St. U
poimiujau (C. C. omm. U pasta)
« Trst«, v torek, 8. februarja 1937.
Letnik Lil
EDINOST
Uredništvo in upravni ttvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'A »si si 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglati, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edino«t» PoduredniStvo v G o r i c I : ulica Gioeuft Carducci št. 7, L n. — T«W. it. 327.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
TOžm politične
izjave ministra BeneSa
Bananji peltttini položaf — Hadžarsfca in Mali sporazum — Oilm« ftiijf * Vatikanom —
Frlananje Rusije
Pra^a, 4. januarja 1927.
Od bo«* čehoslovaške zbornice ta zunanje stvari je imel te dni sejo. na kateri je nastopil z varnim sorm-orn tudi minister za zunanje stvari dr. Beneš. Odgovarjal je na interpelacije, ki so bale naek/vljene nanj o razr-nih vprašanjih čehoslovaške zunanje politike.
Najprej se je doteknil vpra-sanja odprave vizuma na potnih litftib, pri čemer je branil stališče »unanjega ministrstva, ki smatra vizume za veliko oviro razvoju gospodarskih odnošajev. Nato je prešel minister Belu« takoj na vprašanja srednjeevropske politike ter se najprej doteknil odnošajev z Ogreto. Položaj — je rekel — se je glede Ogrske zelo spremenil. Povsod in tudi na Ogrskem se Ye, da se sedanji položaj v srednji Evropi ne da spremeniti, in zato je nastopilo splošno po-mirjenje. Odnosaji Čehoslovaške napram Ogrski so danes podobni odnošajem napram Nemčiji. Vprašanje vojaškega nadzorovanja na Ogrskem se je jačelo reševati istočasno kot v Nemčiji in Bolgariji. Mali spo-,-Mum ne vidi v tem vprašanju nekaj posebnega, novega, temveč samo zahteva, da se postopa v vprašanju razorožitve Ogrske na isti način kakor v vprašanju razorožitve Nemčije.
Drugo vprašanje, ki se ga je loteknil minister Beneš, je propaganda za priključitev Avstrije k Nemčiji. Treba je imeti pred očmi — je rekel — da so bile podpisane v Evropi razne pogodbe. Te i>ogodbe je podpisala tudi Čehoslovaška in prav tako tudi Avstrija in Nemčija. Čehoslovaška zahteva v sporazumu s temi državami, da se pc^rodbe spoštujejo. Čehoslovaška vodi Čisto čehoslovaško politiko in ne politiko Francije, Anglije ali Nemčije in sploh nobene države. Ima torej lastno politiko in se trudi, da ohrani svoje sedanje odnoša.Je napram Franciji in Angliji in da vzpostavi na drugi strani čim boljše odnošaje z Nemčijo. V tem so se tudi dosegli uspehi. Iste politike se bo vlada držala tudi v bodočnosti.
Radi itaiijansko-albanske pogodbe so nastala gotova nespo-razumljenja med Italijo in Jugoslavijo. Cehoslovaški odnoša-ji napram Jugoslaviji so čisto prijateljski in zavezniški, a na-razmerje napram Italiji je urejeno s prijateljsko pogodbo. Čehoslovaška želi, da bi ne prišlo med Italijo in Jugoslavijo do sporov, temveč da bi se obe državi čim prej sporazumeli.
Glede Malega sporazuma je minister Beneš najprej omenil trditve nekaterih interpelantov, da je ta sporazum zgubil radi sprememb v mednarodnih prilikah svojo vrednost, svoj pomen in celo podlage svojega obstoja. V tej kritiki — je nadaljeval dr. Beneš — je nekoliko resnice, in ona je v tem, da Evropa nadaljuje svoj razvoj, tako da se povsem naravno morajo spreminjati tudi razmere v posameznih državah. Ali to ne mora pomeniti, da se je spremenilo tudi razmerje med tremi državami Malega sporazuma. Takšna kritika je prenagljena. Čehoslovaška pa si ne zakriva oči spričo razvoja v srednji Evropi. Ona je pomagala Avstriji in Ogrski, da ohrani mir in zavaruje tudi svoje interese. Radi tega ni pravilno govoriti o nekaki spremembi, ki bi bila naperjena proti Malemu sporazumu. Na isti način je Čehoslovaška pač podpirala tudi lokarnsko politiko. Vsi so vedeli, da napeti in sovražni odno-ftaji, kakršni so bili po vojni, ne morejo večno trajati. Iz tega pa se ne da sklepati nič proti Malemu sporazumu. Vsaka politika, ki se zaveda svojega cilja, se mora voditi tako, da se predvideva razvoj ter da se mu po potrebi prilagodi, držeč se pri tem nespremenljivo svojih glavnih načel.
Tako je tudi s politiko Čeho-slovaške. Načela in interesi, na
Katerih slonijo odnošaji z Jugoslavijo in Romunsko, se niso spremenili. Nikdar ni zahtevala Čehoslovaška od Malega sporazuma več, nego so ji narekovali objektivni interesi zveznih držav. Zavedala se je, zakaj je bil M adi sporazum napravljen, in zato je odklanjala tendenci-jozna tolmačenja, češ da je naperjen proti Nemčiji, Italiji ali Rusiji, kot se je tedaj mislilo in se misli tudi še danes. Maji- sporazum ostane to, kar je bil, a napram spremenjenim razmeram se drugače reagira, in sicer tako, kakor zahtevajo dane spremembe same.
Nato je prešel minister Beneš na vprašanje odnošajev med Čehoslovaško in Vatikanom, vprašanje, ki je postalo posebno važno po vstopu slovaške ljudske stranke v vlado. To vprašanje — je rekel dr. Benes — je tudi zunanjepolitično, toda pravzaprav bi moralo biti notranje-politična stvar. Zunanje ministrstvo se drži glede cerkvenih vprašanj svojih znanih načel. Branilo jih je že pred šestimi leti in pri njih je tudi danes. Svojega stališča ni menjalo, v nobenem pogledu. Od začetka je branilo svoje stališče, da moramo biti radi cele vrste razlogov proti vsakemu kulturnemu boju.
Čehoslovaška je demokratska država in zato hoče, da morajo veljati dolžni obziri napram vsem naziranjem, ki se v njej uveljavljajo. Cehoslovaški činitelji na mirovni konferenci so bili proti vsaki radikalni rešitvi glede vprašanja odnošajev z Vatikanom, a na drugi strani tudi proti sklenitvi konkordata, ker se je želelo ustvariti take odnosa je, ki bi odgovarjali povojnim prilikam in da bi notranje politične spremembe ne izzivale tudi zunanje-političnih kriz.
V	duhu teh načel je zunanie ministrstvo reševalo ra^na vpra^ šanja cerkvene narave. TTg*>-tavlja, da ne gre v odnošajih z Vatikanom za konkordat, temveč se nanašajo dosedanji spori, oziroma nerešena vpra&anja na imenovanje nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov, na razmejitev nekaterih škofij in na njihovo imetje. Ni res, da bi bil on proti rešitvi teh vpra^ šanj ali da bi bil njih rešitev oviral.
Nato se je doteknil minister Beneš vprašanja trgovinskih pogodb. Pogajanja z Ogrsko se nahajajo v takem stanju, da se lahko računa s skorajšnjim njih uspešnim zaključkom. Te dni se vodijo tudi pogajanja z Avstrijo glede izvoza in uvoza in nadeja se, da se bo našel zadovoljiv sporazum.
Na koacu je omenil minister dr. Beneš naj koči ji ve j še vpra-šaJije čehoslovaške zunanje politiko, vprašanje odnošajev z Rusijo. Izjavil je, da je za vzpostavitev normalnih odnošajev s to državo. Čahosloraška vlada bo vzela to vprašanje v najkrajšem časn v pretres, i a najde nja$ovc kenčno rešitev. Do tedaj se bo držala Čehoslovaška sedanje pogodbe, ki je podpisana in je torej še vedno v veljavi.
Poilpi-tmnle HktijrsKcsn pssojlte v laszsmstuu
RIM, 7. Uradno poročilo pravi, da so šele sedaj znani rezultati podpisovanja liktorskega posojila s strani -onih Italijanov, ki prebivajo v drugih državah Evrope in v deželah, ki leže ob Sredozemskem morju. V teh deželah je bilo podpisanih 31,593.422 lir.
Največje svote so bile podpisane v Egiptu (6,382.000 lir) in na Angleškem (5 milijonov), v Tunisu (3 milijoni), na Turškem (2 milijona in pol), na Francoskem (2,594.500), v Avstriji (1,954.100), v Nemčiji (1 milijon in 30 tisoč), na Španskem (960 tisoč), na Grškem (470.000), v Monaku (400.000), na Holand-skem (432.000), v Siriji (436.000), na Danskem (170.000), na čeho-slovaškem (160.000), na Portugalskem (154.000), v Palestini (141.000), v Maroku (111.000), na Finskem (83.000), na Poljskem (83.000), na Švedskem (90.000), na Madžarskem (75.000), na Alžirskem (45.000), na Norveškem (10.000), itd.
V	Ameriki se podpisovanje še nadaljuje in bo gotovo doseglo velike svote.
Ostoll&ole ftilstovsKlh pakrdjmskm eotistee
RIM, 7. V mnogih mestih Ita-lije so bila včeraj na slovesen način ustoličena nova fašistov-ska vodstva. Po poročilih, ki prihajajo vodstvu fašistovske stranke, se doznava, da so bila imenovanja novih vodstev povsod sprejeta z velikim zadoščenjem.
Se tekom tega tedna bo vodstvo stranke proučilo tudi položaj drugih poki aj in ter sklepalo o odefcritvi imenovanj novih vodster za one pokrajine, ki jih sedaj še nimajo. Končni, popotni seznam bo prinesel «Foglio d*Ordini», ki bo izšel, kakor običajno, »adnje dni v tednu.
Davi je prispel v Rim neapeljski fašiatevski tajnik on. San-sanelli, ki je tekom dopoldneva obiskal generidnega tajnika fašistovske strelke on. Turatija, s katerim se je dolgo raigo-varjal.	__ *
\i]m 09. Hiscllnijo
o nalogah Rima ln rimskih fa-Uster
RIM. 7 (Izv.). Danes zjutraj je sprejel predsednik vlade v palači Viminale novo vodstvo rimske fašistovske zveze. Politični tajnik zveze kom, Guglielmotti je podal cn. Mussoliniju kratko poročilo o dosedanjem delu zveze in o njenem bodočem delovanju.
Predsednik vlade je v svojem odgovoru napram vodstvu izrazil svoje spoštovanje do novega političnega tajnika zveze, ki je pokazal velik pogum v onih Časih, ko je drugod pogum upadel. Program delovanja novega vodstva odobruje na celi črti. Revizija strankinih pristašev je koristna stvar, kajti fašizem mora biti nekak duhovni red. Strankina izkaznica ni nikaka vizitka, ampak časten naslov in visoko priznaje. Stranka se mora vzdrževati sama in premožni pristaši naj bodo ponosni, da bodo danes lahko prispevali k strankinemu življenju z docela drugimi prispevki, nego so prispevali ponižni in skromni člani v prvi dobi fašizma.
Vsi člani rimske fašistovske zveze bodo morali poatati tudi miličniki in uvršeni bodo po njihovi starosti in po njifcovi fizični sposobnosti.
S fašistovskim domom ni treba preveč hiteti, kajti Rim bc moral dobiti tak fašistovski dom, ki bo vreden njegovega imena. Rimski fašizem mora prednjačiti v molčeči in delavni disciplini. Rim ne sme stremeti za tem, da postanft industrijsko mesto, ampak postati mora središče »plodnega zemlje-delskega življenja in procvitajo-čega obrtništva ter rokodelstva-Rimsko polje mora postati vrt in park prestolice.
Troje obravnav
Dva obtožene* oproščena, eden obsojen na štiri mesece ječe
RIM, 7. (Izv.) Danes so se pred posebnim tribunalom za zaščito države vršile kazenske razprav ve proti trem obtožencem Zjutraj se je vršila razprava proti R. Manconi, rodom iz Bone na Sardiniji, obtoženemu radi ž£l-ljenja prvega ministra in odobravanja zločina. Obtožnica je bila sestavljena na podlagi o-va*ibe,. ki jo je vložil Ronchetti Corrado proti Man coni j u pri orožnikih v Albanese.
Obtoženec odločno zanika ka-kršraokali krivdo ter izjavlja, da je žrtev spletk. Ovaditelj Ronchetti se ni javil pri obravnavi, čeprav je bil povabljen kot priča.
Po zaslišanju treh prič je prevzel besedo državni pravd nik, ki je zahteval, da se obtoženca obsodi na eno leto ječe in eno leto posebnega nadzorstva radi odobravanja zločina, oprosti pa radi žaljenja prvoga ministra, ker ni dovolj dokaaov.
Za državnim pravdnikom je govoril uradni zagovornik obtoženca odvetnik Ricciarelli, ki je najprej podal izjavo o svojem fašistovskem prepričanju tfir je nato dokazoval nedolžnost obtoženca, za katerega je predlagal popolno oprostitev.
Po kratkem posvetovanju je tribunal proglasil razsodbo, s katero se obtožene« oprošča krivde žaljenja prvega ministra, ker ni izvršil prestopka; krivde odobravanja atentata pa je oproščen radi nezadostnih dokazov.
Ob 16. uri je pričela druga razprava proti Filipu Giansan-ti, iz Marina, obtoženemu, da je obžaloval, da se atentat ni posrečil in da je žalil prvega mi-
nistru. Obtoženčeva žena je povedala Humbertu CLrattiju, da se je njen mož po atentatu izrazil, da je treba drugikrat meriti predsedniku vlade v glavo, ker nosi oklep. Obtoženec je še dodal grdo psovko proti predsedniku vlade. Na to pripovedovanje je Ciratti ovadil Giansan-tija. Obtoženec pravi, da si je žena izmislila ovadbo radi družinskih prepirov. Tudi ovaditelj Ciratti, ki je bil zaslišan kot priča, izjavlja, da je imel vtis, kakor bi se obioženčeva žena. hotela tem poAom itn-'bit i svojega moža, ki je hudoben človek, ker je z njo zelo trdo postopal. Poeneje, ko je bila ovadba že vlotena, se je žena skesala in je zaklinjala pričo, dn si je zgodbo izmislila.
Po zaslišanju nekaterih drugih prič je državni pravdnik dokazoval krivdo obtoženca ter zahteval kazen. Po govoru zagovornika in po približno eno-urnem posvetovanju je tribunal proglasil razsodbo, s katero se obtoženec oprošča radi nezadostnih dokazov.
Nato je pričela tretja in poslednja razprava proti poštnemu brigadirju Fortunatu Rosa-tiju, obtoženemu odobravanja zločina. Po zaslišanju obtoženca in prič in po govorih drž. pravd ni k a in zagovornika je tribunal proglasil razsodbo, po kateri mora obsojenec odsedeti Štiri mesece ječe,, ker mu je sodišče priznalo olajševalno okolnost lahke slaboumnosti.
Za nafa kulturne tretnizadje
PosL dr. Josip Wi!fan
pri ^uia 0mii m. Si vM
RIM, 7. (Izv.) Noeoj je državni podtajnik za notranje zadeve on. Suardo sprejel poslanca dr. Josipa Wll£aaa, ki je imel priliko predetiii državnem« podtajniku rasne primere, kafro se obtežnje delovanja naših kulturnih organizacij tor s tem vznemirja in nialtiča naš živel j.
Ekseeleaca Suardo je obljubil, da bo preiskal posamezne primare, o katerih n« je peala^ nec dr. W31fan predložil kratka pismeaui poročila. Istečaeno je poslanec dr. Josip Wllfan presti, naj U se pristajal prefekti opozori!!, kaka lMtao i»i bilo, da bi se ne pretiravalo zabrani evamje načih glaebeaih ter dramatičnih prireditev in poljudnih predavanj.
Pri pogovoru, v katerem se je dotaknilo tudi sploino ozadje teh vprašanj, je poslanec dr. Wilfan Črpal vtis, da je državni pedtajnik on. Stardo pripravljen jih objektivno presojati.
Snežni uiaetf v seitrii liliji
PIACENZA, 7. Po precej mrzlem dnevu, tekom katerega je temperatura padla močno pod ničlo, je včeraj začel divjati snežni metež, ki je kmalu pobelil mesto in okolico. Proti večeru se je bilo po mestnih ulicah nabralo že kakih 30 cm snega. Iz drugih krajev p<>krajine prihajajo poročila o velikih snežnih zametih. Kraji, ki leže v gorah, so popolnoma izolirani.
MILAN, 7. Tudi v Milanu je sinoči snežilo dobrih šest ur. Obenem je pritisnil tudi občuten mraz.
ALESSANDRIA, 7. Včeraj popoldne je pričelo snežiti in sneg še zmerom naletava skoro brez presledka- To-plomer kaže 7 stopinj pod ničlo.
Anketni sdber
razpravlja o poročilu za narodno skupščino
BEOGRAD, 7. (Izv.) Ožji anketni odbor, ki ga tvorijo po en zastopnik vsake stranke, je danes razpravljal o svojem poročilu za naredno skupščino. Radikal Ranko Trifunović se je protivil predlogu samostojnega demokrata Popovića, ki predlaga, da se kaznujejo vsi krivci, tako državni uradniki kot ministri, ki so kaj zakrivili v korupcijskih aferah. Opozicija je dodala k temu predlogu še formalen predlog, po katerem naj bi narodna skupščina obtožila ministre na podlagi zakona o ministrski odgovornosti. Seja radi nesporazumi jenja ni mogla biti zaključena.
Plenarna seja ožjega odbora bo glasovala o radikal ske m in
o opozicijskem predlogu. Opozicija je zahtevala, naj se anketni odbor sestane čimprej, toda ker ni dovolj poslancev v Beogradu, se bo anketni odbor najbrž sestal še le po seji narodne skupščine.
Pogajanja z Nikićem za vstop v - Uzanevićevo vlado
BEOGRAD, 7. (Izv.) V političnih krogih se komentira sobotna izjava Uzunovića o vladnem gospodarskem programu. Vlada s svojo majhno večino bi težko sprevedla preko narodne skupščine državni proračun. Na-glačajo tudi, da je sedanja vlada že tretja, ki dela na proračunu in da tudi ne bo poslednja, ki se ji bo izvedba proračuna izjalovila.
Popoldne je bil Uzunović v avdijenci na dvoru. V vladnih krogih, zatrjujejo, da se radikali pogajajo z nikičevci ter jim ponujajo portfelj za agrarno reformo. Nikićeva skupina baje vztraja pri prejšnjih zahtevah.
Pred ustanovlfrllo tttrainesi seUtiketo klubu
Združeval bo radičevce, zemljo* radnike, črnogorske federaliste in dva radikalska disidenta?
BEOGRAD, 7. (Izv.) V vrstah radičevcev se trdi, da je ustanovitev Narodnega seljaškega kluba toliko kot gotova stvar. Poslanci zemljoradniškega kluba so sklicali za 20. t. m. v Beograd konferenco svojih prvakov, na kateri naj bi se to vprašanje definitivno rešilo. Radičevci zatrjujejo, da je pri pristaših zem-ljoradniške stranke razpolo-že-nje za to, da se ustanovi Narodni sel jaški klub. Baje so tudi črnogorski federalisti že definitivno sklenili, da se pridružijo temu bloku. Čakajo le še na pooblastilo glavnega odbora za vstop. Istotako pričakujejo radičevci, da vstopita v novi klub tudi radikalska desidenta Va-silje Ti bić in Jovan Antiparu-saković. Upajo, da se vprašanje ustanovitve Narodnega seljaškega kluba reši še ta mesec.
ftaSlTšščijRllstl preti ostrasjEmu ministra
Viharna seja državnega zbora
BERLIN, 6. Na sobotni seji državnega zbora je prišlo do živahnih incidentov, ki so jih izzvpli poci jalni demokrati s svojimi obdolžitvami proti notranjemu ministru von Keude-lu.
Takoj po o-tvoritvi seje je dobil besedo posl. Stegerwald od katoliškega centra. Razlagal je, kako je bila rešena vladna kriza in zavračal je trditve socija-listov, ki pravijo, da bi se bila sestavila lahko širša koalicijska vlada. Nasprotniki vlade pravijo, da je ta vlada reakci-jenarna. To pa ne odgovarja resnici, kajti v kabinetu sedijo tudi katoličani in ljudovci.
Na govorniško tribuno je stopil nato socijalistični poslanec Landsb^rGT. ki ie v Živahnem govoru očital notranjemu ministru ven Keudelu, da je bil so-j udeležen pri Kappovi vstaji in da je podpiral reakcijoname organizacije, ki jih je bila vlada razpustiLi. Ob viharnem pri-trjrvanju opozicije ie Landsbcrg na#lašal, da tak človek, kakor je notranji minister Keude-1, ne more čuvati weimarsko ustavo.
Von Keudel je podal kratko pojasnilo; izzval pa je s tem velik hrup s strani levice, tako da je moral intervenirati sam kancelar Marx, ki je obljubil, da bo sam uvedel najstrožjo preiskavo v tej zadevi. Ker se socijalisti in komunisti nikakor niso hoteli potolažiti, je moral predsednik prekiniti sejo:
Pozneje se je vršilo glasovanje o zaupnici vladi. Predlog je bil sprejet z 235 glasovi proti 174; 18 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Za vlado so glasovali ljudovci, center, bavarska ljudska stranka, nemški nacijonaici, Bavarska kmetska zveza, hannoverska in gospodarska stranka ter nekateri «ultranacijonalisti». Proti predlogu o zaupnici pa so glasovali socijalisti, komunisti, večina «ultranacijonalistov» in bivši kancelar Wirth, član katoliškega centra.
StresemaBD o£pM na iug
BERLIN, 7. Zunanji minister dr. Stresemann jo sinoči odpotoval iz Berlina. Namenjen ja na francosko rivijero, kjer bo ostal tri ali Štiri tedne. Pred svojim odhodom se je dr. Stresemann dolgo razgovarjal z> nemškim poslanikom v Parizu baronom von Hoesch, ki je tekom popoldneva prispel v Berlin, kjer bo ostal par dni. Razpravljal bo s člani vlade o fran-cosko-nemških odnošajih, ki so se v zajdnjem času mnogo izboljšali s končnoveljavno ureditvijo zadnjih spornih vprašanj glede nemške r, zorožitve.
S francoske rivijere se bo dr. Stresemann podal v Ženevo, kjer se bo udeležil marčnega zborovanja Družbe narodov. Povrnil se bo nato v Berlin. Tekom njegove odsotnosti bo vodil posle zunanjega ministrstva državni tajnik von Schubert. V političnih krogih domnevajo, da bo za časa Stresemannove odsotnosti zavladalo v nemški zunanji politiki zatišje. Važnih zunanjepolitičnih vprašanj sedaj itak ni na obzorju.
Stalin obolel?
BERLIN, 6. Ruski krogi v Berlinu so dobili iz Moskve poročilo, ki pravi, da je Stalin hudo bolan. _
Požar na italijanskem parniku
RODUS, 6. Na italijanskem pamiku «Nimbo» je izbruhnil požar, ko je parnik vozil v bližini otoka Kos. Parniku je prihitela na pc.moč vojna ladja «Timavo». Po 24-urnem napornem delu s*e je posrečilo pogasiti ogenj. Na «Nimbo» je bilo natovorjenega, mnogo sladkorja, ki ga je požar skoro popolnoma pokvaril.
Občine Julijske Krajine
Po sedanji upravni razdelitvi
Ozemlje, ki je bilo na podlar gi rapallske pogodbe priključeno k Italiji, in ki ga nazivamo s skupnim imenom Julijska Krajina, je obsegiiio mesto Trst in okolico, Goriško-Gradiščan-sko v celoti, Istro brez velikega dela kasta,vske občine in otoka Krk, precejšen del Kranjskega in majhen del Koroškega. To ozemlje je tvorilo najprej ono samo pokrajino (provinco) s sedežem prefekture v Trstu. Po nastopu fašistovske vlade se jo to ozemlje razdelilo v te upravne dele. S kr. odlokom od 18. januarja 1923, štev. 53 sta se namreč ustanovili Tržaška pokrajina z glavnim mestom Trst in Pulska pokrajina z glavnim mestom Pula, tretji del Julijske Krajine se je priključil že obstoječi Videmski pokrajini. Po aneksiji Reke se je s kr. odlo-kom-zakonom od 22. februarja 1924. štev. 213 ustanovila Reška pokrajina, kateri je Pulska pokrajina. odstopila volosko-opa-tijsko okrožje, brez občin Materija in P odgrad. S kr. o-dlokoin-zakonom končno od 2. januarja 1927. štev. 1 je bila ustanovljena Goriška pokrajina s prefekturo v Gorici.
Predaleč bi šli, ako bi boleli tu opisati zgodovinski razvoj te razdelit/e; omejiti se. hočemo zgolj na seznam občin v okviru sedanjih pokrajin in z navedbo števila prebivalstva po ljudskem štetju koncem leta 1921. Ker pa so-se od aneksije sem izvršile razne spremembe v obsegu občin in so se nekatere občine odpravile, druge zopet u-stanovile bomo te spremembe primerno upoštevali.
Tržaška pokrajina
(Pivo Število v oklepaju znači število prebivalcev prisotnih 31. dec. 1921. - V drugem oklepaju so navedena števila oseb po ob-čevalnem jeziku: S = Slovenci, H = Hrvati, I = Italijani, F Furlani, N = Nemci, R — Romuni. Razlika do celotnega števila prebivalcev odpade na tuje državljane. Podatki označeni s * značijo povprečna števila, ker niso bili na razpolago podatki glede jezika za posamezne frakcije).
1.	Avber (488 preb.) (487 S)
2.	Britof (367) (356 S, 4 I)
3- Bukovje (598) (572 S)
4.	Devin (658) (516 S, 142 I)
5.	Doberdob (512) 480 S, 142 I)
6.	Dolina (ki je odstopila v smislu kr. odloka 18. 1. 1923,
::i ravnatelj
Lju: J V.: t" 'n •• "i J
t*st iihafe TMk dan *	^ ^>nedelika. Naročala*: za 1 »ttee L 8.—,
S neteče L 22—, pol f^f i$J telo Uto L 75.—, v moiemitro mesečno
j 6,50 več. _ pnun'	— Ogla*una za i mm prostora
w širok osti 1 kolooe (5	** obrtlle	L ' »a oamrt-
tkio«. zabval«. posiaaa, vabila L 1.50, oglase denarnih zavri ril L 2.—
Oglasi na prvi strani L 2.—
Posamezna Številka 3» cent.
H.
«EĐIN08T»
V Trstn, dne 8. februarja 1927.
št. 53 občini Dekani v Istrski pokrajini frakciji Osp in Gabrovi co, občini Herpelje-Kozinai v isti pokrajini frakcijo Socerb, pridobila pa od odpravljene občine OcizAa-Klanec frakciji Gro-Čana in del frakcije Dra^a) (5118) 4983 S, 18 H, 91 I)
7.	Dutovlje (987) (953 S, 29 I)
8.	Famlje (291) (291 S)
9.	Fogliano di Monfalcoiie (2157) (2153 I)
10.	Gorenje Vreme (332) (327 S,
5	I)
11.	Gradež (5219) (5175 I)
12.	Hrenovice (2463) (2441 S, 11 I)
* 13. Kačja vas (nastala na podlagi kr. odloka 31. 12. 21, štev. 2023 po odcepitvi frakcij. Kačja vas, Grčarevec, Kalce, Liplje, M al ni, Vodice od občine Crni vrh v sed. Gor. pokrajini) (404) (353 S, 12 I)
14.	Kopriva (362) (362 S)
15.	Košana (1769) (1758 S, 4 I)
16.	LcJtev (1230) (1229 S)
17.	Mavhinje (741) (699 S, 27 I,
6	F> . ^
18.	Milje (zmanjšana za frakcijo Škofije in Rižano, ki sta bili priključeni občini Koper v Pulski pokrajini kr. odi. 18. 5. 1923. št. 53) (11484)
19.	Nabrežina (1863) (1310 S, 486 I)
20.	Naklo (s kr. odlokom od 18. 12. 1926, št. 2140 združeno z občino Rodi k pod imenom Naklo (2865) (2721 S, 131 I)
21.	Postojna (4532) (3576 S, 775 I)
22.	Povir (1182) (1179 S, 3 I)
23.	Ronki (4846) (348 S, 4298 I,
183 F)
24.	San Canzian d'Isonzo (h kateri občini so s ki*, odi. 18. I. 1923, št. 53 priklopili od občine Fiumicello frakcijo Isola Moro-sini) (3386) (2 S, 2816 I, 533 F)
25.	San Pier d'Isonzo (1516) (1502 I, 7 F)
26.	Senožeče (s kr. odlokom od 14. 10. 1926, štev. 1950 združena z občinami Dolenja vas, Laze in Sinadole v eno samo občino » sedežem v Senožečah) (1634) (1580 S, 25 I, 4 F)
27.	Sežana (1655) (1595 S, 43 I)
28.	Skopo (485) (485 S)
29.	Slavina (1906) (1702 S, 157 I, 5 F)
30.	Slivno (342) (335 S, 5 I, 2 F)
31.	Staranzano (1389) (45 S, 1339 1)
32.	Šempolaj (481) (478 S)
33: Šent Peter (3105) (3040 S, 57 I)
34.	Šmihel (2131) (2130 S)
35.	Štjak (797) (797 S)
36.	Štorje (768) (768 S)
37.	Tomaj (1365) (1359 S, 1 I)
38.	Trst (238.055) (18.150 S, 202.382 I)
39.	Tržič (11838) (227 S, 11216 I, 203 F)
40.	Turriaco (1620) (1619 I)
41.	Veliki Repen (937) (927 S,
10	I)
42.	Zgonik (1458) (1443 S, 9 I) Vsa Trž^.žka pokrajina obsega potemtakem 42 občini s 325.940 prebivalci na 1220 kvadratnih kilometrih.
Sreri*ka pokrajina
1.	Ajba (1235) (1226 S, 9 I)
2.	Ajdovščina (1091) (886 S, 99 I, 50 F)
3.'Anhovo	(1673) (1622 S, 47 I, 3 F)
4.	Avče (539) (513 S, 26 I)
5.	Banjšice (801) (801 S)
6.	Bate (996) (996 S)
7.	Biljana (1292) (1277 S, 15 I)
8.	Bilje (1236) (1189 S, 35 I,
1	F)
9.	Bovec (1834) (1638 S, 119 I)
10.	Brazzano (929) 130 I, 790 F)
11.	Bregini (1306) (1306 S)
12.	Brestov i ca (666) (660 S, 6 I)
13.	Brje (439) (439 S)
14.	Budan je (996) (994 S)
15.	Capriva d i Cormons (1353) (3 S, 138 I, 1209 F)
16.	Cerkno (6606) (6327 S, 175 If
2	F)
17.	Col (1004) (996 S, 8 I)
18.	Corona (531) (1 I, 530 F)
19.	Cekovnik (304) (299 S)
20.	Čepovan (1057) (1055 S, 2 I)
21.	Cezsoča (587) (575 S, 11 I)
22.	Črniče (1619) (1610 S, 8 I)
23.	Črni vrh (od občine se je odcepila frakcija Kačja vas s sosednjimi seliSči, in se pretvorila v samostojno občino v Trž. pokr. Razun tega se je frakcija Novi svet odcepila od nje in priklopila občini Godovič, kr. odlok od 31. 12. 1921, št. 2023) (1984) (1824 S, 54 I)
24.	Deskle (798) (729 S, 65 I)
25.	Dol-Otlica (1660) (1660 S)
26.	Dole (občina se je zmanjšala za frakcije Medvedje brdo in 2ibrže, ki sta bili prikloplje-ni Godoviču, kr. odi. 31. 12. 1921, št 2023) (879) (846 S, 16 I)
27.	Dolenja (v Brdih) (1436) (400 S, 40 I, 995 F)
28.	Dornberg (2153) (2136 S,
11	I)
29.	Dreženca (941) (941 S)
30.	Erzelj (309) (308 S)
31.	Farra d'Isonzo (1766) (2 S, 103 I, 1G61 F)
I 32. Gaberje (589) (582 S, 4 I)
33.	Gabravica (421) (419 S)
34.	Goče (459) (452 S)
35.	Gojače (403) (403 S)
36.	Godovič (povečan za frakcije Medvedje brdo in Žibrže od od občine Dole in za frakcijo Novi svet od občine Črni vrh (1257) (1178 S, 35 I. 1 F)
37.	Gorica (z ustanovitvijo Goriške pokrajine so se priklopile Gorici (28154 preb) še občine Ločnik, Podgora, Solkan, Šempeter in Štandrež, 2305, 2867, 3406 1571, 1526). Sedanje število prebivalcev 39.829 (14760 S, 14744 I. 9470 F).
38.	Gorjansko (787) (785 S)
39.	Gradiška (4717) (39 S, 1533 I, 3116 F)
40.	Grahovo (4097) 3935 S, 143 I)
41.	Grgar (1382) (1378 S, 4 I)
42.	Idrsko 597) (588 S, 8 1)
43.	Idrija (5592) (5144 S, 284 I)
44.	Kal (2387) (2385 S, 2 I)
45.	Kamnje (615) (610 S) 46. Kanal (1683) (1588 S, 95*
47.	Kobarid (1160) (1110 S, 46 I)
48.	Kobjeglava (466) (463 S)
49.	Kojsko (4172) (4090 S,49 I 16 F)
50.	Komen (2299) (2278 S, 21 1}
51.	Komun (6438) (137 S 705 I 5567 F)
52.	Kožbana (1265) (1070 S 17 I 166 F)
53.	Kred (1457) (1451 S 6 I)
54.	Ledine (nova občina nastala s kr. odi. od 31. dec., 21 št. 2023 po odcepitvi sledečih frakcij od občin Spodnja Idrija: Ledine, Led, Krnice, Pečnik, Go-, vejek, Korita, Gor. Vrsnik, Dol. Vrsnik, Žirovnica, Breznica, O-so"jnica, Mrzli vrh, Javorjev dol) (847) (799 S
55.	Libušnje (1337) (1317 S 18 I)
56.	Livek (505) (544 S 19 1) 54. Lo*r (632) (611 S, 12 I)
58.	Lokavec (1026) (1021 S)
59.	Lokovec (1343) (1343 S) 50. Lože (444) 444 S)
61.	Mariano del Friuli (1386) (4
5	1381 F)
62.	Medana (979) (961 S, 18 I)
63.	Medena (1216) (16 I, 1200 F)
64.	Miren (1530) (1482 S, 27 I,
20 F)
65.	Moraro (743) (16 I, 727 F)
66.	Mossa (1329) (20 S, 21 I, 1285 F)
67.	Opatje selo (1115) (1114 S, 1 I)
68.	Osek (992) (987 S, 2 I)
89. Ozeljan (1073) (1064 S, 4 I,
6	F)
Planina (746) (715 S 25 I)
71.	Pliskovica (718) (704 S, 14 I)
72.	Podraga (502) (500 S)
73.	Podkraj (983) (960 S, 5 I)
74.	Ponikve (1106) (1106 S)
75.	Prvačina (1220) (1175 S, 45 I)
76.	Renče (2462) (2435 S, 17 I,
7	F)
77.	Rihemberg (2633) (2G14 S, 14 I)
78.	Ročinj (760) (750 S, 10 I)
79.	Romans (2165) (92 I, 2068 F)
80.	Sagraudo (1993) (70 S, 1389 I,
521 F)
81.	San Lorenzo di Mo«a (1146)
82.	Sedlo (991) (991 S) (3 S, 74 I, 1068 F)
83.	Sela (343) (343 S)
84.	Skrilje (954) (948 S, 2 I)
85.	Slap (53G) (521 S, 1 I, 12 F)
86.	Soča (707) (707 S)
87.	Sovodnje (1206) (1202 S, 4 I)
88.	Spodnja Idrija (zmanjšana za frakcije, ki tvorijo sedaj občino Ledine) (2078) (1962 S)
89.	Srpenica (465) (429 S, 36 I)
90.	Sveta Lucija (2680) (2604 S, 73 I)
91.	Sveti Križ (1770) (1769 S, 1 I)
92.	Šebrelje (955) (949 S)
93.	Šempas (989) (979 S, 10 I)
94.	Sent Vid (1381) (1374 S, 7 I)
95.	Sent Viška Gora (1856)
(1840 S)
96.	Škrbina (554) (552 S, 2 I)
97.	Šmarje (1121) (1120 S)
98.	Štanjel (1081) (1071 S, 7 I)
99.	Steverjan (2086) (2073 S, 5 I, 8 F)
100.	Sturje (1304) (1297 S)
101.	Temnica (1089) (1084 S, 3 I)
102.	Tolmin (5057) (4425 S, 556 I, 46 F)
103.	Trenta (369) (354 S, 15 I)
104.	Tribuša (697) (691 S)
105.	Trnovo (1446) (1441 S, 5 I)
106.	Trnovo pri Kobaridu (273)
(273 S)
107.	Ustje (376) (364 S)
108.	Velike Žablje (397) (397 S)
109.	Veliki Dol (357) (350 S)
110.	Versa (671) (21 I, 650 F)
111.	Vil le se (1309) (45 I, 1263 F)
112.	Vipava (1355) (1327 S, 23 I)
113.	Vogrsko (1009) (1008 S, 1 I)
114.	Vojsko (740) (736 S)
115.	Vojščica (514) (437 S, 51 I, 24 F)
116.	Volče (1527) (1524 S, 3 I)
117.	V rab če (823) (817 S)
118.	Vrhpolje (863) (844 S) *
119.	Vrtojba (2431) (2373 S, 54 I, 4 F)
120.	Vrtovin (675) (671 S, 4 I)
121.	Žaga. (593) (586 S, 7 I). Goriška pokrajina ima torej
120 občin z 200.707 prebivalci na 2667.58 kvadratnega kilometra.
Drobne vesti
Krščanstvo na Kitajski
Krščanstva se je pričelo širiti na Kitajskem v začetku'srednje-ga veka. Svedok prvih sledov krščanstva v Nebeškem cesar-stvu je kamenit steber, na katerem je vklesan križ s sledečim naipisom v sirskem in kitajskem jeziku: »Spomenik širjenja krščanstva na Kitajskem.* Ta spomenik je bil postavljen leta 781. in je poznan pod imenom «Nestorijanski spomenik«. Iz raznih listin pa se da dogna^ ti, da se je krščanstvo na Kitajskem pričelo širiti že leta 635. Na cesarskem dvoru samem so bili prvi oznanjevalci krščanske vere sprejeti z veliko radostjo. Tedaj so bili položeni temelji kitajske krščaaiske književnosti s prevodom sv. pisma na kitajski jezik. Krščanstvo je bilo zatrto leta 845., njega o-stanki so se držali ponekod v severni Kitajski še celih 400 let. Ko se je v polovici 16. stoletja veliki misijonar Vzhoda jezuit Frančišek Ksaverski izkrcal s svojimi misijonarji na Kitajskem, ni nihče znal, da so imeli Kitajci nekdaj že prevedeno sv. pismo v svoj jezik. Veliki misijonar je umrl na kitajski zemlji leta 1552. Njegov red je imel na Kitajskem velik uspeh. Jezuiti so bili na cesarskem dvoru vplivne osebe; oni so dali Kitajski prvi zemljevid, spisali so njeno zgodovino, opisali življenje Kitajcev, njihove navade in običaje ter ustanovili v San-gaju prvi muzej. Pozneje jih je papež obdolžil, da je v njihovih naukih mnogo poganskega. Novo širjenje krščanske misli se je pričelo v 19. stoletju, pa ni zna4io napredovalo, kajti danes je med Kitajci, ki štejejo 400 milijonov duš, samo okoli 2 milijona 350 tisoč kristjanov. Kristjani so večinoma »siromašni ljudje, kitajska aristokracija in izobraženi Kitajci sploh smatrajo krščansko vero kot vero siromakov. V zadnjem času pa je krščanstvo začelo prodirati tudi v višje kroge. Tako je bil n. pr. ustanovitelj kitajske republike Sunjat-Sen kristjan, Cang-Tso-Lin, diktator severne Kitajske se je isto-tako izšolal v krščanskih šolah. Zelo je škodovala prodiranju krščanstva politika evropskih držav, ki Je do vedla do konflikta s kitajskim narodom. Z druge strani pa aktivna boljševiška agitacija istotako zelo ovira in otežuje delo krščanskih misijonarjev.
Avstrijski ftkešje proti moder-
Na konferenci avstrijskih Škofov je bilo sklenjeno, da se prepove avstrijskim katoličanom, da bi se udeleževali modernih plesnih prireditev. Moderni plesi so po mnenju avstrijskih Škofov erotični in nemoralni. Med te plese spadajo «Foxtrott», «Tango», «Charleston», «One -step», <cShiminy», «Blue-Bo-ston» in «Black-bottom».
Ruska politika na Daljnjem Vzhoda
Nedavno so sovjetski administrativni uradi proglasili Daljnji Vzhod in otok Sahalin za kolonij s ko pokraj ino^ki je velike važnosti za celo državo, ker je tam mnogo zapuščene zemlje, na kateri bi se lahko naselilo mnogo ljudi, ki bi se iz enega, ali drugega vzroka radi izselili iz Rusije. Z ocirom na to odredbo so bili izdatki, predvidevani v državnem proračunu za kolonizacijo, znatno povišam. Istočasno je bil izdelan načrt za orijentacijo naseljencev, namenjenih v te kraje. Po tem načrtu se bo tekom 10 let moglo izseliti na Daljnji Vzhod in na otok Sahalin okoli milijon izseljencev vseh poklicev. V prvi vrsti bo omogočeno izseljevanje iz onih poljedelskih krajev evropske Rusije, ki so preprosto naseljeni. Razume se, da je na Daljnjem Vzhodu prostora za mnogo več ljudi, nego jih prebiva tam sedaj. Tamošnje ozemlje meri 2,636.363 kvadratnih kilometrov, a komaj en odstotek vse te ogromne zemlje je obdelane. Da bi se načrt za kolonizacijo čim boljše obnesel, je bilo za prvo četrtletje tega leta odobreno posojilo v znesku pol milijona rubljev. Posojilo bo obnovljeno vsako nadaljnje četrtletje.
Moikfl ta ženske v Poljski.
Po statističnih podatkih o prebivalstvu pride na Poljskem na 100 moških 110 žensk. Najbolj normalno je razmerje v Poleziji in Voliniji, kjer pride na 100 moških samo 106 žensk; najslabše pa stoji tem pogledom Varšava, kjer pri-! đe na 100 moških povprečno kar 121 žensk.
DNEVNE VESTI
Plfltevnie KavBll stroškov
Kr. prefektura opozarja državne dobavljalce na kr. odlok od 7. oktobra 1926, št. 1759, ki je bil objavljen v «Gazzetta Ufficiale» od 20. oktobra 1926, s katerim je dana državnim dobavljalcem možnost, da zahtevajo, da jim Banca d'Ita-lia spremeni državna nakazila, ki se imajo izdati njim v prid, v menične nakaznice ali v kredit na bančni ali poštni tekoči račun.
Finančna uprava želi, da bi se novi sistem čim bolj uporabljal, ker se s tem poenostavi poslovanje blagajne, se razširi raba tekočih računov in nakazil, kar bo imelo za posledico znižanja papirnatega denarja v obtoku in zmanjšanje cen v prid državi spričo hitrejše in lažje realizacije kreditov nabavljalcev. Posamezne državne uprave bodo tudi same skrbele, da se ta novi sistem čim bolj razširi, ter bodo v ta namen uvedle na vzorce za sklepanje pogodb posebno določbo, tako da se bodo prizadeti lahko posluževali novega načina iztirjevanja.
Hajeanlnjkfl mnicnji in državo! EPttlJžDCi
Prejeli smo:
Včeraj predpoldne je bil predsednik društva državnih upokojencev g. Roich obenem s posebno komisijo pri občinskem komisarju kom. Fronteri-ju ter pred-očil vznemirljivo vprašanje najemnin radi grozečih po viškov. Prosil ga je, naj bi občinska komisija, ki je bila ustanovljena za to vprašanje, upoštevala žalostne in težke gmotne razmere državnih upokojencev.
Kom. Fronteri, ki je sprejel imenovano odposlanstvo zelo vljudno, je obljubil vso svojo podporo ter dodal, da bo pozval društvo drž. upokojencev, naj imenuje iz svoje srede enega člana v poravnavno komisijo. Končno je dal izraza svojemu zaupanju, da se bodo pred-stoječa pogajanja uspešno končala. Našla se bo gotovo pot, po kateri se pride do sprave med zahtevami hišnih gospodarjev in najemnikov.	_____
PRODAJANJE LIKTORSKIH
ZNAKOV
Brez posebnega dovoljenja ministrstva za notranje stvari je prepovedano izdelovati ali dajati izdelovati, razdeljevati, prodajati ali ponujati na prodaj, hraniti, prenašati ali pošiljati v svrho prodaje ali razdeljevanja znake ali napise vseh oblik in mer z liktor-skim svežnjem. Prepoved se nanaša tudi na take znake iz papirja, stekla, cementa, drugih tvarin in tudi na umetniške izdelke. Kršitev se kaznuje z zaporom do treh mesecev in z globo od 1000 do 10.000 lir.
Prošnja za dovoljenje (na kol-kovnem papirju za 3 lire) se naslovi na notranje ministrstvo in pošlje preko prefekture. Prefekturi se tudi predložijo vzorci, ki jih prizadeti hočejo izdelovati, ali njihove fotografije. Tvornice in trgovine, ki se Že bavijo s takimi deli ali s tako prodajo, se pozivajo, da se čim prej spravijo ▼ sklad z novimi predpisi.
ORERDANOVA VOJAŠNICA
Veliki kasarni na Oberdanovem trgu ao ure štete. Odslužila je in na mestu njenih starih zidov bodo v bližnji ali daljnji bodočnosti vzklile nove, moderne palače, ki bodo tvorile najlepši del Trsta, Tako smemo vsaj sklepati po načrtih. ki so že izdelani in baje tudi odobreni.
20. t. m. bo občina prevzela vsa poslopja velike kasarne, nakar se bodos tari zidovi čimprej zrušili, začrtale se bodo ceste in pričele se bodo graditi nove stavbe.
Najstarejše stavbe, ki tvorijo 'Oberdanovo vojašnico, so iz 1. 1770. Služile «o najprej kot bolnišnica in sirotišnica, pozneje pa se je tamkaj nastanilo vojaštvo. S časom se je vojašnica širila in zgrajenih je bilo več novih poslopij, kakor na pr. bivša kadetnica <v ul. Coroneo. V vojaške svrhe je služila do zadnjega; dokler niso bile zgrajene moderne vojašnice v Rocolu. _
SEDEMDESETLETNICA POROKE
Pile jo nam iz Postojne:
Sedemdesetletnico poroke bosta obhajala dne 17. svečana 1927. gospod Ivan Jurca, lesni trgovec in posestnik, in njegova soproga Marija, v Gorenjah št. 5, pri Postojni. Redek, zelo redek jubilej! Že zlate poroke so redke, še redkejše de-mantne (šestdesetletne) najbolj redke pa sedemdesetletne!
Ko sta pred desetimi leti 17. svečana 1917. slovesno obhajala de-mantno poroko v krogu svojih dragih in povabljencev, se jima je voščilo: še sedemdesetletnico! In res: Bog je uslišal naše želje in prošnje! Ni pa menda na svetu veselja brez grenkih pelinovih kapljic! In tako je tu.li tu^aj. Mamica Marija je pred par leti padla na dvorišču, si pohabi'a eno nogo in tako bo morala obhajati jubilej v bolezni. Zato se žal ne bo vršila nikaka slavnost — kakor pred desetimi leti — ampak se bo obhajala sedemdesetletnica na tihem, samo v domači rodbini. Druga grenka kapljica. ki je zadela rodbino, je tudi prezgodnja smrt zeta, gospoda Andreja Rovan-a, lesnega industrijalca in trgovca na Colu. ki je umrl 22. 12. 1926. Bil je poročen z njih
hčerko Marijataki bi sedaj obhajala štiridesetletnico. — Tudi to je vzrok, da se ne bo vršila nikaka slavnost.
Ob tem redkefm jubileju bo zanimalo, kako številno je potomstvo slavijencev: Izmed šestih otrok, ki so bili vsi poročeni, živijo še trije; vnukov je 28; pravnukov j>a
Ne smemo zamolčati tudi vrline obeh slavljencev. naj služijo slovenski mladini za vzgled: Poleg lesne trgovine, ki jo je v prejšnjih letih imel tudi z znano narodno trgovsko hišo Mankočevo v Trstu, je gospod Jurca imel na domu tudi vzorno kmetijstvo. Veliko zaslug. si je mož pridobil zlasti na polju kmetijstva. Kot ud kmetijske družbe od leta 1881. je bil soustanovitelj kmetijske podružnice za hrenovško faro v Hraščah leta 1886. in njen podpredsednik do leta 1894. Dne 12. decembra 1894. je ustanovil podružnico kmetijske družbe v Studenem in 20. julija 1902- podružnico v Gorenjah; bil je večleten predsednik obeh.
Gospod Jurca je mnogo deloval tudi v korist svoje občine in za javni blagor svojega naroda: Leta 1870. je bil izvoljen za podžupana v Gorenjah in je vodil gospodarstvo svoje vasi 33 let; leta 1873. je bil izvoljen v hrenovški občini v občinski odbor, v katerem je vneto deloval v blagor občine do odcepitve občine Bukovje, ki je 17. avgusta 1902. postala samostojna. Prvi župan občine Bukovje je bil slavljenec tri leta. Slav-ljenec je vneto deloval tudi v drugih častnih službah: kot predsednik krajnega šolskega sveta za Bukovje; odbornik cestnega odbora Postojna; odbornik zdravstvenega okrožja Postojna; zaprisežen cenilec in mirovni sodnik domače ofo-čine.
Gospod Jurca se je poročil 17. II. 1857 v Studenem že v devetnajstem letu, (rojen 17. 12. 1838), ko jo prevzel domače kmetijstvo s svojo soprogo Marijo, sosedovo Grehcovo hčerko, to uzor gospodinjo in uzor kmetico, to dobro zlato mamico svojim šestero otrokom ki je imela vedno odprto srce in roko tudi za siromake, ki so se o- * glašali pri hiši. Obema kličemo danes: Naj Vaju Vsegamogočni tolaži v Vajinih jesenskih dnevih in Vama podeli še mnogo srečnih, zadovoljnih in veselih dni do skraj nih mej človeškega življenja! Bog Vaju živi!
DRUŽABNA PRIREDITEV ZVEZE KTLAD. DRUŠTEV
V nedeljo zvečer se je vršila v tukajšnji Drelierjevi palači lepa . družabna prireditev, ki jo je organizirala Zveza mladinskih društev pod pokroviteljstvom g. dr. Ivana Marije Čoka.
Krasna dvorana «Tina di Lorenzo« je i^iia polna nagega občinstva, ki se je odzvalo povabilu Zveze ter prihitelo tudi iz oddaljenejših krajev v naše mesto. Zbralo se je staro in mlado in i/ vseh slojev.
Prijazno in domače lice so dajale prireditvi mnoge članice mladinskih društev v lepih okoličan-skih narodnih nošah.
Prieditev je krasno uspela v vsakem oziru in je prekosila vsako pričakovanje. Zabava se je lepo razvijala in je trajala še čez polnoč.	_
POZDRAVI IZSELJENCEV
Podpisani slovenski izseljenci, potujoči v Argentino, naznanjajo svojim sorodnikom in znancem da so vsi zdravi in veseli ter pošiljajo njim in vsem čitateljem «Edinosti» iz Španije najprisrč-nejše pozdrave:
Anton Spilar, Topole. Rijavec Alojzij, Solkan; Viktorija Pavlica, Marica Mrevlje, Josip Saksida, Fran Bercč, Josip Lah, Alojzija Lah, Dornberg; Spacapan Vincenc in Lucija Saksida, Ozeljan; Bre-ščak Ljudmila in Humar Marija^ Bate; Štefanija Bitežnik, Ravne; Marija JevŠček, Zabrdo; Dona De-benjak, Kozana. Debenjak Josip, Ivan Fabian, Zgonik; Viktorija Batagelj, Vrtovin; Batagelj Emilija, Emilija Glažar. Bazovica, Marij Mozetič, Renče; Alojzija Ar-čon. Renče; Vida Špacapan, Renče; Milan Pahor, Volčjadraga; Karo-lina Cijan, Marija JevSček, Zabrdo; Josip Eržen, Renče; Josip Kukanja Malidol; Matej Humar, Rudolf Ukmar, Ana Sfiligoj, Kozana. _
Iz tržaškega življenja
Dra slabo končana izleta z motornim kolesom.
Lep, solnčni dan je v nedeljo kar vabil na izlet in marsikdo se je odpravil peš ali s kakim prevoznim sredstvom iz šumnega mesta na deželo, da se navžije svežega zraka in si nekoliko razgib-lje odrevenele ude. Med tistimi, ki nista Šla peš — kar je sicer najbolj zdravo — sta bila tudi 29-letni gledališki impresarij Dante Zambora, stanujoč v ulici Madon-nina št. 9, in 21-letni Črkostavec Ranieri Picco, stanujoč v ulici Concordia St. 7. Odpravila sta se z motornim kolesom na Kras in zvečer, potem ko sta srečno prevozila lep kos poti, sta jo mahnUa proti domu. Toda na povratku sta imela prijatelja smolo. Na cesti med Sežano in Opčinami je motocikelj, ker se je utrgala zavora, zadel ob kup gramoza ter se
prevrnil. Pri tem sta izletnilfa zletela na cesto. Dočim jo je Picco izkupil samo s hudimi praskami po rokah, se je njegov tovariš precej hudo pobil po glavi ter al pretresel možgane. Nesrečna izletnika sta dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta. Zambon je bil nato prepeljan v bolnišnico, dočim je bil Picco pre puščen domači neg*.
—	Slabo je končal svoj izlet tudi 29-letni krojač Albin Bremec, stanujoč v ul. Fabio Severo št. 27. Ko se je v nedeljo zvečer vračal z motocikljem v mesto, so se m*i med vožnjo na openski cesti nenadoma zlomile «vilice» pri sprednjem kolesu, radi česar se je Bremec prekucnil z motociklja in se pri padcu tako hudo pobil, da je obležal nez vesten. K sreči je kmalu potei i privozil s svojim avtomobilor t zdravnik Avrelij Finzi. ki je priskočil nesrečnemu izletniku na pomoč in ga prepeljal v mestno bolnišnico. Ker so zdravniki ugotovili, da ima Bremec poleg rane na glavi in poškodb na raznih delih telesa tudi pretresene možgane, so ga sprejeli v kirurgični oddelek.
Tramvaj, ki posnema avtomobil.
Dve osebi hudo poškodovani.
V teku par ur in skoro na istem mestu sta se včeraj dogodili v ul. Dante dve hudi nezgodi, ki ju je zakrivil — če pri tej trditvi izvzamemo neprevidnost pešca — ( tramvaj. Okoli 1.1 ure je tramvajski voz št. 100, ki je vozil proti Rojanu in katerega je vodil za-virač Maksim Rencelli, dregnil blizu vogala ulice Mazzini 69-letnega zidarja Ivana Piedonzani, stanujočega v ul. Donato Bra-mante Št. 10, tako da je starec zgubil ravnotežje in padel v luknjo v tlaku, ki so jo izkopali delavci mestne plinarne, ki so tam popravljali plinovo napeljavo. Pri padcu si je Predonzani zlomil levo nogo v stegnu ter najbrž zadobil tudi notranje poškodbe. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
—	Druga nezgoda se je pripetila okoli 15. ure in njena žrtev je bila 25-letna perica Antonija Cok, stanujoča v ul. Donota št. 138. Ko jti Čokova hotela z veliko culo perila na glavi na vogalu ulice Mazzini preko ceste, ni zapazila tramvajskega voza št. 5, ki je vozil proti Rojanu. Zadeta s silo od strani, čeprav je zavirač naglo ustavil, je Cokova telebnila na kameniti tlak ter se pri tem precej hudo pobila na raznih delih telesa; pre-* tresla si je tudi oožgane. Nesrečna perica je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga mimoidoči poklicali na lice mesta. Nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer bo ozdravila, ako ne nastopijo kake komplikacije; v 10—14 dneh.
Kakor so izjavili očividci, ne pada pri teh dveh nesrečah nobena krivda na tramvajska uslužbenca.
Tržaško sodišče
Požar na paroika «Persia».
Kakor je čitateljem gotovo znano, je veliki parnik Lloydove družbe v dneh 20. do 24. avgusta 192<>. zgorel v Kolombu. Požar jo /ačel v prostorih za premog.
Komisija, ki je bila poklicana, da ugotovi vzroke požara, je spravila potom naznanitve prod tukajšnje sodišče Ivana BreglichJ, kapitana omenjenega parnika. in Franca Antona Pontelli iz Tržiča, prvega strojnika «Persie».
Obtožena sta, da sta pred odhodom parnika iz Kolumba v Ka-racki in v zalivu Boria Pagoda zanemarila svoje dolžnosti s tem, da je Brelich dal povelje za odhod, ko še neki požar, katerega so mornarji opazili v Adenu, ni bil še popolnoma poga£en, da ni uporabil pripravnih sredstev za omejitev požara in da ni dal takoj povelja za vrnitev v Kolombo, ko je zapazil požar. Zapustil je tudi ladjo, ne da bi skušal rešiti, kar se je dalo.
Pontelli je obtožen, da se ni uprl odhodu iz Koiomba, ko je vedel, da poiar še ni popolnoma poga-šen in da ni uporabil pripravnih sredstev za gašenje, Vrhu teg a se obdolžuje, da je z nemarnostjo zagreSil, da se jo parni* jxuupll v Boria Pagoda.
Breglich pravi, da je požar v Kolombo že bil pogašen in da je vzrok novemu požaru bilo le precej nemirno morje pri odhodu, ki je premetavalo naloženi premog sem in tja in ga pri tem vnelo. Porabil je za gašenje vsa sredstva, ki so bila na razpolago, toda radi nemirnega morja sesalke niso delovale in se med gašenjem pokvarile. Bila je na parniku celo nevarnost, da se pri tlenju premoga razvije strupeni plin «grisou» in je radi tega dal povelje, da se parnik zapusti.
Pontelli pravi, da je glasom službenega pravilnika podvržen v vsem, kar se no tiče Izključno strojev, vrhovnemu poveljniku ladje. Upretje pri odhodu bi pomenilo disciplinarni prestopek. Za gašenje je rabil sesalke in vzdržal ves čas gašenja v kotlih dovolj pare za delovanje istih. Dvakrat so se sesalke pokvarile, naposled pa radi viharnega morja sploh niso več delovale. Pri nagibanju parnika se je goreči premog premikal in to je seveda dajalo požaru vedno večji obseg. Ladja je plula po povelju de.-et milj od breea pri Boria Pngo < u
Ko so zapustili parnik^ ni bilo več misliti na rešitev istega. Vr-
V Trstu, dne februarja 1927.
cEDINOSTB
nili so se v Trst s paru ikom «Gra-conia»m ki tudi pripada Lloydu.
Prva priča, Bruno Agostino, je prvi zapazil dim, a ni mislil na nevarnost- Obvestil je sicer kapitana, toda precej pozno.
Tudi priča Josip Modricli opazila dim Ve, da so bili vsi dohodi zraka k žarišču požara zaprti, tako da se ne more na nikak način dolžiti kapitana, da je opustil to sredstvo.
Salvator Clarofilla pove, da je bilo povelje, da se parnik zapusti, dano v zadnjem trenutku. Odprtine na krovu parnika (boccaporte) so bile zaprte in premogovne line odprte, ker se je od tam skušalo omejiti požar.
Franc Kicich ne ve ničesar gotovega. Govori le o dimu in «ka-lorijah« (!) Tiste dni je bila v zalivu Boria Pagoda strašna vročina. Mogoče je, da je ta vročina pripomogla da se je močno stisnjeni premog znamke «>\ital» vnel in to med vožnjo. Pri odhodu ni opazil dima.
Branil je odvetnik Cosulich.
Državni pravdnik odv. Culot je izjavil, da se ne more kar tako presojati o slučaju in da je neobhodno potrebno, da se zaslišijo izvedenca, kar je sodišče uvaževalo in preneslo v ta namen obravnavo na 18. t. m.
Poneverjanje.
Josip Silip odgovarja pred tukajšnjim kaz. sodiščem radi zločina poneverbe. On je naročil pri tvrdki «Sibi» parfumov in toaletnih potrebščin za 360 lir, v kritje katerih je izstavil menico, katere pa ni mogel plačati. Menica je bila prot* s-tirana. Tvrdka je nato poslala Silipu menično nakazilo.
Silip pravi da je plačal znesek* Izraža se slabo v italijanščini zato objasni sodišču slučaj odv. dr. Boris Furlan, ki brani obtoženca.
Tožeča stranka pravi, da vidi pri obravnavi, da je Silip v popolni dobri- veri. Poslal je Silipu menično nakaznico, katere da ni vrnil izpolnjene, kakor bi moral. Toda znesek menice je bil tvrdki izplačan.
Silip je bil oproščen obtožbe, ker ni zagrešil dejanja.
TELESNA mm
SP08T
Presveta - Concordia 5:1
V	nedeljo se je odigrala prvenstvena tekma mod imenovanima četama. Že rezultat kaže na to, da je vladala na igrišču premoč Prosvete. Resnici na ljubo bodi povedano. tla Concordia ni odigrata svoje najboljše tekme, ali postavila je na igrišču svojo najboljšo setavo.
Prosveta je odigrala v nedeljo tekmo, ki spada radi tehnične izpeljave in enotnega igranja med najboljše, kar jih je Prosveta igrala. škoda le, da sta se dva igrale« Prosvete spozabila in ju je sodnik mora! izključiti iz igre. Concordia je vsled iste okolnosti morala žrtvovati enega igralca.
Val - Jadran 3:1
V	nedeljo se je vršila v Herpe-Ijah prvenstvena tekma med gori imenovanima četama ki je izpadla v prid Valu. Igrišče je bilo slabo radi mokrega terena ter je bilo podobno drsališču. Igra je bila ostra. V prvem polčasu ni bilo zaznamovati nobene premoči, dočim je bila v drugem polčasu lahka premoč Jadranaj katerega igralci so začeli uveljavljati težko igro.
Potek igre: Takoj v začetku lahko premoč Jadrana, kateri doseže edini goal. Ta uspeh vzpodbudi Valaše. ki začnejo pritiskati ter dosežejo kmalu prvi goal. Na vsaki strani po en korner. Igra postaja vedno bolj živa in ostra. Desno krilo Vala lepo centrira, §kerl ulovi žogo ter neubranljivo strelja v desni kot vrat. Proti koncu doseže isti igralec trefjl goal.
V	drugem polčasu je bila igra zelo težka. Obramba Vala je imela mnogo dela ter se je posebno izkazal vratar Sosič, ki je i>il najboljši igralec na igrišču. Val s®
ima pr€Qvsem zahvaliti njemu, da je ostal rezultat do konca nespremenjen.
Sodnik g. Novak, dober. Publika zelo nedisciplinirana. H. D. Ladjo - Kontorel — Pro St.
Krii 3:0.
Mešana nogometna četa M. D. Ladje je odigrala v nedeljo 6. t. m. na nabrežinskem igrišču prijateljsko tekmo s I. četo Pro Sv. Križ. Tekma, ki je bila igrana v zelo živem tempu, je izpadla s sigurno zmago Ladjašev. ki so se pokazali disciplinirane in požrtvovalne.
BL D. Ladja - S. D. Primorje 3:3
Hazena-družina Ladje je letos, po dolgem počivanju in brez trai-
ninga, zopet stopila na plan, in sicer proti družini S. D. Primorje. Ladjašice so z lepo lahko igro vodile tekmo ter prisilile Primor-jašice večkrat v obrambo. Primorju se je čole v zadnjih minutah posrečilo izenačiti.
Zanimiv športni film.
Svetovnoznana filmska družba «cKolosiop» je zasigurala odboru S. U., da vzame nedeljsko tekmo med S.U. in Z.M.D. v nalašč zato posneti film.
Pač zanimiva bo tekma, ki je znala celo pri ameriški družbi obuditi zanimanje. Naj javimo še, da sodi tekmo ki se bo vršila v nedeljo, 13. t. m., (začetek ob 14.30> na igrišču <cObzora» češki sodnik Podbfez. Sodil je zadnjič v Pragi tekmo, pri kateri je žvižgal s svojo piščalko skozi 60 minut igre neprenehoma, ne da bi mu pri tem zmanjkala sapa.
V četrtkovi številki javimo formacijo čete S. U.	R. F.
Vesti z_€oriškesa
Goričke mestne Testi
LJUDSKO GLEDIŠČE «TRO. DOK»
GORICA
Po tolikem času se vendar enkrat zopet otvorijo vrata naši Ta-liji v Trgovskem domu. Uprizori se kot otvoritvena predstava Cankarjev *Hlap«c Jernej« v Skrbin-škovi dramatizaciji. Ni treba, da bi razpravljali na široko tu o našem Cankarju, ker vsak izmed nas ga itak dobro pozna in ga je vzljubil, kot tudi cijepova Eno izmed najboljših njegovih del je prav gotovo «HIapec Jerneja, ki je že preveden v razne tuje jezike in tudi v italijanščino. Spada že med svetovno literaturo. Skrbinškova dramatizacija je jako posrečena. Prva predstava bo v soboto 12. t. m. ob 21. uri in druga v nedeljo 13. t. m. ob 15.30. To je Tv.ri *-^ri^oritev popolnega »Hlapca Jerneja« v Jul. Benečiji. Režira
ivošuta.
Natečaj.
Za leto 1927. je naznanjen natečaj za sprejem v vojaško akademijo v Mode ni in Turinu, v katero se pripuste mladeniči od 17. do 22. leta. ki so dovršili kako srednjo šolo druge stopnje.
Kdor se zanima za to, lahko dobi boljša pojasnila, v vojašnici v ul. Santa Chiara št. 7, urad za nova-ženje, drugi oddelek, * od 10.—12. vsak dan. _
VIPAVA OMiuke zadeve.
Ni dolgo od tega. ko so nekateri Časopisi prinesli razne hvalnice o delovanju sedanje občinske uprave in o njenih bodočih velikopoteznih načrtih. Skušali so prikazati pred vsem njeno solnčno stran, niso pa pokazali njene resnične senčne strani.
Da je namreč občinski proračun poskočil za našo občino, broječ 1300 duš, na 210.CCO lir, je v nemali meri krivo preobilo uradniš-tvo, ki šteje poleg glavnega tajnika s popolnim neznanjem našega jezika, še štiri druge pisarniške moči ter dve pomožni moči ter skupno z občinskim načelnikom kar osem ljudi. Da bi se le ne zgodilo, da se nri eventuelni redukciji odpravijo res zmotne osebe, puste pa one. katerih nezmožnosti so splošno znane.
Načrt o občinski godbi je večina obči nar je v odpravila s skomiza-
njem ramen. NI pač ta predlog drugega zaslužil pri splošni gospodarski krizi in povsod uveljavljenimi načeli varčevanja. Se mesto Gorica komaj s težavo skupaj spravlja svojo občinsko godbo, vsi drugi manjši kraji pa o tem lepo molčijo
Glede nameravanega vodovoda in izkoriščanja vrhpoljskih vrelcev so mnenja premnogi naši ob-činarji, da ti vrelci ne zadostujejo niti za Vrhpolje v času poletne suše. Predlagajo zato nekateri cenejšo rešitev: porabo vode Vipave pri njenih vrelcih s pomočjo filtriranja in električnih sesaLk.
Ne ve se, ali je Že višja upravna oblast, potrdila sklep naše nove občinske uprave radi naročitve mobilij za občinski uradni kabinet v znesku nič manj kot 25.000 lir. Kaj si ljudstvo o tem luksuzu misli, ni potrebno razpravljati.
Glavna značajna črta naše nove občinske uprve je pač neka velikopotezna draga politika v kaj čudnem nasprotju s priporočano skrbno štedljivostjo državnih uradov. Mnogo imamo še o tem poročati v prihodnjič-	L O-
PRVAĆINA Grozno dejanje.
Na svečnico mre čer se je skupina mladih mož in fantov zabavala v gostilni po domače pri *Malnarjevih». Pilo se je in pelo po navadi. Videli so se samo veseli obrazi. Nikdo bi ne pričakoval kakega sovraštva v takem razpoloženju. Družba se je začela počasi razhajati le par mož in fantov je ostalo v gostilni. Pili so seveda še en litrček. Medtem je prišlo do malenkostnega zabavljanja med Furlanom Stanislavom in Vodopivcem Francetom. Ker je pri nas zabavljanje v veselem tonu skoraj običajno, niso pričujoči niti mislili na kake posledice; bili so gotovi, da je to navadna šala. Okrog desete ure, ko je lastnica Kristina hotela zapreti gostilno, si imenovana nena-dosna skočita v lase. Nato je Furlan zashitil, da je zaboden v trebuh, ter kričal nad Vodopivcem, da ga je ubil. Vodopivec je takoj odšel. Furlanu so medtem odstranili obleko in so ugotovili rano v spodnjem delu trebuha. Na tleh so našli precej dolg žepni nož, kar je značilo, da je rana nevarna' Prisotni so pripravili voz, da popeljejo ranjenca v bolnišnico. Ker so bile bolečine vedno hujše, se je zdelo nevarno peljati ga na preprostem odprtem vozu. Telefonirali so že pozno v jutro po Zel. križ. Okrog' petih zjutraj je bil revež na operaciji, kjer so zdravniki ugotovili, da je težko ranjen v črevo. Toda upanje je, da ozdravi, če ne nastopijo kakšni zaplet-ljaji. Vodopivec je bil aretiran v četrtek zjutraj in odveden v goriške zapore. — Ta nenavadni zločin je globoko pretresel nado drugače mirno občino. Ljudje se zgražajo nad tako nizkotno pod? lim dejanjem. To naj bi bil opomin vsem onim, ki se radi prička-jo. posebno v pijanosti, da ne zaj-dejo po nepotrebnem lahkomiselno v nesrečo! Mar je večja nesreča, nego da enega peljejo v bolnišnico v nevamoeti za življenje, drugega v zapor?! Pristopite rajši k društvu namesto, da se valjate po zakajenih goetilnah. V društvu si Človek krepi duševnost, se izobražuje, postane razsoden in trezen.
Zato kličem: Mladina, izberi si dobro, ne pa, kar te lahko pripelje v nesrečo!
Vl«n4 mm povrne..., prijatelja fit
nazaj m be!
Tako je donela pesem pred hišo žalosti pok. Franca Gregoriča. — Umrl je dne 2. februarja, na »večni co. Pogreb se je vršil v petek, ob 3. pop Bil je nadvee časten. Mladi in stari smo pohiteli, da spremimo pokojnika k večnemu počitku- Da, težka je ločitev od dobrih ljudi.
Pokojnik, poštar, kakor se ma je reklo, je bil splošno priljubljen, dober in zaveden narodnjak. Čeprav trd v svojem prepričanju, je spoštoval tuje nazore; zato smo ga vsi ljubili. Ne bom se spušča? globoko v preteklost njegovo,
omejim se le na povojno dobo.
Takoj po vojni, ko se je opevala sloga in edinost, ko je Vojna vsaj na videz zabrisala strankarstvo, tedaj se je ustanovi] dramatični krožek, kateremu je bil pokojnik reči moram, duša v pravem pomenu. Izvoljen je bil za režiserja in je svojo nalogo v vseh ozirih dobro rešil. Zbral je in spravil na oder lepo število iger. Med drugimi sta se igrali igri «Za pravdo in srce» in «Veronika Desenižka», ki sta nam še-danes dobro v spominu. Bil je res kos svoji nalogi. Pokojnik je bil dober govornik ter je znal vzpodbujati ft dobremu, kulturi in napredku. Zadela ga je nesreča: žena mu je umrla in radi svojega rahlega zdravja je prenehal s sodelova njem pri krožku, ki je potem kmalu razpadel. Poročil se je zopet. Dobil je mlado nevesto, ki ji zapušča par malih otrok. Upal je v boljšo bodočnost, kar pa mu ni bilo dano učakati. Preselil se je iz te solzne doline, polne laži in prevar. Lahka mu bodi domača zemljica, ki jo je tako ljubil!'
IDRIJA
Križev pot našib upokojencev.
Veliko se je že {»salo o bednem stanju naših upokojencev rudniškega in gozdnega erarja; kajti leta in leta pretečejo, predno jim razni uradi nakažejo celotno pokojnino. kakor jim po zakonu pri-tiče. Imamos lučaje rudarjev, ki so že četrto leto upokojeni, a še vedno ne prejemajo tega, kar jim gre; enaki običaji so tudi pri vdovah upokojencev. Kar se pa tiče raznih zastankov na pokojnine, je zadeva še bolj komplicirana. Razni akti romajo iz župnišča in občine na so d ni jo, k notarju, na pristojbinski urad mesece in mesece; končno se odpošljejo finančni intendanci v Trst. ki še dosti hitro odpošlje rešitev zadeve v Videm, od tam pa čakajo denarnega nakazila zopet pnesece in mesece. Na razna vprašanja pa urad finančne intedance za izplačevanje pokojnin v Vidmu niti ne odgovarja. Se mu gotovo ne zdi ▼redno; upokojenec naj pa čaka in strada .
K vsem tem težavam, ki jih prestajajo dnevno naši upokojenci na gori omenjeni način, se je pridružila v zadnjem času še nova težava pri izplačevanju pokojnin na tukajšnjem poštnem uradu. V smislu zakona si mora namreč vsak upokojenec, vsak mesec sproti preskrbeti v občinskem uradtf potrdilo, da še Živi, (certificato di vita) ter potom pok. knjižice in omenjenega potrdila na poštnem uradu osebno dvigniti svojo pokojnino. V slučaju, da je upokojenec oslabel ali bolan — in teh slučajev je v Idriji zelo veliko — si mora preskrbeti legalizirano potrdilo od notarja za drugo osebo, ki naj mesto njega dvigne njegovo pokojnino. Tako potrdilo stane menda vsak mesec nad 30 lir. Kaj je to za ubogega bolnega in oslabelega upokojenca, ki prejema morda mesečno 60 do 200 lir pokojnine, si lahko mislimo. Do zadnjega časa so si upokojenci, ki niso mogli osebno priti po pokojnino, pomagali na ta način, da so jim prinašali pokojnino na dom pismonoše proti nagradi ene lire, kar je bilo do predzadnjega meseca dopustno. V preteklem mesecu pa se je mudil v Idriji neki gospod, ki je nadzoroval prejemanje pokojnin naših upokojencev in ob tej priliki bojda tudi prepovedal, da bi bolnim upokojencem pismonoše dostavljali pokojnino. Radi tega so upokojenci morali priti po pokojnino za tek. mesec osebno na poštni urad, le v najskrajnejši sili so si iz* umevnih razlogov morali nekateri preskrbeti notarska potrdila, da je lahko druga oseba dvignila njih zneske. Na poštnem uradu so opazovali dne 3. in 4. t. m. čudne prizore: bolne, oslabele ali pohabljene upokojence so vodili ali vozili na vozičkih njih svojci pred poslopje poštnega urada ter jih nosili po stopnicah v urad, da so dvignili svojo pokojnino. Pred neki voziček so zapregli celo osla, da je peljal upokojenca iz Podgore po pokojnino. Ali bi ne bilo mogoče.
ZAHVftLA.
Povodom bridke izgube naš. ga nepozabnega soproga, očeta, starega očeta
ŠTEFANA STAS3C
e iskreno zahvalju.eroo v »-m o»im, ki so nam v dnevih žalosti stali ob strani in na katerikoli način po.i.agali ter skušali olajšati teiko našo bol.
Posebno zahval • izrekamo čč župnikoma gosp. A^acaiolu iz Škednja in go^p. M rtelancu iz Prošeka, domačemu pevskemu zboru in proaešktmu .God-beneinu društ u" z,t ganljive žalostinke, diužini Aru ič iz Miiamara. sosedom domačinom, Prosečanim Barkovljan >m, meščanom in uem enim, ki so prihiteli, da v obilnem številu spremijo dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
KONTOVEL, dne 7. iebruarja 1927.	(246)
Žalujoče družine : Drt99';iii in Josipa Star«, PilDi, Dsntv In Raia.
da bi se zadeva na kak lepši način uredila? Vsaj legalizirano notarsko potrdilo naj bi veljalo za celo leto; saj itak ne more nihče dvigniti pokojnine, če nima tudi spričevala iz občine, da upokojenec še živi. Goljufija je potemtakem nemogoča. Noben pameten človek ne more menda zahtevati, da bi upokojenec, ki je poleg svoje revščine še bolan, plačal četrtino ali polovico svoje pokojnine vsak mesec notarju za imenovano potrdilo. Ubogi stari in slabotni upokojenci, ki stanujejo v Sp. Idriji, Ledinah, Čekovniku, na Gorah itd. in ki imajo nekateri po dve do tri ure daleč po pokojnino!
Kdaj bo neki križev pot naših upokojencev pri štirinajsti postaji?
Avtomobilska služba
med Sv. Lucijo in Idrijo ima od 1. februarja dalje nekoliko spremenjen svoj urnik: Jutranji voz odhaja iz Idrije izpred hotela Di-dfč ob'4.30. Toliko v vednost vsem potnikom, da ne zamujajo tega voza, kot se je te dni parkrat dogodilo mnogim. Seveda bi pa bilo spodobno tudi. da bi g. podjetnik sam to naznanil, ne pa da moramo iskati pri drugih ljudeh vesti-Ko je uvede! novi urnik, je morda čisto nehote povzročil, da so nekateri potniki, ki so spali eno noč v hotelu DidiČ. zamudili jutranji voz in debelo gledali, ko so se zjutraj zbudili pozno v postelji. Tvrdka je namreč tik prejšnji večer razobesila primeren oglas pred onim hotelom. Toda to je bilo prepozno. Zato bi želeli, da je podjetje v podobnih sivi čajih malo bolj točno in ne povrročuje nepotrebnih stroškov ljudem.
Znanost in umetnost
PETAR BETT2ZA
Koncem januarja so minula štiri leta, odkar je umrl v tržaški bolnišnici mlad hrvatski umetnik — Peter Bettiza. Še preden je zamogel uresničiti svoj življcnski ideal je moral zapustiti ta svet v cvetu svoje mladosti — imel je nekaj čez trkieset let — strt od telesnih in duševnih bolesti, ki so ma zastrupile njegovo mladost.
Rodom Dalmatinec je započe 1 svoje prve študije v rojstnem mestu Splitu; pozneje se je preselil v Benetke, kjer se je izpopolnjeval pod slavnim italijanskim slikarjem Gugliel-mom Ciardijem. Že takoj v za^ četku se je izkazal izbornega slikarja, ki obvlada svoje zamisli z vso silovitostjo svoje naravi. O tem so priča njegove razstave — leta 1913. na Dunaju, 1916. v Splitu, 1918. v Zagrebu in na Reki —■, ki so žele splošno zanimanje in odofcra,-vanje. Kot veren sin Jadrana je Bettiza slikal morje v vsem svojem čaru: zdaj razburkano v vsej svoji div j osti, zdaj mirno v vsej svoji poetičnosti. In vsaka podrobnost je zadobila v njego»vi umetnosti jasen izraz, odlično potezo, ki izpopolnjuje vizijo v najmanjšem odtenku. Poleg: morja je slikal Bettiza svoje kraje in svoje ljudstvo.
(Dalje na [V. strani)
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da j« naša ljubljena
KATARINA ŠČUKA
danes popoldac, previđena s svetimi zakramenti, preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo »r-šil v sredo 9. t. m. ob 14., uri iz hiš« žalosti v via S. Cilino St. 533.
Trst, 7. februarja 1927. Žalujoči soprog Ivan in hči Josip ina vd. Rosaaann (odsotna), muki in ostali
sorodniki	248
7 o ' o * o . 1* 'I 4!
Ob priliki obhajanja zlate poroke
Ane in Jožefa Rebec
čestitajo in želijo vse najboljše hvaležni otroci in vnuki.
Sežana, 7. februarja 1927.
247
ILI OGLASI
BttllTZ-SCHOUL 23. pouk in pre-
vodi v vseh jezikih.
116
91 ATA DNA N b«»>aiu <*- Hgbo, Trat, UNlHRIm C rso 47 (lekarna Rovia) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poStenih cenrh. Govori «e slovenski.	158
diplomirana, sprejema nooeč«. Govori slovensko. Via Madonna del I Mare 19. IL _196
TRGOVINA jest vin, na prometnem kraju, vogalu, se proda takoj pod ugodmi-mi pogoji. Delo zagotovljeno. Stanarina nizka. Pojasnila: kavama Venezia, Viale XX Settembre, Viezoli.	199
POSTELJA, železna, se proda. Mcrcato
vecchio 1, vratar.	200
V NAJEM dam £o<&podarsJUo poalopj«
za voznike in eno sobo s kuhinjo. Joie Čelhar, San Pietro del Carno St. 18.
201
KRAVA, 6 let stara, 4 mesece breja, telica 14 mesecev in mlečno teJe te prodajo. Posestvo ex Godnik. Rozzol in in mcRie 1W)7.	117
ČEVLJARNICA v bližini Trsta na prodaj takoj. Mesečni zaslužek od 1000—12<KJ lir. Naslov pri tržaškem upravništvu.
196
PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuj« srebro, zlato in briljante zlatarna Portici Ponte Fabra.	123
VIPAVSKO belo vino, sodi od 2—^ hI, postaja Campomarzio. Vzorci in poranila XX settembre 94, telefon 2-41
189
MLEKARNA Alojzij M ožin a Sv. Križ -Cesta na vipavskem ima na razpolago od 2C0 (dvesto) do 300 (tristo) litrov mleka dan. Mleko je dobro in pasterizirano ter sc odda lahko takoj po zmerni ceni fran-co v Trst.	'35
BRIVSKEGA učenca sprejme h ančič Izidor, brivec, Kanal.
SAMO potom energičnega zdravljenja z Glvkolom se ozdravi glavobol, Šibkost, uii'Vkrvnost cbdomof losi. Izdelek le-knroc Casirllnoovicli, 1 rst, Via dei Giu-liani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči.	157
BABICA avtorizirana .sprejema nosvče. Govori slovensko. Slavec, via Giilia 29.
163
BABICA, avtorizirana, diplcm rana, sprejema noseče, Adele Eroer^chitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, tel. 20-64	7
PODLISTE
(48)
V. I. KRI2ANOVSKA:
EMEZA
ROMAN
—	Samuel! Samuel! — ga je prekinila Valerija, — obup te zaslepija. Kruto in krivično je od tebe, da mi govoriš tako žaljiv« besede!... Poslušaj me, preti no me obsodiš. Če bi vedel, kako sem trpela, me ne bi odbijal; prišla sem semkaj, da te prosim odpuščanja.
Proseči glas ljubljene ženske, njene solae in njeno trpljenje, ki se je odražalo v teh čudovitih sinjih očeh, katere so imele nad njim še vedno vso svojo prejšnjo oblast, so povzročili v mladeniču reakcijo! Umiril se je nekoliko in dejal:
—	Govori! — je rekel ter odmaknil z vročega čela svoje goste kodre, — opraviči se od mojega suma, da si prišla semkaj samo zato, da se raz-treseš.
Z upadlim glasom mu je Valerija povedala vse, kar se je zgodilo po njih odhodu: govorila je o Raulovi bolezni, o prošnjah njenega očeta, o vesti njegove smrti... — Nepošteno in izdajalski ravnam s človekom, ki ga jemljem za moža, je zaključila vsa objokana; — jaz ljubim tebe, Samuel, dasi ne morem biti tvoja. Prišla sem, da te prosim odpuščanja in da mi obljubiš, da ne položiš več roke nase; ah! ne naprti mi take odgovornosti, ki me je skoraj pripravila ob pamet.
Postopno z njenim govorjenjem se je Sa-
, muelov obup izpreminjal v veliko radost. Z vnemo je pazil na vsako njena besedo. Njega je ljubila, a ne kneza, ki je bil obdarjen z lepoto polboga; in pred tem spoznanjem je vse ostalo izginilo. Samuel je bil zopet srečen.
—	Valerija, življenje moje, angel moj! — je vzkliknili ter jo potegnil na svoje razburjene prsi in ji pokrival obličje z vnoCimi poljubi; zdelo se je, da jo bo zadušil s svojim strastnim objemom, v katerem se je čutilo vse prejšnje trpljenje. Tudi Valerija je bila premagana: pozabila je na preteklost in bodočnost, pozabila, čemu si je nadela poročno obleko, ter se predala čuvstvom nemotene blaženosti; on jo je ljubil, odpuSČal ji je; vse ostalo je zanjo prenehalo biti v tem tre-notku.
Ona ni vedela, da je kmalu potem, ko je odšla iz hotela, stopila v njene sobe Antuaneta, da bi ji priobčila naročilo staregu grofa; ko ni našla v sobah Valerije, se je vznemirila; pozvala je Marto in jo vprašala, kje je gospodična. Sobarica je pobledela, prišla v zadrego in ti znaki slabe vesti so vzbudili v grofici hude predslut-nje. Z neobičajno strogostjo jo je prisilila, da ji je vse povedala.
Vsa tresoča se in solzna je Marta povedala Antuaneti svoj pogovor z Valerijo ter izjavila, da ne ve, kam se je njena gospodinja podala. V spremstvu sobarice je Antuaneta naglo stopila v oblačilnico in po skrbnem pregledovanju sta ugotovili, da manjkata v omari plašč s kapučo in črna kopre na.
—	Vidiš, kaj je napravilo tvoje klepetanje! — je rekla mlada žena Marti, ki je bledela od
strahu. — Toda kam je šla?
—	Morda v predmestno vilo. Povedala sem gospodični, da je bankir	— je odgovorila trepetajoča Marta.
—	Dobro, ostani tu in čuvaj, da ne bi kdo semkaj prišel.
Vsa zmedena in preplašena je šla Antuaneta k možu, ki se je ravnokar oblačil, in mu povedala, kaj se je zgodilo. Rudolf je pobledel in krepka klet vina mu je šla iz ust. ""
—	Privede m jo iivo ali mrtvo, — je rekel ter se nagi o oblekel.
—	Vzemi me s seboj, — je prosila Antuaneta, — jaz jo pregovorim.
—	Dobro, če me ne boš zadrževala. Vrzi kaj nase ter pridi za menoj na ulico> ker grem takoj po voz.
Čez četrt ure sta stopila iz voza pred vrtnimi vratci, kjer sta zapazila drugi voz, ki je očitno Čakal na nekoga.
—	Koga si pripeljal? — je vprašal Rudolf kočijaža in mu daroval zlatnik.
—	Damo, pokrito s kopreno in v belih atlas-nih čevljih; velela mi je, naj jo počakam, — je odgovoril kočijaž.
Rudolf je olajšano vzdihnil ter stopil z An-tuaneto v vrt. Toda bila sta v veliki zadregi, ker nista vedela, v kakšno smer bi ubrala pot. Tedaj je nekdo nenadoma stopil izza grmovja ter se jima približal.
-t- Vi iščete grofico, vaša svetlost? — je vprašal.
—	Da, kje pa je ?
—	Tam pri ribniku, razgovarja se z gospo-
dom To vem zato, ker odkar se je gospod Meier skušal umoriti, je v takšnem Čudnem nasiroju duha, da ga noč in dan nadzoj*ujemo. Jaz sem njegov sobar Etien; drugi sluga čuva v neki razdalji od tu.
—	Dobro, vedi naju takoj tja, — je r«*kel Rudolf in se obrnil k ženi in pristavil polglasno in jezno:
—	Evo, zdaj smo v oblasti lakajev!... Ta zadeva je prestopila že vse meje!
Medtem je Samuel prišel nekoliko k sel»i; v prvih trenotkih je zaznal samo to, da se nahaja zaklad, o katerem je mislil, da je zanj za vedno izgubljen, zopet v njegovem objemu; toda adaj se je v njem prebudila vsa odločnost. Zdaj je hotel živeti in braniti do skrajnosti bitje, ki mu ga je poslala usoda. Pridvigmil je Valerijino glavo, ki je počivala na njegovih prsih, in vsesal s svojim očarujočim pogledom v vlažne oči mladega dekleta.
—	Draga, ti me ljubiš in ostani pri meni, aii ne? —- ji je šepetal s tistim tihim, laskr>jočira glasom, katerega moč je že preizkusil; — še si prosta, Valerija, in sreča je v vajinih rokah; poj diva iz tega mesta, kamor hočeš! Saj si ravno dušna napram Raulu, zato ti ne bo te?.ko ga zapustiti, končno boš vendar razumela, da te ne pustim več, da bi postala ž^na drugega, ko sem te vnovič dobil. Naj te le iščejo tam...
Te besede so jo zbudile v resničnost. Kak'>i^ da se je streznila iz pijanosti, je spoznala, kakšni sramoti je izpostavljala svojo rodbina; kako grdo je užalila Raula, ki jo je tako iskreno vpra-6al po preteklosti.
IV.
«EDINOST»
V Trstu, dno 8. februarja 1I2V.
Tudi ob teh zamislih je znal I pona ličiti mojstrsko zunanji tiojm, da ga je zaokrožil v u-tnetniško celoto, kar vidimo v »Istrskem selu» in drugih podobnih delih.
V vsem se je tedaj Bettiza pokazal kot nadarjen slikar, ki bi znal svojo umetnost dvigniti do najvišjih vrhuncev, da mu ni bilo usojeno zapustiti predčasno vse svoje načrte. O njegovem talentu nam pričajo številna priznajija hrvatskih listov, ki so prinašali 1. 1918. dolga in laskava poročila o njegovih razstavah; in le usodni zmoti moramo pripisovati, da se je šlo tako preko njegove smrti.
—h. S.—
Sintetično mleko
Dr. Eearl B. Carr iz Bostona v Ameriki naznanja, da je izumil napravo sintetičnega mleka. Pod besedo «sintetična» razumemo umetno narejeno stvar, ki je ravno taka kot bi bila pristna.
Dr. Carr ne skriva svojega procesa, ki je dokaj preprost in se ga lahko posluži vsak. Ves materijal, ki ga rabimo je oves, podzemski orehi, malo soli in potrebno množino čiste vode. In vse to imamo pri roki vsi.
Izumitelj procesa in njegov tovariš dr. G. E. Cornforth sta dijetista, t. j. strokovnjaka za živila v zdravniškem j zavodu New England Sanatorium v Melroseau pri Bostonu. Povabila sta vse, ki se zanimajo za sintetično mleko, naj pridejo gloilat, kako se nairedi.
Vzela sta pest jederc od podzemskih orehov (piatačev) in jih zmlela s takim stroj čkoni, kakršne najdemo po kuhinjah za mletje posušenega kruha. Iz orehovih jederc je nastala kaši podobna masa. V jeklenem mlinčku sta potem zmlela še pest ovsa in dobila ovseno moko. Orehe in moko sta zmešala skupaj in mešanico zavila v čisto, redko platno. To sta potem položila v posodo in zalila s par čašami vode, v kateri je že bilo raztopljenih nekoliko zrn soli. V platnu z-avito mešanico sta pod vodo mesila in gnetla. Voda je postajala belo motna in čedalje bolj gosta. Pet minut pozneje je bilo mleko narejeno. Bilo je redilno in vsi, ki so ga pokusili, so zatrdili, da je isto-tako dobrega okusa kot pristno kravje mleko.
Poskusite še vi in poročaj te o uspehu.	F. M.
Hiž z železno masko
V^aka skrivna zgodba je človeku mikavna, vsaka skrivna osebnoet vzbuja splošno zanimanje. Težko da je v zgodovini skrivnostna osebnost, ki bi vzbujala toliko zanimanja kot «Moč z železno masko».
Za časa f raiicoskega^^ral j a Ludovika XIV. je bil znameniti tcMož z železno masko* zaprt in strogo zastražen v dveh ali treh franroakJh ječah. Nihče ni vedel, kdo je skrivnostni mož niti o.lkod je. V začetku je bil zaprt na gradu v Pignerolu, katerega guverner je bil Saint-Mars.	158G. je SainJt-Mars
od vedel skrivnostnega jetnika na otoke St. Marguerite. Med po*jo so z največjo skrbjo parili, da bi nihče ne govoril z njim aii da bi mu videl obraz. V letu je bil Saint-Mars imenovan za guvernerja zloglasne jetnišnice Bastille. Še vedno zakrinkanega jetnika je odvedel s seboj v Bastillo. V zaporih so pripravili zanj poseben oddelek, ki je bil posebno opremljen in v katerem je imel več udobnosti kot drugi nesrečneži, ki so bili zaprti v Bastilli.
«Mož z železno masko« ni amel vpričo ljudi nikoli odstraniti maske, niti v navzočnosti lastnega zdravnika ne. V ostalih ozirih so mu pa posvečali največjo skrb. Vsako željo so ni u izpolnili in v tem pogledu se mu je godilo dobro kot kanarčku. Dolge ure si je kratil s čitanjem ali z igranjem na kitaro.
Neznani mož je umrl 19. novembra 1703. ob deseti uri zvečer. ne da bi bil prej kaj bolan. Naslednji dan popoldne je bil pokopan na pokopališču pri cerkvi sv. Pavla. Nekateri zatrjujejo, da je bil tedaj star šestdeset let, v cerkvenem zapisniku za umrle v arhivu cerkve sv. Pavla je pa njegova starost bila označena na 45 let. Pokopan je bil pod imenom Mar-chlali. Zatrjujejo, da so takoj po njegovi smrti sežgali vse, karkoli je bilo v stiku z njim aii z njegovo postrežbo. Stene njegovih zaporov so skrbno zri-bali in znova pobelili. Vse lesene medst^ne in podobno so odstranili in sežgali, da bi tako z gotovostjo uničili vsako mož-
nost, da bi kod ostalo skrito kako pismo od njega.
V	poznejših letih je izbruhnila francoska revolucija, ki je porušila tudi Bastillo. To se je zgodilo julija meseca v letu 1789. Takrat se je mnogo radovednežev spomnilo na «moža z železno masko» in prebrskalo jetniške arhive v upanju,* da najdejo zapiske, v katerih je povedano, kdo je bil skrivnostni jetnik. Toda ničesar niso našli.
V	splošnem so se vsi strinja-li s trditvijo barona D'Heiss, katero je poslal slednji v pismu na «Journal Encyclopedique» že leta 1770. Po njegovem mnenju je bil «Mož z železjio maj>ko» grof Girolamo Magni ali Mat-tioli, prvi minister vojvode mantuanskega. On je baje obljubil Ludovik u XIV., da mu bo predal trdrvjavo Casale. Za to izdajstvo napram lastnemu vladarju mu je Ludovik obljubil veliko vsoto denarja. Iz enega ali drugega vzroka ni izpolnil obljube, ki jo je bil dal francoskemu kralju. Slednji ga je zato dal zvijačno izvabiti na francosko mejo, kjer so ga na skrivaj aretirali in zaprli na gradu v Pignerolu. Ludovik XIV. je s tem činom poteptal mednarodno pravo in radi tega je odredil, da mora vse ostati v največji tajnosti.
Poznejši raziskovalec te skrivnostne afere je bil neki Jung, ki je obelodanil «Resnico o**že-lezni maski — La V eri te sur le Masque de Fer» (1873), kjer trdi, da je bil skrivnostni jetnik neki plemenitaS iz Lotaringije, ki je bil v zvezi z zaroto, katere namen je bil atentat na Ludovika. Leta 1894. sta pa Funck in Breiitafio zopet oživila s krivil os; no afero s trditvijo, da je bil «Mož z železno masko» grof Mattioli, kakor je povedai baron D'Heiss. S tem je bilo vprašanje končno zaključeno.
F. M.
Ch opin Poljska
Ni tloigo od tega. kar so odkrili v Varšavi spomenik velikemu sinu velikega poljskega naroda, sJila-dateiju Chopinu. Ob tej priliki je imel lep govor Ljudomir Rožycki,
»Odkritje Chop i novega sponieni-ka», — je d*ja] govornik med drugim —, «je trenutek obračuna o deiu onega celeja stoletja na polju glasbene kulture, o delu, Cigar naloga je bila, zgraditi ičmelje za večno trajno poslopje narodne umetnosti.
Mi vemo, da potnenTv zgodovini narodov to sWletje dobo bojev v imenu kulture in napredka, bojev, ki so bili veličani s pomočjo ne-utrudljive^a dela veleuinov z zmago novih pojmov.
Vsak umetnik je ustvaril nekaj svetega ne samo za svojo umetnost, temveč za umetnost ua splošno...«
In na drugem mestu:
«Zdek> se je. da so se vse %ile sveta zaklele uničiti Poljsko. Ti-ranstvo zavojevalca, ta vampir, ki je pil kri iz ljudskega telesa, je zatrl vsako gibanje poljske du&e.
Narod se j-e uprl leta 1831. Junaški napor je bil uničen. Sovražniki so zmagali. Obup se je polastil vsega ljudstva.
V tem trenutku se je prikazal Chopinov genij, ta najvišji simbol Poljske... Chopin in njegovi veliki sodobniki — Mickievricz, Slovački in Krasinski — so bili nepremagljiva skala, ob kateri se je zlomila moč sovražnikov. To so bojevniki, ki so z močjo svojega duha ustvarjali in ustvarili osvobojeno Poljsko. NajutspeSnejše je v tam oziru služil svoji domovini Chopin.
Chopinova glasba prebogata na duševnosti, j-e uresničila roman-tiški ideal poljske lepote in je na ta način združila Poljsko in ji dala pesem. Bila je zvezana na najtesnejši način z najobčutljivejšimi strunami narodnega življenja m je postala na ta način utelešeno čustvo, ki je prodrlo kakor reka tople krvi iz poljskega srca in je prebujalo duše na odločen boj zoper suženjstvo...«
Dalje:
«Kakor nihče pred njim je utelesil Chopm zgodovino svojega rodu. V Polonezah je pričaral vizije junaštva in trafike, gol goto sedanjosti in duhove prednikov. Razbil je verige, ki so rezale v meso, in je pokazal moč naroda-»
Chopin je bil velik narodni pesnik, v tem so si edini razni veliki možje, ki so se izražali o njem.
«Za nas Poljake je Chopin pred-stavitelj poljske kulture sploh, zato, ker njegov genij ne hrani v sebi samo poezije in poleta narodne duše, ampak tudi vso tragiko neskončnega narodnega trpljenja
Chopin je Poljska!«
Literarne đroMlne
Pisatelj K. H. S trobi. Zadni čas so nemški listi mnogo pisali o svojem pisatelju Karlu Hansu Stro-blu,. ki je obhajal petdesetletnico. Njegov rojstni kraj je bil Iglau in je literarno zelo vsestransko nadarjen. Pisal je pesmi, Črtice novele, drame, eseje in predvsem povesti in romane. Rad je obdelava] fantastične snovi. Snovi je zajemal tudi iz Prage in je udaril na nemško nacionalistično plat. Ra-
di tega je bil proti Čehom neobje-ktiven, pokazal je, da ne pozna vsega m&terjala, ki bi mu bil zato potreben. Njegova dela so kulturno historične važnosti za tistega, ki hoče proučevati miselnost onih praških Nemcev, ki so se zakleli nasproti vsemu, kar je ne-nemškega.
NARODNA BIBLIOTEKA.
Tako se imenuje zbirka, ki jo izdaja neka narodna založba, v Krakovem. Ta knjižnica ima velikanski uspeh, ako pomislimo, da je bilo od leta 1924. do konca novembra prejšnjega leta prodanih nič manj kot 750.000 zvezkov. U-speh zavisi od lepega, neoporečnega jezika, v katerem se knjige nudijo, in iz bogatega komentarja, ki vpelje čitatelja v vsebino knjige. Za čitatelje z visoko kulturo je ta komentar nepotreben, ker sami poznajo vrednost dela; za množico je pa potrebno, da se ji pokaže s pomočjo komentarja na vrednote tega ali onega dela. Zanimivo je, da so glavni odjemalci dotične zbirke dijaštvo in učiteljstvo. Mojstrovine poljske literature so iz šle v 10.000 izvodih. In vendar je bil potreben še' ponatis. Baje se dobi na Poljskem do 3000 ljudi, ki k'jptjo vsak novo iršli zvezek. To pripomore, da bodo v bodoče lahko izhajali zveaki bolj naglo drug za drugim.
ETMOORAFUA
se imenuje novi list, ki ga izdaja znanstveni oddelek ruske sovjetske vlade «Glavnauka»; list se peča z etnografijo in etnologijo in maši važno vrzel v novejši ruski znanstveni literaturi.
ZNANSTVENI KONGRES.
V Leningradu se je vršil od 5— 14 januarja četrti-ruski znanstveni kongres. Sklenjeno je bilo, da po-šljsjo deputacijo 10 članov na mednarodni kongres v Washing-ton. Sklenili so tudi, da se bo vršil mednarodni kongres v letu 1930 v sovjetski Rusiji.
O KRALJEVINI SRBOV, HRVATOV in »LOVEN CEV.
je izšla v Parizu knjiga izpod peresa pisatelja Muaseta v drugi pomnoženi izdaji. Prva izdaja iz leta 1921 je imela 119 strani, ta pa ima S&6 strani. Dasi nepopolna, je bila knjiga že leta 1821. dobrodošla, danes pa je izpopolnjena in je še mnogo boljša in bo tistim Francozom, ki se bodo hoteli na kratko informirati o mladi državi, zelo dobrodošla in neobhodno potrebna.
U krajinska akademija znanosti
v Kijevu je isdala ob koncu preteklega leta Jtiri debele zvezke svojih zapiskov. Vsak oddelek svojega. In sicer: 1) Zapiski zgodovinsko jezikoslovnega oddelka. 2) Zapiski socialao-0otpodarskega oddelka. 3) Zapiski demografičnega zavoda. 4) Ukrajinski arheogra-fični zbornik. — Vsi omenjeni
zvezki, ki obsegajo nad 1500 strani, prinašajo zelo zanimive in obširne članke iz vseh znanstvenih področij.
RSZME ZANIMIVOSTI
Holanioka kraljičina.
Prvega kosila v čast diplomatskim zastopnikom v letošnjem letu na holaiidskem dvoi*u se je u-deležila tudi princazinja Julijana, ki dokonča dne 30. aprila t. 1. svoje osemnajsto leto. Tudi njo hočejo poročiti nekateri s kakim švedskim princem, drugi z angleškim plemičem iz kraljevega sorodstva. Na dvoru o poroki še nič ne vedo in so jo za sedaj vpisali na ley-den^ko vseučilišče^ kjer se bo učila mednarodno pravo in narodno gopodarstvo.
Dijak stratjal na profesorja, ker bi jo dal siab red.
Pred prizivnim sodiščem v Varšavi se je vršil te dni nenavaden proces. Na zatožni klopi je sedel 20-letni dijak Roman Bartoševič, obdolžen poskušanega umora profesorja Josipa Zarembo. Bartoše-vič je lani abiakoval zadnji tečaj na učiteljišču, kjer je predaval profesor Zaremba. Mladenič pa se ni dovolj pridno učil, zato je ob zaključku šolskega leta dobil v spričevalu slab red v poljščini. To je^ijaka zelo razjezilo; skušal je pliproeiti profesorja, da bi mu popravil red, a mu ni uspelo. Profesor je dejal, da tega pri najboljši volji ne more storiti, pač pa mu je obljubil, da bo ustregel njegovi prošnji, ako bo prestal po navijal ni izpit pred komisijo. Bartoševič pa ni hotel o izpitu nič slišati, temveč je začel pisati profesorju grozilna pisma in ko je u videl,- da tudi s tem ne doseie svoje namere, je sklenil, da se maščuje. Ko je nekega dne profesor tekom predavanja pisal na tablo, je mladenič nenadoma potegnil revolver ter izpalil proti njemu tri strele. Dve krogli sta pogodili cilj in tefcko ranili profesorja, ki je s težavo ušel smrti. Pred okrožnim sodiščem je bil nasilni dijak obsojen na dve leti ječe, toda ker je profesor javit priziv proti tej razsodbi, češ, da je kazen prenizka, se je razprava ponovila pred prizivnim sodiščem, ki je zvišalo Bartoševiču kazen na 5 let ječe.
Izredna slavnoat.
V bližini New Yorka je te dneve obhajal bivši farmer Thomas B. Parker svoj devetdeseti rojstni dan v ožjem krogu svoje družine. Dasi so se slavnosti ude težili le bližnji sorodniki, jih je prišlo kljub temu 658 skupaj. Parker je bil namreč petkrat poročen. Prva
žena mu je rodila 18, druga 21, tretja 9, četrta 12 in peta 10, skupaj torej 70 otrok- • Med temi je več dvojčkov in trojčkov. 8 otrok mu je umrlo, od ostalih je bilo 32 dečkov in 30 deklic. Najpa|kjši Parker je v otrok ima 15 let, njegov najstarejši vnuk 48 in ta ima že 26. sina, je torej najstarejši pra-vnuk mnogo starejši od njegovega najmlajšega sina. V dobi, ko je bil še farmer, si je Parker pridobil precejšnje premoženje, pozneje si je v bližini New Yorka sezidal lepo hišo, v kateri so pa speli o priliki zadnje slavnosti Je njegovi otroci, vsd drugi sorodniki so morali iti spat v hMele. Drugi dan po slavnosti je1 vsa družina napravila izlet v 150 avtomobilih. Koliko so pojedli na izletu, si lahko mislimo. Predsednik Coolidge je slav-Ijencu čestital-
Najmrriejša fara na svetu.
Najmrzlejša fara na svetu je vsekakor fara Marysiglo, ki je še 150 km severno od kraja Notne v Alas-ki. Dušni pastir je francoski jezuit Lafortune. Fara šteje kakih 2000 duš, od teh je 1500 Eskimov, in 500 iskalcev zlata. Zemljo pokriva tam večni sneg in led-
Žipan na grmadi.
Wallasey je manjie mestece na Angleškem. Temu kraju je županova! Holdsworth. ki je bil zelo ljubezniv posebno proti nežnemu spolu. Karkoli so ga ženske prosile, v vsem jkn je ustregeL In prav od takega župana so se morale meščanke posloviti, ker je bil upokojen. Osnoval se je ženski odbor in po večdnevnih nepretrganih sejah je sklenil ta odbor, da podari odhajajočemu županu njegovo sliko. Slikar Jarnes Burton je dobil poziv, naj napravi veliko sliko gospoda župana, za kar se mu je obljubila nagrada v znesku 100 funtov. Ženski odbor pa ni mogel spraviti skupaj več kot 53 funtov, i s katerimi se pa slikar, ki je sliko že izgotovil, nikakor ni hotel zadovoljiti. Grozil je celo s tožbo. V tem se je neki odbornici porodila misel, naj bi prispeval župan sam z manjkujočimi 47 funti. Celokupni odbor je stopil s tem predlogom pred župana, ki pa ni hotel ničesar slišati in je bil prvič neljubez-niv proti ženskemu spolu. Izjavil je celo, naj se radi njega podoba javno zažge. Za to njegovo izjavo je zvedela filmska druiba in se priponudila, da plača manj kuj oči I 47 funtov za sliko, če se ta tudi v resnici javno soige in sicer na bregu New-Brightona ob godbi fanfar Poseben odposlanec filmske družbe je stopil k županu in isu dal 300 fuatov na raz pol aro za waJl*sejake sirote, ako bo tudi sam sodeloval pri sefiganju svoj s slike. Župan je obljubil svoje s^ delovanje z ©žirom na m««oe sirote, karteršm ni hotel pojesti tako znatne podpore. Toda sedaj j a pa nastopil slikar Burton, češ, podoba. ki jo je dovriti, je umetnina in je ne pusti sengatL Zopet je prozi) s tožbo. Poseben odposlanec filmske druiibe je stopil k ljuteaau slikarju, povpraševal ga, koliko ceni svojo umetnino, in ga popolnoma potolažil, ko je v imenu družbe dodal par funtov za sliko. In tako je prišlo, da je nesel ženski odbor županovo sliko k bregu, godba je zaigrala, mestne sirote so se odkrile, župan je slovesno vzel vžigalice v roke in zdajci — podobe, je gorela, tačas so pa posnemali ves prizor posebni filmski aparati. V kratkem času pojde nov film: cžupan na grmadi* po svetu in v par mesecih ga bomo že lahko občudovali po kinematografih.
Nafasrejfic oklopno blagajne.
Mnoge tvrdke v Berlinu uporabljajo blagajne najnovejšega sestava, ki so veljale do prejšnje nedelje za popolnoma varne, ker so imele med jeklenimi ploščami še betonsko plast. V nedeljo so pa vlomili neznani mojstri v neko trgovino v ulici Dreysen, vdrli so namreč v hišo skozi okno v kleti, odvzeli električni tok napeljavi, z njim stopili jeklene plošče in razbili z električnim dretom betonsko plast. V teku ene ure so se lahko polastili trinajstih tisočev mark. S tem svojim uspehom so pa omajali aaupanje v te najno-vsjtie «neprodirne» blagajne.
Iitatafljn jsokns
Neki mladenič Franc Perles v Parizu ni mogel dobiti stanovanja. Končno je sklenil priti na originalen načm do toli zaželjenega stanovanja. Stanovalci neke hiše v bližini gledališča Odeon-a so slišali vsako noč zamolklo votle glasove: «Duh sem markiza Pierra, ki se je sam 1. 1875. usmrtil. Ako ae takoj ne isselite, vas zadene še huda nesreča.* Dve, tri noči so bili stanovavci res v strahu, toda četrti dan so naznanili policiji, ki je še tisto noč prijela prej omenjenega Perlesa, ki je bil splezal na streho in strahoval stanovalce skozi žleb aa deževino.
■sakl basist ftalfapln.
Saljapin je menda najboljši basist na svetu. Sedaj se mudi v Ameriki. Zavezal se je, da obišče Dunaj, Budimpešto in Zagreb. Prvotno je nameraval imeti štiri koncerte v Budimpešti, ker pa to mesto ni rmoglo honorarja v znesku 10.000 dolarjev, so se ti štirje koncerti razdelili na Dunaj, Budimpešto in Zagreb. V Budimpešti bo imel Saljapin dva koncerta. To pot ne nastopi Šaljapin kot koncertni, marveč kot operni pevec in bo pel glavno ulogo iz »Borisa Godunova» in Mefista iz »Fausta*.
NI pričakoval kaj takega
Izdajatelj nekega pariškega časnika si je dovolil sledečo šalo: V svojem listu je priobčil vest: »Moja služkinja je kupila pred par dnevi pol funta zdrobljenega popra pri nekem tukajšnjem trgovcu s kolonijalnim blagom. Pri a-nalizi se je pa izkazalo, da je kupljeni poper obstojal iz 50 odstotkov prahu in iz 50 odstotkov popra. Ako se dotični trgovec ne zglasi pri meni v štiri in dvajsetih urah in ako mi ne prinese ostale četrti dobrega popra, objavim njegovo ime v tem časniku». Drugi dan mu je poslalo Štiri in trideset trgovcev vsak pol funta izvrstnega popra na dom.
Boj za amerikansko prohibicijo
V senatu Zedinjenih držav Severne Amerike so trčili o priliki razgovora o prohibiciji (prepovedi uživanja alkohola) skupaj pristaši prohibicije in njeni nasprotniki. Senator \Vadsworth je trdil, da se senatorji kakor tudi amerikanske oblasti ne drže prepovedi, čeprav zanjo glasujejo. Amerika postaja od dne do dne narod hinavcev. Senator Bruce je dostavil, da se lahko peljejo vsi senatorji, ki ne uživajo alkohola, v enem samem avtomobilu. Senator Edge je predlagal zopetno glasovanje o prohibiciji.
Kali vzroki — veliki učinki
Štirje največji mlini v dunajski okolici tako zvani: mlini «Schol-ler» so morali ustaviti pred par dnevi svoj obrat; tako je namreč padel konsum moke. Ti mlini so pomenjali še pred nedavnim časom industrijsko moč prve vrste in trgovci in peki so bili veseli, če so dobivali moko iz teh mlinov. Kako to, da se je na Dunaju uporaba moke tako zmanjšala? Ker dunajske gospe in gospodične nočejo zauživati ne kruha ne peciva, da ne postanejo predebele in da ne izgube takozvane «vitke linije«. 200.000 oseb ženskega spola ne uživa kruha, vsaka je recimo pojedla na dan najmanj tri koščke t. j. skupaj 600.000 kosov, vsak izmed 600 pekov je izgubil na dan 1000 kosov. Moda je na ta niačin zaprla največje mline, moda je povzročila, da je vse polno pekovskih pomočnikov brez posla.
Najnovejši* načrd iz New-Yorka
V Detroitu se "sedaj prične graditi nebotičnik z eden in osemdesetimi nadstropji, ki bo dve sto sedemdeset metrov visok. Doslej je bila najvs*ja stavba Woolworth Building v New-Yorku s pet in petdesetimi nadstropji. Da je prekosil Detroit v gradnji visokih stavb New Jork, ni dalo spati New-Yorčanom, zato sezidajo će višjo stavbo s sto desetimi nadstropji in .tri sto šestdeset metrov visoko. Zida jo John A. Larkin; zamljišoe, kj«r bo tala stavba, je stalo štiri in pol milijonov dolarjev, stavba sosiia bo pa stala osem-nsjst milijonov dolarjev. V stavbi bodo saiai uradi in šestdeset dvigal bo uraidaikocn in strankam na raepoJaeo. — Ob reki Hudson se zgređi seva tako zvana «eks-Lresna ulica», ki bo služila avtomobilom. Široka bo dvajset metrov, in bo zidana dvajset metrov nad >„acaljo. Njen podstavek bo iz jekla in betona. Stala bo trinajst milijiMBov in po ajej bo lahko vozilo vsako uro de pet tisoč vozil. — Zgradi se tudi prvi most črez reko Hudson, ki bo največji most na svetu. Vezal bo otok Manhattan s palisadnim parkom v New-Yer-seyu. Stroiki so proračun jeni na pet in sedemdeset milijonov dolarjev. Dva ogrsmna stolpa po dve 3to metrov visoka, bosta stala na bregovih in lok, ki bo vezal oba stolpa, bo meril 1100 metrov. — Kako hitro se zida v New-Yorku, naj služi sledeča primera: Pravkar se je zgradila stavba, ki je Štela dva in štiri deset nadstropij, v šestih tednih. Naj navedemo še eno števiiko, ki jasno kaže o prometu v notranjosti teh nebotičnikov. V vsaki hiši so dvigala.
Nad deset milijonov ljudi se vozi dan na dan z dvigali, ki /Ih je nekaj nad 15.000.
Človek in ptič
V	Kremi ju v Moskvi so prišle na dan listine/iz katerih izhaja, da je poskusil leta 1860. Rus Nikiška polet in sicer z vrha stolpa Alek-sandroskaje Slobode na trg pred katedralo. Temu poletu je prisostvoval tudi car Ivan Grozni. Ni-kiška si je bil pritrdil na hrbta par perut in s pomočjo posebnega padala je prispel počasi na tla. Množica je videla v tem čudež, carja je pa ta uspeli polet tako razdražil, da je pozval letalca Nl-kiško pred se, označil ga kot čarovnika. ki je v zvezi s satanom, in ga dal takoj obglaviti, rekoč: «Človek ni noben ptič!»
DAROVI
Vesela ajdovsko-idrska družba je darovala za šol. društvo L 1 Iti pod geslom: «Tak so se ga nagi-sal, da so trd ko čik.» — Vrlim darovalcem prav srčna hvala!
V	počastitev spomina svojega blagopokojnega dvajsetletnega odbornika Štefana Stare, daruje Kmetsko-ribarska hranilnica in posojilnica v Barkovljah L 25 Sol. društvu.
V	počastitev spomina svojega nepozabnega očeta daruje g. Drago Stare L 25 za Šol. društvo.
Pokojniku blag spomin, darovalcem srčna hvala!
BOFZNA POROČILA
Amsterdam 930-940, Belgija 320-330 Francija 92-92.50, London 113.25-113.7">, Ne\v York 23.25-23.45, Španija 385-395, Švica 447-453, Atene 30.75-31.50, Berlin 550-560, Bu-karešt 11.75-12.50, Praga 69-69.50, Ogrska 407-413. Dunaj 323-334, Zagreb 41-41.75.
Uradna cena zlata i5.II.) 451.24; vojnoodškodnin. obveznice 61.90.
TvrđHa H. PETIIČ v Poro; i i
priporoča stojo bogato zalogo ur, zlatih is srebrnik pn faiatOT in raznoTrslaih daril.
Zaloga originalnih £rrainih strojev «Sin-j ger». PrGdajfc t«di na obroke. Pouk v i vezenju brezplačno.	193
ZL£?f> in S&fcšftO
oM^Mtc zlatar««	11!
STEH&& Vi s H as««*! A. 43 kjer dobite mi.r^«	- &j*j>u-
je« ltofc« «4jc iuuyiU^uc«.
TržešKc posojilnica m hranilnica
registr. zadruga z otnej. p^rcitvom
uraifuje v svoji l»stni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. J
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge n« tekočI račun in vlo^e za čekavni pra«et, ter j h obrestuje
«ar po 4°0
večje in stalne vlage po dogovori* Sprejema .Dinarje" na tek. račun
in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, za
slave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--
Ha mn\m iirscitii Klice (ule)
Uradne ure za stranke od 8.J0 do 13 in od it> do 18. Ob nedeljah je urad zaprt
Ste v. telef. 25-67.	179
1M3I slu. teštii mi
Tiskarna
Edinost v Trstu
i Ul- S. Francesco d' Assisi 20
MOČ PRETEKLOSTI
Roman v treh delih
Spisala V. J. Krllanovaka. U ruščine prevedel IVAN VOUK.
Cena L t po polti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*69 proti'v naprej poslanemu znesku. - Roman je iz« dala is salolila TIskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu. Via S. Francesco 20/I„ - Knjigarna J. Stoka. Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigarna, Gorica. Carducci 7. - Katoliika knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher Josip. Postojna.
Vezano ▼ orlgtealao platnice (ceaa L 10) m doM v knjigarni STOKA.
; Jzvržufe vsa tiskarska dela v naimod2rnejem_sti»u kakor ; ; tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodornojiml stroji, j : črkami, Lynotype, stereotypijo ter Rotacijskim strajem. i ' Vsa naročiia se izvršujejo točno in po zmarn.h cenah, i
unifiiiii*' ---i * .............. - -------------------tu i ■ mm'