Tečaj XVIII gos ofoertniške L i s. 140. « • m U&f a ■4W I » tvtv. j>r + •< .v.. A . Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarníci jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr cetert leta 90 kr po V »1« po posti pa celo leto 4 20, za pol 2 fl. 10 kr za 1 fl kr. nov. dn Ljubljani v sredo 3. oktobra 00 Ukaz krajnske deželne vlade sept 1860 s kterim se 14643 župan imeti, snidejo, da se posvetujejo o potrebnih rečéh. V tako posvetovanje morejo tudi odborniki njih bližnje pod- družnice kmetijske družbe ali pa tudi druge zastopne i u razg lasi za kraj usko vojvodino nova postava zaupanja vredne može poklicati; toda ti imajo samo posve za vinograde. tovaven, pa ne določiven glas. Izvoljeni gorniki delajo svoje mlj S cesarskim patentom od 7. septembra 1848 je bilo gklepe po večini glasov in njih sklepi se imajo županu dati • • V II « . • • V « . ■ 1»______1______1 ^ - . . . . . - . _ podložtvo in grajšinstvo odpravlj s tem je na znanje, kteri bo imel skerb, da jih vsi nogradniki tište gorske gosposke čez vinograde nehala, goseske zvejo po najpripravniši poti. tudi oblast nekdanje zavoljo tega tudi to, kar je bilo v razglasu deželnega po- §. 8. Izvoljeni gorniki dobivajo za to, da pri proda- od 28. januarja 1832, št. 27049 (v zberki de- janji vina v vinogradu po zahtevanji prodajavca ali kupca želnih postav, v 14. zvezku na strani 9) na znanje dano, vino mérijo, od vsacega doljno-avstrijanskega vedra (estrajha) • V V 1 • • * t mm ■ I •» - V I____1__I _ ^ . . . . V-. __. _ glavarstva nic vec za sedanji cas ni velj kr. deželna vlada tedaj tisto postavo z nazočim ukazom prekl • V in razglasi, 2 kr. novega dnarja plačila. Za vinsko mero se imajo gor změnivši se pred s c. k. kmetijsko družbo, sledeco postavo avstrijanskega vedra niki posluževati samo doljno-avstrijanske mere, to je doljno za vinograde v krajnski vojvod po 40 bokalov, ki je bila s cesarskim in jo da s tem pristav- ukazom od 13. decembra 1856 (v deželnem vladnem listu kom v spolnovanje sploh na znanje, da berž s tem oklicom za krajnsko vojvodino , v tečaji 1857, I svojo moc zadobi delu, na št. 39) Gustav grof Chorinsky e. r. c. k. pogla kot edino postavna mera izrečena in vpeljana. Vinograd nikom je pa sicer na voljo dano, gornikom tudi kako dru gačno plačilo odločiti. ostava za vinograde 9. Nogradske poti napravljati in v dobrem stanu ohranovati, ako te poti niso ob enem tudi soseskine ali v k «4 ti tonske ceste, gré nogradnikom samim. Da se to zgodi, vojvodini krajnski. i. imajo gorniki skerbeti in se natanko ravnati po okolišinah tistega kraja, pa tudi z županom se imajo zastran tega popred pomeniti, in njegovo dovoljenje v to dobiti. Zaukazi zavoljo tega dani, ako jih ne spolnujejo tako, kakor bi jih V vsaki soséski, v kteri so vinogradi, naj pokliče župan vse vinogradnike, kteri imajo pravico voliti, da oni pod njegovim predsedništvom za pet let izvolijo izmed imeli tisti, kteri so jih spolnovati dolžni, se smejo îzpeljevati sebe najmanj tri najbolj zastopne in njih popolnega za- po cesarskem ukazu od 20. aprila 1854 (v dež. vladnem upanja vredne možé za gornike in ravno toliko namestnikov. listu za krajnsko vojvodino 2. Ce se dobro ali potrebno zdi, si tudi vinograd 10. tečaj 1854, I. del, št. 115). Ko začne grozdje zoréti, imajo izvoljeni gor niki dveh ali več sosésk, kteri imajo pravico voliti, morejo niki, ako bi bilo soseskinih poljskih čuvajev premalo, po-•skupaj svoje gornike in njih namestnike voliti. sebnih gorskih čuvajev toliko postaviti, kolikor jih je treba; 3. Pravico voliti ima samo tisti vinogradnik, kteri ima saj najmanj pol orala ali pol joha vinograda v tisti njih mezdo ali placilo postavijo in dajajo gospodarji Vinogradov. Zastran tega pa, kakošne pravice in dolžnosti » soséski. Vsacega pol orala vinograda vec šteje pa zopet lastnosti, službene znamenja, orožje in prisego imajo ti za en glas. Vlastniki ali vlastnice Vinogradov smejo namést čuvaji, veljajo odločbe slavnega ministerstveaega ukaza od sebe tudi svoje po postavi pripusene namestnike ali pa po- 30. januarja 1860, ki je v derž. zak. št. 28 in v prestavah oblastence k volitvi gornikov poslati. derž. zakonika v II. delu, leta 1860, na št. 28 zastran za- 4. Župani morajo izvoljenim gornikom in njih na- priseženih poljskih čuvajev oklican. mestnikom s posebnimi pismi na znanje dati, da so za to 11. Kadar v 10 imenovani čas pride, imajo iz-izvoljeni. Ko pet let preteče, je treba nove volitve, pri kteri voljeni gorniki tudi preudariti in skleniti, ali se imajo in kako se imajo, če je potreba spoznana, vinogradi zaperati. se va-nje in « V se pa smejo poprejsni gorniki in namestniki zopet voliti. 5. Kadar kak gornik ne utegne svojega opravila Vinogradi, ktere je zapreti, se imajo 5 taru, kjer opravljati, prevzame njegovo mesto tisti namestnik, kteri je iz njih hodi, z navskriž zabitimi kolmi zaznamovati. Naj dobil pri volitvi (§. največ glasov. menj en teden pred pa se mora to dobro oklicati, preden 6. bla je za oiagor m Izvoljeni gorniki imajo sploh na vse gledati, kar se vinograd zaprč. Dokler je vinograd zapert, ne smé zboljšanje vinstva treba. Posebno imajo razun gospodarja in njegove družine ter njegovih delavcov se imajo tudi skerbeti za napravljanje in popravljanje potov v vinogradih; nihče va-nj hoditi. oni imajo gorske čuvaje udinjati, jim njih službo določiti znamenja in nad njimi čuti ; prepričevati se imajo Ko se tergatev začne, da je vinograd zapert, odpraviti. tudi, kako grozdje 12. zori potem dan odločiti, kdaj utegne podbernja biti in Dan, kterega izvoljeni gorniki za začetek ter gatve (bendime) postavijo, ima župan berž in kakor naj kdaj tergatev ali bendima sploh se začeti; oni prevzamejo bolj more, sploh oklicati dati, da se po celi tisti soséski tudi, ako nogradniki to hočejo, vinsko mero v nogradih, zve kadar se vino prodajo itd. Ijeni 7. V vseh njim odmenjenih zadevah naj se izvo- sami za potrebno spoznajo, ali če hoče temu oklicu pa ima še pristaviti, da se v deževnem vremenu ne srne tergati in se terganje nima pred začeti, dokler rosa ne mine. gorniki, kadar Pred začetkom postavljene tergatve se sme gnjilo ali « 310 odpadlo njeno. (r 9 kakor tudi tako, ktero ni za vino nanie gojiti samo tedaj oberati, ce se je to izvolj se bo prepričal, da bo po ti poti najpred k listju gorniku přišel, in tedaj najpred koristi od murbe imel. pred povedalo Zraven naj 13 Pred dnevom, ki je za zacetek dime) postavlje ima pa vsak pi ne sme nihče gati (ben- Pozneje tergati tergatve 9 toda dolzen je potem za cuvaje svo- in senozet ob cestah od tistih mej in jega vinograda 14 sam skerbeti Pritožbe zoper gorske cuvaje se delaj pri olj or m azsodijo naj se po kratki in zdatni poti 15 Prestopki te nogradske postave se imajo kot ukazu tega danem poljske hudodelstva kaznovati po zastran slavnega ministerstva od 30. januarja 1860, ki je oklican v deržavnem zakoniku št. 28 in v prestavah deržavnega zakonika v II. delu leta 1860, št. 28. Dober svèt vsem 9 v se začnó se svilo rejo pecati # Visoka cena svilnih mešičev (kokonov) je zdramila marsikoga, se udeležiti dobička, ki ga sviloreja ali židni listja ni; zato je treba najpred murb nasaditi. zato preudari, na kterem kraji tvojega zemljiša i pridelek dandanašnji daje iu še tudi v prihodnje obeta. Marsikter bi tedaj gojil svilode (židne červiče), al murbinega Al le umna saditev murb bo donašala kmalo in obilno do bička, bi utegnila najbolj ugodna biti lega in zemlja za murbo. Lega je najbolja proti sončnemu izhodu ali poldnevu in prosta. Perst rahla, kaničljiva, ne močirna, dobro prevideua z apneniuo in potašeljem (apno je poglavitni obstojni del murbinega lesa, potašelj pa listja) in ktera ima obilno redivne moči v sebi, je najbolja za murbe. Ce pomanjkuje apnenine, pomešaj perst s šuto starih zidov; će ji manjka potašelja, prideni ji pepela. Po pepelu ti bo murba posebno lepo listje dajala, po a pnu pa krepko raatla. Ko imaš murbe v verste saditi, daj skopati toliko po en sežeuj ( klaftro) širokih in po dva čevlja globokih grabnov, kolikor verst murb želiš vsaditi; raztegni po dnu močno steljastega živinskega gnoja, zameči ga s perstjo do polovice grabna, in potlej sadi murbe. Ko tako sadiš murbe in jih potlej ene leta pridno okopuješ 9 bos imel veselje nad njimi in kmalo dobiček. Med take murbe se zamore še tudi med vsake dve, če so najmanj po tri sežnje saksebi sajene, ena pritlikovka vsaditi. ktera bo že drugo leto nekoliko listja za svilode dala. 9 Pritlikovke se morejo vsakemu svilorejcu priporo čiti 9 posebno takiin, ki želijo na novo začeti svilorejo 9 pa nimajo listja, zakaj po pritlikovkah si bojo najpred listja pripravili. Vsak bi tedaj imel ali med murbe visoke rasti pritlikovk nasaditi, kakor je bilo rečeno, ali pa en kos zemlje zato odločiti, in jih po sežnji saksebi v dva čevlja široke in globoke or ts rabne posaditi, in potlej vsako leto okopo vati. Za tako saditev so najbolje murbice eno le tne po cepljenji, ali pa dve in triletne necepljene; necepljene so najbolje moretianke, ktere največ mraza prenesejo in krepke šibe poganjajo. (Murba moretianka po profesorju Moretti tako imenovana in že okoli 40 let znana precej veliko listja sercu podobne ojstro, na spodnji pa gladko). 9 ima ga 9 ki je na zgornji plati Pritlikovke (Zwerg- oder Buschbàume) so na dve strani koristne: pervič zato, ker spomlad popred zelenijo kot murbe visoke rasti; zato se morejo tudi svilne gosence bolj zgodej žvaliti dati, kar po mnenji zvedenih svilo- drugo pa zato, rejeov svilni pridelek bolj zagotovi; ker v pervih starostih svilodi le malo listja potrebujejo, ki si ga gospodar lahko od pritlikovk nabere, da ni treba ve- likih murb za malo stvar načeti; v tem se pa murbe visoke rasti bolj obrastejo, in njih listje se tako prihrani za tisti cas > kadar se ga več na enkrat potřebuje. pa nobeden ne opusti murbe visoke rasti saditi, ktere imajo svilorejo za več časa zagotoviti. Koliko dobička bi lahko imeli gospodarji od svojih njiv , kamor se iz cest in cestnih grabnov blato meče, ktero ima na-vadno vse v sebi. riv niku. pritožbe zoper te gornike pa županu, sadili! «V cesar murba potřebuje, ko bi murb na U c. Zdravniška Pomoč zoper glisto trakúljo. Naše 5) Novice" rade kako domačo zdravilo 1 udem v korist naznanijo; prosim, naj povejo Slovencom tudi domačo pomoč zoper tisto dolgo, traku podobno glisto, ki se zatega voljo tra kulja (Bandvvurm) imenuje in ki sem jo že večkrat, posebno na Dolenskem, narajmal iu jo od- podil. Ta cloveškemu zdravju zlo zoperna glista se lahko brez vse bolecine in nevarnosti iu brez vseh stroškov prav lahko in gotovo z bučni mi jede rci prežeue. Na Ru8ovskem so bučne jederca zoper trakúljo sploh znane in staro domače zdravilo, ki se je pozneje tudi na Augležkem, Francozkem, v Algieru in v Egiptu po mnogih skušnjah popolnoma poterdilo. Kdor ima tedaj trakúljo, (da šli ali da je kak zdravnik to njega Jâger so ze kakosni kosi iz bolezen pri njem spoznal), mu ni treba na Dunaj v zeile št. 528 hoditi, ali tjč dnarja pošiljati, naj se rajsi v kako koruzno ali krompirjevo njivo zapodi, na kteri tudi svinské buče rastejo in naj se tam njih jederc najé jih doma nima, in se bo dosti 9 ce gotovo 9 ozdravil. Saj je letos buč njih jederca so dobre in se dajo tudi dolgo hraniti. Še bolj hitro se pa přežene, če se zjutraj kakih 100 do 200 bučnih jederc z medom (sterdjo) ali pa s cukrom pojé, in čez kake dvé uri potem nekoliko rici novega olja (Ricinusol) povžije, ki se v apoteki dobi. Dr. Reimoneng priporoča: 200 izlušenih in stol čenih bučnih jederc (to je blizo ena unca) s 7 kvin-teljci ricinovega olja (7 d r a c h m. Ricinusol) ins 7 kvin teljci medu d rach m. Hon i g) pomešati in povžiti; čez dve uri naj pa izpije kozarec limonine vode (limonade), v ktero se zopet nekoliko rnedú in ricinovega olja pridene. drugikrat kako Dr. Janez Podliščekov. Ce mi ljube ^Novice" dovolijo, bom še domače zdravilo povedal. Strašni kebri na Gorenskem ali vprašanje : Ali gremo naprej ali nazaj i ? 19 (Dalje in konec.) Zdaj pa gospod Ruard hočejo nam je kmet dalje sred tega roba gojzd prekopati in cesto pri poved oval napraviti. Pri nas se vse čudi, kdor ta rob pozná, kdo je mogel osp. Ruard-u ta nesrecni svèt dati, da so cesto že obrisali in změřili! Se vé, da so ljudje, kterim je nebila je potem komisija; varnost žugala, berž hrup vsi poklicani domači ljudje so zagnali ; do dobrega skazali, da Bog Přejeli smo ta poduk, kteri skušenega svilorejca spričuje, od častitega gospoda družbenika krajnske in goriške družbe iz Istre s prijazno ponudbo, da hoće vsakega kdor želi murb, z najlepšim blagom postreći; 100 tako moćnih dreves. da imajo že vej za nastavo krone, veljá brez vožníne 35 do 40 gold. nov. dn. ; vožnína do Ter sta veljá kakih 40 do 50 krajc. za 100 dreves; od Tersta naprej pa se morejo po železnici ali kak drugač peljati. 100 pritlikovk veljá le 8 do 12 gold, po debelosti drevja. Kdor želi teh ali unih dreves, naj se oglasi berž pri podpisanem vredništvu ali pa pri vert-narji kmetijske družbe ljubljanske na Poljanah, ker saj do 15. oktobra častiti naš rojak mora že naročito vediti. Vsak 9 kdor bo poskusil si murbinih pritlikovcov dobro **) Prosimo. Vred. Vred. 317 obvari na tem mestu cesto delati; kakor smo slišali, je moćno in přece gladko slovenščino govore; dalje Or » lede sva tudi naša kantonska gosposka to pot za nevarno spoznala; nekega dečka crešnje zbirajočega prašala, je li po našem ali je pa ta pravda že pri kraji ali ne, ne vem. Gospod vé, in rekel je, da ne, „Popotnik" se piše; pri sosedu pa Ruard so dober gospod; vsak na Gorenskem jih ima rad, so nama povedali, da pri Popotnikovih tudi slovenski gol CljO. tega kogar Tak pojem je dečku gotovo učilnica vcepila. Razve pa tudi nobeden njih zavoljo te ceste ne obdolžuje; le take svetnike morajo imeti, kteri našega kraja, našega ilovnatega sveta ne poznajo pa tudi uič ne vejo, kaj nas skušnje že veliko let učijo. Lahko je svojo trobiti, kadar člověku ne voriti. Učeni možje menijo, da je beseda „Sobota" nastala iz „zavodjeu, ker je za Bistrico in Krumbahom; drugi, da se in nekega siroteja v koroškern pomenu nisva na ni do cerkve zadela, ki ne bi po domaće bil znal £0 gré za kozo; al vsa gré za našo kožo, druga je » komur nevarnost žuira. Nam ti - - r ako bi se tam gori cesta naredila in bi na basenstvo opira; meni pa se gotovo zdi da kakor grič tii* UUOtf rvuiii; , UHU ui ov iui« « VV^V« ..M. uuhh »i w» WHUUUUHU V^IIM , "»Vlil JJW OV U 1 , MH, IV <4IV v/1 ^ I i v se po nji vozilo; že zdaj se zmiraj po malem na spodnji ima ime „Ponedeljek" pri Svetinjah blizo Ljutomera, kakor konec jeseniške vasi zemlja vdera in že sèm ter. tjè je sta kraja Podsreda, Podčetertek, je tudi temu kraju ime razpokano skalovje, kaj pa bo še le potem I Pojte raji „Sobota44, in res je za nas sobota to je s k raj d nj a fara rakom žvižgat, gospodje, kakor da bi nam tako nesrećo proti Koroškemu, meja proti Nemškemu, popřej meja sekovske. ravno n a glavo nakopali! Pojte se pred učit: kaj je sedaj pa labodske vladikovine. Cerkev sv. Jakoba v Soboti i lovna ti svét in še sicer tak, ki ga izvirki moci jo, in da se z lastnimi očmi prepričate, pojte doli pod Po v ze savec na véliko cesto, pa bote vidili, koliko let skor dan na dan tam tisti hřib zraven ceste odkopujejo in na visoki gori velicestno gleda prek globoke grabe na koroške logove v dravski dol, in prek njega lesnato Pohorje; v njeni okolici je samo župnikov hram, učilnica in koča Sobota je pred več leti skoro nekega slovenskega kmeta. uterjujejo, pa vse nič ne pomaga: zemlja se vdira doli, vsa bila slovenska, pa župnik B., umerši leta 1849, po rodu da cesta skor nikoli ne sme brez varha biti. Lahko bi še od sv. Jurja v Slovenskih goricah, je pomogel jo jako poveliko povedal, pa moram iti na delo — nam je rekel kmet; nemčiti. Ondi župuik postavši je našel božjo službo menda mož tisti le to naj še povem, da je nek star in skusen , ki sem jo gori omenil, po pismu razložil nevarnost zato komisii na dvoj e; to se mu je nekoliko neprilično zdelo družé se rad z nernškimi steklarničarji in jim ugoditi hoté v ktero bi prišla vas, ako bi nesrečna misel obveljala in bi je počel praviloma nemški propovedati; je li tudi kda in se vendar cesta vkljub vsem pritožbam naredila; pa upamo, koliko slovenski, ne vem. Za tega delo so preresnične be da bo zdrava pamet premagala. Ta or ojzd kterega hočejo sede našega gospod dr. Muršeca, ki je leta 1847 obiskujé zdaj posekati in cesto skoz-nj napraviti, je nek ze od starih te kraje v potniški imenik med drugim tudi tako-le zapisal: časov v terdi prepovedi za sekati; le za posebne potrebe Y> se je smelo iz njega kaj vzeti". in se poslovil od nas. Tako je govoril kmet 10 20 al žalibože tudi spoznal, da bode vendar čez nekih let slovenska Sobota vsa nemška". Je li se to pravi po načelu Kristove vere ovčice pasti, za njih dušno Kmet je šel, mi pa smo še enmalo postali in premislili, srečo skerbeti, ne verjamem. Kaj pa je duhovska oblast na kar smo slišali. Res nico je govoril moz od konca to rekla? Ničesa i Je li ji to po volji bilo ali ne do kraja i ne gre smo rekli drugim zidom od pa se sopet po stezi za nekim meni sodbo izreći. Res je, da je osnoval reven rastlinjak, ki zgorej noter v vas podali. or a je naslednik dal zasuti, ker se z dohodki ne sklada, in Kmali pridemo v neko gostivnieo in prasamo, ali nam krásen cvetličnjak, kjer mu je slana rada cvetlice morila imajo kaj jesti dati. Prijazna ženska nam prinese polič vina pa to ni pastirstvo. ? Grob tega nr ospoda sva vidiia na pri pa suhih klobas, in ko smo se enmalo poživili, pride pri- prostem pokojišču obžalovaje tako nesrečne misli človeške. ložen voz, ki nas naloži, in namesto da bi bili šli še na- Sedašnji župnik gosp. Đ. se trudi, kolikor je le moči kakor smo se izperva namenili, se resiti, kar šče ni zgubljenega; ljudem rad pripoveda po do 9 ■mvpHipVHM přej v dolino pogledat, peljemo proti Ljubljani nazaj * res žalostni, da nas tabart lepa gorenska mace in oni željno prihajajo k slovenski propovedi in nauku stran ni s takim veseljem naudajala kakor ker materna beseda vsele ostane mila in ljuba; njegov po- ? drugekrati. ker to, kar smo na tem potovanji vidili in sli šali. ni bilo za naše domoljubne serca nič kaj prijetno. Žalostna skušnja nam je kazala, da razun tistih kebrov, ki govor boljše z ljudmí, ki so slavini sinovi, bodi si crn stanu. ogljarji ali mesca majnika okoli ferčijo, je še drugih Tii se mi prilično zdi povedati, da med našimi gospodi kebrov v skor- duhovniki je šče jako in prejako družtveni pogovor neslo njicah dosti, ki delajo škodo ali iz h u d o b n e v o I j e ali vensk, kar neko gnjusno pa iz ne um nos ti ali iz il e č i m e r u o s t i, in kteri se po ljivost tisti postavi zasačiti ne dajo, po kteri se imajo kebri z beznjiva mamica na persih naših domaćega jezika in nesramno ter krivično zanic iu narodnosti ovaja ; če me je Iju glasov naučila 5 bi ji drevja otresati in pokoncavati. Ako pa vse to dobro pre- li smel nezvest biti, njeni nauk zaničevati ter Judovo izdaj-mislimo, ne bo težák odgovor na vprašanje: Ali gremo na- stvo in bezznačajnost obléci? Vsej se drugi narodi tudi po prej ali nazaj? Naj si vsak sam odgovori ; jez le rečem: svoje pogovarjajo, nikdar po tuje, razve z ljudmí, ki nji Bog nam pomagaj f Prijatel svojega naroda in sovražnik merzlote. hove besede ne vejo Tujega ali tujih jezikov se učimo ? da zamoremo z ljudmí govoriti, ki niso našega rodu, in kadar po Potnikove misli in opazke hodé iz Maribora po ovinkih v Maribor. drugih krajevih potujemo da dobre knjige v njem pre biramo in, če koristné reči obsegajo, v svoj ograd presa- nikdar pa, da bi, hoté se spametnejše in omikanejše (Dalje). Tù skori ni jamo, kazati, narod zapuščali in po tujem hlepeli kakor otrok razuma ne imaje po morivnem nožu, ž njim se goltiti v v sce in druzega ptića slišati kakor regetajoco daviti ; po takem bi nas svobodno vsak tujec zasrnehoval > žolno na starih in sperhnelih drevesih in sternadke, ki čisto vsej si tudi zaslužimo. Misliš, da se Francozi ali Lahi, če krotke kraj pota ćivkajo. V kratkem sva jo spet pririla bi tudi vedili kak drug jezik, med seboj v tujem pomenj- do meje, ktero nek potočić med Koroškirn in Stilskim kaže t kajo ? Bog povsod šče slovenske ljudi nahajaje; slovo vzemša cd Ko- hvastati in ne daj! Ali šče nam^enimo na dolže po tujem segati, ter sebi sovražuiki ostati? Tudi omenim roške sva jo napela po globelih in sterminah prek potoka da, ako bi čestiti starec. gosp J. Gr i min čul, kako nespo Bistrice, ki pri Muti v Dravo sega, proti Soboti. V jamah, dobno se nemščina pri dostih gospodih lomi in muči, ki se > kar iz kterih se res tezavno pes pride, stébla na deske režejo, ravno nekak slovenščine ogibljejo ter se ji upirajo, bi mu in zdi se mi, da je človeške pleća morajo na vozno cesto to lahko smertni udarec vzrokovalo. Pustimo jim tedaj nositi. V sobotski fari vidé nekega pastirčka v coklje obu- je njihovega, ter ovarjaje se ž njim sva opazila, da šče tù ljudje ne teče beseda, • I tega in po or © gojimo svoje; nič ne dene; gladko ćeravno ti menda sce vsej vaja krepi. Ker pa se 318 radi ogibljemo, med seboj po domače se pogovarjati i nas v njem se zbujati, za kratek čas skerbeti. težko stane oznanujoče besedo Gospodovo; ti pa se spodobi učitelj gotovo mislil, da je detco tak lepo peti naučil. Na to je gosp. Ko lepa, čista, snažna, glaiika in neskvarjena obleka; vsej pri- sem fanta na pasi „Majolko" peti cul, ga prasam, kje se prosti kmet želar, verhovec ali viničar hoté k meši iti, si je te pesmi naučil? V soli, dobro vede. da ima mi odgovori. vsele cisto in snažno opravo ogerne, v cerkvi, to je, v hramu Gospodovem z Gospodom vseh spodov govoriti, tedaj čednost; duhovnik pa razkladaje naj o-ri Zato ocitna hvala gospod učitelju gornjeposkavskemu; on ni najemnik, on je domaćin. Menim pa, da je več takih verlih možakov po širokém svetejši in najblagši nauk bi krožil in brodil v gerdi, ne- Slovenskem. Na dan ž njimi! Taki so dobrotniki snažni obliki! Bos: nas varuj take derznosti in nespodob- ljudstva. našega nosti! Tedaj sčednimo se vendar; vsej je že doba ustati iz ii? Kake pa pomocke imajo deželski učitelji pri učenji nesrečnega, pogubnega dremanja in na delo iti, ki nam Mnoge, hvala Bosu, pa šče vseh najpotrebnejsih ne. Naj-donese lik, čest in poštenje. Ne mešajmo v propoved nepo- imenitnejši pomočki so jim otročje knjige, slovenski in ' Cesa jim šče tù trebno tujih besed: bodite „aufrichtig" ! v tem „augenblicku" nemški časniki in nemške kuji ar p itd., vsej narod bolje razume, ako mu se veli: bodite od- manjka? kritega serca, v tem hipu itd.; kako pa bi se Nemcom zdelo, slišal. Naj povem, kar sem iz ust iiekega učitelja ako bi njihov govornik propovedujoč rekel: „seid" odkritega serca i nas šče ??in diesern" hipu? Gotovo bi rekli, ne ve neuiski, pa dosti krasnega in hoće učiti, ali pa, da so mu možgani nekoliko za šolo rabiti dalo Iz razlicnih knjig se sicer dosti sočivja uabere, se pa kar bi se samo koristnega naserka, takega slovenski učitelj nima. poškodovani. Ne kvarimo si mi razumniki svojega lepega jezika i vsej nam se od drugih krajev zadosti pači cr 1 erdi, Kaj mu pomaga nemški šolski časnik, kjer so samo nemške knjige naznanjeue, samo za nemške šole veljavne pravila sprevrača ; glejmo rajši, da bo skladba lepa slovenska in nasvetovane? Kak bi neki v njih vračil za naše šolske govor poprek čeden. Nehotoma se mi je posílila v misel potrebe nahajal? Sto iu sto raznih svetov v kotih praz velikánská nespodobnost in neumnost, ki je menda samo pri ar e» nuje î ki bi na mrzo javnosti postavljeni stoterne potrebe nas doma, da namreč nekteri gospodje (žalibog duhovniki!) razkrili in tisuč koristnega prisijali. O koliko rečéh bi se in celó bogoslovci na slovenski nagovor ali vprasanje po ne dalo govoriti, ako bi le kje govoriti imeli? neslovenski odgovarjajo Tako ponašanje sem nedavno opazil pri neki natakarici, ki bivša tujka šče ni se prav ljudstva veden mož Svetujem toraj : naj se kak v šolskih rečéh slovenskega šolskega časnika poprime; ta privadila slovenščine; omikanemu gospodu ali omikovavcu časnik naj bo nizke ar » cene; osnovan naj bo po licu samemu se to ne pristaja. Taka nespretnost pojdi rakom drugih slovanskih: horvaških ali čeških časnikov; gosp žvižgat ! (Dal. s>.) • vili V 1 J mzjili solah. Ce je selo terdo osnovano, se bo na njem tudi močen in visok stan postaviti dal; če so nižje sole dobro oprav-ljene, se bodo na njihovi podlagi tudi višje znanosti varno zidati dale. Ta resnično stoji, da je nikdo podreti ne more. Za naše slovensko slovstvo pa in našo narodno omiko nič , kakor dobra nižja šola. Pišite, govorite, potrebnejsega ni pecajte se za našo izobražeuost, kolikor le hoćete: vas govor, vase prizadevanje bo bob v steno, ako zernje vaših sicer zdravih svetov v neplodno zemljo ali med ternje pada. V nizji šoli se mora seine omike scimiti, da saduuosno drevo iz njega zraste; tù se ima iskrica domo- in narodo- in s pravo ljubeznijo da se na njem val po- Ijubja uneti, da pozneje moža unéma; tù se naj obrežje greje zlaga svetne napčnosti raztreša. Na nižje šole, na te obraćajmo skerbno oči svoje ? Kaka pa je z učitelji takih nižjih šol? Čem tu po reći vedati, kar sem sam vidil in slišal. Sploh morem dobra in nadepolna. Većina meni znanih učiteljev med Ijud stvom se je skerbno slovenščine in vednosti poprijela. Jaz vem gospoda, ki je že sicer sivolas, pa vkijub mlajšim v vseh napredkih s časom čversto korači. Drugega pa hoćem očitno imenovati. Ta je ar ospod Blaž V era nic na gornji Poskavi ne daleč od slovenske Bistrice na Stajarskem. Dober gojitelj iu zraven dober učitelj biti je redka reč. Da je imenovani gospod oboje, tega sein se sam 3. sept, pri javni skušnji prepričah Pri njem sem vidil pervi-krat v svojem življenji slovensko šolo. Otroci bistri, urni, živahni kakor njihov učnik; brauje s pravilnim postajanjem, pri trohici od otrok razumljivo, razlagano ; raj ta nje ko blisk, posebno na pamet, in čemur sem se čudil, natanko po znanstvenih in slovničnih pravilih; slov nica slovenska in nemška gladko tekoča ko Poskava. Pristaviti še moram, da so otroci dobro razlagali koledarne stevilke, procente, poprekrajtanje (Durchschnittsrechnung) in vec drugih zemljo- in natoroslovnih, se vé da za kmečkega otročnjaka razumljivih naukov. Pa tudi serce mlado se ima trebiti in čistiti, veselje učitelji pa po deželi naj se za to njim samim uajkorist nejso rec poganjajo Na Kaj takošnega je » napředek sedanjega časa Ci noge tedaj ! Z Bogom in radostjoí Janković. Dopisi Iz Zagreba V 27. septembra. K. Z. Nikodar ni brez strauk; tako tudi pri nas ne. Pravijo, da v obče stranke niso ovére napredovanju dobre stvari; mar še potrebue in al to samo tačas, kadar posamne stranke eden isti cilj in konec uspesne so; se vé da po raznih potih doseći hočejo, ker ena stranka drugi kaže in odkriva nevarnosti, ovinke in nepriličnosti njenega prava. Naposled se najde tako skor zmiraj prava pot, na kteri si stranke rade roke podajo. Pri nas v Zagrebu in menda tudi po krajih na Horvaškem in Slavonskem smo pa razdvojeni, ker naše stranki ne težite na eden isti cilj, drugih kakor bi morale, ampak vsaka na Glavno bojišče naših strank je drugi, Zagreb. in to ni dobro. Ena stranka, iu sicer manjsa pa derzneja, ktera je javno mnenje že skoro tište Horvate, ki se ne ćutijo > obsega čisto za-se imela Slovane; zato tudi tej stranki ni mar za druge vanske narode. Ta stranka, kakor sem rekel, nas je že jugoslo skoro vse pod svojim košom imela. Druga stranka pa ob jema vse oue Horvate, ki svoj poseben ozir imajo za jugoslovanske narode in ki bode v„Pozoruu dobila svojorgau. Zato je pa tudi „Pozor" za pervo stranko tern v peti. Kmali izperva je zagnala krik in vik, kakor da bi jo bila n ujela a ces da se » miti u çuja proti nji. Kar se meue osebno tiče, sem terdno prepričan, da je to le zgolj osumnjevanje a priori, zakaj značaj onih ljudi, od kterih se je govorilo, da so podkupljeni, je takošen, da se kaj takega celó misliti ne more! — Nadjati se smemo mi Slovenci, da bo „Pozor" tudi nas vzel pod sveje krila, da bo tudi naše prava hranil in naše zadeve zastopal. Za tega del ga iskreno priporočam vsem našincom, ki so dozdaj primorani bili špogati si ptujih političnih novin. Kakor gospod vrednik v 211 br. „Narod. Da bi pač ,,pax nobiscum !" bilo geslo vsakega domoljuba se danji cas in se ne zabila pris tlaći ! da le jaci nesloga Vred. 319 Nov. a javlja ? na hoće „Pozoru cienu snizati od nove godine 12 fr. za godinu danah" in da ga če izdavati upitam, veli mi: „Da je nedavno jedno družtvo gospoštinsko v na či tavom arku, ako se sbiija sakupi toliko predplatnikah ? ko-Onoj liko ih treba, da se uz ovu cienu vas trošak namiri, pako gospodi, koja se predplate na sadašnji četvrt godine ili ču vratiti — dalje velištva sada više plate ili ču im to pravo točenja preuzelo, i svakomu, koi mu po 7 novčićah od požunca vina arende platiti neće, kerčmu zabranilo". Zašto su se baš meni ovi ljudi včrhu toga potužili Iz j ne znam ? Turk. na Primorskeni 29. sept. Ker vsak rad bere, U Mnogo se tukaj govori o kar časniki od tega govorijo, celega uračunati u buduću godinu Kurelacevi brošuri: „Recimo koju", pa dobiti je ni žavnih svetovavcov za dobro kako to? Kolikor sem iz kritike v vem, da se je marsikteremu čudno zdelo, kar je gosp. mi- Nar. Nov." zvedel, bojda nas Slovence izmed vseh Ju- nister Plener unidan rekel, da dobro stanje ljudstva ne kar se v vélikem zboru der- cesarstva pretresuje pri nobenem knjigaru, r> goslovanih najbolj hvali, veden knjižico brati. #) IVa Reki 21. sept. in ravno zbog tega sem silno rado Dopustite ljube „Novice" ? da vam tudi jaz nekoliko besed iz naših liburniškili krajev hira, ker se v našem cesarstvu čedalje več kave (kofčta) popije. Ker gospod minister nobenega razločka ne pové, ka koš no kavo da ljudstvo pije, hočem jez povedati, ka-košno naši vaščani pijejo. Ze dolgo Naša vas šteje okoli 1200 duš časa molčim, zakaj časi so nevarni ; z 160 hisoimi gospodarji, in v resnici rečem, da ni 10 hiš, to je priobcim. clovek ne zna, kaj bi napisal, da ne bi se pregrešil; po kjer bi za zajterk kave ne pili, pa kakošno kavo? trikrat pero v černilo namoči, z ustnicami mlaska, za uhom vprašanje Naše mlekarce v Terst mleko nosijo in če ga se češe, in po tobakeri plaska (_ako jo ima) in še je le v ena 6 bokalov nese, je to že veliko, zakaj naše krave na zadreffi, kaj bi napisal. Neradi smo iz našega kraja celem Krasu malo mleka imajo, ker jih za vožnjo tako ra zgubili cesarico Marijo Ano, ki je bivala skoro cele tri bijo kakor drugod vole. Zdaj pa hočem enmalo razjasniti 9 mesce v lepem Skarpovern vertu „vila Angioiina" imeno kakošno kavo naši vaščani pijejo. Mlekarca, ki iz mesta vanem, in se je 20. dan t. m. v zlatno Prago nazaj vernila. domu pride, prinese za Veliko dobrega je storila Ijudém. ko je tù prebivala. 5% cerkve je obilno obdarila. Med drugimi milimi darovi Tudi ki cukra, se vé da • y najcenejsega, kr. nov. dn. kave in za 8 kr. ki ga more kupiti, in to 9 mora za 5 do 8 ljudi za trikrat biti. Pervič za na 3 dele pecenega jecmeua ; so nam znani, naj omenim posebno enega. Ljuta kača je razdeli, in vsakemu delu pridene enmalo neko deklico od sv. Jakoba v desno roko pičila. Nespametni nekteri namesti ječmena stavijo dva delà nosca ; večidel pi ljudje so ji roko zvezali, češ, da strup ne bo se mogel po jejo sam ječmenovec, iu ta zrnes je njih irnenitna in okrep drugem truplu razliti, in so jo brez vsake druge pomoci čljiva kava! Pri nekterih hišah jo tudi za večerjo kuhajo zapustili. Velike bolečine zmoteno deklico prevzame strah in je ua 2 funta turšične polente vlijejo namést zabelje, da in groza tako, da si sama s sekiro roko odsekati hoče. Res jo ložje požirajo kakor suho. Marsikter star hišen gospodar na treh mestih roko do kosti hudo rani, tako, da so jo pravi: wOj! kje so casi, ko smo ajdovo in turšicno polento mogli v Reko v bolnišnico poslati, in tukaj so ji desnico s špeh o m zabeljeno jedli; sedaj pa jo moramo s temi morali odrezati. Nesrečne deklice se usmili milostiva ce- neznaními pomijami vživati, in še tudi ne osoljeno, ker je pri sarica in precej ji podari 25 gold., za naprej pa bode do- nas sol po 10 soldov funt"! Naj zdaj vsak sam sodi, kako bivala 5 gold, vsaki mesec, dokler bode živa. Ob enem dobro ljudem gré, ki pijejo tako kavo! varn tudi oznanim, kaka je tudi pri nas z letošnjimi pridelki. Branje se je okoH 20. t. m. začelo; vinska terta se je pri nas letos prav dobro obnesla. Cerna bolezen je na Prekomorsk Krašovec. Dervanja na Štaj. 25. sept. Naj se spet oglasim dragim „Novicam". Pa kaj vam čem povedati? Da se po visokih brajdah in v tistih vinogradih, ki so tik morja, sicer litikuje tudi pri nas toliko, kolikor se menda nikoli ni po-desetino pobrala; al drugod bo vinorejcom njih trud dobro liti kalo, mi bote radi verjeli; naj je družbica še tako majhna, plaćala. Dobre kostrenske in dražke kapljice se je srednje kmali se govori od Garibaldi-ta, Napoleona, papeža, laških spravilo; marsikaka buteljica bakarske vodice bo se vec na- in turskih zmešnjav itd. Da pa tudi ne zanemarjamo pre-redila to leto kakor v poprejšnih 7 -— 8 letih; tudi naše važnih posvetovanj deržavnega zbora dunajskega, in da reške vinske ose bodo mogle nektero merico „doma- željno pričakujemo, kdaj se bodo ministersko besede spolče ga" več poserknuti kakor lani; ne bo treba, da bi ga nile, da „moramo na novo pot priti", vam ni treba ptujski, marburžki in holožki zelenec nadomestoval, kakor dvakrat reći. Pa naj pustim politiko drugim; raje govorim to leto. Kastavskega „žvižgavca" pa bomo imeli dovolj, le o kmetijstvu. Hvala Bogu, Bog nam daj še nekoliko dni lepo vreme 9 „žvižgavec" bi se utegnil Bogom, drugikrat kaj več, v n in tudi kastavski Z voljni. z letino smo se dosti zado-Obilo kerme smo nakosili in tudi drugih pridelkov sladkoviča" spreoberniti. V • imamo; turšica, ajda in vse drugo lepo stoji; le rčž se je ako vam je všeč! **) Iz gorskega Kotora. Milo mi 0. A. Grajenski. se učini najslabeje obnesla; sadja je sicer malo, vendar v nekterih od8ončnih krajih se ž njim hvalijo; najbolj so terpele češplje putujuć po suši poslednjih let, tako, da celi verti stojijo žalostno nedavno kroz jednu okolicu, gde sam množinu rušećih se mertvi; oj! dobre bi zdaj bile posušene sladké češplje na seljačkih sgradah opazio zapitah jedno tr ® 1 9) Zašto si ne mesto žganja ali slivovca. Z vsem smo zadovoljni in vse Veli mi: „Gospodine! nepremoguć sam drugo bi ložje pozabili, da bi nas le terta ne bila tako popravi kuće?" podmiriti taksu gospoštii za šindole, i vstenak" i stane zlo okanila; veliko je kazala, al zdaj je vsak dan manj; pripovedati : ..Naši pradědovi i stariji uvek su bezplatno dosti kure u Pogosto čujemo tudi tuje košanšinske in cujocim gospodom dopadli. Po dokončani preskušnji so vi župnik, Jakob bramaputerske peteline kikirikati; al prepričali se bojo, sokočastiti gosp. dekan in župnik, Jakob Koman, mladino da je tako pleme le bolj za mestnjane, ker le samo bolj iz ki je posebno dobro napredovala, očitno pohvalili, druge roke zoblje, in si malo samo isce in je bolj mehkuzno. pa k še vecji pridnosti opominovali; v nedeljo so pa bili Kdor je želi, jo po navadni ceni domačih kokoš (tudi pri najbolj pridni šolarji in šolarce z ziatimi bukvicami obdaro- meni) dobi. Bčele so nas letos zlo razveselile; škoda, vani. Da je šola tako dobro napredovala, se ni čuditi, ker da tudi v bčeloreji ne znamo drugega, kakor le za roji letati. vse hvale vredna učenika, častita gosp. V. Matjan, kaplan, Kdor želi Dzirdzonove panje (koše) viditi, jih lahko vidi pri in gosp. J. Cenčur sta se na vso moč trudila za šolski meni. Koliko se je že o koristi sončnih rož ali sončnic blagor. Pa tudi solski ogleda. o ospod J. Sancin, zasluži pisalo, je večidel vsakemu znano; naj še tudi jez nekaj očitno hvalo. oovega donesem. V slovenskih goricah je zeleni gnoj sicer Iz Postojne 29. sept. Naj rt Novicam" spet par malo znan; vendar bi bili večkrat prisiljeni ga rabiti; vseje verstic pišem; morebiti ne bojo bob v steno, kakor tudi y rez se namreč v ta namen grah, itd. Cez vse to so mi dale soncnice z nekoliko grahorica, ajda y lupina ajde zmešane prav zdaten gnoj. Skusite! goste in čez dva čevlja visoke podorane Jakopič. detelja, une niso bile, ki sem jih Vam zadnjič pisal. „Resnica očí je star pregovor, ki se je poterdil tudi o tem, kar nimam kolje" sem unidan grajal. Danes pa pax nobiscum!" bisage napolnjene s kregom, ampak le z vošili, ki jih Iz koroške Terne 19. sept. Ne dvomim, da je bil rad očitno povem. Gostovi, ki k nam zahajajo, pogrešajo marsikteri častitih bravcov „Novic" že v goratem Zolcpahu; pri nas senčnatega sprehajališča, ker raznn Ribnikarjevega pa castitega, toliko priljudnega in postrežljivega cr 9 ospoda ne dosti vabivnega drevoreda f nobenega nimamo. Ceravno je še malo kdo omenil, ki tamkaj duhovsko službo oprav- pot, ki pelje proti jami, ni kaj posebno pripravna zavoîj ljajo; naj toraj tudi jez nekoliko čerhnem od deleč slove- blata v deževnem vremenu in pozimi zavoljo zametov, naj duhovnega predstojnika in prostih bi se, če se že ne dá nova cesta verh te poti napraviti, cega Zolcpaha, njegovega prebivavcov skalnatega kraja! Vam pa, ljubi rojak in dra or O 1 vendar obsadila z drevjem na obéh straneh, al za Božjo rodoljub! po navadi naših starih Slovencov prav prijazno voljo le z lipami ne, ktere pri nas desnico podam in brez skladanja rečem: «Reddite grozno počasi rastejo cui honorem, honorcm". Rom. 13 7. in rade pri nas konec jemljejo. Divji kostanj ali akacija, Ker že od Zolcpoha to ste drevesi za hitro senco najpripravniše. Kar je pa na naj še omenim, da so si leta 1858 Zolcpaharji poti v jamo še posebno potrebno, je to, da bi se cesta novo zvonjenje oskerbeli, letos pa nove, lepe ubrane orgle. napravila tako, da bi, zlasti ob večjih shodili, ne bil peš Vse to očitno priča, kako uneti za Božjo čast so žolcpahski člověk v nevarnosti vsaki hip povožen biti, zlasti govorim, duhovni predstojnik, torej: Slava Jim! Slava pa tudi verlim Gorjancom, ki so blago početje svojega dušnega pastirja pred tako radi podpírali. kjer se obračajo vozovi in se največja množica Tudi bi bilo prav, pred vhodom v jamo napraviti kako s tres je, da bi vozovi, ki ćakajo ljudi, z jamo, ljudi gnječi Iz Novela mesta 26. sept. M. P i. va nje našega slovstva zadevajo, se vidi 5 kako Černjan. Iz raznih vozači in živino se ne prepekali na soncu po 2 ali 3 ure ko bi se zavoljo ki nam donaša lepe dnarce, vendar tudi to enkrat dopisov, ki se nahajajo po slovenskih časnikih, in napredo- ali bi jih dež neusmiljeno ne pral. Kaj! živo veje jame duh slovenski, kako se oživlja narodsko čutje in hrepenjenje prenaredilo in iz „Urzustand"' povzdignilo! Tudi zavolj po pridobitvi pravic, ki vsakemu narodu, kteri ni še popol- jame same imam še nekaj pri sercu. Ce gremo o binkoštih noma poginul, so presvete svetinje. Le tako naprej ! v jamo, vidimo veliko lučić notri goreti, pa je veudar temno Kar se pridelkov tukajšne okolice tiče, gré letos sadju v nji kakor v kleti. Ob takih časih gori po 1100 lojenih vsake verste pervenstvo; češpelj je posebno obilo. Sadju enako lampic in še 4 cente Militovih sveč; pa vse ne zdá veliko se ponaša proso; krompir je še precej obrodil, in ne more zdati. Al bi se ne dala bolja svečava in ce ljudje tožijo, da čem prihaja. Ajda je cvela tako krasno, nejša napraviti? Letos je bilo o binkoštih 1167 ljudi v jami al žalibog! y kot da bi jo vsako skoz lepo, zdaj pa noc sneg opadel bil; rastla je skoz in ki so plačali 1167 gold.; ako se odbijejo stroški za osve ne daje prebogatega pridelka. Vino- čavo z 502 gold, in 100 gold, za strežaje, ostane gotoveíra gradi obetajo srednjo bendimo; nejše grozdja nahaja kot po po nekterih goricah se obil- dobička 565 gold. Kaj, ko bi se napravilo namesto sedanje drugih. obilo obilo srrojzdkov vidilo na rozgah, kterih nekaj je potem V zmladletji se je svečave dostojno število lampic z odbijavnikom (Reílex- Lampen), naj že bojo oljenke ali s tekočim gazom napol- veliko bolj svetile z majhnimi jagodami ostalo. Žita je bilo precej obilo. Drugo njeno. Take lampe bi delj časa goréle, lepo kaze. Letoa ne bo, hvala Bogu! * Košanšinske" *•) N pravijo pri nas namesto „kohmhinske kmete novomeške in manj koštale kakor tistih 260 funtov lojenih svec ali celó tistih 1100 lojenih lamp, ki niso čisto za nič. Da bi zamerite nam, dragi gospod, da Vam tega ; ne moremo poterditi Pop konecletne šolske slovesnosti je d iestuin". Drugikrat prosimo berž ze prev Pis. skušnje Vred, ;ć ,.post Vred. se pa tu in tam za osvetljenje posamnih jamskih ime-nitnost ne prižgale svece, tega ne rečem. V 3 do 4 letih bi bili z jamskimi dohodki vsi ti stroški za lampe poplaćani in dobra osvečava bi bila za vselej upeljana. Zdaj 9e 321 morajo obiskovavci jame skor vsi naenkrat v jamo stisniti, Baron Li chtěn fels je govoril proti predlogu v e č i n e serditost potolazi in zaupanje spet obudi, al prazne obljube ker ne določi prave podlage za izpeljanje deželnih ne bojo nič pomagale; treba je djansko pokazati, da je satë zgodovinskih ustav. Pred letom 1848 so imeli samo žlaht- resnica. Mi smo zlo bolni deželnih zborili; okoljstave niki (velika gospoda) pravice v so se zdaj spremenile, in če se novo gospodarstvo hoče se združi z jyavi knez Colloredo treba je zdravila, pa hitro, da ne bo prepozno. Vposled crto osnovati, se mora to tako storiti, da bodo naprave povsod enake. On pravi, da Ogrom se ne sme kaj posebnega do-voliti, česar bi druge dežele cesarstva ne imele. Na stare većine logu da se le pa ne. > grofom Auerspergom v tem, naj se pred-tak dostavek dodene, da ne bojo ljudje mislili, Ogrom mastna pogača pece drugim narodom predpravice se zdaj ni mogoče operati, ker ne veljajo več y kakor vsak vé, in starih ogerskih postav ne more nobeden Pomenki zastran obveljave narodnih jezikov v soli in v kancelijah so bili prav ŽIVI. Vitez Kr a j n s k i je za dobre spoznati, ker ravnopravnosti ne zagotovljajo. Ce bi se zdaj zopet vse na novo vpeljane pravdne in kaznovavne naprave na Ogerskem odpravile in v nanasaje se na nasvčt odbora pervi besedo poprijel in prav za to obveîjavo govoril, ter je dokazat, da zate- gorece deželnem zboru druge ranje teh pravíc veliko nevoljo po vseh deželah izbuja; nasvetvale, bi se veliko ljudem krivica storila. Govornik govoril je pa še posebno za svojo deželo in obveljavo polj-nazadnje terdi, da le predlog manj šine more cesarstvo skega jezika. Govorilo je o tej zadevi še več druzih svetovavcov, dokler ni grof A pony i vstal in rekel: To je vse pravo iu dobro, al ne mudimo se, gospodje, predolgo pri tej močno in edino storiti. Szógyeny se potegne za predlog većine. Kar Ogre zadeva 5 pravi on, da je ogerska dežela s cesarstvom reči i ktera ne bo drugače, dokler ne bo cela vladna tako zvezana, da se ne dá odločiti; akoravno je imela svoje osnova drugačna. svobodné pravice in druge postave in druge uradnije kakor tište dežele, ktere so v nemški močna podpora vesolnega cesarstva. zavezi, vendar je Potem je prevzvišeni škof Štrosmajer besedo pobila zmiraj prijel in jasno dokazal potrebo, da nemški in v nekterih Zato je za popolno deželah laški jezik ne tlačila drugih jezikov; ne, da bi se potrebno, da ohranjenje cesarjeve oblasti zlo pravice spet podelé, da bojo varovali edinost Avstrije. se Ogrom njih nemški jezik spodrinil tam, kjer je na pravem mestu, al Ce drugim jezikom naj bi se nikjer njih pravice ne krajšale; bi bilo potreba v nekdanjih ogerskih deželnih postavah zdaj dolžnost vlade je in tudi v njeni Iastni prid je, da na vso kaj prenarediti, se bo to lahko storilo v deželnem zboru, moč pripomore, da se jezik i, ki so brez svoje krivice za-kakor seje že tudi pred letom 1848 večkrat zgodilo; ker ostali, omikajo in povzdignejo na višjo stopnjo, pa tudi to so deželni zbori tudi drugim stanovom dovolili, deležnikom da biti v posvetovanji domaćih naprav. Na dalje pravi, zavoljo ustaje v letu 1848 dežela ne more svojih pravic zato naj varuje slabega, da upeljejo v javno življenje; vlada naj čuje nad tem, da bolj izobraženim jezikom ne pripusti zatirovanja manj omikanih ; ga ne stisne mocněji. Ne morem zgubiti ; bili so puntarji ze na smert kaznovani, drugi pa, pa drugače je nadalje govoril slavni škof da bi pri kteri se punta niso udeležili, po nedolžnem terpeti ne smejo. tej priliki gospodu ministru nauka ne priporočil posebno tr fm Grof Hartig pravi, da nikakor ne razume, kaj da Slovence. Slovenci s o kaj izversten narod; zeli predio or © V • većine in da je tezko izpeljati to, kar ua brez posebne podpore so svoj jezik lepo omi svetuje ; njene želje se mu tako zamotane zdijo, da bi kali; oni so vred ni, da se ministerstvo kar je ne vedil kaj početi, ko bi zdaj minister bil. On je svoje moc na-nje ozira; iskreno jih tedaj priporočam misii ze v posebni knjižici razlozil in bi jih bil zboru pri- in tako tudi Slovane isterske in dalmatinske, poročil; ker pa to ni dopuščeno, se ne more zediniti ne z da se u j e n i m j e z i k o m pomaga kdostojnemu raz- V » • V • većino ne z manjsino vitku. Rodoljubni gospod škof, kterega mile besede bojo Grof Nostic pravi, da je predlog većine bolj jasen, tisučerni odmev našle po vseh slovenskih okrajnah, so še • V • kakor predlog manjsine Po predlogu manjšine bi bile de dalje ir ovorili o potrebi, da se domaći jeziki upeljejo v šole želne namestništva malo vredne in cesarska oblast bi se zlo in v kancelije, in da se vse postave razglašajo v domaćem okrajšala, kar ne sme biti. Predlog većine more Avstrijo jeziku vsaki deželi in sicer v dobrih prestavah. tako močno storiti, kakor je nekdaj bila. Različnost postav Referent Klam je na to nasvetoval, naj se sklepu der ne bo omajala edinosti deržavne; na Pruskem so postave žavnega zbora pristavijo besede: „da zanemarjenje deželnih na Angleškem se jezikov v šoli in v drugih zadevah javnega življenja izbuja dvojne baže, francozke in staropruske spolnujejo angležke, škocijske in irske postave, na Rusov- veliko nevoljo". Ta pristavek je bil po veliki većini glasov skem pa še več in vendar edinost teh deržav ni v ni- poterjen. In tako so imeli pomenki o zadevah jezika kakoršni nevarnosti. Kar je tedaj v teh deržavah mogoče. končani biti, pa gosp grof Auersperg se je y se oglasi! bo mogoce V® _ V tudi v Avstrii. rekoč: „Ker je sklenjeno, da se nima vec o tej zadevi go govoru Skof Štrosmajer je razjasnil in dokazal v obširnem voriti, prosim vendar v protokol zapisati, da sem tudi jez imenitnost narodstva in jezikov, in se je pridruži! se zapisati dal, da bi bil za Slovence, med kterim živim, ___x • _ _ ______: i i---- • „ ___i________^ ♦__^ ~ : ~ „Ci predlogu većine. govoril kakor je govoril gosp škof Štrosmajer Tudi grof Aim asi, kenstein so stopili grof Merkandin na stran većine in in grof W o 1-poslednji je V druzem zboru je pervi govoril Conte B orel li za predio or to rekel, da je zadost, ce derzavno svetovavstvo le poglavitne nic napcnega podlage osnuje, vladařstvo bo potem izpeljavo že samo po- veći n e. v Ce On pravi, da v tem predlogu ne najde se več opravil deželnim namestnikom izroči se bo vse očitanje in zabavljanje cesarskim uradni-skerbelo; on misli, da bo zaupanje do cesarja toliko bolj kom odvernilo, ker ne bojo več imeli toliko z ljudmi opra-se povzdignilo, kolikor bolj bojo druge strani odgovornost viti. Nejevolja je zdaj med ljudstvom grozno velika; mnogo ? za vladanje na se vzele. se toži čez uradnike in njih početje ? to bo nehalo, ce si Vran i čan i posebno od Hrovatije in Slavonije pravi, bo ljudstvo samo postave dajalo in jih spolnovalo. Tudi da so imele te dežele zagotovljene pravice, ktere so zdaj pravi Borelli, naj bi Dalmacija se ne združila s Hrovatijo ob veljavo prišle in da ljudstvo močno želi te pravice spet in Slavonijo, ker so njeni prebivavci tako premedeni, da so nazaj dobiti ; verh tega pa tudi željo razodeva, naj bi se popolnoma ugodni za samostalnost. Na to pa skof Str os Dalmatinsko spet zvezalo s Hrovatijo in Slavonijo, kakor je majer krepko odgovori, da prebiva v Dalmaciji veliko nekdaj bilo. večje število Slovanov kakor Lahov, in če se ljudstvo po W o h l w e n d j knez Schwarzenberg Colloredo stopijo tudi na stran većine in knez in še posebno praša, bo s Hrovati potegnilo. Škof Mošierević želi, da bi se podělila samostalnost pravi knez Colloredo, da je ljudstvo po deželah zlo na- serbski vojvodini in banatu ? ter po zgodovini dokazuje i taknjeno, zato je potreba hitro hitro novih naprav, da se so te dežele že poprej svoje deželne postave imele. da v Ce bojo Ogri spet svoje nekdanje pravice dosegli, je treba, da iih tudi druge dežele dobijo. Grof Halier pravi, da je pomanjkanje dnarja najveća težava; treba je tedaj, da se dobro gospodariti začne in da se upeljejo take naredbe, ktere najmanj plačila potrebujejo. Knez Auersperg pristopi k predlogu večine in tudi general knez Lichtenstein pravi, da predioga manjšine zato ne poterdi, ker bi se po ti poti ustava upeljala iu bi spet taka zmešnjava postala kakor je bila leta 1848. Salvotti tudi poterdi predlog večine. Mi ne potrebujemo — pravi — učeno zloženega sistema, ampak naprav, ki se natori raznih ljudstev priležejo. V Avstrii živi deset različnih narodov; vsi ti se ne morejo po enem kopitu vladati; treba je, da se vsakemu narodu pravica stori in da se tako ž njim ravna, kakor se njemu prileže. Ce bojo vse ljudstva zadovoljne, bo celo cesarstvo zadovoljno. Opat Eder zagovarja predlog manjšine. Moja domovina — Solnogradska — pravi, je imela 1000 let lastno oblast — v letu 1806 je bila zvezana z Avstrijo — veliko ceni ta dežela samostalnost, pa vendar se ji rada odpove, ce bi bila zvezana po vesolni ustavi z Avstrijo. Baron Petřino zagovarja predlog veči n e. Bukovina, za ktero se poteguje, je imela lastne deželne ustave in tisti oddelek Bukovine, ki je še zdaj pod rusovsko krono, ima še stare pravice; on želi, da bi se te stare pravice nazaj dobile. Na dalje pravi, da tudi Ogrom naj se dajo njih stare pravice nazaj, zato ker Avstrije poglavitna moč se najde le v zvezi z Ogri, ter pravi, da tisti ni prijatel domovine. kdor ne poterdi predioga večine. Na to odgovori dr. S tras s er, da to ni res; on ne poterdi tega predioga, marveč se sklene s predlogom manj-šine in vendar mu ne bo nobeden ocital, da ni dober prijatel Avstrije. Predlog večine — pravi S tras s er — se ne da pravično izpeíjati zato, ker se opera na zgodovino. Sami Ogri so imeli po zgodo vini ustavo (konstitucijo), druge dežele pa ne ; če se tedaj na pretečene čase zdaj hoćemo operati, bodo samo Ogri ustavo dobili, druge dežele pa ne. Da Ogri to želé, je razumljivo; kako se jim pa tudi sve-tovavci iz drugih dežel upajo pridružiti, on ne more raz-umeti. Posebno pravi, da poprejšne kaznovavne postave na Ogerskem ne moremo upeljati, po kteri so bile dopuščene batine. Na dalje razklada, da je Avstrii zveza z Neinčijo živa potreba; sam cesar jo je izrekel unidan pri zdravljici v Solnogradu in vse početja vladarstvine dokazujejo, da želi se zvezati z Nemčijo. Ta zveza nam je zlo potrebna, da ne bomo spet ob času nevarnosti sami ostali kakor lánsko leto. Grof Sečen zaverne sprednika, da na Ogerskem niso delili batin, akoravno so v postavi predpisane, in če kdo misli, da zdaj ni mogoče na Ogerskem veljavnih avstrijanskih postav spremeniti, inu odgovorim, če ni mogoče takih naprav prenarediti, ktere še komaj deset let na Ogerskem terpé, kako je bilo pa mogoče, da so nam naše stare ustave vzeli, po kterih je bila poprej dežela veliko sto let vladana. ; v Po tem je škof Saguna besedo poprijel in je svoje misli na znanje dal, da želi edinost cesarstva, deželne na-mestništva s samostalnostjo, enakopravnost vseh narodov in vseh spoznavavcov kristjanske vere, učeliša za razne vere, podporo za cerkve in sole od deržave, povračilo šolskega in cerkvenega premoženja, gospodarstvo samostalnih orga-nov, povzdigo učenosti, obertnijštva in rokodelstva, pri-merno naklado gruntnega davka in tiskamo svobodo. Baron H a i m b e r g e r je govoril za predlog m a n j-šine, grof Pače za predlog večine; na zadnje je še škof Strosmaj er besedo poprijel, rekši, da pravdar-ske postave in sploh pravdarija v Avstrii ni tako popolnoma, da bi se mogli ž njo bahati. 27. dan septembra je bila poslednja seja deržavnega svetovavstva in tukaj so se še sledeči govorniki oglasili. Dr. Polanski se ni pridružil nobenemu predlogu. On pravi, da po predlogu manjšine ne dobijo dežele dostojne samostalnosti, po predlogu večine pa ne dobiva centralna oblast dostojne moči za postavodajanje in njih izpeljevanje. Svetovavec Maager, ker se je zmiraj za konštitucijo potegoval, je še enkrat v tej zadevi govori! in pa rekel, da njegove misli niso sanje, ampak da se opirajo na želje tisučernih in tisučernih ljudi, kteri le od upeljanja ljudo-Ijube konštitucije blagor Avstrije pričakujejo. Akoravno je časopisom prepovedano od konštitucije pisati, je vendar le ta beseda na vsakem jeziku. Ce je tedaj tirjal, naj se ustanovi konstitucija, je le želje tisučernih prebivavcov Avstrije očitno razglasil in vsi pričakujejo, da bo to besedo deržavno svetovavstvo zagotovilo; naj reče kdo kar koli hoče, zakrivati se vendar ne more, da ravno to je zapopa-deno v predlogu večine in manjšine. Ce se tedaj on za konštitucijo poganja, je le zato, ker po edini ti poti se more vsem ljudem pravica storiti, in ker je v tem zboru le malo svetovavcov druzih kakor žlahtnih stanov, se more on potegniti za druge stanove ; žlahni stan ima tako povsod zagovornikov dosti. Baron Gehringer se je oglasil za predlog manjšine in je posebno dokazal, da zastran ogerskih zadev ni potreba prenaredb, kakor jih večina želi. Ako se hočejo nove naprave operati na zgodovino, se mora določiti dob a, kdaj se zgodovina prične. iier je tukaj zastran dnarstva se posvetovati, so vse druge pretresovanja odveč. Nato grof Andrassy dokazuje, da Avstrija brez ogerske dežele ne more obstati in da so bile poprejšne ogerske postave tako cenjene, da so jih večkrat v ptujih kraljestvih za izgled imeli. Dalje pové, da je rajnki cesar Franc I. v letu 1805 pri Ogrih podporo in pomoć dobil, ko je bil v velikih stiskah po Napoleonu I. Govornik pravi, da je kardinal Rauscher rekel, da cesar potřebuje veliko armado in veliko dnarja; na obe strani pa se dá veliko prihraniti, će se ljudstvom volja spolne in zaupanje obudi. Grof Bar koči je veliko govoril, da se Avstrija ne dá centralisirati kakor francozke dežele, zakaj v Avstrii prebiva deset narodov raznih piemen, raznih šeg in raznih jezikov, tedaj se vse ne dá po enem kopitu meriti. Ojstro je očital ministru pravice, da je toliko toliko postav na dan prišlo, ki se nikakor ne priležejo potřebám ogerskega ljudstva. Na to pa se je unelo pričkanje med grofom Bar-koči-tom in ministrom Nadasdy-om tako, da je zbora pred-sednik prezabavljivi Bark, govor ustavil. Svetovavec Maj lath se je še potegnil za poprejšne ogerske postave in je rekel nazadnje, da pogoj v Villa-franki je bil le novi obrok miru; ta obrok gré zdaj h koncu, in treba je, da se hitro stori, cesar nam je potreba. Svetovavec Maager in baron R e y e r sta oba se pote gnila za nasvèt manjšine, grof St. Ju Ili en in baron Salvotti pa za nasvèt večine; nazadnje sta še referenta manjšine in večíine dr. Hein in Klam vsak predlog svoje stranke zagovarjala, in potem se je pričelo glasovanje ter se tako-le končalo: Svetovcov vseh je 58 — dva nista bila pričujoča, namreč grof Degenfeld in pa baron Sokčevic. Glasovalo jih je tedaj le 56. Za nasvčt manjšine so glasovali: Dr. Eder, baron Erggelet, Gehringer, Haim-berger, dr. Hein, baron Herbert, baron Lichtenfels, škof Mošierević, žlahni Mayer, baron Reyer, Scholler, Strasser, Trenkler, Wohlvvend in z nekim razločkom tudi Maager in Močoni; — za nasvčt večine so glasovali: Grofi Al-massy, Andrassy, Apponyi, Auersperg, knez Auersperg, grofi Barkoči, Klam, knez Colloredo, grof Haller, Jakabb, grof Saint Jullien, škof Korizmić, Krainski, knez Lichtenstein, Majlath, grofi Mercandin, Nostic, Pače, baron Petřino, knez Salm, baron Salvotti, knez Schwarzenberg, vitez Starovieski, grof Stokau, Conte Borelii, škof Strosmajer, grof Sečen, Szogyenyi, Toperčer, Vraničany, grofi Wol-kenstein, Mocenigo in baron Zigno; — na noben o stran v'/ 324 se niso oglasili: nadvojvoda Viihelni in Leopold, kardiual Rimu, kterega francozka in tudi sardinska armada varo Rauscher y rr » of Ilarti"- «? y dr In tako je bil k Polanski in skof Zaguna zbor deržavnih svetovavcov vati hoče, da ga ne napade Garibaldi, ki je obljubil. da y v li i m u hoće zedinj Italij « oklicati. Morebiti se bo ki je 4 mesce terpel. Več svetovavcov je namreč reklo, da zdaj kaj premislil. Danes ima s Kap in G a e t na adi za en čas po svojih opravkih domu šli, kar se jim Neapolitanskem delà na cente; zakaj v boji 21. dan p. m. je tudi dovolilo. Po trikrat cesarju ponovljenem „ Hoch pole ar » eke Volt y ki na pol obdaja mesto Kap (Slava) in po izrečeni zahvali gospodu predsedniku nad- je bila njegova armada zlo tepena in do danes še ni nič vojvodu so se poslovili derzavni svetovavci znano, kaj je dalj opi Kralj politauski je še zmiraj V saboto so sprejeli presvitli cesar na svojem domu v Gaeti s precej veliko armado. V Neapolj i je velika se derzavne svetovavce Zahvalujem se Vam za od njih poslovili blezo tako-le: zmesnjava, ker so si 3 stranke nasproti: sardinska Maz ariji delavnost V podlo zinova in kralj Ker Ga ri ba Id zvestobo; dal si bom predložiti Vaše nasvete, in kmal bojo sledili vládni sklepi. Ker greste, gospodj m oj i y sedaj cica izmotati d i n s k e m u ni kos težavnega klop y y so Neapolitanci poslali pismo kralju sar naj pride s svojo armado in posede deželo domu, povejte svojim deželanom, naj z zaupanjem pricaku- Kralj se je podal v Romanjo in bo na meji neapolitanski jejo Moje ukaze, da se taka podlaga pripravi za nove ná- vkupaj přišel z Garibaldi-tom. Sardinski vladni časnik ,.Opi-rodne naprave". Trikratni „Hoch" je zadouel potem Njih nioue" pravi 28. - A ' * " ' ' ~ sept y Veličanstvu, in svetovavci so zapustili cesarjev dom. Vse zdaj caka, kaj bo in kako bo. . k. ministerstvo je dovolilo osnovo pogorelsk ostalo A 9 likih vlad bo to določil da ni mogoče, da bi Benešk< res) ve al ne vojska, ampak zb ar » od t kongresa govori tudi M družbe v Krakovem in ji poterdilo njene postave Za papeževo armado nabrani prostovoljci, jih Sardiuci vjeli, pa jih izpustili, pridejo lesčm 30. sept. Pa kdo upa dan današnji sardinskim in fraucozkim lepim besedám Vés ki so V Meid- drug zbor Serb i j a je obema hud tern v peti y namreč zbor v Iz B e I i g r a d 29 Kn M lingj nazaj ; odtod bojo vsakega poslali ua njegov dom. Pra- umerl 26. dan t. m. v Topšideru. Trupi je ranjega vijo, da jih je okoli 1000 včeraj pr v Po ukazu ministerskem od 22. sept. se mora re- položili v tukajš Belgradsko rako. k r u t b y ktera za prihodnje leta 1861, tako hitro , liko ljudstva se je zbralo, knezu Milošu kneza so veliko cerkev in ga danes Pogreb je bil slovesen; silo ve- praviti, da bo duji čas do k t e s: a t po seh skih deželah pri kraj Poklicani so v to re zati. Danes je serbski knezu Mihael dnjo čast ska ediue od veru dal (prisegel) novému iT*««jMoau, cuiuciiiu siuu Miloševemu, kvi slovesuo posvećen; zvečer je bilo mesto krutbo v letu 1840 1839 1838 y 1837 in 1836 rojeni fautj i se vé da tako, da leta 1840 rojeni pridejo najpoprej na N ki je bil v začeti sto. Popisovanje se ima povsod 1. dan t. m. (oktobra) Serbii in je oženjen z __ _ . . « • V V » ✓ ri - _______ knez je bil rojen 16. sept. 1823 v Kras: gersko Kd misli kako pi za proštenje od vojascine imeti, naj se pod y da se s potřebními spričbami pi w w S sposki za to potegne Govorilo (3 krat al z avg. 1853) ar rofinj Knez Mih Julij Ob y po smerti svojega brata M se je, p i r na t e deset jejo to govorico. da ministerstvo dnarstva misli p izdati; najnovejše novice pa preklic r ......... ^ J ^ o iu i m » u , guopuuai e volj o mnozih over, ki so se uiu zoperstavljale zsvitljeno. ujevacu v Hunyadovo je bil že en- podar serbski; se j podal v Zemun na Avstiijansko ; leta 1844 in 1845 je no toval po Nemčii, Holandii, Belgii Svajci, Itálii Gerskem leta 1847 in 1848 je živil na Rusovskem, leta 1849 in per Telegraf, ki so napravili, in ga v nasetu stvu leta 1847 1850 pa na Angležkem in Francozkem čigar železne struue so leta 1848 me ker je eliko id il rile le 124 po vseh deželah geografičnih ijo zdaj 1500 geog nasega cesarstva sega zdaj že ta drat in in odkritoser nosi novice iz kraja v kraj; ua 20 mestih se štikuj iu se veliko naučil. Ou govori serbski, franeozki, nemški, turški jezik, in je bistra glava, pošten j bi in je uski laski. vlaški s naudan terdiie moz, ki svojo domovino isk 'j olj y telegrafi sosednih dežel blagor njeni pospešiti. Otrok še nima. Iz Tersta 1. okt ljud po železnici izNab Kakor se sliši, se bo vožnja za Kas ar so 3. dan. t Kursi na Dunaji začela, za blag pa v se le 1 decembi Ogersko I 1 • V 1 oktobi y kakor Pesta 27. sept. Sole na tukajsnem se po ministerskem ukazu ne bojo začele navada, ampak njih začetek je od- 2. oktobra 1860. Deržavni zajemi Je čas. yo obligacije od leta 1859 v novem dnar. po 100g. g. 59. posojila.pDruge obli n denár ji lotři j ami Kred po g. 100 lozen na poznejsi ne vé; nekteri mislij Kaj je pi ok tega odloga, posojiio odl. 1854 50 se '/o metalike y da vlada ne vidi ada y da bi se o / 2 0 mnogih narodnih slovesnost, ki bojo ta mesec v Peštu y ude pa pr • » y vse ležila tudi vecidel preiskrena solska mladost; drugi da bi vlada rada več učnikov dala tukajšnen učilišču, ki so sposobni v domaćem jeziku različne nauke ra naroda. 4°/ 3°/ 0 2 'A •/, 1% yy yy » yy yy yy yy » yy yy yy 64 ° /o % % Tecžaški lozi po 100 Donavsko-parabrod- g.103 .. i 08 ski po g. 100 yy 49 37 501 Knez Esterhazy. po g. 40 Knez Salm Knez Palf)' yy 94. 81. 37. po g. 40 po g. 40 „ 34.25 32.25! Knez Claryovi po g. 40 12.501 Ivnez St. Genoisovi po g. 40 yy yy y učiti in tako vstreci enoglasnim terjatvam ogerske Ker pa o Obligacije zesnlíšn. odkupa 36 36 23 o d I o g deželi oklican šolskeg začetka ni bil ob pi casu po y je pr • v ze eliko studentov iz daljnih dolnji ogerske 100 gold.) avstrijanske Knez Windiscligrâz.po g.20., Grof Waldsteinovi po g. 20 „ 25.59 krajev v šolo; kako bo tedaj s začetkom sole, se ne vé. Iz Oalieij Po najnovejših naznanilih j eJ .....Y) 5° 0 horvaškein slavonske ,, 5% krajnske, stajarske. 87. 64. 63. Grof Keglevicevi po g. 10 „ 13.75 Budimski . . po g. 4037.óO denarj kuga še v 6 krajih; v 18 hlevih je napadla 161 goved y 86 jih je poginilo, 5 so jih pobili, 15 jih je prebolelo je še bolnih. y 55 koroške, istrijanske Dcržavni zajemi z Zaj em od ieta 1860 . . yy 88 Cesarske krone Cesarski cekini yy 18.30 6.29 lotrij Napoleondori (20 frankov) „ 10 yy yy 1860petink yy 85. 86. raindori Ruski Lasko. Sardinci so z veliko silo vzeli Jak (An kono) ina do y 29 se j d La ki je v Jakinu bila. Pap vse v rokah Sardinije papežev. Kaj bo dalj y le R še ni z oiere z vso svojo ar-dežele so tedaj zdaj kolico njegovo je še yy yy yy 1839 . . . „ „ „ „ 1839 petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854 ., U3 5()jPruski Fridrikdori 11 86 Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . Dohodkine oblig, iz Komo „ 15.50jSrebro (ažijo) yy yy yy yy yy r> 18.45 10.85 11.35 13.30 10.80 31.50 hče ne vé. Sv Oče so še v Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef BlâZûik.