. Jankota Šumana; trupla še niso našli.
Novoimenovani poslanik pri Vatikanu gosp. Simič je odpotoval v Rim, kjer se bodo takoj začela jx>gajan.ia za konkordat.
V Mehiki se je razvil kulturni boj do viška. Proti novim kulturnobojnim odredbam vlade so izdali mehiški nadškofje skupen pastirski list, v katerem v znak protesta od 1. avgusta dalje prepovedujejo vsako božjo službo. Vlada je nato izdala odredbo, da se takoj zaplenijo vse cerkve in njih premoženje. Razburjenje je ogromno. Ljudje hite, da prejmejo sami in njihovi otroci šn zakramente; minolo nedeljo je nadškof v Mehiki birmal nad 5000 otrok, nakar se je od utrujenosti onesvestil. Katoličani so organizirali ligo v obrambo verske svobode. Ponekod je že tekla kri. Vlada je odredila razorožitev katoličanov; vojaštvo je neprestano pripravljeno. — V ruski komunistični stranki se je začel med zmernejšo večino in skrajno opozicijo boj na življenje in smrt. Za Trocki-jem je sedaj večina izključila iz vlade in stranke tudi Zimovjeva. Poznavalci razmer napovedujejo na Ruskem končni prehod v demokratični režim.
BOLJŠEV. PODPORA ANGL. RUDARJEM.
London, 31. jul. (Izv.) Vodja notranjega ministrstva sir W. Joynson Hicks je izjavil glede boljševiške podpore angleškim rudarjem, da je prva denarna pošiljatev znašala 26.427 funtov. Ta pošiljatev se je izvršila po neki londonski banki, pa so jo strokovne organizacije odklonile. Druga pošiljatev v višini 200.000 funtov je šla skozi nemško banko v Berlinu in potom amerikanske banke. Ko je angleška vlada za to pošiljatev zvedela, je izvedbo prepovedala ter odredila, da sc mora denar poslati nazaj v Moskvo. Kasneje je dobila rudarska zveza še štiri podpore v zneskih od 200.000 do 30.000 funtov.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Pariz, 31. jul. (Izv.) Neki osebni vlak na progi Miihlhausen—Pariz je neposredno pred Parizom skočil s tira. Število ponesrečencev 1 znaša 4 mrtve in 17 ranjencev, med njimi več \ smrtno. Mrtveci in večji del ranjencev so poštni uradniki, ki so se nahajali v prednjem delu vlaka.
SLS v mestnem zastopstvu mariborskem.
Maribor, 31. julija.
Dogodki zadnjih dni so dali povod, da je *5LS v Mariboru stopila javno pred svoje volivce ter jim podala rezultat svojega delovanja v mariborski občini. Morala je pojasniti zadevo mestne hranilnice in ovreči javno in odločno namero mariborskih strančic, ki so skušale iz omenjenih dogodkov kovati političen kapital potom obrekovanja in zavijanja.
Shod se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke in je bil zelo dobro obiskan. Dr. L e s k o v a r je podal
pregled naravnost ogromnega dela,
katerega je izvršila mariborska občina pod vodstvom občinskega zostopa, ki posluje komaj poldrugo leto. Uredilo se je vprašanje uradniške pragmatike. Uvedel se je red v poslovanje občinske uprave. Zunanje lice mesta se je popolnoma spremenilo. Popravile so se stare ceste in napravile nove. Mesto se nanovo kanalizira. Z neprestanimi intervencijami se je občini posrečilo, da ji je finančna uprava nakazala izplačilo kaldrmine, katere Se je nabralo 4 milijone dinarjev. V kratkem se prične tlakovanje cest k carinarnicam, kar se bo plačalo iz kaldrmine. Za omiljenje stanovanjske bede je občina storila odločne korake. Letos je zgradila dve veliki stanovanjski hiši in omogočila zasebnikom, da pridejo pod izredno ugodnimi pogoji do lastnega stanovanja s tem, da jim bo nudila kredit pod lahkimi pogoji.
Dr. Leskovar nadalje navaja, kako naravnost ogromno delo se je izvršilo na socialnem polju. V nekaj letih se je vsota, katera se je porabila za socialne ustanove, podvojila. Mestna podjetja poslujejo vzorno in se neprestano izpopolnjujejo. Klavnica se je povečala z novo hladilnico. Klavnica je modernizirala svoj obrat. Električno podjetje posluje vzorno. V kratkem se bo uredilo vprašanje najemnine vojašnic. Namesto 31.000 Din bo dobivala občina poldrug milijon, ki se bo uporabil za zidanje novih stanovanjskih hiš. Vse to je napravila občinska uprava s smotrenim gospodarstvom brez povišanja davka. Poslušalci so dr. Leskovarjev govor sprejeli z velikim ploskanjem.
Mostna hranilnica.
Nato je govoril g. dr. J e r o v š e k. Uvodoma je drastično pokazal na vse laži socialistične stranke. Dokazal je, da je sedanja pravila mestne hranilnice sestavil demokrat dr. Irgolič in da se je SLS vedno borila zato, da dobi občina, ki jamči za posojilnico, tudi odločilen vpliv v njej. SLS tudi v narodnem bloku ; ni zatajila svojih načel. Govornik je podal zgo-! dovino občinske revizije, o čemer smo že v i »Slovencu* poročali. Po govoru je dal sle-■ dečo izjavo:
Z ozirom na izjavo dr. Kukovca v »Na-| rodnem dnevniku« in dr. Lipolda v »Taboru« | ugotavlja: 1. Da je bil dogovor glede Mestne | hranilnice sklenjen pod izrecnim pogojem, da ' se mora poslovanje vršiti brezhibno natančno po pravilih in priznanih gospodarskih načelih. Poslovanje pa se ni tako vršilo. 2. Vprašanje spremembe pravil se je sprožilo radi nepra-| vilnega poslovanja zunaj, ne v bloku. 3. SDS l je uvidela potrebo spremembe pravil. Vsled našega pritiska je upravni odbor hranilnice pristal na spremembo, po kateri bo imela mestna občina od 24 zastopnikov 15. 4. Ko je bila zadeva v najboljšem teku, da se za občino ugodno reši, je nastopil dr. Kukovec z izjavo, da bloka ni več ter je netaktno napadel SLS in g. župana. 5. Na Kukovčev govor ni iz vrst SDS nihče reagiral, kakor bi bilo pričakovati, ne na seji, ne naslednji dan. 6. Ko smo ugotovili, da vzamemo izjavo na znanje, nam je gotova stran zatrjevala, da bo SDS o svoji seji izdala komunike in ga objavila v listih, kar se do danes ni zgodilo. 7. Pozneje se nam je zatrjevalo, da se bo na občinski seji podala izjava, česar tudi ni bilo. Le SDS klub je izjavil, da Kukovec ni govoril v njegovem imenu. Te izjave ne morejo vplivati na SLS, da bi dr. Kukovčevo izjavo drugače tolmačili, kakor smo jo. Pri drugi priložnosti bi lahko kak drug član SDS kluba izjavil kaj sličnega. In napram SLS bi se zopet izjavilo, da dotični ni govoril v imenu SDS. Ponovno izjavljamo, da sc niti najmanj nc čutimo več vezane na dogovor narodnega bloka, v kolikor se tiče Mestne hranilnice.
Ta odgovor so vzeli zborovalci z navdušenjem na znanje. Shod jc potekel mirno, razen par medklicev. SLS sc ne straši nobene stvarne kritike. Zato je dala besedo radikalu dr. Štefanoviču. Dokler je govoril mirno in stvarno, mu ni nihče ugovarjal. Ko pa je hotel ponoviti svoj govor z radikalnega shoda, ki ga še ni pozabil, so ga poslušalci prekinili.
Zborovalci so z navdušenim ploskanjem izrazili zaupanje svojim delegatom v občinskem svetu in jim dali pooblastilo za nadaljnje postopanje. SLS je danes lahko tako mirno stopila pred svoje volivce, kakor nobena druga stranka v Mariboru.
Prvi strokovni kongres tovarnsškesa delavstva v Tržiču.
»Jugoslovanska strokovna zveza« v Ljubljani organizira po svoji članici Strokovni z\ esi tovarniškega delavstva« prvi strokovni kongres tovarniškega delavstva, ki bo zboroval dne 16. in 17. oktobra 1926 v Tržiču na Gorenjskem. Načelstvo SZTD, pomnoženo § strokovnjaki izdeluje dnevni red. Poseben petčlanski kongresni odbor v Ljubljani je prevzel nalogo, da kongres tehnično kar najbolje organizira. Tržiška skupina SZTD pa je previzela skrb, da izvede lokalne priprave zanj.
Slovensko delavstvo se nahaja danes v strašni krizi, zlasti pa še jedro delavske armade: tovarniško delavstvo. Ne le, da je delavska zakonodaja, kolikor jo je v naši državi, samo na papirju, ker se nikjer ne izvaja, marveč nam je centralistična belgrajska bur-žuazija demontirala celo to, kar smo v Slo. veniji že imela. Za industrijsko krizo, ki je v Sloveniji splošna, nosi pač najhujša bremena baš delavstvo: zakaj, brez posla je, ali pa dela in gara za nizko mezdo. Najbolj pa tepe naše delavstvo desorganizacija. Materialistični socialisti in komunisti, ki so imeli pri nas vsa leta po vojni monopol na delavsko strokovno in splošno politiko, so zaigrali vse? najhujše pa je to, da so vzeli slovenskemu delavcu vero v lastno organizacijo. In tako smo srečno prijadrali v dni, ko stoji večina slovenskega delavstva izven organizacije ob strani, napačno misleč, da mu bodo pomagali drugi. Toda baš to je usodna zmota. Slovensko delavstvo mora iz pasivne bilance slovenskega socialpatriotizma in komunizma potegniti eno samo pravilno logično konsekvenco! vstopiti v kršč. soc. strokovne organizacije.
Prvi strokovni kongres tovarniškega delavstva v Tržiču lxi splošen. To se pravi, da se ga bodo poleg organiziranih skupin SZTD udeležili tudi zaupniki in zastopniki delavstva tistih tovarn, kjer še ni organizacij. Tržič je središče gorenjske industrije in kot nalašč pripravljen z.a kongresna zborovanja. Prav je, da se je delavstvo odločilo za ta kraj. Mnogo 1)0 del dva meseca in pol, naj bi uspeh kronal trud in prizadevanja!
dijake.
Fr. Kr.
m
ROP PRI BELEM DNEVU.
Berlin, 31. julija. (Izv.) V Scllen pri Ro-gen so pri belem dnevu vdrli v neki hotel roparji m oplenili vse kovčeke v 8 sobah. Pobrali so samo denar. Čeprav so rop par minut nato odkrili, vendar za storilci ni uika-kega sledu.
Z nastankom mest in trgov, posebno pa ko so mesta in trgi dobili svoje posebne pravice, se začne pravi in vsestranski razvoj obrti. Nastanejo obrtniška združenja (Innungen, Ziinfte), ki s svojimi pravili ustanovijo moralno in materialno pravo obrli in obrtnikov. — Obrt je skozi ves srednji vek tesno združena z usodo mest. Obrtniki postanejo neka druga stopnja meščanov. — Francoska revolucija in pri nas posebro francoska invazija pa je povzročila duševno in materielno obnovitev obrti. Tako so se počasi pripravila tla obrtnemr redu od leta 1859.
V francoskih časih so se pri nas obrtniška združenja že razkrojila, med obrtniki ni bilo več tistega skupnega in enotnega kakor v srednjem veku. Obrt postaja nekako prosta, ker se pravila združenj ne vpoštevajo več strogo.
Maribor je bil takrat še obdan z zidom. V »Bliitter zur Geschichte und Heimatkunde der Alpenlander IV. št. 88« je objavljen odgovor mariborskega magistrata na tozadevno vprašanje (menda) deželnemu namestništvu od 15. januarja 1813. — Iz tega poročila posnamemo predvsem, da je mesto imelo še graška in koroška vrata, dravska vrata pa so bila že leta 1803 odstranjena. Mesto je imelo 243 hiš in: 2099 prebivalcev. Splošno so se prebivalci pečali pred odpadom Ilirijo (?) s trgovino z žitom, kostmi, železom, usnjem, steklom in posebno z vinom. V Mariboru sta bili takrat 2 pivovarni, 3 klobučarji, 2 pletilnici za nogavice in 2 tkalca. Izvažalo se je steklo in izdelki dveh rosolio-tovarn.
»Grund-Parzellen-Protokolk mesto Malribor, sestavljen 30. marca 1825 (sedaj pri mariborskem magistratu) nam nudi zanimivo sliko obrti in trgovine v Mariboru pred 100 leti. V tem seznamu mariborskih posestnikov parcel so navedeni saijio oni obrtniki in trgovci, ki so bili obenem tudi poseslnild kake zemljiško parcele. Te zemljiške parcele so bile večidel oh stavbenih parcelah, na katerih so že stale hiše. Te hiše pa so bile po mestu precej neredno numerirane. V glavnem je šla numeracija od grada, ki jo imel št. 1 po Ve-trinjski ulici, Glavni trg, Gosposka ulica, Slovenska ulica, Slomškov Irg (lakrat Cerkveni trg), Koroška ulica itd. (Glej mestni načrt iz leta 1903 -mariborskem muzeju!)
Iz gori omenjenega seznama pa vidimo, da s<J bili posestniki zemljiških parcel po veliki večini obrtniki. Meščani (brez posebnega poklica) so imeli 19 parcel, nadalje so bili posestniki: dva uradnika (mestna!), en učitelj, občina in župnišče.
—	Iz tega pn še ne moremo sklepati, da so bili vsi obrtniki tudi posestniki zemljiških parcel. — L. 1820 je bilo v Mariboru 470 družin (Schmutz!).
—	Gotovo je večina obrtnikov (in posebno trgovcev), imelo svoje hiše brez zemlj. parcele — Gosposka ulica in Velrinjska ulica sta bili po P0'" iHima zazidani! — Nekateri so gotovo tudi imeli
I žo prostore v najemu pri meščanih.
Trgovce navaja omenjeni iGrund-Parzel-
rtn-Protocoll« sledeče: Santol Ivan na št. 103 (sedaj hotel Zoinorc); II er i tac h Ivan na št. 135 in 72, sedaj Miklošičeva ulica 4 (?) in Gosposka ulica 13; Alt man Ignac na št. 120 in 58, sedaj Sloveuska ulica (?) in Dravska ulica; Proy Anton lin št. 74, sedaj Gosposka ulica 20; Alt man Alojz na št. 58, sedaj zadnja hiša desno pred stalim mostom; llrinoth Ivan na št. 56, kjer je sedaj prvi obok novega dravskega mosta.
Obrtniki pa so navedeni sledeči: Rosolio, tovarna; Gasteiger Franc na St. 163, sedaj Koroška cesta 2.
Steklar (tovarnar) Novak Rajmund na št. 172, sedaj Koroška cesta 18.
P i v o v a r n a r j a: Vogl Franc na št. 149 in 131, sedaj Slomškov trg in Gospejna ulica 13; Pri me t z Ivan na št. 57, sedaj pod novim mostom.
(Bivša Felberjeva pivovarna v Jurčičevi ulici ni navedena!)
Med i čar j i: Brauner Franc na št. 65, sedaj Gosposka ulica 2 (ali 5 ?); Stampfel M i c h 1 na št 118, sedaj menda Gosposka ulica 33 (profesor Majcen pravi Slovenska ulica št 22); Stampflin Elizabeta na št. 164, sedaj Koroška cesta 6.
Usnjarji: Hartnagel Terezija na št 198, sedaj Glavni trg 7 (?); Staudinger Franc na št. 213, sedaj Koroška cesta 19 (?); F le i s s Alojzija na št. 203, sedaj Splavarska ulica (?); Felber Vincen.c na št. 217, sedaj Usnjarska ulica (?); M lir k Nikolaj na št. 11, sedaj Vetrinjska ulica 30: Berg Ivan (jerme-nar) na št. 12, sedaj Vetrinjska 17.
Čevljarji: Kossflr Ivan na št. 122, sedaj menda Slovenska ulica (?); Posch Ivan na št. 150 (v starem župnrišču), sedaj Slomškov trg, kjer jo vremenska hišica; Raucli Ivan na št 50, sedaj novi Glavni trg.
Gostilničarji: Eichmayer Franc na št. 116, sedaj Slovenska ulica 10 ali 12; Wer-bi gg Jožef na št. 111, sedaj Gosposka ulica 33 (?); Franz Ivan na št. 104, sedaj Volkmerjeva ulica (?); Ambschauer Ivan na št. 102, sedaj Gosposka ulica 27 (?) (g. prof. Majcen pravi Grajski trg 3); Gerstmayer Dominik na št. 98, sedaj Slovenska ulica 9 • Taks Jurij na št 121. sedaj Slovenska ulica 28; Pregg Jožef na št. 132, sedaj Gospojna ulica 11; Prfiger Jožef na št. 21, ssdaj Vetrinjska ulica 14; Her-zog Kari na št. 165, sedaj Koroška c. 24; Domini g Matija na št. 228, sedaj Splavarska ul. 7; Strasch i 1 Franc na št. 178, sedaj Stolna ulica 8 (g. prof. Majcen pravi Langusova 4).
Rokavičarja: Scherbaum Kari na št. 106, sedaj menda Slovenska ulica 10 in Gut-b r u n n e r Kari na št. 42, sedaj Židovska ul. 5.
Tkalca: Seigt (Puff : Seubt) Gott-fried na št 105, sedaj Slov. ul. 8; Triefag Ivan na št. 69, sedaj Tkalska ul. 3.
Krojači: Scherl Jurij na št. 90, sedaj Gosposka ulica 23 in Barvarska 2; Kos Blaž na št. 52 ,sedaj novi glavni trg; J e sc h o f n i g Jožef na št. 40, sedaj Židovska ul. 1.
Lekarnarja: Freystiidter Franc na št. 195, sedaj Mesarska ul. 1 (Majcen, Stolna nI. 6); Bankalaci Jožef na št. 199, sedaj Glavni trg 11.
Peki: Payer Ivan na št. 87, sedaj Gosposka ulica 19 (?); Fleiss Alojzija na št 147, sedaj Slomškov- trg 6; Fritz Kaspar na št. 207, sedaj Vojašniška ulica 4.
Mizarji: W e r b i t s c h Franc na št. 146, sedaj Slomškov trg 6; Leyrer Franc na št 26, sedaj Vetrinjska ul. 8; E i s e 1 Ludvik na $t. 64, sedaj Gosposka ul. 2.
Pečarji: Schein Jožef na št. 51, sedaj židovska ul. 2; Streit Jakob na št 47, sedaj' Židovska ulica 12; Wolf Anton na št. 39, sedaj ' lovi glavni trg.
Ura rja: Hefler Franc na št. 34, sedaj Tattenbachova 3; Wolfhard Nepomuk na št. 91, sedaj Jurčičeva ul. 7.
Nadalje so omenjeni še sledeči obrtniki:
Zidar: Wagner Franc na št. 118, seda] Slovenska ulica 22; barva r: Hegen-warth Anton na št. 115, sedaj Slovenska ulica 15; strugar: Hackel Peter na št 108, sedaj Slovenska ulica 7 (Majcen, Gosposka ulica 40); milar: Felber Jurij na št. 94, sedaj Jurčičeva ulica 3 ali 5 (ali je Felberjeva pivovarna, sedaj Halbwidl, takrat že prenehala- mi ni znano); dimnikar: II a t z man Matija na št. 130, sedaj Slovenska ulica 38; krzna r: Schiiffer Krištof na št. 136, sedaj Slomškov trg 17; uteklar: Fetz Jožef na št. 82, sedaj Vetrinj. ska ulica 1; sodarja: Pommer Ivan na št 153, sedaj Slomškov trg 14 in G r u n d 11 e r Anion na št 53, sedaj Glavni trg 22; knjigo tisk ar: Janschitz Kari na št 208, sedaj Vo-lašniška ulica 6; knjigovez: Ferlinz Anion na št. 68, sedaj Gosposka ulica 14; tesar: Herzer (?) Filip na št. 48, sedaj Židovska
ulica 10 (?); ključavničar: HOnigman Mihi na št. 35, sedaj Ključavničarska ulica (?); nožar: Hafner Franc na št. 28, sedaj Vetrinjska ulica 6; zlatar: Berghard Ivan na št. 22, sedaj Vetrinjska ulica 14; klepar: VValbiner Kari na št. 17, sedaj Vetrinjska ulica 20; sedlar: M a r t z 1 Mihael na št 83, sedaj Jurčičeva 9. — Omenjen je tudi odvetnik Me 11 del ste in Alojz na št. 19, sedaj Vetrinjska ulica 16. (Pripomniti moram k gornjemu, ta seveda dosti hiš 1. 1825 ni bilo takih, kakršne so sedaj. Mnogo sc jc že predelalo in prezidalo v 100 letih.)
Iz gornjega torej vidimo, da je bila obrt v Mariboru že pred 100 leti zelo razvita. Žalibog ni-iiimo pri rokah virov, iz katerih bi se dalo po-
sneti vsaj nekaj tudi o obrti in obrtnikih v predmestjih.
Kakšna je bila obrt in kako se je razvijala po tem letu pa do 1. 1884, o tem nimamo podatkov pri roki. Vemo pa, da sta se po otvoritvi železnice Dunaj—Tret leta 1846, s priključitvijo gra-škega, koroškega, magdalenskega predmestja in Melja mestu leta 1851, z ustanovitvijo mestne hranilnice leta 1962 in z otvoritvijo koroške proge južne železnice leta 1863 morala obrt in trgovina j v Mariboru silno razviti. Posebno pa je šo treba i poudariti, da je mesto leta 1866 dobilo lasten statut in eno leto potem je poročal župan Tappeiner (v seji 24. decembra 1867), da se je v tem letu na novo podelilo 118 prostih in 31 koncesioniranih obrti. — Med vsem tem pa je 20. januarja leta 1859 izšel tudi obrtni red, ki je dobil svojo končno obleko v tozadevnem zakonu leta 1907.
Na podlagi navedb »Oesterreichischer Adress. kalender 1885«, >Marburger Adresskalender letniki 18G3—1919< in Sušnikovega mariborskega koledarja in adresarja za leto 1926 je sestavljena sledeča statistična tabela mariborske obrti in trgovine. (Radi zanimivosti navajamo na prvem mestu tudi nekatere neobrtnike, proste poklice.) — Podatki za leto 1884 so presplošni in pomanjkljivi. Gotovo je bil v iOesterr. Adresskalender« eden prvih poskusov adresarja. — Podatki mariborskih adresarjev so sicer deloma napisani po uradnih podatkih, vendar le od neuradnikov in nestrokovnjakov, ter so torej zanesljivi le v toliko, kolikor je bil sestavljalec priden ln vesten pri sestavljanju. Tega pa ne moremo ugotoviti.
Proti redukciji draginjfkih doklad.
Z ozirom na redukcijo draginjskih doklad državnemu uslužbenstvu je odbor društva slovenskih sodnikov v svoji seji z dne 27. julija 1926 sklenil, da vpošlje vladi spo-! menico, ki se glasi:
1.	Ce ima država kriti škodo, nastalo vsled letošnjih poplav, občuti društvo sodnikov kot krivico, da naj to škodo krije s svojimi prispevki samo en sam stan, ki je med materijelno najslabšimi — namreč uradniški stan.
2.	Vse moderne države smatrajo kot kulturni postulat in obenem kot glavni in naj-
| trdnejši temelj lastnega državnega obstoja idejo o nezavisnosti sodnikov. Tudi noša država je to idejo svečano potrdila v svoji ustavi. Toda moralna in intelektualna nezavisnost zahteva materijelno nezavisnost. Moralne in intelektualne samostojnosti in nezavisnosti pa ni mogoče pričakovati od človeka, ki živi stalno v bednih materijelnih prilikah. Tudi sodniški stan ne sestoji iz samih moralnih herojev. Tudi sodniki so samo ljudje, katerih moralična odpornost ni brezkončna in se utegne vsled prehude obtežitve nekoč zrušiti.
Članstvo društva slovenskih sodnikov je vedno upoštevalo potrebe države in bilo pripravljeno na patriotične žrtve. Toda ugotavljamo, da naši sodniki od svetovne vojne dalje dobivajo plače, ki ne dosezajo eksistenčnega minima. Ugotavljamo, da je večina naših sodnikov takih, ki nimajo zasebnega premoženja in so navezani edinole na svoje službene prejemke. Oni ne le da nimajo nobene mogočnosti postranskega zaslužka, marveč jim je ta po njihovem stanu in zakonu izrecno prepovedan.
Ce pa že dosedanji dohodki sodnikov niso zadoščali, da krijejo potrebe dostojnega žitja sodniku, če ima še tako malo rodbino, pomenja zmanjšanje dosedanjih službenih prejemkov veliko nevarnost za državo, pa naj se to zmanjšanje izvede pod kakršnimkoli naslovom.
Malenkostni denarni efekt, ki ga doseže država s tem, da sodniškemu stanu reducira njegove službene prejemke, ni v nikakem razmerju s to nevarnostjo, v katero spravlja s tako finančno operacijo država sama svoj najtrdnejši temelj — namreč moralično nedotakljivost sodniškega stanu.
Naša država je že dosedaj tekom dolgih 8 let držala sodniški stan v najskromnejših materijelnih prilikah, ki so sodnika in njegovo družino izpostavljali vso to dolgo dolio vedno tršim moraličnim preizkušnjam. Če država reducira že itak preskromne sodniške dohodke, se društvo slovenskih sodnikov boii da končno ne omaga tako dolgo žc preizkuševa-na moralična odpornost našega sodnika in da se ne začne vsled te nove redukcije rušiti in padati nezavisnost sodnika in njegova dosedanja moralična nedotakljivost. Če bi se to dogodilo, bi naše ljudstvo, ki v svoji justici vidi trden temelj te države, izgubilo zaupanje v pravico in državo. Država pa bi s tem izgubila svoje najdragocenejše in največje dobro.
Društvo slovenskih sodnikov smatra za svojo glavno nalogo čuvati nad tem. da ostane moralna integriteta našega sodniškega stanu nedotaknjena in vidi, da je materijelna nezavisnost eno izmed važnih in učinkovitih sredstev za ohranitev visokega moralnega nivoja sodniškega stanu.
Zato društvo slovenskih sodnikov z vso resnostjo in odločnostjo opozarja na neposredno pretečo nevarnost, ki jo utegne povzročiti redukcija že itak preskromnih službenih prejemkov, na nevarnost, od katere povzročena škoda ne bi bila v nobenem razmerju s škodami letošnjih poplav, na težko nevarnost korupeijskc poplave v sodniškem stanu, katera škoda bi se z Nobeno finančno operacijo no da'a več popraviti.
Tato Vas. uospod ministrski predsednik.
društvo slovenskih sodnikov v nujnem državnem interesu prosi, da blagovolite zastaviti v ministrskem svetu ves svoj vpliv, da se uredba o redukciji draginjskih doklad čimpreje zopet ukine.
Hišnim posestnikom v Ljubljani.
v svrho odmere najinarine za leti 1927 in 1928 imajo vsi hišni posestniki vložiti napovedi najemninskega donosa glede vseh poslopij v Ljubljani, naj so v najem oddana ali ne, če se rabijo ali ne, najkasneje do konca avgusta 1926 pri davčni administraciji v Ljubljani na Bregu št. 6, II. nadstropje.
Hišni posestniki in najemniki se opozore, da j je prišteti in napovedati k pogojeni najemnini tudi 1 vse prispevke, ki jih plačujejo najemniki poleg pogojone najemnine hišnemu lastniku, kakor n. pr. prispevke za hišna popravila in investicije, za dimnikarja, dalje event. davke in doklade, običajne odstotke, ki jih plačujejo najemniki od svojih podnajemnikov hišnemu lastniku itd. Tudi se opo-
zori, da so napovedati v napovedi vsi najemniki v hiši, torej tudi taki, ki imajo od hišnega posestnika opremljene ali neopremljene mesečne sobe.
Prestopek teli določil se bo smatral kot za-tajba hišne najemnine. Primerna kazen zadeno pa tudi najemnike, ki potrjujejo neresnične napovedi za resnične. Po členu 203 finančnega zakona za leto 1926-1927 z dne 31. marca 1926, Ur. list št. 39-172 i/, leta 1926. izgube hišni posestniki poleg lega, da jih zadenejo kazenske posledice po davčnih zakonih tudi pravico, da sodno zahtevajo višjo najemnino, kakor je ona. ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Hišni posestniki, ki so zavezani vložiti napovedi najemninskega donosa, se tudi opozore, da jili okoliščina, da niso dobili pouka, nikakor n« opravičuje, ako ne v lože napovedi, temveč da se bo postopala z onimi hišnimi ]>o«estuiki, ki bi no vložili napovedi v določenem roku, strogo po določbah § 11 patenta o hišnem davku z dne 23. februarja 1820.
Vsaki napovedi brez izjeme je priložiti tudi natančen popis hišo iu sicer tudi v slučaju, da ni naslala nobena sprememba pri hišnih prostorih.
Tiskovine za napovedi najemninskega donosa z navodilom in popis hišo se dobe v Zadružni tiskarni v Ljubljani. Dunajska cesta št. 7.
Vsako napoved jti kolkovati 8 kolkom 5 Din.
Zanimivosti
X I
Vademecum perfekftnega fašista.
Leo Longanesi je izdal v Firenzi priročno knjižico »Vademecum perfektnega fašista« iz katere naj črpa vsak Italijan nauke, da se povzpe do popolnega fašista. Knjižice ni izdala fašistovska stranka, vendar je posvečena osebam, kakor Italo Balbo, Curzio Suchert, Tullio Tamburini, »perfektnim fašistom«, ki igrajo tako važno vlogo v stranki, da lahko smatramo da se z navodili vsebovanimi v knjižici, strinja tudi stranka kot taka. Knjižica vsebuje 85 naukov in 11 aksiomov. Motto ji je: Moglie e buod — dei paesi tuoi (žena in voli — iz tvojih krajev).
Glede morale in vere pravi Vademecum. Morale ne boš naredil ne v doktrini, ki ji je edini namen povišanje mezde, ne v pravicah svobode človeka. Edino v veri je morala. In tvoja vera je katoliška. Ne pozabi tega (§ 70).
—	Papež je samo eden in živi v Rimu, zapomni si to (§72). Ti ugaja iti za procesijo? Pojdi in sprejmi z zaušnico framasone, ki so ti smejejo (§74). Kako misli fašizem resno s katoliško moralo, nam pove takoj § 76: Gor-jačo (manganel) skrij kamor hočeš, deni jo v kozolec ali torbico; toda meni verjemi, to je velika reč! V tej zvezi lahko takoj omenimo 10. aksiom: Miličnik, posebno fašist, ne sme biti pacifist. Za te mora biti vojna knih.
—	Puška, bajonet, krušna torba itd. 30 bili izročeni ne zato, da jih v brezdelju izrabiš, ampak da jih shraniš za vojno.
In ako hočemo še nadaljevati s poglavjem o vojni: Garibaldinizem je armada človečan-stva (moč drugih), fašizem pa armada naroda (nacije). Zatonili so dnevi, ko prostovoljci odhajajo v Francijo, Brazilijo in Grčijo. Pepinu (Garibaldiju) pusti monopol teh mednarodnih dogodivščin. Ako Gandhi rožlja, ako Kemal dviga glavo, ako Zaglul oborožuje Mladoturke, naj te to ne gane in skrbi zaso kot Italijan. Kadar bo neodvisnost drugih mogla koristiti naši moči, tedaj spusti solzo za zatirpne narode. Bojevirost P. Garibaldija je poleg tega antimilitarietična, pacifistična, je produkt one demokracije, ki pravi, ko je primorana reči, po vojni: »To je zadnja, jc za vesoljno bratstvo!« Nasprotno je fašistovska bojevnost vojevala preteklo vojno ne kot zadnjo, ampak kot prvo izmed velikih vojen (§84).
Nekaj o ljubezni do domovine, o imperializmu in skrbi za dober naraščaj: Ljubi domovino; ni pa zadosti, da joljubiš, s tem da sediš in se veseliš tujih potnikov, ki navdušeno vzklikajo: krasna! Ti jo moraš povečati! (§ 28). Imperializem ni teorija, ki so jo našli izdelovalci topov: imperializem je potreba, je preizobilje moči, vitalnosti, bogastva kakega nareda (§ 29). — Ljubi očeta in mater. Skušaj imeti otroke z žensko tvoje zemlje. Ne zmeni se 7.a slovansko čarobnost (§ 31). Ne dopusti splava pri tvoji ženi: vsak zgubljen otrok pomeni eno veselje manj (§ 33). Razvij svojo telesno moč in svoj razum; kajti domovina ima ravnotako potrebo jetičnih izobražencev kakor krepkih kretenov (§ 53). Doma si lahko d o voliš luksus in praviš: »Italija je svinjska država!« toda v inozemstvu moraš zagovarjati in povzdigovati tudi naj-n?sra<mnejše svinjarije svoje dežele (§ 60).
K zaključku naj omenimo še paT mastnih na račun liberalizma in framasonstva: Ti italijanski čitatelj si zelo bolan, 50 let liberalne vlade te je spravilo v slabo stanje; v časih, ki tečejo, so potrebne mišice in dobra glava, zato drži se teh naukov, ako hočeš ozdraveli od francoske bolezni (pripomba spodaj: od fiisa in svobode).« To je uvod k naukom, varuj se franiasonstva, ki zleze v vsako lu1 njo kakor voda (§ 41). Framnsonstvo je sifilisa in svobode).« To jc uvod k naukom, svet gre na levo«, vtakni palec za naramnice
Da bodete ESa^ovolfnl z res dobrimi
vrvarskimi iadelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
I. M. Adamič
LfubS^a^n, Sv. Petra cesta št. 31
- ndrulalca « Mariboru, Vetrinjska 20 ter Kamnik, ilutn« 4.
in reci v visokem tonu; mi gremo na desno«: (§ 66). - Mussolini ima vedno prav«, se glar/ 7. aksijom.
Razun nekaj slučajno dobrih aksiomov je vsa mentaliteta tega fašistovskega katekizma globoko p roti krščanska.
PLAVANJE PREKO KANALA.
Ko so nekdanjega šampijona v plavanja na daljavo vprašali, kaj on smatra za največjo vztrajnost, je odvrnil: preplavati angleški kanal, kakor ga Angleži imenujejo, oziroma La Manche kakor ga Francozi. Na najožjem mestu je 33 km širok, t. j. razdalja od Ljub ljane do Litije ali malo dalje kot do postaj« Sv. Jošt.
Ko je kapitan Webb preplaval Kanal< jevnos ttega ni mogla verjeti. Mnogi so mi-< slili, da so privezanega vlekli čez, ah da je pod okriljem noči zlezel v spremljajoči čoln v sporazumu s spremljevalci, toraj da je goljufal. Danes nikdo več ne dvomi, da je Webb resnično preplaval kanal. Ko je bil poveljnik jadrnice, je, kadar ni bilo vetra-skočil, v morje ter cele ure plaval ob ladji. S tem se je utrdil v mrzlih vodah in vztrajnosti,
V dneh, ko je Webb preplaval Kanal, še ni bilo nobenih umetnih pripomočkov, kakršnih' se poslužujejo moderni plavači dandanes. On je plaval gol in nenamazn z oljiatim mazilom. Edino kar je imel, so bila očala kakršne imajo avtomobil isti, ka r pa mu ni dosti po. mngalo, kajti slana voda mu je vseeno zalivala oči. Ko je na francoski obali splaval ia vode, je bil fiopolnom slep. Daljava sama ni nič posebnega za izurjene plavače. Tisoče in tisoče je takih, ki zmagajo daljavo. Zato jih' je toliko, ki pridejo iz vseh dolov sveta, tudi iz Amerike in celo Ja]>onsko, da bi preplavali kaouii, a ne vedo za težkoče ravno v tem morju. So med njimi taki, ki so v domačem morju preplavali še enkratno širino kanala, zato se jim zdi kanal lahka stvar, pa se kmalu prepričajo, da je drugačen. Pred vsem je tu plima in oseka, ki plavača premetava, ds mora plavati v obliki črke W, kar povzroči, da postane širina Kanala mesto 33 km zanj še enkrat ali So več daljša. Gori omenjeni šampijon pripoveduje, da je nekoč plaval okolu 45 milj, že je videl na bregu čakajočo množico ljudi, čutil je, da se mu v nekaj minutah izpolnijo življenjske sanje, kar ga oseka potisne nazaj in nikamor več ni mogel, njegove slave je bilo konec tik pred ciljem.
Razni amaterji v plavanju vprašujejo ve-ščake, kako se trenira za taka podjetja. Napačno je, kdor misli to doseči samo s plavanjem, ne, treba si je utrjevati mišice z mnogo hoje, masiranjem itd., šele potem pride plavanje. Alkoholik ne pride tu niti v poštev, niti oni, ki hodi pozno k počitku. Tudi kadilec ne sme biti, kdor hoče preplavati Kanal.
Malokomu onih, ki se kopljejo na morskem obrežju se sanja, kakšna je tempera. tura vode na raznih mestih Kanala. Plavač Wolfee pripoveduje, da je nekoč sredi Kanala naletel na tako mrzlo, ledeno vodo, da so se mu mišice skrčile ter mu skoraj ni bilo mogoče dalje plavati. Nekoč je priplaval med množico rib, takozvanih jelly. Plaval je skozi in zdelo se mu je, da ga je vsaka v bodlo v meso.
Ker traja plavanje čez Kanal do 24 ur, se je treba pripraviti na to, da se plava po noči v temi in taka noč. je silno dolga. Omenjeni plavaČ pravi, da bi bilo nekoč skoraj po njem. Zdelo se mu je, da na pol spi in le še mehanično plava dalje, kar ugleda pred seboj veliko luč. Bil je velik prekooceanski parnik, ki je plul naravnost proti njemu. Tudi, če bi ne prišel ravno pod parnik, bi ga propelerji potegnili nase in raztrgali. V pravem hipu se je še ognil smrti. Ko je gledal za parnikom, si je premislil in nadalnje plavanje opustil.
—o—
Ford je letos prvič objavil čisti dobičeV svojih podjetij. Od leta 1917. do 1924. je imel 526 in pol milijona čistega dobička. Najboljše jc bilo 1. 1922. s 115,797.361 dolarji čistetfa.
I.ani je bilo zaradi avtomobilskih nezgod v Ameriki ubitih 25.000 ljudi, 700.000 pa je bilo več ali mani ranjenih in pohabljenih!
Crospo€fors/i;o
<3c>3p?d!arska kriza.
Ljubljana, 31. avg.
Zc večkrat smo imeli priliko pokazati na vladajočo gospodarsko krizo v državi in na njene vzroke. Sicer pa se jc tudi v ostalem časopisju države vodila ccla kampanja, ker so sc našli ljudje — seveda z vodilnih mest državne uprave —, ki so zanikali gospodarsko krizo,
Saj nc mino dan, ko moramo v kolonah listov beležiti konkurze, dražbe, likvidacije, da ne govorimo o težkočah podjetij v vseh strokah. Bilance delniških družb za leto 1925. dajejo jar.no sliko težavnega položaja, v katerega jc zašlo naše gospodarstvo v prvi vrsti radi zgrešene državne gospodarske politike. Če govorimo o zaposlenosti posameznih panog našega gospodarstva, se nam pripeti, da moramo v večini konstatirati: podjetja ne morejo izrabljati svoje kapacitete docela. Tako lahko z gotovostjo cenimo, da dela naša produkcija v industriji s polovico kapacitete, v čemur nas potrjujejo cenitve strokovnjakov. Naravno jc, da je težki položaj našega gospodarstva, ki je težji v Sloveniji kakor v drugih pokrajinah države radi neznosnih davčnih bremen, dovedcl do premišljevanja tudi vladne kroge, katere je morala opozicija privesti na to. Že pri tozadevni razpravi se je pokazalo, da stoji tudi vlada na stališču, da gospodarske krize ni, oz. da ni tako hudo, kakor razlaga opozicija, v prvi vrsti poslanci Jugoslovanskega kluba. Toda čas daie nam prav.
Z zadoščenjem smo čitali najnovejšo vest fe Belgrada, kjer je govor o ukrepih, kf jih pripravlja minister trgovine rn industrije proti gospodarski krizi v korist gospodarstva, ki se bovi s skoro nepremagljivimi težkočami. Dočim so prej šli preko nasvetov opozicije k dnevnemu redu, so sedaj žc sami uvideli, da tako ne gre naprej.
Zato je seveda sedaj prišel tudi minister trgovine in industrije, toda o njegovem načrtu ne vemo še ničesar.
Svetovni pridelek 1926.
Sedaj sc objavljajo že prve ccnitvc letošnjega pridelka.. Mednarodni poljedelski zavod zbral prve statistične podatke iz posameznih držav in jih sedaj objavlja. Najvažnejše v sledečem navajamo:
Pšenica. Cenitev je iz 11 držav in sicer 540 milijonov met. stotov (lani 532), vendar te dTžave producirajo samo 55 odstotkov vsega »vetovnega pridelka. V primeri z lanskim letom pa je pričakovati večjega pridelka na celem svetu.
Rž. V 11 državah cenijo letos pridelek »c. 89 milijonov stotov (lani 109, povprečno 1920 —1924. 95 milijonov stotov). Ti podatki . se nanašajo na države, ki normalno dajejo sa- i mo 25 odstotkov svetovne žetve.
Ječmen. Podatke imamo iz 17 držav, ki Cenijo letošnji pridelek na 153 milijonov stotov (lani 164, povprečno 1920,—1924. 135). Te države obsegajo 45 odstotkov normalne svetovne produkcije.
Oves, 14 držav ceni letošnjo žetev na 533 milijonov stotov (lani 363, povprečno 1920 —1924. 325), vendar te dajejo samo 55 odstotkov normalnega pridelka na celem svetu.
Krompir trpi v večini evropskih držav zaradi mokrote in počasi napreduje. V Uniji in Kanadi računajo na slab pridelek kakor lani.
Rusija. Ravnokar so prispele prve uradne ccnitvc iz Rusije. Državni statistični urad v Moskvi ceni letošnji pridelek žitaric na 78 miliionov ton napram 71 milijonom ton lani.
Stanje Umeljskih nasadov v Belgiji iu na Angleškem. Alost, dne 14. julija 1926. Letošnji pridelek ne bo presegel srednje množine. Trte so neenako dolge, panoge kratke. Vsled obilih uši jc nastala v mnogih nasadih črna roša. Vreme je jasno, solnčno, Vročina v senci do 32° C. — Lomi on. dne 19. juliju 1926. Letos bomo približno 100.000 stotov manj pridelali kot minuto leto. V nasadili •se nahaja mnogo mrčesa in prikazuje sc plesnoba in rja.
Vsem članom Hmeljarskega društva za Slovenijo! Ker se je društvena pisarna preselila iz Žalca v Pcdvin, občina Gotovlje, naprošamo društvenike, <ta se glede legitimacije za hmeljske obiravce in tudi v drugih zadevali obračajo pismenim potom na tajništvo. Pošto vsak dan dvakrat odpravljamo. — Anton Petriček, poslovodja Hm. društva.
Dotok zlata v Avstrijo. Vsled visokega tečaja avstrijskega šilinga so zlate devize praktično dosegle spodnjo zlato točko, tako da se arbitraži izplača uvažati zlato in ga prodati avstrijski narodni banki. Banka je primoraua kupiti dnevno 20—30 kilogramov zlata. To stanje traja že delj časa, vsled česar se je dvignila zlata zaloga banke v kratkem času za 100 odstotkov na 37 milijonov šilingov. V kratkem se namerava znižali oficielno diskontno mero, ker je tudi privatna diskontna mera znatno padla.
Kovanjp zlatnikov v Avstriji. Avstrijska vlada ,ie dovolila kovanje zlatnikov, glasečih se na šilinge na račun privatnikov. Kovali se bodo zlatniki po 25 in 100 šilingov.
Kartel kontinentalno evropske železne industrije. Kakor poročajo nemški listi, bo 12. t. m. podpisana pogodba glede ustanovitve kartela kontinentalno evropske železne industrije. Kontrahenti so: Nemčija, Francija, Belgija, Luksenburg in Saar. Določene so že kvote, preko katerih omenjene države ne smejo producirati. — Nadalje .je podaljšan tudi kartel med češkoslovaško in avstrijsko žek7.no industrijo, ki obe trpita zaradi močne konkurence Poljske, zlasti na balkanskem trgu.
Jesenski vzorčni velesejem v Pragi. Ravnateljstvo velesejma v Pragi naznanja, da se bo jesenski vzorčni velesejem, za katerega se že sedaj pojavlja neobičajno živo zanimanje domačih kakor tudi inozemskih krogov, vršil v dneh od 29. avgusta do 5. septembra. Posetniki velesejma imajo pri potovanju v Prago in nazaj na podlagi vele-se.jmsko legitimacije sledeče popuste na železnicah: v Kraljevini SHS 50%, v ČSR 33 % iu skozi Avstrijo lahko potujejo brzovozno z listkom potniškega vlaka. Popust v SHS in ČSR vetja za brze in osebne vlake. Posetniki velesejma ne rabijo čsl. vizuma, katerega nadomešča velesejmska, od konzulata ČSR v Ljubljani potrjena legitimacija. Natančne informacije o praškem velese.jmu daje konzulat ČSR v Ljubljani, Breg 8-1. ter tvrdka -Vera, na Aleksandrovi cesti 8.
31. julija 1826.
DENAR.
irfrreii. V današnjem prostem prometu so bili znbt.ittženi sledeči tečaji: vojna odškodnina 282.50 bi. (282—282.50), Berlin 13.515 tien. (13.4925 do 13.5325), Italija 183.75—181 (184.40—185.60), London 275.65 den. (275.05—276.25), Newyork 56.62 den. (56.465—56.765), Pariz 136—138 (139.31 do 141.31), Praga 167.90 den. (167.38—168.38), Dunaj 801.25 den. (7.9925-8.0325), C urili 10.9675 (10.918 do 10.988).
Curib. Belgrad 9.11 (9.1125). Pešta 72 (72.30). Berlin 123.0375 (123.025). Italija 16.70 (111.875). London 25.1275 (25.12875), Newyork 516.93 (516.875), Pariz 12.5925 (12.60), Praga 15.30 (15.30). Dunaj 73.125 (73.075), Bukarešt 2.325 (2.35), Sofija 3.7625 (3.7375), Varšava 56.50. Amsterdam 207.7375 (207.625), Bruxelles 13.25 (13.15).
BORBA ZA KRALJEV POKAL. REPREZENTANCA LNi' : ON P.
Kako važnost se polaga na te tekme, je razvidno iz tega, da so se na to tekmovanje pripravljali z veliko vnem« vsi nogometni pod,sa vezi. Vsak od teh je odigral po več medmestnih tekem, v katerih je preizkusil svoje igralce, ki bi naj nspešno zastopali barve svoje dežele v tem tekmovanju.
Posebno veliko važnost je polagal na te tekme zagrebški podsavez, katerega želja je, o tem ni dvomiti, da bi tudi letos odnesel zmago v tem tekmovarju. V slučaju, da se mu to posreči, tedaj si pribori zlat ln dragocen pokal v definitivno last. Doslej je namreč zmagal že dvakrat zaporedoma in v smislu razpisa prejme pokal v definitivno last oni podsavez, ki zmaga trikrat zaporedoma.
Nasprotnik naše reprezentance ni tak da bi se ga smelo podcenjevati. O tem nnni priča nastop o.-.ijcško Slavije v nrv. tekmi proti zagrebškemu (Jradj.mskemu. V leamu Slavonije pa jc samo Jest igralcev Slavije, kar znači, da bodo ostali samo pojačili ta team. Po našem mnenju bo zmagalo ono moštvo, ki bo pokazalo več ambicije n večjo izdržljivost.
N-iravno. da vzbuja tekma vsled ravn op ravni h nasprotnikov precejšnje zanimanje, vsled česar se iste udeleže tudi predstavniki naših oblasti t (V. tudi Ni. Vol. kralj. Na naši športni publiki pa je. i-, lu-li ona po?')ti tekmo, ki je združena z velii;5'!" t roški
■ bo igrala ob vsakem vremenu !er i>:'	,•>; na igrišču SK Ilirije.
< cknte za prehodni pokal Si ili rije /. .....v! • v dosedanjih šestih tekmah teti,1 >, • ,••'kalnega tekmovanja zn prehodni pokal f K Ilirije tekmujejo \icraj in danes medsebojno v II. kolu Sestanejo se danes ob K. uri 30 minut llermes in Mars ter ot 10 uri Ilirija in 01 i: S tekma-ni med klubi, ki -o se po svoji doli i in zmagoviti igri v 1. kotu kvalificirali zn
IT I.. !.. Tipiilnlii InVmnv.nin 7nnl no »in	i i..
MA, IVV.JII,	.^.....1......,,« .................,,,, /juUluil,!,
rti n napetosti. Medklubski odbor poziva udele-iene klube na tem mestu vnovič, da poskrbe tudi
naprej za discipliniran	nastop svojih juniorskih
moštev ter pripomorejo,	da se bo tekmovanje tudi
' nadalje vršilo v redu	v kori-r mi-.dinskega | športa. — M. 0.
JA '<&Ls> .'iv-ai C
Kakor že vemo, zna tudi Hindcnburg cenili športnike in njih uspehe. Sedaj je sprejel v avdienci nemške teiovadce, vrnivše se iz Amerike, j — 86 let je star, pa je prehodil 161 km v 24 urah; j 87 let je stara, pa jc plavala celo uro, brez škode j za zdravje. Neprestano delaj in izbriši iz svojega ' Iovarja besedo starost. Kdo sla bila ta dva, zveš ; vse v »Slovencu«.
j	Rekli smo opetovano, da šport narode druži,
j Delavski športni in telovadni klub iz ! iamburga i tc jc boril v nogometni tekmi proti delavskemu | športnemu klubu iz Poniža. Zmagali so Nemci z izrednim uspehom 9 : 0.
Ker smo na deželi, nekatere reči bolj pozno , zvemo. Zadnje, kar smo brali, je bilo to, da vodi ■ v boju za Davisov pokal Francija profi Angliji 3:0; ' torej je Franciia že pri tem rezultatu zmagovalka j v evropskem pasu. Iger je pet, najboljši slučaj 7,a Francijo ie bil 3 : 2, pa gotovo ni. V ameriškem p.tr.u je Kuba premagala Kanado; sedaj se bo borila Kuba z Japonsko, zmagovalec v tem boju s ! Francija in te tekme, zmagovalec z Ameriko.
V lahki atletiki omenimo najprvo zopclni j dvoboj med Nurniijem in \tyidcjem, na 1500 m, 1 Spet jc zmagal Nurmi, ne ravno z veliko diferenco, a sigurno. Čas različno navajejo. za Nur-m i ja 3 : 54.2 in 3 : 54.9, z i Wideja 3 : 55.6 in 3 . 55.8. — Ogrski rekord 2000 ni je zboljšal GrolJ na 5 ; 40.8. Piispfiki pa v Parizu ogrski rekord v skoku na daljavo s 7.28 m. Pri isti prireditvi v Parizu je tekel Martin 8C0 m v 1 : 55.2, Mourlon 200 m v 22,2. Tudi Houbcnu s- zopet bolje godi in je tekel 200 m v 22.4. — Izredno dobra" ntn nemška sprint:rja Schuller in Korr.ig; prvi je t Vel 100 m v 10,5, drugi v 10.6; 200 m prvi v i!2.1, drtijti v 22.4 (v Krefeldu). Danec Pcicr.sen in Nemec TroSbach sta por-ibiln tedaj v teku čei iIQ ir lese oba natančno isti čas 14.9. Wege jc porabil za 200 ni 21.7. Storž za 400 m 49.8. Sedai oa oride
nekaj za našega Stepišnika, ki trenira tek na kratke razdalje in skok v daljavo: Nemec Dober-mann je tekel 100 m v 10.9 in je skočil 7.12 m daleč. Posnemaj ga|
Velike lahkoatletskc tekme so sc vršile v Koebenhavnu; omenimo nove danske rekorde Lar-sena 1500 v 4 : 02.2 (Šved Sjogren je tekel 4 :00.2), Pctersena 3000 metrov 8 : 43.3. Peteriena 5000 m 15:06.5. Ce je ta Petersen tisti, ki je plaval čez lese v 14.9, potem je lo res prvovrsten svetovni atlet. — V tekmi Anglija in Francija na stadionu v Colombes pri Parizu je zmagala Anglija 63 : 58. 15.000 glcdalcev. Nekateri rezultati: 100 m Hill 10.8, 400 m Rinkol 49.4, 800 m Lowc 1 : 52, 110 m lese Greby 15.4, krogla Paoli 13.50, kladivo Lekes 46.30. — Enkrat že smo pisali o rekordu velbloda na 5000 m, preteklo nedeljo (25. julija) smo pisali o najhitrejšem konju v Evropi, danes pa omenimo izredno hitrega psa Servala Almakra, 10 mesecev starega, ki je pretekel v Berlinu 180 m v 11 sekundah. Kajl
V težki atletiki jc vse polno rekordov posameznih držav. Spričo toliko kategorij in toliko vrst dviganja jih ne bomo omenjali, zapisali bomo samo svetovne. In tu se je postavil na novo peresnik Rosinr.k, z desnico je sunil 92.7 kg in je zboljšal s tem lastni svoj svetovni rekord kar za 3 kg. — Tu moramo nekoga poučiti. Zadnjič smo v nekem časopisu brali, da je bil Lettl tako močan kot nihče drugi, še boli pa pozneje neki Indijec. Ne oziraje se na čas, kdaj je Lettl nastopal (dotičnik piše: pred par Isti!!), moramo povedati, da je bilo ono dviganje pač Leltlova specialiteta. Drugi, močnejši, se za lake stvari niso brigali, ker niso nič kaj pomenile. Pa recimo, da bi tudi Steinbach ali Svoboda ne. bil mogel napraviti tega, kar je Lettl, zato Lettl ni še najmočnejši človek na svetu. Kakor tudi ni bil Breitbart ali Sandow. Od prsi kvišku ni spravil Lettl niti 100 kg, Steinbach jih je 175, Svoboda 185.6, Rigoulot s prostim dvigom da prsi 171, In Uko dalje. Nikar nc piši, če stvari nc razumeš!
Pred tednom smo navedli imena bokserskih prvakov v Evropi, med njimi tudi Hofa v poltežki tezi. Med tem ie svoj naslov žc zgubil, Belgijcc Delarge ga je v Rottcrdamii premagal k. o. — Diener je prišel v Ameriko. Športni kritiki svetujejo njegovemu managerju Sabriju Mahirju, naj sc bori Diener za poskušnjo najprvo z bokserjema druge vrste, Arturjem Dckuh in Knutom Hanso-nom. — Kid Kaplan se je preselil iz peresne teže v lahko in je peresno svetovno prvenstvo sedaj nrosto.
Svetovno mojstrstvo v hitrostnem kolesarskem dirkanju pri Milanu sta dobila Belgijec Mol-skops in Italijan Martinetti, prvi profesional, drugi amater.
Avstrijsko zvezno prvenstvo sc ie izvojcalo pri Innsbrucku, na 100 km. Zmaga! je Bosch v 3 : 16.3, samo za širino gumijevega obroča. — Belgijsko cestno prvenstvo amaterov jc dobil Oers, 170 km v 5:05. — Iz Berlina v Carigrad kolesarita M. Schwarz in H. Wolff.
Pisali smo o milanskem avtomobilnem kbibn 100 km na uro«. Seda) ima že 50 članov. Prišla ie v klub tudi že prva ženska, grofica Simonetti. Morala jc voziti na dirkališču Monza pod nadzorstvom in je prevozila v eni uri 109 km. — V Italiji je 885 avtomobilnih podjetij za prevažanje popotnikov; obratujejo na 1692 progah, dolžina 54.000 km. Lani so podjetja prepeljala 30 milijonov popotnikov. Sicer pa to ni več šport, to jc narodno gospodarstvo.
Izletnikom v £!m.
Od 30. avg. do S. sept.
Obiskal sem v drugič Benetke, Padovo. Rim, Assisi in Firenze. Posrečilo se mi je urediti na vseh krajih vse za uas potrebno prav zadovoljivo, zlasti v Rimu in Assisi pa zelo ugodno, marsikaj (zlasti slan) dosti boljše, kakor smo smeli upati z ozirom na nizko ceno 1250 Din. Zaradi tekme narodnih zastopstev (mednarodne tekme vrst) in skupnega nastopa v Vatikanu, ki je bil določen zadnje dni za pondeljek 6. sept., ne bomo mogli ta dan še odpotovati iz Rima v Assisi, kakor je bilo v dosedanjem našem programu, ampak moramo ta dan Se cel ostati v Rimu. Prisiljeni smo iz tega vzroka potisniti cel naš program za en dan naprej, torej: odhod iz Ljubljane 31. avgusta (iz glavnega kolodvora) ob 14. uri, dohod nazaj v Ljubljano 9. sept. ob 5.30 zjutraj. Tako bo spored tale: torek ?.). avgusta iz Ljubljane 14. uri, Rakek 15.20 do 15.50, Postojna 16.10—16.30; sreda 1. sept. Firenze 4 zj. — 15. (ali 16.), dohod v Rim ob 21. (ali 22.) zvečer. Hitro bomo zasedli cel vlak tramvaju in se peljali do Via Andrea Doria (blizu Piazza del Ri-sorgimento in Vatikana), kjer nas bodo čakali vodniki, ki nas takoj povedejo v stanovanja. Vsi bomo stanovali v čednih sobah na čednih posteljah (po 1, 2. največ do 6 oseb v eni sobi, po velikosti prostora). Zajterk vsak dobi na stanovanju. Obedovali bomo poleg cerkve S. Giuseppe (vogal Via Savonarola in Via Bernardino Telesio) v dveh velikih obednicah. Kuhinjo zgrade poleg in kuhajo po našem okusu (ne po itak), tečno, zadostno. Stanovanja so vsa v novih zračnih hišah, pri poštenih družinah, v neposredni bližini kuhinje. V Via Doria poleg stanovanj vozijo št. 4, 7, 14, 32, 33 in 23 tramvaja. Vsak udeleženec dobi izkaznico za brezplačen ali znižan vstop v razne muzeje itd., pa vozovnico za poljubne brezplačne vožnje s tramvajem za 2 ali 3 dneve. Dopoldan izlet v Grotta fe-ratta k unijatski službi božji itd. V Rimu ostanemo 6 noči in 5 dni: 2., 3.. 4., 5. in 6. sept. V tem času bi šli lahko, kateri žele, sami tudi v Nea.pel, ali Tivoli, Frascatti itd. (seveda na svoj račun). Ako bi želeli ludi sami avdijcnce (posebne) pri sv. oceni, i:eani obljubo poslanika našo države pri Vatikanu (ki me je prav prijazno sprejel), da bi jo i/.posloval. Želeti bi pa bilo, da bi kaj več gg. udeležencev, ki bi sc mogli za nalogo vodnika skupine usposobiti, prevzelo to žrtev nase, ker vodnikov tii potrebovali nekaj več, kot jih je doslej priglašenih! N:ij se vendar takoj na J. O. Z. priglase (zlasti gg. duhovniki).
V torek 7. sept. z vlakom tramvaja odhod na naš vlak do Assisi (5.-9. zj.). V Assisi: pobož-nost v baziliki degli Angeli, poleg nje zajterk, ob
I.	uri kosilo, ob 10. (ali 17.) odhod do Padove mimo Peruggia. Večerja v vlaku (obilen cest.ino). A" Pailovi 8. sept. od i,—7. (ali 5.-8.) z,j. pobožuost iiii sv. Antonu in zajterk. Ob 7. (ali 8.) zj. odhod v Benetke. Obed od 12.— 2. na Lido (blizu pristanišča ur,Je. ladje), kopanje v morju, zv. ob 21. odhod domov, v Ljubljani 9. sept. ob 5.30 z.j.
Ker Utintam kateri priglašenih morda mora ostati doma, hi se kakih 10 do 20 oseb (zlasti za
II.	razred na železnici) moglo še sprejeti — najpozneje do 7. avgusta (pozneje le še kakega posameznika, ki si oskrbi sam svoj potili list).
Z raznimi vprašanji in priglasi sc obračajte izključno le na J. O Z. v Ljubljani in ne na moj naslov v S krem Irgu pri Ložu, ker ne utegnem odgovarjati.
I' i'nl 11* !,V, n L-fini .t.. 1 ..■■!„ . .! n.lnln/ni,..i
i ....... .i.,.. ......... -t\ , . , (iin.ii I.VII! i i.jn i.
no zadovoljni s tem potovanjem, če nam ne bo nn-eajnla vis maior. Pripravite si Da čimprej dobro
t lahko obutalo in nekaj italijanskega drobiža (pc 5, 10, 25 lir papirnat, po 20, 50, 1, 2 liri kovan). Kdor more, naj se s študijem pripravljal Za pol rabite nekaj krepčilne pijače in tečne tirane zt prvi večer in noč vožnje do Firenze in Rima Obleka lahka in dobro ogrinjalo (površnik), lahke copate, krtača in globin, brisača, ena garnitura perila z več robci. Zelo bi se kesal, kdor bi vzel veliko prtljago seboj! Najprijetnejši je nahrbtnik z malo vsebino Na razna vprašanja pri J. O. Z. bom vsem v »Slovencu« odgovoril
Jernej Hafner.
Na mednarod. kar!!f@tivni kongres v luzern.
Med vojno in zlasti po vojni se je po vsem katoliškem svetu začelo živahno karitativno delovanje. Sveta stolica sama je v tem oziru dala najlepši zgled. Po želji in zgledu sv očeta v Rimu so katoličani začeli proučavati krščansko karitas in jo praktično izvrševati. Vendar je treba vsemu karitativnemu delu dati neko enotnos! in ga po vsem svetu razširiti. Karitas je največja apologija krščanstva.
Radi tega se je pred par leti ustanovila Mednarodna laritativna unija (Unio internalionalis ca-tholica federationum cavitatis), katere no m en je po vsem svetu vzbujati karitativno misel in karitas povsod organizirati, 'i o združenje bo letos od 31. avgusta do 3. septembra priredilo mednarodni karitativni kongres v Luzernu v Švici. Kongres se bo vršil pod '.protektoratom msgr. dr. Fr. Kordača, nadškofa v Pragi, in msgr. dr. Josipa Ambuhla, škofa v Pasolu in Luganu
Spored je sledeči: V torek 31.'avgusta ob dopoldne v jezuitski cerkvi (Bahnholstrasse) pon-tifikalna sv. maša s klicanjem sv. Duha, daruje praški nadškof dr. Kordač. Sermon frnneais. Oh pol 9 otvoritev kongresa v vladni palači poleg jezuitske cerkve. Otvoritveni nagovor protektorja Mednarodne karitativne unije dr. Kordača. Volitev vodstva. Referat dr. Kisslinga, generalnega tajnika Mednarodne karitativne unije: >L' Union interanationale de Charite; son idee, son but, ses organes.« Diskusija. Volitev mednarodnih strokovnih sekcij in tehničnih komisij. Ob pol 4 popoldne seje komisij in sekcij. Ob 8 zvečer invno slovesno zborovanje v veliki dvorani holcla iJnion. Pozdravi. Predavanje prelata dr. Seipela: >Karitas in sprava narodov.« Muzikalična prireditev. V sredo 1. sept. ob pol 9 seje sekcij. Od 11—1 II. plenarno zborovanje. Referat prelata dr. Krenlza, predsednika nemške karitativne zveze: »Potreba in cilji organiziranega karitativnega dela«. Sklepanje o predlogih komisij: finančno vprašanje, publikacije, programi. Ob pol 4 popoldne seje sekcij.
V	četrtek 2. sept. Ob 9 dopoldne III. plenarno zborovanje. Referat prelata R. Beltramija, rektorja papeževega kolegija za italijanske izseljence: »La santa chiessa, la maestra e guida della vera ca-rita.« Sklepanje o predlogih sekcij. Sklepni govor protektorja karitativne unije nadškofa dr. Fr. Kordača. Ob 2 popoldne povabilo švicarske karitativne zveze k skupni vožnji s posebnim parni-koin po Štirikantonskem jezeru. Obisk materine hiše križark v ingenbohlu Vrnitev okrog 8. ure,
V	petek 3. sept. Zborovanji sekcij za izselje-ništvo in za mladinsko varstvo. 1. Zborovanje internacionalne katoliške konference za izseljeni-štvo. Dopoldne od 9—1 in popoldne od pol 4—6 v semeniški dvorani. 2. Zborovanje internacionalne katoliške, konference za mladinsko varstvo. Dopoldne od 9—1, popoldne od pol 4—G v vladnem poslopju.
Generalno tajništvo Mednarodne karitativne unije vabi vse prijatelje, ki se zanimajo za krščansko dobrodelnost, zlasti pa vse, ki vodijo karita-tivna društva ali ki pri njih sodelujejo: dalje zastopnike redov in kongregacij, ki iz> •' ■ >io dela usmiljenja, da se udeleže tega važnega karitativnega kongresa.
Želi se, da se luleležniki že vnaprej prijavijo. Izkaznica stane 80 Din. Z njo dobe pravico do vseh kongresnih prireditev ler do 50 odstot. znižane vožnje po vseh gorskih železnicah ob Štirikantonskem jezeru. Tajništvo preskrbi tudi stanovanje v hotelih ali pri privatnildh. Naslov za priglasitev je: Caritaszentrale, Hofstrasse 11, Luzern Švica.
Cerlci^eM vesMmUk
Zunanja Marijina družba v Lichtenturuovem zavodu ima svoj mesečni shod tretjo nedeljo t. m., t. j. 15. avgusta.
Članom Slovenskega lovskega društva! Temeljem dogovora med SU v Belgradu in železniškim ministrstvom plačajo lovci, ki so včlanjeni v SLD, kadar se vozijo po železnici na lov ali z lova v dobi od 1. avgusta do 31. januarja vsakega leta polovico normalnih voznih cen za sebe in za enega lovskega psa v tretjem razredu osebnih in mešanih vlakov na razdaljo do 50 km. Postaje izdajajo polovično karte onim lovcem, ki se legitimujejo z orožnim listom (s sliko), z lovsko karto in izkaznico SLD za leio 102G. — Odbor.
Članom društva, drž. uslužbencev za Slovr-"ijo v Ljubljani! Ker .je naše društvo na izrednem občnem zboru likvidiralo, naj tovariši svoje dopise ^odslej naslavljajo sledeče: »Oblastni odbor Združenja drž. služiteljev za Slovenijo v Ljubljani v roke preds. Dermotu. Univerza.
Ustanovni občili zbor kraj. odbora 1!:V<<".m križa na Jesenicah se vrši pri na--, v torek '■>. avgusta zvečer ob pol 20. uri v občinskem poslopju. Vabimo s tem vse one, ki imajo voljo pri ustanovitvi sodelovati. Še so ljudje, ki se bodo ravno lKitom tega kraj. odbora v hum.inem smislu požrtvovalno udej 'tvovali. — Poverjenika
Loterija gasilnega društva Žalog- fiodiiji Ki šelj 25. juii.ia 1926 je izžrebala sledeče številke: Prvi glavni dobitek je zadela št. 1981, drugi glavni dobitek jo zadela št. 1892, tretji glavni dobitek jc zadela št. 669. Nadaljnjih dva 'in dvajset dobitkov so zadele številke 1747, 1684, 102, P,lil. 1S!)|, 912, 582, 1005, 901, 84, 1974. 1585. 1404, 1485. 527 1)0. 544, 1442, 3, 1353. 1669, 1861. Dobitki se deb1.;.' vsak dan pri tovarišu načelniku Al. Plevniku Sp. Kašelj št. 8.
I DP. HEUWI^7H
MRRieor
se je povrnil ln zopet oidinlra
f V delavnikih od 9.-11. in 2 -3. ure
i
\
Moda
Prav one obleke, ki so preproste in jih nosi okusno oblečena ženska, potrebujejo časih vendar nečesa, da ni obleka preveč žalostna. Ta »nekaj« je lahko marsikaj; vendar so letos prav posebno v modi obšitki iz trakov. Ti so bili že zmeraj priljubljeni, a za letošnjo jesen so pa še posebej pripravni za vse vrste oblek. Ti trakovi so narejeni iz svile in ponarejene (umetne) svile, so različnih barv, a so v temno-modrih in črnih barvah najbolj všeč. Imamo tudi še posebne trakce, ki so povoščeni, za na večerne in izbranejše toalete.
Na črne obleke prišiješ vedno črne trakce, a na modre obleke pa modre ali črne trakce. Če imaš modro obleko, je n. pr. izredno elegantna, če je obšita tudi z modrimi trakci. Obleke, ki so pošite s trakci, imajo tudi krzno za okras. To krzno bodi v barvi lepo ubrano z barvo obleke, a najmodernejše barve tega krzna so: siva, rjava in črna. Kadar uporabljaš trakce, pazi, da njih barva ne bo »vpila« na obleki.
Če pogledaš pričujočo sliko, vidiš na prvi »kici elegenten plašč za mlajše osebe, ki je narejen iz enobarvnega blaga. Život je ves s trakci pošit, a krog vratu in rokavov je krzno.
Na četrti skici vidiš obleko, ki jo nosiš pod tem plaščem in je v obliki »bolero« in ima krilo in životek pošit s trakci; krog vratu je pa krzno. Tretja skica pokaže ž e m p e r -s k o obleko s trakci in krznom, ki utegne biti tudi svilena. Druga skica pa pokaže svileno obleko, ki je narejena po posebnem, svojevrstnem kroju. Krilo je zvončasto in po-šito s trakci in krznom. Rokavi so dolgi in se končujejo s takim okraskom kot krilo. Ta obleka nas pa obenem spominja, da bodo prišle bluze kmalu v modo.
Trakci in trakovi na jesenskih oblekah.
Kožuhovinaste pelerine so že na površju. Primerne so za mraz in lepo pri-stojajo velikim postavam. Za majhne niso tako
Novi dežniki so — če mogoče — Se manjši, kot so bili doslej in so rjavi, sivi ali zelenkasti. Držaj palice je pri dragocenih dežnikih prav umetno izrezljan in iz izrednih vrst lesa. Od držaja visi dolg svilen trak s čopkom na koncu.
Fini ševro
z leseno ali usnjato peto Din
159.-
in vsi drugi čevlji najceneje le pri
»VOlitA« LJUBLJANA
22. avgust Ti bo prinesel srečo, če kupiš srečko Društvenega doma v Trbovljah I

prikladne. Pravijo, da bo zimska moda polna takih pelerin, vendar bodo radi izbranega krzna za marsikoga predrage.
Nebo v avgustu.
Že dalj časa imamo zvečer nad jugovzhodnim obzorjem močno, svetlo zvezdo, lepega in mirnega* sijaja. Ta zvezda je planet Jupiter, največji planet našega solnčnega sestava.
Krog solnca kroži v povprečni razdalji 778 milijonov km, to je več ko v petkratni razdalji zemlje od solnca. V povprečni razdalji beži s hitrostjo 13.34 km v sek. Za . enkratno obkroženje rabi 11 let, 314 dni, 20 ur in 7 minut, toliko časa traja njegovo leto.
Jupiter pa se tudi vrti krog svoje osi in sicer traja eno zavrtenje, dan, le 9 ur 55 minut, se torej jako hitro suče. Vsled velike hitrosti je precej sploščen, kar se opazi na prvi pogled skozi večji daljnogled. Preiner njegovega ekvatorja znaša 144.580 km, to je 11.33 krat več kot premer naše zemlje.
Da bi dobili tako veliko kroglo kot je ta veliki planet, bi rabili 1357.4 tako velikih krogel ko naša zemlja. Da bi pa naredili tako težko kroglo, bi rabili pa samo 314.5 zemeljskih krogel. Snov Jupitra je 1.3 težja o<i vode, a snov zemlje 5.5. Iz tega sklepajo tudi, da je Jupiter še tekoč, raztaljen planet. Vsled svoje velike mase ima Jupite tudi veliko privlačno moč. Liter vode bi tehtal na njem 2.5 kg in prosto padajoče telo napravi v prvi sekundi 12.4 metra, na zemlji pa le 4.9 m.
Jupiter sveti v odbiti solnčni svetlobi. Koliko odbije osvetljeno telo svetlobe, je odvisno od narave osijane ploskve. Najbolj odbija svetlobo bela, najmanj temna ploskev. Vsled gostih svetlih oblakov odbije Jupiter nekaj nad polovico (0.62) izposojene svetlobe in v tej svetlobi nam tudi sveti. Ima pa še tudi nekoliko samosvoje temnordeče svetlobe vsled svojega žarečega stanja.
Jupitrovo .površje, to je, njegova atmosfera, kaže na velike viharje in izbruhe. V glavnem se razločno opazi več različno svetlih pnsov, ki so vsporedni planetovemu ekvatorju. V letu 1878. se je pojavila na južni planetovi polobli v kratkem času 10.000 km široka in 30.000 km dolga rdeča lisa. Dolgo let so jo jasno opazovali, v zadnjih letih je pa vedno manj očitna. Skozi večji daljnogled jo opazi izurjeno oko jako kmalu.
Popolnoma rdeče lise niso zadovoljivo rešene. Medtem ko del astronomov zastopa stališče, da je to mlada celina, pravijo drugi, da Je tu predrta Jupitrova skorja.
Ko si je zgradil Galilei 1. 1610. svoj prvi daljnogled in je opazoval Jupitra, je opazil četvero njegovih spremljevalcev. Te velike lune, v nasprotju z ostalimi petimi, jako majhnimi lunlcami Jupitra, so dobile imnnnr lo, Evropa, Ganimed in Kalisto. Njih razdalje od planetovega središča so: lo 400.000. Evropa 646.200. Ganimed 1.030.800 ln
Kalisto 1,813.000 km. Njih obhodne dobe znašajo: 42 ur, 3 dni 13 ur 18 minut, 7 dni 4 ure in 16 dni 18 ur 5 minut. Prvi trabant lo kroži v največji razdalji naše lune in je videti z Jupitrovega površja večja od naše lune. Njen premer znaša 8.940, naše 3480 km. Po gostoti sta si lo in Luna enaki (3.3). Premeri ostalih lun so: Evropa 3290, gostota 3.76; Ganimed 5730 km, jako velika luna, večja ko planet Merkur. Njena gostota pa je manjša od gostote vode. Znaša samo 0.90. Kalisto ima premer dolg 5380 km, tudi večji od Merkurja, katerega premer je 4843 km.
Tiri teh lun so krogi. Od ostalih petih lun je ena Jupitru še bližja. Oddaljena je od planeta samo 180.000 km in to od njegovega središča. Njen premer znaša samo 160 km. Orkril jo je Barnard 1. 1892. Ima samo znak V. Vidi se, kakor vse ostale, le v največjih daljnogledih. L. 1904. je odkril Perrine luno VI. in leto pozneje VII. Njihove razdalje so 11.4 in 11.9 milj. km in obhodne dobe 251 oz. 260 dni.
L. 1908. je opazil Melotte luno VIII. Njeno razdaljo so določili na 48.7 milj. km in obhodno dobo na 739 dni. Končno so zasledili 1. 1914. na fotografski plošči IX. Jupitrovo luno. Njena razdalja je 50 milj. km in obhodna doba 803 dneva. Zadnji dve luni se gibljeta v nasprotni smeri krog Jupitra kakor ostale. Domnevajo, da sla ti luni od Jupitra ujeta planetoida. Radi petkrat večje razda-dalje Jupitra od solnca ko zemlje, dobiva ta 5X5 manj sveilobe in še mnogo manj toplote. Zemlja v tej razdalji bi bila s svojimi prebivalci v jako kritičnem položaju. Solnce je videti z Jupitra 25 krat manjše kot ga vidimo mi. Vzhaja pa za vse kraje planeta malone vedno na istem mestu. Na Jupitru ni spremembe letnih časov. Na ekvatorju je solnce vedno v zenitu, a na tečajih na obzorju. Najbolj gorico bi bilo tedaj na ekvatorju in vedno mrzlo nn tečajih. Vrtilna os Jupitra je skoraj pravokotna na ravnino tira okrog solnca. Tudi ni za Jupitrovo nebo tečajnica ona zvezda, kot je nam, pač pa je medsebojna lega zvezd ista.
Kratke noči na Jupitru so osvetljene v ugodnih slučajih po štirih lunah. Ker pa tudi te dobivajo 25krat manj svetlobe, zato odbijejo na planet jako malo svetlobe. Ako so vse lune (tu prihajajo v poštev samo štiri velike), tedaj je svetlo na planetu ko v naših luninih nočeh pred prvim oz. po zadnjem krajcu. Ker so lune temna telesa, je precej izključeno, da bi imele ozračje, zato največji del svetlobe absorbirajo in jo le majhen del odbijejo.
V zabavo Zemljanov pa zginejo lune jako pogosto v senci planeta in tedaj mrknejo. Kdor ima nekoliko boljši daljnogled, bo lahko opazoval 5 t. m. ob 23. uri začetek mrka I (luna lo); 17. t. m. konec mrka II (Evrope) ob 22.39; 21. t. m. konec mrka III (Ganimed) ob 21.52 m. Razen teh navedenih je še več drugih, ki so po polnoči. Ker pa ima gotovo vsak, ki poseduje dober daljnogled, tudi kak astronomski koledar, n. pr. imamo dober Boškovičev astr. koledar od dr. Kučera, zato je nadaljnje navajanje odveč.
Drug planet, ki je viden zvečer na južni strani, je S a t u r n v Tehtnici. Zahaja vedno bolj zgodaj, ta mesec krog 23. ure.
Od ostalih planetov sta Merkur in Venera kot Danica na jutranjem nebu. Prvi vzhaja prve dneve avgusta poldrugo uro, Venera pa dve uri pred solncem. Mars vzhaja ob 22. uri in stoji v ozvezdju Ovna. Spoznamo ga po znani rdeči barvi.
Od stalnic imamo nad jugozahodnim nebom A r k t u r j a. Blizu zenita, proti južni strani Vega v Liri in v zenit pride Labod v Rimski cesti. Najbolj svetla zvezda se imenuje D a n e b.
Nad jugovzhodom, tudi v Rimski cesti je ozvezdje Orla. Nad južnim obzorom se giblje rdeči Autares v Škorpijonu. Špika, klas v Devici, je zvečer že proti zatoun.
Nasproti Velikega voza, preko severnice, imamo v Rimski c. K a s i o p e j o.
Deklinacija solnca ali višina solnca nad nebesnim ekvatorjem vedno pojema. Obenem s tem se krajša tudi dan. 1. avg. je vzšlo solnce ob 4. uri 46 minut. Dan traja 14 ur 44 minut in 31. VII. je vzšlo solnce ob 5. uri 21 minut. Dolgost dneva je bila tedaj 13 ur 22 minut.
Luna bo 10. t. m. v največji in 23. t. m. v najmanjši razdalji od zemlje. Razlika znaša krog 70.000 km.
V dneh od 9.—14. avg. se bodo utrinjali per-zeidi. Prihajajo navidezno iz ozvezdja Perzeja. Ta stoji zvečer nad severovzhodom, nekako bolj oddaljen od Tečajnice ko Kasijopeja. Utrinki so drobni kosci raznih vrsta kamenja ali pa kovine, posebno železa in nekaj niklja, ki se s silno hitrostjo, krog
40 km v sekundi, zarijejo v najvišje plasti ozračja ln se vsled velikega trenja tako segrejejo, da za-žare in se več ali manj tudi naravnost spremene v pepel. Zažare v višini krog 150 km nad zemljo. Perzeidi so reden tok takih drobcev, ki se giblje krog solnca v elipsi. Zemlja pride krog 10. avg. v bližino teh drobcev in pri tem jih zaide mnogo skozi ozračje zemlje. Da zagori utrinek, to povzroči slučajno srečanje drobcev z ozračjem in ne privlačna moč zemlje. Največ utrinkov pade zjutraj, krog pete ure, ker se takrat vrti oni del zemlje, ki ima ta dnevni čas, drobcem nasproti. Utrinkov pade vsak dan na tisoče. Vsako jasno noč jih opazimo lahko nekaj v kratkem času. Večinoma so to izredni utrinki, ki zadenejo na zemljo čisto posamezno, med tem ko je znanih mnogo rojev, ki se prikazujejo vedno v gotovih dneh leta. Perzeidi in Leonidi 13. novembra sta nekoliko bolj številna
redna roja. Utrinki so razpadli kometi. I. K.
_____ __»
Pariz, 30. julija. (Izv.) Danes popoldne jo i il v Bretanji in Normandiji potres, ki je trajal 10 sekund.
POVODEN.! NA JAPONSKEM.
Tokio, 30. julija. (Izv.) Velika povodenj je uničila 3300 ha rižovega pol ji. Okoli 300 ljudi je utonilo, 36 trupel so že potegnili i? vode.
WiirrE!M=iii=iiiEiii=iiiim
Palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev
Miklošičeva cesta št. 20.
MODERNE HIGIJENSKO UREJENE
Mnsšnpršfieiiopeli
odprte za moške in ženske, izvzemši ponedeljek, vsak delavnik od 8. do pol 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure.
KADNA KOPEL s perilom in milom 12 Din, blok za 10 kopeli 100 Din. — PRŠNA KOPEL s perilom in milom 6 Din, blok za 10 kopeli 50 Din. — PRŠNE KOPELI za zavarovane člane urada s perilom in milom 3 Din.
Krasno izbiro damskih oblek
perilnih .......od Din 75'— naprej
volnenih	od Din 280'— naprej
svilenih ........ od Din 320-— naprej
športnih bluz .....od Din 60-— naprej
predpasnikov: listrastih, klolastih, belili, barvastih, otroških obleke itd., vse jako poccni, se dobi pri
F. in I. G0B1ČAR - Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 29.
HasttsafflttHKaHattaaasansaieiEiBia
NAZMAMIIO.
Podpisani vljudno naznanjam p. n. odjemalcem tvrdke WINTER & ZUPAN, Sv. Petra cesta 35, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom, da sem IZSTOPIL IZ ISTE ter se naitopleje zahvaljujem za njihovo dosedanjo naklonjenost.
Obenem naznanjam vsemu ccnj. občinstvu, da prevzamem s 1, avgustom t. 1. staro dobro znano trgovino s špcccrijskim blagom, vinom in žganjem od gospe KATI OVSEC-DRŽAJ v Florijanski ulici štev. 25.
Priporočam se za naklonjenost ter zagotavljam vsakogar s točno in vestno postrežbo ter strogo solidnostjo.
S spoštovanjem
JOSIP WIMTER.
Naznanjam p. n. odjemalcem, da oddam S
1. avg. mojo trgovino JOS, WINTER-ju,
Zahvaljujem se za naklonjenost, ter obenem priporočam mojega naslednika v isto zaupanje kot dosedaj.
KATI OVSEC - DRŽAJ.
Florijanska ulica št, 25, ■ BBBBBflaiBBBBj&BIBBBliai&SiBBaB
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 31. julija 1926.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Baro-melei	Toplota i C'	Rel. »logo t '/„	Veter In brzino t m	Oblo«' nosi	Vrsta padavin		V Ljubljani je
krn|	fns					0-10	ob opazovanju	»mm»« ?i	
	7	760-6	14-7	78	NE 1	9			a - a
LJubljana (dvorec)	8	760-4	17-6	70	NE 05	4			
	14	759-5	23-8	46	W 1-5	9		i	2.o i*
	21	763-0	17-5	67	SW 1	6			
Maribor		760-3	15-0	74	W 3	2			£ S
Zagreb		760-0	18-0	83	SW	10			
Belgrad	8	759-9	16-0	78	WNV 1-5	10		9-0	a S
Sarajevo		760'8	16-0	74	mirn	10			£ " is o
Skoplje		761-0	19-0	46	E r.	5			
Dubrovnik		761-5	21-0	57	NE 1-5	8			O-MT
Praga	7	760'1	14-0	—	WN\V 7	10		20-0	'P
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
dunajska vremenska napoved za 1. avgust: Zvišana temperatura: od časa do časa
padavina.
Vsaka drobna vršilca I5Itt 1'SO ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1
2 kolarska vajenca
sprejmem takoj. Naslov v upravi pod št. 5150.
Kov. pomočnik
išče služb« tni mojstru v bližini Ljubljano. Zmožen jc vseh podkovskili kakor drugih kovaških del. - l'o-11 udbe je poslali na upravo lista pod »Abstinenti 5179.
poštena in snažna, ne nad 30 let stara, katera zna samostojno meščansko kuhati, se sprejme k manjši trgovski rodbini v Ljubljani, poleg sobarice. Mesečna plača 400 Din. Nastop 15. avgusia ali pozneje. - Ponudbe pod šifro »Poštena kuharica« štev. 5149 na upravo »Slovenca«.
Tesar« mojstre
oblastveno izkušene — išče strokovna ustanova. Dopise na upravo lista, podružnica Maribor, pod itevilko 523—23. 5173
i! manično nmcfno viezenjč:
zastorov, pregrinjal, perilu, monugramov, oblek Itd., "i fino belo in barvastociitiunje, ažuriianje, predtlskanje !»
raafett & raikes, Ljubljana fr
*!	DalmaSluova ulica Stev. 13 j;
n; Edinobrczkoukurcnčno podjetje,najfinejša izvršitev. IJ V	najnižjo cene In najkulnntnejša postrežba.
Ključav. pomočnik
pošten iu vesten, vojaščine prosi, in v I e j stroki dobro izvežban, dobi takoj službo. Hrana in stanovanje v lastni oskrbi. Ponudbe, pismeno ali osebne, na naslov: K. Albrecbt, Kamnik.
dobro urejen, z ribicami in napravo za vodomet, naprodaj. — Naslov se izve v upravi »Slovenca«.
poštenih staršev sprejme
»VOIKA«, Ljubljana, Krekov trg 10.
I naprodaj radi selitve v Krakovski uiici štev. 5.
Meblir. separ. SOBA
se odda v Vodmatu. Naslov v upravi štev. 5125.
Trgovski sotrudnik
ali sotrudnica, nc pod
25 let star, dobro verzi-ran v trgovini mešane stroke, spreten prodajalec, se sprejme takoj kot prva moč. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na Alojz Remic, Dravograd.
KNJIGOVODKINJA
I večletno prakso, vajena vseh pisarniških del, se sprejme takoj. Dolič-ne, ki so verziranc tudi v trgovini mešane stroke, imajo prednost. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na Alojz Remic, Dravograd.	5178
Urarskega pomočnika
dobro izvežbanega, z last. orodjem, sprejme Fr. Zajce, urar. Ljubljana.	155!)
SOSTANOVALEC
Se sprejme takoj na Sv. Jakobu trgu 5, Poderžaj.
Dva mlajša diiaka
sprejme takoj Striedin-ger, Gosposvetska cesta St. 10, III. nadstr. 5202
Mlinarskega vajenca
— ki jo krščansko vzgojen priden, pošten in zanesljiv, z dobrim Sol. spričevalom, iščem za umetni mlin. Naslov v upravi pod št. 4837
VAJENKA
za trgovino z mešanim blagom išče mesta v Mariboru, Celju ali v Ljubljani k i'o-' ri krščanski družini, kjer se skrbi za strogo krščansko vzgojo in kjer je hrana in stanovanje v isti hiši. - Naslov v upravi St. 4838.
2000 DINARJEV
stane cela priprava za izdelovanje usujatih tržnih
torbic i. t. d. z 12 vrečami usnja iu 5 različnimi vzorci. - Ponudbe pod: »Dobra eksistenca« št. 5113 upravi.
OPEKAR\
Pridem Of'kurit epeko iz ilovice, ^jdisi na staro ali okroglo peč, kakor tudi brez peči. Izkušen moister. VERBJČ, Vrhnika št. 244.	5138
s krasnim glasom, nemški fabrikat, se radi pomanjkanja prostora proda za 3500 Din. — Ga. Hergold, Maribor, Slovenska ulica 29. 5174
MLATILNICA
popolnoma nova — in bencin-aiot.or, 4 KS — naprodaj. — M. LOŽAR, Dragomelj, p. Domžale.
Pletilja se sprejme
takoj v stalno službo. — Naslov v upravi: 5196.
IZJAVA, Podpisani pre-klicujcm vse, kar sem žaljivega očital Mariji M e g u š a r in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Ljubljana, 30, julija 1026.
ivan požar. kot učenca
V trgovino oddam 16 let starega dečka, ki je dovršil 4 razredno ljudsko šolo in ima veselje do trgovine. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »UČENEC« 5137.
ABSOLVENT
Srednje tehniške šole — lesnega oddelka — dobi i nameščenje v obsež. lesni industriji. Reflektanti s prakso imajo prednost. I Ponudbe je vložiti z na-' vedbo zahtevka do 20. avgusta t. 1. na naslov: FR. kotnik, Verd, p. Vrhnika. _5120
Razpisuje se služba
občinskega tajnika in skige.
Nastop 1. novembra t. 1. Tajnik ima prosto stanovanje. Plača po dogovoru. Prošnje je poslati do 1. septembra t. L na Županstvo Loka pri 7'-- ■ danem mostu.	5 j j) 2
"dijaka""
sprejmem na stanovanje in hrano. - Naslov v upravi lista pod št. 5203.
Ključavničar I
♦ešč stavbnega In strojne, ga ključavničarstva, vajen avtogeničnega varenja - z letnimi spričevali -- hi: sprejme v stalno službo. Ponudbe upravi lista po,I mačko: »Zanesljiv« št. 522:. j
HARMONIJ
fjvrslen. 5 nktav. prn- 1 dam za 3000 Din. Naslov v upravi pod št, 5141.
VEČ KANARČKOV
in kanark naprodaj. Po-izve se: Žetona jama 124
"?no ali dve veliki prazni SOBI s separ. vhodom, event. zamenjam tudi stanovanje., Naslov pove uprava »Slovenca« ood številko 5199.
DRVA, trda in mehka, oglje lastne produkcije, PREMOG na debelo in drobno, najcenejše pri
D. MARUŠlč, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40.
Posredovalnica služb
DVA ČOKA kupim takoj. JOSIP MUSAR, mesar, Ljubljana, Sv. Petra c. 61
Popolnoma varno naložite svoj denar v
fiajemis! posofllnici
▼ L-ubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
nalugodneiše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu, — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva -i. L d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
DENTISTE
Klemenčič
PRIVOZ 3
Novi POLJEDELSKI
in sicer: 2 mlatilnici z 10 deli, 3 peresni kulti-vatorji, 3 travniške brane, 6 njivskih bran z vez, trami, 1 vez tnunov k brani, 1 plug z rez. le-mežem, 1 dvokolo za plug — ceno naprodaj iz proste roke. Ogleda se jih lahko v '
»Javnih skladiščih«
preje »Balkan«
Dunajska cesta ŠL 33 Ljubljana.
VisokopritL hiša
v Rožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v upravi: St. 5184.
izložbeno okno
dobro ohranjeno, srednje veliko, poceni naprodaj. Poizve se na Krekovem trgu 7/1 — v pisarni F. FABIAN, Ljubljana. Naprodaj je tudi več vrat, železnih, starih strojev in železja itd.	5118
poleg nove farne cerkve v Šiški. ceno naprodaj. Prikladna je tudi za vsako obrt. Natančneje se poizve pri Karol Polajnar, kavama »PREŠEREN« v Ljubljani.	5143
nnimln
Sv. Petra cesta St, 18
v novem lokalu PRODA:
VILA, mesto Gorenjske, V sob, moderna, gospodar, poslopje, garaža, 120.00(1 dinarjev.
VILA, Tržaška cesta, kom-fort, tristanovanjska, 5-sobno prosto, vrt, 250.000 dinarjev.
HIŠA, šiška, enonadstrop-na, vogalna, novejSa, Sti-ristanovanjska, podkleto-na, gospodarsko poslopje. 130.0(10 pin.
HIŠA, trg pri Ljubljani, trgov, lokal, 7 sob. vrt. Vse takoj na razpolago. 100.000 Din.
GOSTILNIŠKO POSKSTVO, Štajersko, pri kolodvoru, enouadstropno, restavracija. !> sob, veliko gosp. poslopje, njive, 275.000 D.
POSESTVO, 12 oralov -Vrhnika, 4 sobe, ujive, travniki, gozd, 160.000 l").
POSESTVO, 4 orale, šent Jani, Dolenjsko, 55.000 D.
POSKSTVO, St. Vid, 2 orala, nova hiša, »O.OflO D.
PARCELE. Dunajska cesta, po 20 Din.
Kupci plačajo samo 1% !
KUPI SE:
HIŠA, Celje ali okoiica, do 100.000 Din.
HIŠA, najraje Vodmat. do 100.000 Din.
HIŠA, enodružinska, proga Ljubljana—Maribor, blizu kolodvora, do 120.000 dinarjev.
HIŠA, v Medvodah, za poletni oddih, do 100.000 D.
Prodajalci nobenih stroškov — provizija lc. če kupi naš kupec.
JSF- Prijavljajte prodajo!
Hiša
v ljubljanski okolici se proda ali da v najem. Cena 27,000 Din. — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod it. 5124.
Prodajo se drva
(izmečok) na »Intendant-»kem »lagališt u v Vodmatu vsak dan od 14 do 16.
PROSTOVOLJNA |
javna dražba
spalnega in kuhinj, dobro ohranjenega pohištva, sten skih slik in kuhinjskega orodja se bo vršila 2. avg
t", ';.i<ob ,9- ,Pri ''"Poldne v Ljubljani, Vegova ulica S, pritličje,	512;
»Posredovalec«
9 pefcata
aravorstvo, etiketo
VSITAR & SVETE K j
LJUBLJANA ' ' >tra ce^- '
Premog-Drva
Sv. Petra cesta št. 18
V novem lokalu ILIRIJA) Kr*Ija Petra
išče za svoje kupce več vil,1 o	ita
stanovanjskih in trgovskih "s	ieleion 220,
in HRANO ter skrbno od-gojo sprejme mestna uči-toljlea DVE UČENKI od 10 -14 let. Na razpolago Je klavir ter Jaška in nemška konverzaeija. — Naslov v upravi lista pod štev. 5225.
OREHI
j po najugodnejših cenah se dobe pri
Franc MATHEIS-ovi nasledniki v Brežicah ob Savi.
dobro ohranjen, iu STELA-20 za delikatesno trgovino. — Ponudbe pod »Pult« na upravo .Slovenca« St. 5206.
Črn KLAVIR
kratek, dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 5297.
jagF- Novo moško
moder, pohištva
(razpošiljata vsakemu proti predplačilu 20 Din
ERMAN & ARHAR
1 mizarstvo, Št. Vid n. Lj.
ZOBOZDRAVNIKA
dr. Praunsels
NE ORDINIRATA od 1. do 23. avgusta.
najnovejšega franc. tipa, prodam za 2000 Din. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 4906.
Dve stanovanji v vili
vsako s kuhinjo, pritek-linami, vrtom, souporabo kopalnice in pralnice, eno z dvema sobama, drugo s tremi sobami, odda takoj ob Dunajski cesti na Brinju Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
RAFIJA - BAST
za vezanje trsja, proda Vid Murko, trgov, s Spee. blagom, Maribor, Meljska i cesta štev. 34.	5115
Bukovih drv,
suhih, kupim več vagonov. Ponudbe na upravo pod šiiro: »Drva« 5147.
KOPITARJEVA ULICA
nujno rabi: služkinje, kuharice {tudi začetnice)
V NAJEM vzamem
ozir. kupim manjše POSESTVO. obstoječe iz 3 sob, kleti, vinograda, skupno ca. 4000 nr zemljišča, v Sloveniji. Plačam delotna v gotovini, ostanek na obroke. Naslov v upravi pod: 5192.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
(enouadstropno) na deželi blizu Ljubljane, na zelo prometnem kraju ob glavni cesti blizu želez, postaje, zelo pripravno za obrtnike: peka, kolar-|ja ali sodarja, ker istih ni v bližini. Naslov se se izve v upravi »Slo-; venca« pod štev. 5125,
Prostovoljna
se vrši 30. avgusta ob 9 dopoldne na posestvu v I Zatični štev. 34 in pri ' Rikabeli, in sicer hiše z i vsemi pripadajočimi parcelami. Pogoji se izvedo
UUJUMBl
starino!
moške, obleke, pohL.vo in drugo. Plačam najboljše. -Zadostnje dopisnica, pridem na dom. — DRAME Martin, Gallusovo nabrežje Stev. 23.
Uni — močan, samec »Ufc (tajselj) ter več jako dobro ohranjenih KOMATOV se takoj prodajo ali zamenjajo za krmo (deteljo prve košnje). - Poizve se v Ljubljani, Stari trg 32, trgov.
Večji zajčji HLEV
pripraven, kupi Jančig&j, Ljubljana 7.	5151
PREDTISKARIJE
lajmoderneje sestavljene, trokovno sortirane, dobavlja najceneje Samuilo Leopold, Senta (Bačka).
T. RABIČ
Ljubljana ^orskkj
fflKStSBHBilESHIBl
najčistejšo - savsko,
franko vagon Sava — v celih vagonih, kub. meter 50 Din. — Dopise na
Kmetijsko društvo Čatež, p. VeL Loka.
»TIMES«
smer. računski stroj, popolnoma dobro ohranjen, | se proda za 12.000 Din (nov 375 dolarjev). Na-jslov v upravi »Slovenca« pod: »Times« itev. 5058.
Naznanilo ot¥orIt¥e.
Podpisani javljam cenjenemu občinstvu, da sem OTVORIL TRGOVINO z mešanim blagom in lesom v Janževem vrhu Stev. 52 (po domače gostilna pri Sambolu) prej Senšek, ter se za obihn obisk najtopleje priporočam.
JOŠKO SUNČIČ, trgovec, Janžev vrh, ______pošta Brezno — Ribnica, Pohorje.
KIS . i S .."
hiš ter kineuklh posestev. -
Prodajalci, prijavljajte prodalo le v naši pisarni, popolnoma brezplačno. Provi-zjja le. če kupi naš kupee.
Drž. uradnik '
vpokojen, 40 let star, vešč. slov. in nemško korespondence, strojepisja in drugih pisarn, del, prosi SLUŽBE z nizko plačo, eventuelno s prostim stanovanjem z a takoj. Gre tudi na deželo. - Cenj. ponudbe pod: »Zdrav ln pošten« upravi vSlovenca«.
"divje češnje™"
cele ali koščice, kupimo. »FRUCTUS«, Ljubliana, Krekov trg št. 10.
Nudimo za takoj cirka 6 vagonov neobrobljenih
HRASTOVIH PLOHOV
9, 11. IS cm, dva vagona Parizerjev 27. 41. 54 mm od 1 m naprej, dva vagona Donelov 41 mm, 1.33 in 1.50 m dolge, vse I. in 11. vrste. Parna žaga ZORA, "• 7- o- z. v Črnomlju.
tampilje
S. petan, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Čeme, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Sisek
prioroca bol]i«, ptsmbiirice, en «ture, strune, Sole In vse U potrebščine ° « »sa (lasblli
SfeSaj Odlikovan na pariikl Cen < ki franko. raistail
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). 4929
Zbiralci poštnih zosmk!
Poštne znamke 565 najrazličnejših, med temi posebno lepe zbirke raritet kot 11 vrst iz provizor. Albanije, 9 velič. ob ji kronanju v Perziji, 6 kompl. —' grških, 25 redkosti iz Centralne Amerike itd. za samo 4 Sil. Veliki ilustrirani cenik na zahtevo gratis in franko.
Bela Sekula, Sonnenliof, Lucerne, (Suisse)
Tehnična pisarna "3&C
za geometerska dela ter vodne in cestne zgradbe,
LJUBLJANA :: Zrinjskega cesta štev. 7
(pri cerkvi sv. Jožefa).
Poior!
Opozarjamo vse dame, katere so se že na vele-sejmu zanimale za
RELI3EFNO VEZIVO
t^r0 z danaSniim dnem trgovino v Gleda* IiSki ulici štev. 8 in bomo vsakogar tudi nadalje brezplačno poučevale._Oglejte si izložbo I
Zahvala.
ifveno naznanilo.
na dan dražbe.
5126
V CELJU Cankai teva cesta 2
VINOTOČ »GRAJSKA KLET«
preje »pri Fridrihu« —, „.„ praznuje letos 70-letnico :
Karel Florjancic ,:^^
čani prostor, nova kuhi-; nja za gorka jedila, čaj j I in kavo. Pristna in pitna! (poleg davčnega urar'al vina. cviček g. Bona. — Cone zmerne, točna postrežba. Sc vabi tuli z dežele za obilen obisk
' GOSTILNA »c.«-
rlja, tik
| ; nvm cesti, ter na zelo : prometnem kraju, se pod i zelo ugodnimi pogoji odda v najem. Naslov se izve v ; upravi -Slovenca': 5201.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, DA SEM PREFELIL DELAVNICO
iz HeSiske ceste štev. 74 v svojo lastno hišo
v Hfirsko ulico št. 21.
Vsa naročila in popravila v oblikovanje moških in ženskih klobukov se sprejemajo v trgovini na ALEKSANDROVI CESTI štev. 32.
Tam se dobe najnovejše fasone klobukov, moških in ženskih, po najnižjih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
IVAM KVAS,
Maribor, Aleksandrova cesta 32.
m
Instalacije električnih na-piav za luč in pogon, tole-ionov, zvoncev, radio aparatov. — Poprava elektromotorjev In vsakovrstnih električnih naprav. — V zalogi: lestenci, svrlll\' llkalniki, motorji, števci, /Krnice itd. In ves elek ro-matcrijal. Točna postrežba! Nizko cene! — Proračuni brezplačno!	5083
wmmm
7sll¥ala Za St,cvilPe izraz,c globoke sožalja, ki smo jih i:l"IMIH' prejeli ob nenadni izgubi našega nepozabnega sina, oziroma soproga, gospoda
Irana Grešnika
so vsem prav prisrčno zahvaljujem. Posebno sc zahvalju
Vsem onim, ki so nam ob tragični smrti našega
izkazali toliko sočutja, bodi izrečena najiskrenejša zahvala.
Vsi, ki ste mu poklonili toliko ljubega mu cvetja in ga spremljali na zadnjem jjotu, sprejmite našo najlepšo zahvalo. — Posebno pa se zahvaljujemo duhovščini, njegovim tovarišem iz Mladinskega doma na Kodeljevem in njih voditelju preč. g. Janku Valjavcu za tolažilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi upravitelju fužinske elektrarne g, Lippa za izkazano pomoč pri iskanju pokojnikovega trupla, kakor tudi vsem, ki so skušali rešiti njegovo življenje, oziroma najti njegovo truplo.
Novi Vodmat, 27. julija 1926.
Žalujoča rodbina šetinova.
■•—m
Zahvala.
Kadi za slive Enodružinsko HIŠOj'
s prostim stanovanjem, 15 dobro ohranj., vsaka kupim v Ljubljani ali v
n.nd fin lil dr*,.*., —_ 1— ti-: Dl-I__I
- ------------VIIV1/141. 1. 1 KHUHI Irtni/j, —
OGRIZEK, Sv. Križ — Ponudbe na upravo lista Rogaška Slatina. 5091 i Dod: »Seotember« 5204.
.-,	- ■— --------- o» .»n.<u|u|cm pre-
- d.; ■.ovačim, č. g. župniku Gašpariču /.a njegov rcc segajoči govor, požarni hrambi Trbovlje — vas za častno stražo m spremstvo, kakor tudi požarnim brambam iz Vod in Hrastnika Zahvaljujem se ra ginljiv govor načelniku ob odprtem grobu g! (juceku in poslovilni govor g. Pusta v imenu fantov. Nadalje se zahvaljujem prisrčno vsem darovateljem vencev in cvetja, obrtnikom, kakor tudi mnogoštevilnim prijateljem pokojnikovim, ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku — Bog plačaj 1
Trbovlje, dne 30. julija 1926.
Žalujoči starši in soproga.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki sem jih prejelfe ob smrti moje ljubljene sestre
i mmje cr
uii
se vsem prav prisrčno zahvaljujem. — Zlasti se zahvaljujem preč. duhovščini, in sicer: preč. g. župniku Finžgarju, kaplanu Hostniku, preč. p. Salvatorju, čč. 'j'.;, salezijancem ter g. zdravniku dr. A. Breceljnu, g. Kocmurju, ravnatelju kon-Bumuega društva, trnovskemu Orlu, sta-rišem belooblečenih deklic, čč. sesiram usmijjenkam, vsem darovalcem šopkov, zlasti pa darovalki cvetja Mar. Rozman, članicam Mar. družb, delavkam tobačne tovarne in salezijanskim sotrudnicam. — Slednjič vsem onim, ki so jo v dolgi in hudi bolezni obiskovali ter jo v tako obilnem številu spremili na potu k zadnjemu počitku.
Ljubljana, dne 27. julija 1926,
IVANA GREGORAČ.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem. svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseli vlog.
Hranilne vloge znašalo nad 350 milijonov kron

ADVOKAT
Dr. AVG. REISMAN
javlja, da je otvoril svojo
v Mariboru, Gregorčičeva ulica 22
rook
r
'imilfP urni« ■»■p«. i-nji......
VidrtikScur... «1.,■„■., .,
Prometni zavofl za premog d. d. v UuMiani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
na debelo
inozemski premog In koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d.
v LJubljani, MlkloiNeva cesta Stev. IS. Ti.
Ib
Originalni Stollwerck
(obolela in" aramele
često potvorjene ali nikdar ne dosežene v kvaliteti se dobivajo ponovno v vseh boljših trgovinah. Kjer jih ne dobite, obrnite se na generalnega zastopnika Fr. Srdar & Co., Zagreb, Krajiška ul. 32.
Velika, stara, prvovrstno vpeljana
TRGOVIN
t »vr««.....♦'>'»". T> »t(
PRODAJAM najceneje vseh vrst
modroce, otomane, di vane
in izvršujem vsa v to stroko spadajoča popravila točno in solidno. V zalogi vedno vseh vrst ŽIMA.
FRANC JAGER
tapetnik, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št 27.
iS!

iCopalr^e hiate,
otroške majce, mrežaste, modne srajce, kravate, nogavice v raznih barvah, dokolenice, palice, nahrbtnike, iipke, dišeče milo, potrebščine za krojaCe, Šivilje in Čevljarje. Najnižje cene I
OS>,P PETELIKC, UlBLf.N;
OB VOD! BLUZ U PREŠERNOVEGA SPOMENIKA

LOKOMOBItl ! MOTORJI GATERJI ttol
Ugodni plačilni pogoji
Braca Fischer d. d.
Zagreb, Pantovčak lb
s špecepfjo in deželnimi
na najboljši točki velikega mesta Slovenije SE ODDA V NAJEM pod jako ugodnimi pogoji. — Samo ponudbe resnih reflektantov pod šifro: »KRASNA EKSISTENCA« štev, 5130 na upravo »Slovenca«.
Posefnilicm zagrebškega velesejma
nudimo priliko, da pogledajo naše bogato skladišče vsakovrstnih rut na veliko. — Posebno opozarjamo na lastni proizvod franža (resa), ki ga izdelujemo iz volne in SViie v raznovrstnih vzorcih,
ŠANDOR POLLAK I DRUG
Z. Z. Paviljon C. ZAGREB, Draškoviče v a 35
Razglas
ofertalne licitacije za zgradbo občin, hiše v trgu Gor. Radgona
se bo vršila dne 31 avgusta 1926 ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Gornji Radgoni, Skupni gradbeni stroški so predvideni v približnem znesku po 1,600.000 Din.
Pravilno kolekovane ponudbe, glaseče se:
A)	na prevzem vseh del in dobav, potrebnih do izročitve ključev ali
B)	za posamezna dela, in sicer:
1. težaška in zidarska dela, 2. tesarska dela, 3. mizarska dela, 4. krovska dela, 5. kleparska dela, 6. ključavničarska dela, 7. slikarska dela, 8 pleskarska dela, 9. pečarska dela, 10. steklarska dela in 11. vodovodna in druga instalacijska dela — je vlagati bodisi po pošti naslovljene na občinski urad ali neposreanb v roke predsednika licitacijske komisije na dan dražbe med 10. in 11.
uro dopoldne. — Pozneje dospele ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Ponudbe ' je vlagati v,'f zapečateni kuverti z označbo »Ponudba za prevzem gradbe 'občinske hiše v Gornji Radgoni«.
Vsak ponudnik mora položiti najkasneje do 9. ure na dan licitacije kavcijo v iznosu 5% od cele ponujene vsote pri občinski blagajni, o čemer dobi potrdilo.
Kavcija se sme polagati v obliki hranilne knjižice garancijskega pisma ali v državnih vrednostnih papirjih in obveznicah.
Vsi tehnični pripomočki in pogoji so na vpogled v občinski pisarni vsak dan v uradnih urah do dne licitacije.
O sprejetju ponudb bo odločal občinski odbor, ki si pridrži izrecno pravico, oddati delo brez ozira na višino posameznih ponudb.
Županstvo trrfa Gornja Radgona,
dne 30. julija 1926.
Veselice, slsvnosli. jubileji ^'S^o^ir-
vlačnost ljudstva, ako so končajo z lepo aranžirano
bengalično razsvetljavo
to je: l-akete, bengal. ogenl, ognjene slike v vseli barvali (grbi, Črke, slika našega kralja itd.) kolesa, voilopncli, topif-i itd. "delujemo; brezdimno parafinsko baklje za bakljade. Božične čudežne svečke, lovsko signalne patrone v vseh beng. barvah in z žvižgom, IHrnnc patrone za pokončevan:e lisio. Aparate proti vlomu ln razne druge šaljive piroteh. predmete. — Izdeluje se prvovrstno blago pod vodstvom svetovno znanega strokovnjaka. - Prospokti in ceniki na razpolago.
I
>1
prva jugosl. pyrotehni£na tovarna v Ce: ju.
!T=r.-=T3K3E
Deske iz hrastovih krljev
(plOhOV) lepo, mehko blago 45, 50, 60, 80 mm
se fak&i kupilo.
Brze ponudbe pod »Hrast« na Oglasni zavod Kovačič, Maribor.
ai
IEE
NoDfsst za Lfnbllano
bodo
HRH-CEVLJE
V
Župan: Dr. Bočzio 1. r.
V ponedeljek, dne 2. avgusta DtDOrilll na So. Peira cesti St. 30
frgaflism čco? ei) zna^fae ..lElflRH"
Čevlji znamke »Mara« niso tovarniško blago, marveč ročno delo in bodo
trpežni, sta g?egarc*we3Se obrhe ln nafcgnefSi!
K ogledu vabi uljudno
f. IHHRŽIH1CTTI	»mara«.
--ceuljeu in usnja
SBMHI

Francoska linija, Cie. Gle. Transatlantique,
Havrc-Newyork, samo 6 dni čez morje -dobra hrana in pijača brezplačno. -
Cie. Chargeurs Reunis, Sud Atlantique,
in Transport Maritimes
za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado.
Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik
IVflR HRflRER, Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 33.
Sven Elvestad:

Roman.
»Saj pravim, da ne poznate detektiva, ki ga imam
V mislih,« je dejal.
»Vseeno,« sem odvrnil, »računati moramo z danim stanjem. Ako moramo z vso verjetnostjo sklepati, da uradnik ne more priti sem pred drugo uro ponoči, potem menim, da je treba mrliča na vsak način spraviti pod streho.«
»Da, da,« se je udal mcdicinec, »ne preostaja nam ničesar drugega. Morda bi ga prenesli v hotel?«
Nisem mogel odgovoriti, kajti skozi množico ljudi, ki naju je obdajala, se je v tem trenutku preril mož. Bil je zastopnik krajevne policijske oblasti, župan.
Vest o strahotnem umoru se je bila hitro razširila. Iz hotela so telefonirali predstojniku in v nekaj minutah se je pripeljal s kolesom.
Bil je ves iz sebe zaradi nenavadnega dogodka, kar sem mogel razločno spoznati iz njegovega bledega obraza in tresočih se rok. Tudi on je takoj spoznal moža v zeleni lovski obleki in je zamrmral: »Ubogi fant! Kako za božjo voljo naj si vse to razlagam?«
»Ubit je bil,«'je odvrnil medicinec, »kar morete takoj spoznati.«
Zupan se je sklonil nad truplo in zašepetal: »Da resnično, da resničnol«
»Mnenja smo, da moramo spraviti mrliča pod streho,« je nadaljeval medicinec. »Detektiv bo gotovo prišel šele jutri zjutraj.«
Nadalje mu je pojasnil, da je najboljše, ako vzame zadevo v roke spreten policijski uradnik iz glavnega mesta, in župan mu je pritrdil. Vljudno se je zahvalil medicincu, ker je prevzel nalogo, da je na kraj umora poklical detektiva iz Oslo. Vse je kazalo, da je bil zelo vesel, ker se je znebil na ta način vsaj delno odgovornosti.
Toda kam naj za sedaj spravimo mrtveca?
Spel .so začeli govoriti u hotelu in župan je menii, tlu jc samoobsebi umevno, naj bi zanesli mrliča tja, kjer je bival za časa življenja. Jaz pa sem ugovarjal.
češ, da bi se reklo s tem pregnati večino letoviščarjev, vsaj vse ženske. Poiskali moramo torej drug prostor.
Sedaj se je spomnil župan, da se nahaja samo nekaj minut odtam zapuščena koča, zavetišče za kopače peska. Takoj smo sklenili, da se prenese mrlič tjakaj.
Mrtvecev obraz ni bil niti naimanj spremenjen, kvečjemu da je bil od zemlje in peska malo umazan.
Medicinec me je prijel za roko.
»Poglejte ga vendar,« je dejal.
»Kaj naj bi bilo takega?«
»Poglejte njegov obraz, smehlja se.«
»Meni se zdi povsem brez izraza,« sem odgovoril.
Medicinec je dolgo gledal mrliča.
»Smehljal se je,« je mrmral, »porogljiv nasmeh mu je husknil čez obraz, tik preden ga je zadel udarec.«
Medicinec je predlagal, naj bi pokrili mrličev obraz z njegovim lovskim klobukom; zgodilo se je. Štirje možje so nesli mrliča do peščarne; njeno temno-zeleno pročelje smo videli pred rjavim, z vresjem poraščenim hribčkom. Ob strani je hodil župan, jaz sem malo zaostal, kajti pred mrliči in pogrebi sem občutil vedno nepremagljiv odpor.
Toda kje je bil medicinec?
Obrnil sem se. Resnično, kaj ni čepel na vseh štirih na kraju umora in vohal ko pes okoli po tleh?
Moral sem se nasmehniti. Bil je mlad fant komaj devet in dvajset let. Po vsej priliki se je bil nažrl vsakovrstnih roparskih zgodeb in je hotel igrati sedaj detektiva. Preiskoval je sled, kakor da bi dandanes na ta način mogli izslediti zločinca!
Zaokrožil sem dlani kakor trobilo in ga poklical po imenu.
»He! Vi!« je zaoril moj glas preko vresi. »Mar jih ne bova spremila?«
Dvignil se je počasi, osnažil si blalna kolena in se mi leno približal.
»Čudna stvar,« je dejal. »Ne more biti dolgo tega, ! kar je bil ubit.«
Tako se je začelo presojevanje; čas opazovanja i je minul, v tem pogledu ni bilo ničesar več novega. 1
Nase misli so romale nazaj; prvo vprašanje, ki se je pojavilo, je bilo: Kdaj se je zgodilo? Naslednje bi se nehote glasilo: Kako se je zgodilo?
Odgovoril sem: »V hotelu morava ugotoviti, kdaj je odšel; pri zajutreku ga nisem videl.«
Ko sva prišla h gospodičnam, ki so stale v gruči in se zdele zelo zmedene, sva jih o tem vprašala, toda nobena ni bila videla gozdarja; vstajal je navadno zgodaj, mnogo prej ko drugi gostje.
Pol ure pozneje smo se sešli vsi skupaj na hotelski verandi. Medicinec je bil odšel na brzojavni urad, vsi smo čakali na njegov povratek in oprezovali vzdolž pota. Župan se je v veliki naglici peljal mimo na kolesu, ta ali oni človek je pritekel proti nam. Sedaj so že povsod vedeli za dogodek in kakor požar se je širila strahotna vest od selišča do selišča. Videli smo, da so ljudje na polju prekinjali svoje delo in z orodjem na ramah so nekateri hitro odhajali domov. Vrtna vrata so zaropotala. Bil je medicinec, ki je pritekel z brzojavnega urada. Vihtel je svojo čepico tako, da se je njena rdeča podloga svetlila v solncu in je klical že od daleč:
»Govoril sem z njim telefoničnok
Bil je mrzlično razburjen in se je kar- tresel v svoji vnemi.
»Sam sem govoril z njim po telefonu, je ponovil, ko je hrupno priropotal na verando.
Sicer nam ni povedal imena policijskega uradnika, toda vsi smo vedeli, koga je imel v mislih.
»Bo prišel?«. smo vprašali vsi kakor eden.
»Da, prišel bo tako hitro ko mogoče, toda kdaj, tega ni mogel natančno povedali.
Tu sem opomnil kakor mimogrede:
»Če se le ne motimo o celi zadevi? Kdo ve, ali imamo opraviti z umorom?«
»S čim drugim sicer?«
»Morda je bil samo nesrečen slučaj.«
»Nemogoče, ne da se niti misliti! so vzkliknili nekateri, in dolgo smo govoriii o stvari semintja. Naenkrat je kriknila ena izmed gospodičen:
»Toda kdo za božjo voljo ga je umoril?«
SIJE63SS EHiESII
m tj
P* i
g"	O o
=	= -
~	S °
o
0 B"
1
K
K
O B*
a- p
m, P?0
o a	_
^ N	~
cj m	c-,
' ?	a
„	o
s	y>
D 2.
3' 51	o
00
3 O
C ^ g.
S- u r^ sr
M
Ž "S.
2 S
a u
< O
tj	5*
®	2!
N W	C_
«	S
a	n>
w u	ž:
o a	n
tU	JJ
a o-	o
1 o
(o 3 — p
n
c
70.
O (/>
o
<
OJ
P o
a n
o
' ao 33 P O
T3 P 3
S < m w
a >o, n
<» U 3
o o
o- U)	"
°	I-.
c a	c
s 5-	Z
t»	u	j	—
o	O	p	>o
3	N
£	o.	r.	N
s	fl	<	4
: 09 il=151
iii=iii=
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzo/av/ce: Zadruga Kropa Telefon interurban- Podnart 2
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkam_Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje — Spojke
za odre in prage — Spojke za lad/e in splave — Žeiezne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — /lustrovam ceniki na razpolago
Izdeluje lahke transmisije.
Prodaja se samo na debelo trgovcem. Popravlja strokovniaško gospodarske stroje in Prodaja se samo na debelo trgovcem.
opreme za vodne žage in mline.
Znižane cene in največje skladišče dvo^ koles, motorjev, ši | valnih strojev, otro-' ških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-liranje io poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „ T R 1 B U N A" - F. B. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana Karlovska 4
kamnoseški mojster
niilani, Hestieva cesta št. 30
Mr "m
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice marmornate piošče za mobi-lijje po na jnižjih cenah,
Razpis.
Dolenja vas pri Ribnici razpisuje zgradbo OBČINSKE HIŠE brez dodaje gradiva. Načrti in pogoji ter drugi pripomočki so na vpogled med uradnimi urami v stavbeni pisarni »Gradidom« z o. z. — Pražakova ulica št. 3 v Ljubljani, in pri občini od dne 30. julija naprej.
Pismene ponudbe je staviti — posamič ali skupno — do petka dne 6. avgusta t 1. opoldne pri občini v Dolenji vasi. V nedeljo dne 8. avgusta ob pol 3 popoldne pa se vrši ustna dražba za tesarsko in krovsko delo na licu zgradbe.
Župan v Dolenji vasi.
ROYAL M Al L LINE
Kr. angleška poStnoDoroMna linija.
Generalno zastoostvo za kraljevino SHS. Zagreb, Trg I. štev. 17
Redni potniški promet:
Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi York In Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1„ 2., 3. razreda. — Kabine 3. razreda z 2 in 4 posteljami. — Udobnost. — Sigurnost. — Brzina.
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkovič, Ivo Veraia. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkerek,
Princese Jelene obala št. 7, Brzoj. naslov na vsa gornja podzastopstva „ROYMA!LPACu
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Cružu.
Naslov za brzojavke: Prometna banka.
Telefon Stev. 16
Ustanovljena 1. 1889
Poštni že k 10.533
Mestc Mlnica ljubljanska
Stanje vloženega denarja nad 185 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
Kaši rojaMi v flwifci nalagalo svoje prihranile največ v naši hranilnici, Her ie denar tu nopoinoma varen
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
POZOR! - DRVA NAJCENEJE
nabavite pri IVAN ŠIŠKA, parketna tovarna in parna žaga — Ljubljana — Metelkova ulica ii 4.
BUKOVI ODPADKI OD PARKET, za 10» kg:
kratki 20 Din, dolgi 15 Din na skladišču. Dostava ua dom pri odjemu vsul 500 kg po 5 Din za 100 kg. BUKOVE CEPANICE, suhe, prost, meter:
meter dolge po 140 Din, kratko žagano po 150 Din, klane po 165 Din, strankam v Ljubljani na dom. ODDAJA V CELIH VAGONIH:
cepanice 22 Din za 100 kg, okroglice 18 Din 100 kg, vso franku vagon Ljubljana — glavni kolodvor.
Trgovci, uradi, banke Itd., preskrblte si drva po teh najulfijlh cenah! — Na skladišču se oddaja drva tudi v najmanjših množinah !
ZLATNIK!
Edino najboljši Šivalni strofi in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
IO S. PETELIN CA
Najnižje oene! Gritsner, ftdler Tudi na obroke! LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Razpis.
"t <■ .
Poglejte si ga dobro,
kako je lep in blesteč zlatnik po 10 frankov!
Kupite si šc danes
ZLATOROG terpentinovo milo
in prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti.
Ako Vam je sreča mila, boste našli pri uporabi tudi Vi skriti zaklad,
pristni zlatnik po 10 frankov!
Inseroti v .Slovencu' imajo vedno uspeh!
Krajni šolski svet v Rožnem dolu pri Semiču, Belokrajina, razpiusje
popravo osnovne šole
t j. zidarsko, tesarsko, mizarsko in "kiparsko delo, potom zmanjševalne dražbe, katera se vrši dne 8. avgusta 1926 na licu mesta ob 12. uri dopoldne.
Troškovnik in načrti so na vpogled pri predsedniku kr. šol. sveta, Rožni dol, Ivanu Jakše, Pribišje št. 11.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico proste oddaje del ponudniku, ne glede na višino ponudbe.
Rožni dol, 28. julija 1926.
Ivan Jakše,
__t. č. k. š. predsednik
vsakega knjigovodje so lepo in pregledno črtane p o -slovne knjige v trpežni :: vezavi, ki jih izdeluje ::
(. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 6/11.
INTERESENTOM objavljamo, da smo prejeli iz Anglije
gramofone
znamke »Glas svojega gospoda«, najnovejše moderne konstrukcije, kateri daleč nadkriljujejo vse dosedanje aparate. Te modele imamo razstavljene v naši trgovini. Prejeli smo tudi nad vse lične »Kovček-aparate«, opremljene z najnovejšo konstrukcijo. — Vsak, kdor se zanima za to izpopolnitev v gromofoniji, naj si pri nas ogleda in posluša tc umotvore. Dobili smo tudi veliko število plošč z najnovejšimi posnetki.
SAMO PRVOVRSTNO BLAGO I
A. RASBERGER - LJUBLJANA
TAVČARJEVA (SODNA ULICA) štev. 5. Cenik brezplačno!
Zadružna grospoclarslca banka a. a
Brztnv. m\Qv: Gospobanka Ljublfana, Miklošičeva cesta IO Telefon Stev. 57. 470 in 979
Račun poStno ček. urada št. 11.945	-
Podružnice: Celje, DJakovo, Maribor, Novlsad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000*-, vloge nad Din 2S0.000.000--
W„ii?W n- !r?°VSki krediti' CSk0m|? meniC: 'Tbard Vrednostnib PaPiricV- Sales deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice, — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami-
_Izvršujevsebančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. - Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Ce&
Izdajatelj; dr. Fr. JtoioTca
Uredniki Franc Tenenlav,