ri$k/i Domovina NO. 148 MOJgM^P« - --—___________________________________________________ ' Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Hy, Pueblo, BockSprioga _______ CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 6, 1977 ------------------ Zadnje vesti ime včeraj znova pojavilo v myrtv •• _ ___ Washington, d.c. — senat je včeraj izglasoval predlog, po katerem naj bi električne družbe znižale ceno elektrike osebam starim nad 62 let za nekako 46% na raven, kot jo plačujejo velika industrijska podjetja. Znižanje bo veljalo samo za elektriko, ki jo rabijo za ogrevanje stanovanj, kuba- nje, razsvetljavo in druge Sodnik v DeIhij„ je SOV JETIJA BO KUPILA VEČ AMERIŠKEGA ŽITA WASHINGTON, D.C. — žit- LETO LXXIX. — Vol. LXXIX javnost«, ko je Broz Tito spo- na ietina v Sovjetski zvezi je rod vdovi pisatelja V. Gli- slabša; kot so predvidevali in bo bonca ob smrti moža: “Jovan- zato Sovjetska zveza prisiljena ka in ,az T, pošiljava najino kupiti večje količine žita v ZDA, sedanje najgloblje sožalje!” I. Gandhi izpuščena redne potrebe v gospodinj-) stvu. Washington, d.c. — odbor za načine in sredstva Predstavniškega doma je včeraj izglasoval zakonski predlog za finančno ozdravitev skladov Social Security, ki obsega povišanje vsote zaslužka, od katerega se plačuje prispevek za SS, in obvezno vključitev v odločil, da obtožba bivše predsednice vlade ni bila “dovolj utemeljena” in je odredil njen izpust iz zapora. NEW DELHI, Ind. — Bivšo predsednico vlade Indira Gandhi je sodnik pustil iz zapora po manj kot 24 urah z izjavo, da “obtožba ni dovolj utemeljena” 7 . - - * J X XV. * V -------- — ~ ^ • SS vseh zveznih, državnih in Sedanja vlada jo je obtožila, da drugih javnih uslužbencev. Celoten predlog, če bo odobren v Kongresu, bi naj ohranil SS na zdravi finančni osnovi preko leta 2000. Republi- je protizakonito uporabljala vozila nekega podjetja v vo-livnem boju in da je oddala neko državno naročilo francoski družbi, četudi je ameriška nudi- kanski predlog za podaljšanje la boljše pogoje, delovne dobe od 65 na 68 let Ko so Indiro Gandhi prijeli, za polno pokojnino SS je od-'so ji dali na razpolago, da osta- bor zavrnil. New YORK, N.Y. — Predsednik ne na svobodi pod osebno obljubo, da se bo javila sodišču, ko Carter se je v torek zvečer in . bo pozvana. Ta tega ni marala včeraj zjutraj po 6 urah raz- obljubiti, je šla rajše v zapor, govorov in pogajanj sporazu- ki ga je označila za “političen”, mel z zunanjim, ministrom Iz-j Nastop vlade proti bivši pred-raela Dayanom o “delovnih sednici vlade je vzbudil v vrstah papirjih” za obnovo konfe- Carter govoril v ZN <*1 če bo hotela ohraniti število živine. V poljedelskem tajništvu računajo, da bo Sovjetska zveza morda kupila v letu 1977-1978 do 13 milijonov ton žita namesto predvidenih 9 milijonov ton. Četudi ibo pridelek žita v ZS SR samo 215 milijonov ton, bo to še vedno tretji naj večji pri delek, kar jih pomnijo. ■o----- Teroristi v nemških zaporih izgubili vezi s svetom preko odvetnikov BONN, ZRN. — Zvezni parlament je pretekli teden po kratkem postopku izglasoval zaton, ki daje vladi pravico posebnega postopka s teroristi v zaporih. Doslej so imeli ti možnost stalnih stikov s svetom preko odvetnikov. Po novem zakonu so oblasti te stike trdo končale in ločile teroriste popolnoma od vsega zunanjega sveta. Trenutno imajo v zaporih kakih 70. ------o----— renče v Ženevi in njeno za- žitvi sil. sedanje. O njih je govoril vče- poseben raj s predstavniki Arabcev. Četudi je bil dosežen delen napredek, je obnova konference še Vedno negotova, ker arabski predstavniki ameri-ško-izraelskega načrta še niso sprejeli. Potrebna bodo dopolnila in morebitne spremembe. ^ARIZ, Fr. — Energetski tajnik ZDA J. Schlesinger je na zasedanju Mednarodne enerr getske agencije, v kateri je združenih 19 gospodarsko razvitih držav svobodnega sveta, Stranka je proglasila ‘narodni dan proti na- silju” novega režima. NEW DELHI, Ind. — Nova vlada predsednika Desaia je o-hranila smoter prednice in išče možnosti, pota in sredstva za o-mejitev velikega naravnega prirasta prebivalstva. Vlada Indire Gandhi je pri tem uporabljala —„ - , delno prisilo in zadela na močan opozoril na nujnost omejitve odpor; ki je vodil k nienemu po_ rabe olja kot energetskega razu pri voiitvah_ vira v prihodnjih nekaj letih, če naj svet ne zaide sredi prihodnjega desetletja v resno gospodarsko stisko. DETROIT, Midi. — Glavni odbor Unije avtomobilskega de- __ v_ JC ViUUUli v V1BUU1 Indija in Bangladeš se Kongresne stranke klic po zdru- sporazumeli O rabi vode reke Ganges NEW DELHI, Ind. — Zastopniki Indije in Bangladeša so se dogovorili o rabi yode iz reke Ganges po več letih prepira o tem. Bangladeš se je uprla načrtom Indije odvesti več vode v pristanišče Kalkute, ker bi ja toliko manj ostalo za mejno področje v Bangladešu. Predsednik ZDA je dejal ZN, da so ZDA pripravljene zmanjšati svojo jedrsko oborožitev na polovico in jo popolnoma u-kiniti. Indija opustila prisilno omejevanje otrok v družinah lavstva je soglasno sklenil opustiti načrt za ponovni vstop te v AFL-CIO. BEOGRAD, SFRJ. — Ko so se ZDA in ZSSR odločile izogniti vsakemu soočenju v vprašanju človekovih pravic na tukajšnji konferenci, ki pregleduje izvajanje določil helsinških listin, je to storila Švedska, ko je opozorila konferenco na zatiranje teh pravic v komunističnih državah Vzhodne in Srednje Evrope. Jugoslavija in Bolgarija sta ta očitek odklonili z izjavo, da ne dopuščata mešanja v svoje! notranje zadeve. BEOGRAD, SFRJ. — Domačini >n tujci se sprašujejo, zakaj je izginila iz javnosti Titova žena Jovanka. Od 14. junija letos ni bilo o njej nobenega glasu, tudi se ni pojavila nikjer v javnosti. Tita je preje običajno spremljala na vseh Potih, ni pa jo bilo z njim na njegovi poti v Sovjetsko zvezo, Severno Korejo in LR Kitajsko. Prav tako ni prišla svojega moža pričakat, ko se je s te poti vrnil v Beograd. V Parizu so pripravili za Jovan-ko poseben spored tekom napovedanega obiska Tita v j Franciji, pa so jim iz Beograda sporočili, da Jovanke ne bo. Agence France-Presse je! Nova vlada se zaveda, da je Indija komaj sposobna prehraniti sedanje prebivalstvo in bi rada njegovo rast omejila, toda pri tem je odločena opustiti vsako prisilo. Iz slov. naselbin Chicago, 111. — V bolnišnici sv. Antona Pad. je v petek 30. sept. umrla ga. Marija Žgavec v starosti 32 let. Zapušča hčerko Maro, poročeno Virant. Doma je bila iz Podrage v Slov. Primorju. V Ameriko je prišla leta 1962. Bila je zelo verna žena in zavedna Slovenka, Pokopana bo iz Žefranovega pogrebnega zavoda na njeno lastno željo v Vipavi. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Predsednik ZDA Jimmy Carter je v torek govoril pred glavno skupščino ZN. V svojem govoru je povedal, da je sporazum med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega orožja na vidiku. Dejal je, da so ZDA pripravljene takoj znižati jedrsko oborožitev za 10%, za 20%, za polovico, če to storijo tudi drugi. Predsednik Carter je posebej govoril o položaju na Srednjem vzhodu, v Rodeziji in Jugozahodni Afriki. Poudaril odločnost ZDA v obrambi pravice Izraela do mirnega neodvisnega obstoja in življenja, pa govoril tudi o mavicah palestinskega ljudstva, brez njihovega priznanja ni mogoče doseči miru na Srednjem vzhodu. V svojem govoru Carter ni o-menil človekovih pravic, kot je to storil, ko je prvič govoril pred glavno skupščino ZN. Prav tako ni govoril o gospodarski in socialni stiski nerazvitih držav ter o pomoči, ki bi jo naj tem nudile gospodarsko razvite države. Govor je bil na splošno umirjen in je bil tudi tako sprejet. Kakega posebnega navdušenja Iz Clevelanda in okolice KUCINICH IN FEIGHAN, ZUPAN PHKHL IZLOČEN Pri primarnih volitvah je med županskimi kandidati do- Vinska trgatev bil Dennis J. Kucinich 40,134 (34.2%) glasov, Ed- 1,a MaPle Height— 'vard F. Feisrhan 89,699 (33.84%), Raloh J. Perk, v slovenskem narodnem dosedanji župan, 36,260 (30.90%), A. Kennedy pa mu na 5050 Stanle.v Avenue, Ma-1,235 (1.05%). V slovenski 23. wardi je dobil največ pIe Hei§hts> imaj° v nedeljo, 9. glasov John Milakovitch, sledijo pa mu Armon, cktobra’ vinsko trgatev, na ka-Klad, Avsec in Slogar, v 32. vardi, ki ie tudi pre- !ero vabijo vse rojake in roja-' težno slovenska, primarnih volitev ni bilo, ker se- Snj5' ,1-•• _!_• _ .-vi _ •« m - I KnrTt- i 11' danji mestni odbornik J. Trenton nima tekmeca. CLEVELAND, O. - Primarne volitve pretekli torek so bile za marsikoga pravo presenečenje, četudi so nekateri politični opazovalci in proučevalci razpoloženja volivcev že koncem tedna napovedali, da je župan R. J. Perk v nevarnosti, da pri primarnih volitvah zaostane za Kucinichem in Feighanom ter s tem izpade iz glavnih volitev v novembru. Kucinichu so vsi napovedovali zmago, o Feighanu pa so bili mnenja deljena. Na splošno je pri volivcih bil le ma-o poznan in trdili so, da bodo njegovo usodo odločili črni vo-ivci. Med njimi se je zanj zlasti zavzemal predsednik mestnega sveta G. Forbes. Ko so začeli prihajati prvi podatki z volišč, je takoj prevzel Kucinich vodstvo, sledil mu je Perk. Ko so prišla poročila z vo-.išč v črnih vardah, je Feighan orehitel Perka in kmalu je postalo očitno, da so volivci daja- ni vzbudil. Sovjetski zastopnik j h županu R. J. Perku manj pod- Oleg Trojanovski je dejal njem, da je “bil na splošno dobro uravnovešen, da pa ni prinesel nič novega”. o----- Ko se prebivalstvo stara, število zločinov pada WASHINGTON, D.C. _ Podatki kažejo, da je število zločinov, ki je v zadnjih io letih stalno rastlo, doseglo svoj vrh in začelo padati. Proučevalci te-ga pojava trdijo, da je njegov vzrok v staranju prebivalstva. Zločinstvo povezujejo z mladimi ljudmi, ki so neumirjeni in neustaljeni. Ko se ljudje postarajo, se zmodre in so odgovornejši, število zločinov, storjenih pore, kot so jo on in njegovi pričakovali. jateljev in političnih podpornikov. Oster in trd boj je bil med kandidati za mestni odbor v 23. Vardi. Sedanji mestni odbornik Milakovich, ki je nasledil pretekli mesec R. Novaka, je dobil 1,151 glasov, Armon 879, Hlad 614, Avsec 397 in Slogar 34. V 32. vardi collinwoodsko-notting-hamski slovenski naselbini, je dobil med županskimi kandida-1 " ---------- ---- ti večino D. Kucinich, med tem minating Company mora; v smi-ko so volivci v 23. vardi dali s]u zyezne§a zakona omejiti pičlo večino Perku. Primarnih |onesna^evan^e zraka z žveple-volitev za mestni odbor v 32. vardi ni bilo, ker nima J. Trenton nobenega protikandidata. V 26. vardi južno od 32.. kjer je... v tudi precej Slovencev, je dobil zvePla ali Pa z name- največ glasov slovenski rojak Stitvijo posebnih naPrav v dim' Polenšek, ki se bo meril 8. no-!mklh’ kl bodo zvePlov oksid «d- Kartna zabava— , Jutri, 7. oktobra, ima Misijonski krožek Frančiška Ksaverja št. 150 kartno zabavo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Avenue. Vsi vabljeni! Začetek ob 7.30. Zadušnica— Jutri, v petek, ob 9. dopoldne bo pri Sv. Vidu sv. maša za pok. Milko Meršol, soprogo dr. V. Meršola, ob 19. obletnici njene smrti. Za čistejši zrak— The Cleveland Electric Hli- nim oksidom. Vodstvo družbe mora še ta mesec sporočiti, kako bo ta cilj dosegalo, ali z uporabo premoga z manjšo vembra z Ballewom. Emil Golub, znani pogrebnik s Superior Avenue, ki je zastopal od začetka leta v mestnem svetu 31. vardo, je bil pri primarnih volitvah izločen. Senat odobril konec nadzora ten plina stranile. Družba porabi letno 6 milijonov ton premoga, pretežno iz Ohia, ki pa ima veliko žvepla. Državna zakonodaja Ohia pripravlja zakon, ki bo obvezoval podjetja v Ohiu na uporabo ohijskega premoga. Iliumi-nating Co. bo torej morala uporabljati ta premog ter ji ne bo ostalo drugega, kot namestiti’ naprave za odstranjevanje žveplovega oksida v dimnikih, Kmalu po 9.30 zvečer je R. J. Perk v svojem glavnem stanu na 1026 Euclid Avenue priznal svoj poraz z besedami trpina L , . _ " . , Ipiovega oksida v dimr Joba v Sv. pismu stare zaveze: ®enaf; s 50:46 izglasoval predno bo mogel v ozračje. “Gospod je dal, Gospod je vzel. Hvaljeno bodi Gospodovo ime!” Perkovo županovanje v Clevelandu bo končano 14.. novembra 1977, ko se bo vselil v -mestno hišo zmagovalec pri volitvah - 8. novembra. Kdo bo to, je težko j”at P° dveh tednih razprav- , , . _ . . nanin Ir n T o ni 1 f n O c-n/Jol nrro_ napovedovati. Boj bo nemara ukinitev nadzora nad ce- vse najboljše!— no naravnega plina, toda J y torek. 4. oktobra je znani ni i Zgledov, da bi ta pre-1 rojak Michael Telich iz Euclida vladala na konferenci beh domov. WASHINGTON, D.C. — Se- trd, ker bo demokratska stran ka podpirala svojega uradnega kandidata 1 nich pa bo dopolnil 82 let. K rojstnemu dnevu mu čestitamo z željo, da bi jih zdrav in zadovoljen še mnogo dočakal. Kako so bili razdeljeni / slovenski glasovi— V 23. vardi, ki obsega večji del slovenske senklerske nasel- nejsi, števno zločinov, storjenm ^ -.....—j- iz nepremišljenosti, se manjša. !moči ter na podporo svojih pri- VLADA ZDA TEHTA POVEČANJE PRODAJE OROŽJA SER JUGOSLAVIJI The Wall Street Journal je 4. oktobra 1977 prinesel daljši članek svojega washington-skega sodelavca K. H. Bacona, v katerem razpravlja o misli vlade ZDA, da bi okrepila SER Jugoslavijo in svoje vezi z njo s povečano prodajo in dobavo modernega orožja, ki ga tej očitno primanjkuje. Carterjeva vlada še ni prišla do nobenih točnih sklepov, ker sestavlja svoj program skrajno previdno, da ne ibi z njegovo sestavo in izvajanjem zgrešila postavljenega smotra. Obrambni tajnik Harold Brown, ki pojde prihodnji teden na razgovore z zavezniki v NATO, katerim hoče predložiti ameriške načrte o uvedbi nevtronske jedrske bombe med orožja za obrambo držav NATO v Evropi pred morebitnim napadom z vzhoda ter dobiti njihov sprejem teh predlogov, bo obiskal tudi SER Jugoslavijo in se tam razgovarjal z njenimi vojaškimi vodniki. Govoril bo z njimi o možnostih povečanja prodaje in dobave moderne- slavija hotela že ponovno dobiti v ZDA. Brown ne bo sklepal nobenih pogodb, njegovi razgovori bodo bolj splošnega in načelnega značaja. V uradnih krogih označujejo Brownovo pot v Beograd za “pomembno”, ker naj bi pokazala, da se ZDA brigajo za SER Jugoslavijo ter da so zainteresirane na ustvarjanju tesnejših političnih in vojaških odnosov z njo, poroča K. H. Bacon. V letih po prelomu med Beogradom in Moskvo so ZDA dobavile Jugoslaviji Velike količine modernega orožja in to skušale preko Balkanske zveze povezati z NATO. Ko se je po smrti Stalina Hru-ščev pobotal s Titom, je ta odpovedal ameriško vojaško pomoč in prekinil razgovore o Balkanski zvezi, ki bi Jugoslavijo povezala z Grčijo končalo pretekli teden so jugoslovanski nakupi orožja, o-ziroma nadomestnih delov, znašali le $267,000. Pentagon je obvestil Kongres, da utegnejo ti v novem proračunskem letu porasti na 1.5 milijona dolarjev. Porast nakupa orožja v ZDA bi odprl novo dobo v odnosih med ZDA in SER Jugoslavijo, ki skuša vsaj javno ohraniti za vsako ceno svojo “neuvrščenost”, ohraniti vsaj videz nevtralnosti med Zahodom in Vzhodom, četudi je del komunističnega sveta. Ameriški obrambni tajnik pojde v SER Jugoslavijo v času, ko ZDA in njihove zaveznice v NATO zaskrbljeno sledijo razvoju in skušajo u- sum m siaD0 VU1J„ v ganiti razvoj v SER Jugosla- Ko . lani prišlo v javnost, da viji po “odhodu Tita , ki pri SFR jugosiavija kupiti more biti v ZI)A protitankovske rakete “Tow”, je padla kupčija v Ijanja, ko je bilo to s sodelovanjem podpredsednija W. F. Mondalea končano, sklenil s k ndidata E Feighana D Kuci- 50:46 glasovi končati nadzor nad 1 oel slovenske senklerske našel-nich pa bo vezan na svoje lastne ,cenami naravnega plina, četudi nine s faro sv. Vida je pri pri-• - . se je predsednik Carter zavze-Imamih volitvah v torek dobil mal za njegovo ohranitev. jR- J- Perk 1245 glasov, D. Ku-Po glasovanju v Senatu jejcinich 1196< E. Feighan 586 in Bela hiša izjavila, da je sklepi A- Kennedy (socialistka) 24; v Senata “nesprejemljiv” in izra-J5^. vardi, ki obsega kalinvudsko žila upanje, da bo konferenca j slovensko naselbino s faro Ma-predstavnikov obeh zbornic nad- j rBe Vnebovzete in Nottingham-zor ohranila. Predstavniški dom J ^ 465 okolico, je dobil R. J. je namreč s precejšnjo večino J Ferk 1933 glasov, D. Kucinich obdržal nadzor nad cenami na-M54,4’ Peighan H36 in A. Ken-ravnega plina, kot je to predlo-|nedy H5* žil predsednik Carter v svojem j m » ~ 0 ~~ m energetskem programu. Senati /VOUI iZYQUODl je v preteklih treh letih tokrat | r ^ ^ . 1 izglasoval ukinitev | preleldi ^ 1e ^ grožena, otežen pa bi bil tudi položaj Grčije in Turčije, članic NATO. Sovjetsko vojno brodovje bi dobilo v jadranskih pristaniščih Jugoslavije varna in trdna oporišča, ko je sedaj vezano za one v Črnem morju, od katerih ga Turčija lahko vsak čas odreže ž zaporo Bosporja in Dardanel. Ko je prišel pretekli teden v Washington na razgovore Edvard Kardelj, glavni sodelavec Tita, so brez dvoma govorili tudi o obisku H. Brow-na v Beogradu prihodnji teden in o njegovih smotrih. Da Washington želi izboljšati odnose z Beogradom, te razširiti in utrditi, je očitno, pri tem vendar noče biti prehiter in tako očiten, da bi vzbudil sum in slabo voljo v Moskvi. njegovih letih ne več posebno daleč “ ---- ~ ^ *** ^ ' ? J JL Turčijo ter tako posredno z Povečanje sovjetskega vpli- vodo zaradi sovjetskega ugo- _ i • • rr* _ 1_4- nolrnioirv \r Beograd je poslej kupoval v ZDA le najnujneše nadomestne dele za dotlej dobavljeno ameriško orožje. V lan- va v SER Jugoslaviji in morebitna vrnitev te v sovjetski blok bi bistveno spremenila strateški položaj na jugovzhodu Evrope. Italija bi se ne- xcsae je; prodaje in aoDave moaerne- ijeiid amerisKO orožje, v lan- au iLvrope. itauja oe i U objavila, da se je Jovankiroj orožja, ki ga je SFR Jugo.- ^ skem finančnem letu, ki se je nadno znašla neposredno vora. Tokrat pričakujejo razgovorih in morebitnih dogovorih večjo previdnost, pri dobavah pa omejitev, da se ne bo nihče mogel čutiti prizadetega. , , .i : vfo ppfutir* l'/cfl ncnt/nl nVirnfotr nadzora, pa je moral nato popu-1 ^ S Pričakujejo, da se bo to .go- dilo podobno tudi tokrat, le da Lawrenra ’i 1 t? ermana, dr. bodo cene določene nekaj višje, Louise mi <3 aym°n a> moz kot 1e predložil Carter , « ’ h Sustar’ oce 10 otrok Kot je preoiozu čarter. in 4_krat stari QČe p b b trdijo, da je ta potrebna, če ho- ob 10 sVv^rkvTsT Ed’ čemo, da bo produkcija narav-Lards v parkma ^ S ‘ nega plina večja, ker le večja _____^ cena bo dala potrebno pobudo. Nasprotniki ukinitve nadzora odgovarjajo, da iščejo oljne Nov načrt za obnovo « „0_____. mest družbe neopravičljivo velik do- WASHINGTON, D.C._______Zvez- biček na račun splošnosti. Trdi- na vlada načrtuje novo politiko jo, da bi ukinitev nadzora nad za reševanje mestnih središč, ki ceno plina “oropala” potrošnike tega že v enem letu za do 10 bilijonov dolarjev. Vremenski prerok postajajo vedno bolj legla revščine in zločinstva. Sredstva, ki bi naj bile poslej na razpolago za razvoj in obnovo mest, naj bi šla v prvi vrsti osrednjim me-^ . v stom, okoliškim naselbinam pa Deino oblačno s 30% verjet- le v toliko, v kolikor bi ta so-nosti dežja m z najvišjo tempe-'delovala v skupnem načrtu raz-raturo okou 60 F, <16 C), iyoja za celotno področje, 8117 St Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA) Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesace Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 148 Thursday, Oct. 6, 1977 snik tistega časa opravičeno zapeti, da slovenski narod “ko vzrl je poveličani obraz, pred možem tem spoznal je: To sem jaz.” (Oton Župančič — Naša beseda) L. P. Spomini na Baragova dneva v Lemonfu CLEVELAND, O. -• Mnogo se je že pisalo o Baragovih dnevih, ki smo jih slovenski romarji preživeli 3. in 4. septembra v Lemontu. Naj kljub temu še jaz nekaj dodarp. Clevelandski privatni romarji smo skupaj potovali z dvema avtobusoma, organ iziranima po Baragovi zvezi pod vodstvom č. g. Viktorja Tomca. Ob začetku naše vožnje je bilo nebo nekoliko oblačno, a se je po kratkem času vse uredilo po naših željah. Čim smo se odpeljali iz Clevelanda, smo začeli v našem avtobusu mojiti rožni venec. Po končanem rožnem vencu so začele ženske peti Marijine pesmi, kar je nam bilo v veselje in kratek čas. Med potjo so za nas vse po- rodnih nošah, trebno preskrbele ga. F. Nema-nich in ga. Josephine Trunk. Podobno se je godilo, ko smo se Janez Evangelist Krek (Ob 60-letnici njegove smrti, na prosvetni uri v New Yorku.) I. Narod, ki svojih velmož ne časti — jih vreden ni. Ta stari pregovor ima v sebi mnogo veljave in resnice. Pred nekaj leti je vodilni zdomski filozofski in vzgoje-slovni pisec javno zapisal ob 100-letnici Krekovega rojstva, da “Slovenci velikih mož ne cenimo, še skoraj zamerimo jim, Ja se drznejo biti večji od nas”. Nato je pa še dodal “da bi bilo treba večkrat spregovoriti o delu naših kuP urnih delavcev ...” Letos se nam nudi posebno lepa priložnost, da se spomnim- in izkažemo čast in zahvalo enemu največjih sinov, ka.:' uh je kdajkoli rodila narodu slovenska mati. To je dr. Janez Evangelist Krek, čigar šestdeseto ob- iz Lemonta vračali v Cleveland, letnico smrti '-'orno obhajali 8. oktobra tega leta. Prav Med potjo smo nepričakovano tako smo se letos spominjali 60-letnice Majniške dekla- prehiteli avtobuse, ki so se v racije, ki je v zgodovini Slovencev najpomembnejši po- njih vozili clevelandski pevci litični akt, spočet in zgrajen v genialnem umu tega ve-^Korotana”. Tako smo se začas-likega narodnega voditelja. Ta deklaracija je zadala no skupno vozili, kar je bilo smrtni udarec krivični in zatiralni nadvladi Nemcev nad nam v veselje in zabavo. Slovenci s tem, da je pomagala zrušiti stari avstro-ogr- j j^0 pridemo v Lemont, smo ski imperij tei popolnoma zaokrenila pot naroda v bo- našli več romarjev, ki so se že dočn JSt. sprehajali po svojih željah. Tort; letos častimo spomin dveh dejavnikov, med Kmalu smo zvedeli, da sta med seboj tesho povezanih tako zelo, da enega ne moremo nami škof Salatka in škof Ja-ločiti ud drugega. Brez Evangelista Kreka bi ne bilo|mes A. Hickey, ki ga je sprem-Majniške deklaracije, brez te pa bi Kreku manjkal zgo- ,hal č. g. F. Kosem. Prišel je čas dovinkki dokument njegove ljubezni do naroda, njego- ;svečane sv. maše, ki se je vrši-ve državniške daljnovidnosti in briljantnega uma. Zato jla v soboto, 3. septembra, zvečer bomo povsod, kjer je naseljena večja skupina zdomskih iPred frančiškansko cerkvijo Slovencev, opomin na očeta deklaracije in deklaracijo Brezjanske Marije. Sv. mašo je samo strnili v skupno proslavo. Dokazali bomo na ta način. da nima prav, kdor trdi, da Slovenci svojih velmož ne cenimo. Izpričali bomo tudi, da ne prirejamo spo-rninskin dni samo kakemu priznanemu pesniku, pisatelju ali drugemu umetniku, ampak tudi možu, ki se je proslavil kot politični voditelj v najtežjih trenutkih na- gova dneva v Lemontu. Nenadoma zapazim poslednje romarje iz Clevelanda, ki so se pripeljali s torontskimi romarji iz Milwaukeeja. Tam so imeli prejšnji dan občni zbor Tabora. Tako so se nam pridružili in skupno z nami praznovali Baragov dan. Hitro je prišel čas, ko smo se romarji pripravili za svečano sv. mašo v Baragovem parku. Vse to je bilo lepo in zanimivo videti. Bilo je zares pravilno organizirano, ko smo se skupno pomikali kot dolga procesija do določenega kraja, kjer se je darovala sv. maša. Poleg nas so bile zastopane vse slovenske organizacije in razne javne ustanove. V velik ponos nam je bilo, ko smo imeli Indijance med nami. Ti so bili v indijanskih oblekah. Tudi mnogo Slovencev je bilo v na-zlasti ženske so rodne zgodovine. Zatorej hočemo spregovoriti o Evangelistu Kreku in v spomin priklicati nekaj najbolj značilnih potez njegove izredne osebnosti in njegovega ogromnega dela in uspehov, ki jih je dosegel. Vse pa bomo projecirali na politično, kulturno in gospodarsko ozadje slovenskega naroda iz tiste dobe, naroda zatiranega in osiromašenega, ki mu je Krek tako zvesto in zmagovito služil. Ko je bil Krek (rojen 1. 1865 učitelju Valentinu Kreku pri Sv. Gregoriju nad Sodražico na Dolenjskem) še otrok, se je začelo obdobje velikih narodnih taborov. Največji je bil v Vižmarjih nad Ljubljano, ki se ga je udeležilo nad 30,000 Hudi. Bil je to poskus narodnih prebujevalcev, da bi ljudstvo dvignili iz otopelosti in brezbrižnega nezanimanja za probleme narodne skupnosti, na drugi strani pa učinkovito opozorili javno oblast na pravice in zahteve zatiranega naroda. Vendar tabori niso dosegli svojega namena, deloma zato ne, ker med liberalno vzgojenim in versko negativnim vodstvom teh taborov in ljudskim množicami ni bilo tiste skrivne nottanje vezi, ki jamči za uspeh; deloma pa tudi zato ne, ker so začeli pri vrhu, ne pa pri korenini z vzgojo naroda na terenu za bodoče naloge. Radi tega so sle dejo taborov v nič, ljudstvo je padlo nazaj v o-topelost^ kulturno zaostalost in gospodarsko revščino ter čakalo rešenika, ki bo njihove probleme zagrabil z drugačhuni prijemi. To nalogo je videl pred seboj mladi duhovi uk Krek, ko se je vrnil iz dunajskega Avgušti-neja^z doktorsko diplomo, obsežnim znanjem jezikov, seznauien s Češkimi, slovaškimi, poljskimi, hrvatskimi m ukrajnvdumi bodočimi voditelji ter poln znanja, ki 81 K nabral s svojimi izrednimi talenti. nr.' om^je ^^alo in upalo slovensko ljudstvo, narod-od nemških vlad, gospodarsko zanOmar-izneHM postalo, da Se najde vodnik, ki ga bo l •) iz saske. Močno oporo takemu upanju je dala daroval škiof Hickey, govoril pa je č.g. dr. Jože Gole. Z velikim zanimanjem smo ga poslušali, ko nam je mnogo lepega in zanimivega povedal o škofu F. Baragi. Večkrat je med govorom omenil, kako je bil škof F. Baraga ponižen in priljubljen. Sv. maša se je pričela v mraku in je bilo vse lepo razsvetljeno. nam bile v velik ponos. 'Sv. mašo je daroval škof Salatka v prisotnosti še dveh drugih škofov in 30 duhovnikov. Prve besede škofa Salatke so bile v slovenščini: “Mir z vami.’’ Nato je nadaljeval v angleščini. Med sv. mašo je bilo lepo petje. Zanimiv govor je imel pri tej sv. maši č. g. Victor Tomc. Z velikim zanimanjem smo ga poslušali, ko nam je mnogo lepega povedal o dobrih delih iz življenja škofa F. Barage v Ameriki. Po končani sv. maši so nas Indijanci nekoliko kratkočasili in zabavali s svojimi indijanskimi običaji. Pri vsem so pokazali svojo ljubezen do narave in spoštovanje do Boga. Kmalu smo romarji odšli v dvorano šolskih sester na Mount Assisi, kjer so bili razni kulturni nastopi, navzoči pevski zbori so nas s svojim petjem kratkočasili in zabavali. Za vse, kar smo doživeli v Baragovih dneh v Lemontu, se moramo zahvaliti lemontskim frančiškanom, zlasti p. Fortuna- T onnl'nvittS°(da! 11 a okrožnica Rcrum novarum paoeža 1 i££ • r ' Prvi katoliški shod v Ljubljani Prel°biil s staro in udomačeno poštimav- ,poživilo. Za trenutek sem si podpisani predstavljal, da je to podobno Svetemu večeru, ko se vrši sv. maša opolnoči. Po končani tej sv. maši smo se vsi navzoči pridružii dolgi procesiji z lučkami, ko se je ta pomikala po cesti skozi frančiškanski park k Lurški Mariji. Med to procesijo smo molili rožni venec. Molili smo tudi za one, ki so bili bolni in se radi tega niso mogli udeležiti tega romanja. To me je zelo ganilo, pri tem sem se spomnil med ostalimi našimi bolniki tudi na našega dr. F. Blatnika. Ko smo se vsi zbrali pri Lurški Mafiji, so bile tam pete litanije Matere božje. Tako smo pod Marijinim var- 12 chiT'metvj- Manjino pot,e, kar je nase duše koval. H radi tega ^ bo y Ba_ ragovi zvezi nikoli pozabljena. Pri vsem delu ji je bil v pomoč mož dr. Ludvik Leskovar. Isto velja za pevski zbor “Korotan”, ki je vedno med nami, ko imamo kako slovensko ali katoliško praznovanje. V Clevelandu imamo Baragovo zvezo, katere duhovni vodja je č.g. V. Tomc, njegov delavni pomočnik pa Joseph Žele. Omenjena bi vse žrtvovala za našo Baragovo zvezo. Jože Vrtačnik Moviee z Zapila Dokument Amnesty International o razmerah v Sloveniji Ciril žebot so prepovedane take aktivnosti posebnega družbenega značaja. (Podrobnejše pojasnilo ni dano.) Člen 10 proglaša, da smejo verske skupnosti ustanavljati samo semenišča za duhovnike. Člen 12/4 pa proglaša pravico opravljanja verskih obredov v cerkvah in drugih primernih poslopjih. Pododdelek 4 istega zakona pa dopušča, da neko cerkev zapro ža zaščito zdravja ali javnega reda. Navedbe verskega preganjanja in diskriminacije v Sloveniji Iz številnih navedb preganjanja navadnih vernikov in duhovščine v Sloveniji, je mogoče sklepati, da obstaja razlika med zapisanim jamstvom svobode vesti in vladno prakso. Po izjavi ljubljanskega nadškofa Jožefa Pogačnika, so se pojavili težki problemi zaradi metod, ki jih krajevne oblasti uporabljajo in duhovnikov. Vlada je skupno proti vernikom in proti delova-s krajevnimi oblastmi po tistem nju verskih skupnosti v Slove-času izdala več navodil in neob- niji. Marca 1977 je nadškof jav-javljenih direktiv o verski vzgo- no naštel sedanje težave, s ka-ji v šolah ter o ustanavljanju terimi so soočeni katoličani: dol-novih (verskih) skupnosti in gotrajna in birokratska procedu-cerkva. Stopnja izpolnjevanja in|ra podeljevanja uradnih dovo- Ko je AMNESTY INTERNATIONAL letošnjega februarja proglasila slovenskega sodnika Franc Miklavčiča za posebnega “jetnika prepričanja”, je napovedala posebno analizo njegovega primera na podlagi izvirnih besedil obtožbe, sodbe in priziva. Ta analiza je pred kratkim bila objavljena in je tu ponatisnjena v slovenskem prevodu iz angleščine: Katoliška cerkev v Sloveniji “Protokol, ki sta ga leta 1966 podpisala jugoslovanska vlada in Vatikan, je privedel do večjega spoštovanja verskih pravic v Jugoslaviji, pa tudi do izboljšanja odnosov med cerkvijo in državo. Kazenski pregon duhovnikov. ki je spominjal na SO. leta, je po tem dogodku ponehal. Toda izboljšanje v 60. letih ni odpravilo različnih oblik preganjanja posameznih vernikov izboljšanja ustavnih pravic do svobode vesti, pa je spremenlji- va od ene do druge jugoslovan- rist ateistične vzgoje v šolah; in ske republike. Če primerjamo naj novejša poročila, ki govore o položaju svobode vesti in o preganjanju posameznih katoličanov v Srbiji, Hrvaški in Sloveniji, potem mora biti Amnesty International najbolj zaskrblje- na nad to poslednjo (Slovenijo), liske šole, groze, da jim bodo Odnosi med oblastmi, klerom in odvzeti potni listi. Različni verski viri pa trdijo, da so sloven- katoliškimi intelektualci so v Sloveniji namreč dosegli novo raven, ki jo označuje preganjanje katoliške duhovščine in kazenski pregon katoliških inte- so pomagali pri delovanju ver-lektualcev v obdobju med 1975 in 197^. i ga izvora ter jih je označil za neo-belogardiste. Tajnik slovenske Komunistične partije, Franc Popit, pa je junija 1976 izjavil, da bi katoliška cerkev utegnila podpirati kak bodoči val terorizma v Sloveniji. Podrobnosti pa niso bile navedene. Popit je tudi zatrdil, da je Komunistična partija delno izpolnila svojo progresivno vlogo s tem, da je razpustila številne pevske zbore, skupine Rdečega križa in športne klube, ki so služili kot instrument katoliške cerkve ter ovirali delovanje političnega sistema v Sloveniji. Zadeva Edvard Kocbek Zdi se da je na stališče slovenskega partijskega vodstva do cerkve močno vplivala tako ime" novana “Kocbekova afera”. Jeseni 1975 je Edvard Kocbek, pesnik in učitelj, ter v resnici mentor katoliške mladine v Sloveniji, objavil intervju v kulturno-literarni reviji Zaliv> ki izhaja v slovenskem jeziku v Trstu. Kocbek, ki je poznan po svoji udeležbi v jugoslovanskem pur' tizanskem gibanju pod vodstvom maršala Tita ter kot mi' nister za kulturo in vzgojo v p0' vojni Sloveniji, je govoril b masovnih pokolih, ki so se primerili leta 1945. Kocbek je navedel, da so jugoslovanski partizani pomorili 12,000 Slovencev, ki so jim jih izročile britanske in ameriške zavezniške sile. Me temi 12,000 Slovenci naj bi bi1 delno posamezniki, ki so se bo rili z nacističnimi okupacijskimi četami in delno katoličani, ki so nasprotovali i komunizmu ko takemu. Zdi se, da je dal K°c bek to izjavo potem, ko se le več višjih slovenskih duhovm kov pritožilo nad ravnanjem s katoličani v Sloveniji. Kocbc< pa je z drugimi nekomunistu ski katoliški duhovniki, ki se iz,?imi člani Osvobodilne fron^ tujine vrnejo domov, izpostav- ikl 50 se med v0-in° fJen Ijenj za gradnjo novih cerkva; stalno naraščajoči pritisk v ko- diskriminacija pri zaposlovanju vernikov. Številna poročila iz Zahodne Nemčije, Švice in Avstrije, na primer, navajajo, da slovenskim državljanom, ki so zaposleni v tujini in pošiljajo svoje otroke v tamkajšnje kato- Novi zakoni v Sloveniji in ujme vrnejo uomuv, lzP^v- izrazil sloven- Ijem raznemu nadlegovanju, ker,^ voditeljern Svo- skih skupnosti jugoslovanskih zaskrJ^en0'1’t nac! delavcev v zahodnih državah. njem stavnih pravic katoi Po neuradnih podatkih so od le- n°V- Zdi se’ da s ovens 1 tj. . , la 1973-74 pa do 1977 nad 40 licani ™atrajo da so Jih P* njihov učinek na svobodo odstotkov slovmske duhovšiiM prevarali, čeprav .malo vesti, pa na pravice m svo- doIetele razne administrativne * «t «Wu*e » bo, P™“ “ Imcnie Jenkih skupnosti. allj gIobc zaradi a.------------- ----------------- * Člen 174, dopolnjene ustave v ‘ . , .. . T . . , .. vazanja version predmetov, s Jugoslavije, ki je stopila v ve- v ....... r v . .. „. . , . , . . .. čemer naj bi bili prekršeni ca- Ijavo 21. februarja 1974, jamči ... ... , .. . , a. , . ... rmski predpisi, ali globe zaradi svobodo vesti, svobodo verskih , v ..... - ° . , . . ... . davčne utaje itd. Mnogi sloven- skupnosti, da opravljajo verske . . . . . rr . l w u cin rln rm In xr / t r/->rrvx i i K1 i stični okupaciji. Dejstvo je, je bila Osvobodilna Fronta Sloveniji v mnogih pogl® 1 pluralistično politično Združevala je komuniste, 1 čanske-socialiste in levo ki-10 'obrede, pravico do verske vzgoje g*I8®**'- ,iberall'e P«***? SEATTLE, Wash. — Simfonični orkester v Seattle začenja itvom na lep način odšli k noč-,novo sezono s serijo sobotnih in šolanja, pra™o sprejemati P° finančno pomoč družbenih skup-1^'”““.“"'' I godbi, februarja 1943, pa so nos« in pravico do lastnine, ^ ”» T komunisti podredili krščanske nrejah k, J* postavlja ustava. L, agentov tajne policije UDBE, mflkal,e,n™ S is Verske skupnost, so ločene od ^ obt!>fte sodelovanja z c- Kocbelt' soctalk ,MlkIaVS države. Izrabljanje vere v P°!-!migranskiml 0 r g a „ i zacijami. in casrakar B1S Vladimirju Truhlarju, bivšemu tične namene je neustavno. Toda s to klavzulo so jasno omejene prej navedene ustavne pravice in svoboščine'vernikov, ker jo pogosto uporabljajo proti verskim skupnostim, ki organizirajo kulturne sestanke, športne prireditve, pevske zbore itd. Osnovni jugoslovanski zakon on pravnem položaju verskih skupnosti iz 1. 1953 (dopolnjen ITT 1985), je bil črtan 31. decembra ,in 6 6 Ua Ca’ profesorju na papeški univerzi v Rimu, naj bi bili zaplenili potni list, obenem pa naj bi mu Miklavčič Ljubljane in časni’ Sokolska skupina je ihtela ^ tem času manj izdelan politi^ program, ker se je zanašala m psi, ooenem pa naj ui mu bili |različne politične lilozotije, ' zagrozili z resnimi posledicami, j bajajoče iz francoske ievo u a če ibi še vnaprej sovražno delo-j pogodba pa le val. Zdi se, da je dal povod za te (odločilen dokument, s 'J grožnje Truhlarju njegov govor ,80 komunisti utrdili svoj0 o (ob stoletnici rojstva Ivana Can- jftčno moč in svojo avantgar ^ j kar ja, slovenskega pisatelja in'vddfe° v Osvobodilni fron i-katerem i«'Kocbekovega intervjuja je iz rr.o' nemu počitku. V nedeljo smo se že dopoldne z avtobusi odpeljali v Lemont, kjer je bilo že mnogo ljudi. Ti 'so še po svojih željah spfehajali po frančiškanskem gričku in se zatekali v cerkev. Nudila se je prilika za srečanja s prijatelji, ki se že dolgo nismo videli. Ko sfem se mudil pred frančiškansko dvorano, mi stisne roko' poznana učiteljica Lojzka Verbič in mi reče: Vx’tačnik, ali me ne pbznate? Za hip se nisem znašel, a nato ji rečem: Ali ste vi učiteljica Lpjzka Verbič? Nato -se je začel pogovof. Zadnjikrat sva se videla leta 1945 v begun- q X’ V ° ^ AH LfUUIrItfiLcIlO uosum a v- ''v' a Janeza Blciweisa in odprl nove, sveže po-A” 1 narodovo boljšo bodočnost. Ravno v ti-je E /a n gel ist Krek, dokončavši svojo obsežno mhri? m v- P^avo, zagrabil za narodno delo z vso e-o li 0gT-?mmin. idealizmom m voljo, da poma- do in-nnXlit1]02 do nzYodr}[h- ™ političnih pravic, izobV^zhe ^^S,0dVl.Snosti’ soc!a,ne iščite in večje čkc ''n"d 'n vn'rn'.PjaStMjTako Se J® za8Tlzel v svoje na- Skem taborišču v Senegaliji. jve skladbe že predvajali na kali woiea i v.V rT°oru 'f agot, .da ie začel postajati v do- Lojzka Verbič je že v letih, a jejnadskem radiju in na koncertih jp ” .'“‘N *'" • 'u . ' etnega delovanja vsem vse, in da kljub temu želela z ostalimi - OJ njegovi piezgodnji smrti 1. 1917 v^odilni pe- Slovenci skupno preživeti Bara- koncertov za mladino vseh starosti. Na prvem koncertu 1. oktobra nastopa kot solist 16-Ietni oboist Peter Velikonja, ki bo igral Hummelovo skladbo za oboe in orkester pod vodstvom dirigenta Henry Holt. Nastop ni prvo srečahje Petra z orkestrom. Kot zmagovalec v tekmovanju mladih solistov je že lansko leto igral z istim simfoničnim orkestrom. Koncem oktobra bo Peter ponovno nastopil kot solist s komornim' orkestrom (Chamber Orchestra) v Seattle. Mladi glasbenik se ukvarja tudi s kompozicijo ter so njego- v Seattle D. D. je ; Kocbekovega intervjuja d- . . (Truhlar komentiral omejeva- fi08e razbrati, da so ^omU^ 0. 1971. Republike so tedaj prejele švobodfe vesti (Dr Truhiar igrali pomembno vlogo v °dP omejeno, ,,e vendar do določene | j(, „mrl _ C.A.Z.) stopnje neodvisno zakonodajno oblast. V Sloveniji je bi novi o-snovni zakon o pravnem položaju verskih skupnosti, uveljavljen v svoji dokončni obliki čele Uradno stališče slovenskega vodstva do Katoliške cerkve Slovenska občila, zlasti pubH- 26. maja 1976. V naslednjem so jkaciji “Politika” in “Varnost”. cjj0i Ko je foil v Zalivu ru nacistom, da pa zaslužijo nako mero zaslug tudi krščans ^ socirlisti. Ko se je razvedo o pokolih vojnih ujetnikov, mnogi krščanski socialisti fP stili Slovenijo in odšli v navedeni členi, katerih se doti-job javljajo po letu 1975 izjave Jj ka delo Amnesty International, tvišjih partijskih funkcionarjev Člen 2. ki sestoji' iz treh pod-jo katoliški cerkvi v Sloveniji: oddelkov, jamči enakopravnost vseh verskih skupnosti v Sloveniji, pravico ustanavljati verske skupnosti in pravico opravljanja verskih obredov. Člen 4/1 jamči pravico vseh slovenskih državljanov do pripadanja katerikoli verski skupnosti ter svobodo vesti, kot jo jamči tudi ustava Jugoslavije (glej člen 174.). Člena 5 in 6 pa omejujeta svobodo in pravice, zajaipčene s členoma: 3 in 4, s tem, da proglašata, da je prepovedano izrabljanje vere v politične namene ter Zdi se, da te izjave potrjujejo navedbe o represivnih ukrepih proti duhovnikom in vernikom .v Sloveniji. Tako na primer je Franc Sotine, tajnik Izvršnega komitfeja Centralnega kamiteja Lige komunistov Slovenije, 24. septembra, v govoru v nekdanjem koncentracijskem taborišču Ravensbrueck kritiziral Cerkev in katoliške intelektualce ter obtožil katoliško hierarhij o v Sloveniji. Nekatere pripadnika- katoliške cerkve in katoliške intelektualce je obdolžil, da kujejo zarote z idejami fašistične- en Kocbekov intervju J® venski tisk začel proti n3 kamptrnjo, ga označil za ca in obtoži), da malici vinska dejstva o Ošvobo 1 ^ fronti. (Delo, 18. okt. 1975 ^ ^ maj 1976, Naši razgledi.. 20- J riij 1975, Naša obramba. ^ °c. 1975.) Po poročilih je bil K ^ bek tudi večkrat zasliševat* stalno nadlegovari. Tudi mu ^ bilo dovoljeno, da bi v katere koli uradnem jugoslovansK ’časopisu objavil svoj zago^0 Viktor Blažič, katoliški ca ^ kar pri Delu in Kocbekov t nec, pa je v številki nove5\-ra december 1975* tržaškega (Dalje na 3. strani) KULTURNA KRONIKA] Kipar France Gorše 80-letnik (last Heinriharjev), kjer je bil do emigracije leta 1945. Tu je u-stvarjal svoja glavna dela iz ljubljanske dobe, kakor npr. monumentalna kipa Industrija in Kmetijstvo za novi parlament v Beogradu, portrete Matije Murka, Prešerna, Prijatelja, škofa Rožmana itd.; številne nagrobnike (kot npr. Pieta za rodbino Dokument Amnesty International o razmerah v Sloveniji nika Varnost, ki ga izdaja slo- jugoslovanska ustava, pa tudi Rodil se je 26. septembra 1897 (Ložar, ali Pieta za Debeljakovo v preprosti kmečki koči v Zamo- v Škofji Loki). Poleg stecu pri Sodražici na Dolenj- te§a Pa mnogo kipov svetnega skem slovenski kipar France in religioznega značaja, ki so Gorše, naj večji likovni umetnik Polnili njegove razstave v Ljub-med nami v emigraciji, ki te dni ,1lani in drugod. Tedaj je nam-obhaja 80-letnico svojega življe-' nja. Veseli smo, da moremo ugotoviti, da je ta častitljivi življenjski jubilej našel našega u-metnika še v polni ustvarjalni delavnosti, kljub temu, da je pred kratkim preživel težko o-peracijo noge, na kateri je bolehal vse življenje. Sam namreč pravi, da je v desetem letu skoraj ohromel na obe nogi za kostno boleznijo in so tedaj vsi mislili, da ne bo preživel mladosti, pa slavi svojo 80-letnico prav sedaj, kot — papež Pavel VI., ki se je rodil istega dne. Njegov oče je bil knjigovez, reč mnogo razstavljal v Ljubljani v okviru skupine Treh (A. G. Kos, M. Maleš in F. Gorše) in drugih. Prav v tem času (1938), ga je prvi monografično predstavil občinstvu dr. R. Ložar, ki je temeljna strokovna publikacijo o Goršetu kot umetniku in analiza njegovega dela (pred 40 leti!). Med drugo svetovno vojno je v svoji delavnici (v Kolizeju) ustanovil svojo privatno likovno šolo, iz katere je izšel npr. M. Tršar, T. Kramolc in drugi. Tam je tedaj ustvaril svoje zna- ter je mladi France, ki je hodil ,ne študije o Koclju in sv. Cirilu v sodraško šolo, prebiral knjige in Metodu, knezu Valuku itd. in ob ilustracijah poskušal svoj lter )e doživel svopo drugo pub-risarski talent. Zato so ga po Akacijo o svoji umetnosti, ki jo ljudski šoli poslali v Srednjo ie napisal dr. F. šijanec (Kipar tehnično šolo v Ljubljano, kjer L- Gorše). je pod vodstvom prof. Repiča | Lne 5. maja 1945 pa je z dru-končal kiparski oddelek tik pred j Simi nmigriral v svet, kajti — prvo svetovno vojno. Moral pa ^a^or le zapisal: “Svoboda du-je za štiri leta na vojno, ki jo je i^a ie pMeg življenja in zdravja preživel brez večjih nesreč. Po naj višje postavljena vrednota.” njej se je leta 1920 vpisal na Umetniško šolo v Zagreb, kot e-den prvih slovenskih učencev te akademije, ki ji je bil rektor svetovno slavni kipar Ivan Me-štrovič. Tam je odlično končal prve letnike pri prof. Valdecu in Frangešu, nakar ga je sprejel mojster Meštrovič v svojo mojstrsko šolo, katero je sklenil s prav dobrim uspehom in dobil celo Meštrovičevo nagrado. Od profesorskega zbora je bil predlagan za nadaljnje šolanje v Parizu, toda Francozi so zaradi vojne v Alžiru unikinili vse inozemske štipedije. Odšel je zato v Italijo ter se “šolal” v muzejih in galerijah ob klasičnih italijanskih mojstrih (predvsem v Firencah). Tedaj je ostal nekaj let v Ita-liji, kjer je bil njegov brat župnik v Vremah pod Divačo. Kmalu se je preselil v Trst, si tam napravil delavnico v neki zapuščeni avtogaraži, kjer je tudi stanoval. Družil se je s tedanji-mi primorskimi umetniki (Pilo- (Zbornik SS 1965, 169.) Živel je kot vsi begunci po naših taboriščih v Celovcu, Mo-nigu pri Trevisu, Forliju in Ser-vigianu. Prišel je “slučajno” v Trst ter ostal tam kot profesor risanja in umetnostne zgodovine na slovenskih srednjih šolah, ki jih je vodil pok. dr. Baraga. Leta 1952 se je preselil v ZDA, v Cleveland, kjer se je uvrstil z Mauser jem med najvidnejše slovenske umetnike. V Ameriki je razvil svojo naj-višjo delavnost in žel naj večje uspehe. Doživel je to, kar si je že nekdaj želel, da bi mu bilo dano popolnoma opremiti kakšno cerkev in v polni svobodi. Tako je opremil obe slovenski cerkvi v Torontu, pa še druge v Dakoti in Minnesoti. Napravil je monumentalne reliefe za Slovensko kapelo v Washingtonu in tudi sicer mnogo kompozicij, predvsem pa portret škofa Barage, škofa Rožmana (snel mu je tudi posmrtno masko), senatorja Lauscheta, Meštroviča, (Nadaljevanje s 2. strani) objavil svoj članek. V njem je s osem mesecev strogega zapora, psihološkega in verskega stali-šča razpravljal o individualni in narodni pravici do samoodločbe. Zapisal je, da ima vsak posameznik in narod pravico vzdrževati svoje lastne kulturne in verske tradicije. Navedel je dalje, da bo vsako prekinjanje tega razvoja sprožilo nezadovoljstvo v slovenskem narodu ter je pri tem navedel to-časno kršenje osnovnih človekovih pravic v Sloveniji. Na osnovi tega članka je bil Blažič 11. junija 1976 v Ljubljani aretiran. Razprava proti njemu se je vršila 16. septem-ara na okrožnem sodišču v Ljubljani in obsojen je bil na dve leti zapora, pod obtožbo sovražne propagande. (Art. 118 KZ.) Po prizivu na Vrhovno sodišče mu je bila kazen znižana na 16 mesecev. Blažič je zdaj v zaporu v Dobu. Franc Miklavčič, sodnik iz Ljubljane in pristaš Edvarda Kocbeka, je v Zalivu objavil članek, v katerem je zagovarjal Kocbeka. Obtožnica proti Miklavčiču pa zasluži še posebno pozornost, ker jasno dokazuje ne le kršenje pristojnih členov Deklaracije Združenih narodov človekovih pravicah, temveč tudi kršenje osnovnih načel pr ar vosodja. Umaknjena pa je bila obtožba v smislu člena 314, par. 1, jugo-slovanskega kazenskega sakom- katere ne „ smeli dobffiJv i vensko notranje ministrstvo, Kocbeku in nekaterim drugim njegovim znancem. V tej prilogi Varnosti naj bi bil objavljen govor Mitje Ribičiča, visokega partijskega funkcionarja v Jugoslaviji. Obtožnica navaja, da je bila ta številka državna taj- ka, o zlorabi uradnega položaja. Obtožba “sovražne propagande” (art. 118, pr. 2 JKZ), je zasnovana na članku, ki ga je Miklavčič objavil marca 1976 v li-taerarni in kulturni reviji Zaliv (št. 53/54) in v njem zagovarjal Kocbekova stališča o povojnem delovanju jugoslovanske Osvobodilne fronte. Ta članek tudi analizira resnični zgodovinski in pravni kontekst izjav, ki jih je Kocbek objavil o pokolu, ki so ga ob koncu druge svetovne vojne izvršili jugoslovanski partizani nad 12,000 ljudmi, ki naj ai bili belogardisti. Miklavčič v članku ne pravi niti, da so Kocbekove izjave resnične, niti ne namiguje, da bi bili uradni jugoslovanski viri v tem vprašanju nezanesljivi, temveč samo navaja zgodovinske vire, ki podpirajo zgoraj navedene izjave Edvarda Kocbeka. Na osnovi tega zaključuje, da bi morale jugoslovanske oblasti še enkrat pretresti obširno tiskovno kampanjo proti Kocbeku in stalno nadlegovanje, ki mu je bil podvržen. Miklavčič v članku tudi obuja spomine na Osvobodilno fronto, v kateri je bil eden pro-minentnih, nekomunističnih čla- roke ljudje, ki bi lahko resno škodovali ugledu Jugoslavije. Zdi se, da se to nanaša na Kocbeka, ki je bil v času, ko je prejel ta dokument, že pod stalnim policijskim nadzorstvom ter so proti njemu že pripravljali obtožnico, ker je v intervjuju za Zaliv govoril o pokolu Slovencev leta 1945. Kar pa se tiče zaupnega značaja tega dokumen- novo uvedeni zakoni v Sloveniji. Ti novi verski zakoni niso spremenili vladne prakse, čeprav so na prvi pogled liberalnejši od prejšnjih. V luči najnovejših poročil pa je treba ugotoviti prav nasprotno, da .vse bolj raste pritisk na katoliško prebivalstvo Slovenije, zlasti pa na tiste posameznike, ki se kritično izražajo o omejevanju verskih svoboščin in o partizanski dejavnosti med in po drugi svetovni vojni. Ukrepi, ki jih je slovensko pravosodje podvzelo proti Miklavčiču in Blažiču, ki sta samo izvajala svojo pravico do svo-Dode izražanja, kot jima jo jam-jugoslovanska ustava, zato ta, je — kot poročajo — direk- povzročajo resno zaskrbljenost tor centralne ljubljanske knjiž- Amnesty International.,, nice, izpovedal nasprotno. Skupno kazen, osnovano na vseh treh točkah obtožnice, 5 let in 8 mesecev zapora, ki jo je izreklo okrožno sodišče v Kranju 15. oktobra 1976, je Vrhovno sodišče na drugi priziv znižalo na Izredni pomen Kot je razvidno iz objavljenega dokumenta, je AMNESTY INTERNATIONAL Miklavčičev primer postavila v širši okvir analize razlik med ustavnim in 2 leti in 6 mesecev. Zanimivo je .pravni položajem cerkva v Ju-seveda, da je bil Miklavčič ob-|g°slaviji na eni strani ter de-sojen za “zločin”, ki naj bi ga |ianskim režimskim postopanjem zagrešil Kocbek, ko je izrekel.8 slovensko cerkvijo, njenimi svoje mišljenje o pokolih leta i duhovniki in verniki na drugi 1945. Kocbek sam pa ni bil za- |strani- Pomembnosti tega zajet-prt, pravtako tudi ne druge štiri njesega prikaza razmer v Slove- 1 1 • • > VI111 /-V/N C* 4 *» <-» V*-t 4- o Ir M Prva razprava proti Miklavči- nov. Za svojo vojaško dejavnost ču se je vršila od 12. do 15. oktobra 1976 na okrožnem sodišču v Kranju. Spoznan je bil za krivega v smislu treh točk obtožnice in obsojen na pet let in nom. Černigojem itd.). Dobil je Mauser j a itd. Tudi mnogo obratu prva naročila ter je v Trstu zov privatnikov itd. Mnogo ostal do leta 1930. Tam je imel kompozicij na svetne motive, še tudi svoje prve razstave (v Go- več pa na religiozne, med kate-rici, v Trstu, v Benetkah), kjer rimi imajo posebno mesto nje-je povsod dosegal uspehe. Tone govi Križevi poti, ki jih je u-Lralj je tedaj slikal cerkve po stvarjal vedno na novo z ne-Primorskem, France Gorše pa |zmanjšano notranjo silo. In to v izdeloval zanje svoje prve večje J mavcu, bronu, lesu in železu, kipe, kakor so razpelo pri Sv. j zlasti v orešcu, ki se mu je Petru v Gorici, Brezmadežno v Trnovem pri lirski Bistrici in v Opatjem selu, Angel miru pri sv. Ivanu pri Devinu itd. Takrat so ga smatrali za primorskega umetnika, dokler se ni preselil leta 1930 v Ljubljano, kjer se mu je odprlo novo potjo. Ljubljanska občina mu je odstopila za delavnico tivolski paviljon na “bajerju”, kjer je bila poleti čolnarna, pozimi pa drsališče. Tam je oblikoval v kip in les svoje umetniške vizije, znane umetnine kakor so' Dva paj- v tej dobi posebno priljubil. To delo v ZDA ponazoruje predvsem lepo izdan album njegovih tedanjih del v angleščini pod naslovom Sculptor France Gorše, ki mu ga je izdala leta 1970 Studia Slovenica VIII/72 v .uredništvu J. Arneža in R. Ve-čeriha z dodatnimi sodbami u-metnostnih zgodovinarjev R. Ložarja in F. Šijanca iz prej o-menjenih študij. Ta album je predstavil Goršetovo delo angleškemu svetu. svoj lastni dom v Svečah. Tam ima svoj stalni razstavni prostor in svoj novi dom, kjer dela še danes. Od tam opremlja naše cerkve po slovenskem zamejstvu (Koroška, Primorska in Goriška), pa tudi po Gorenjskem (Poljane itd). V domovini so mu hoteli prirediti v Kostanjevici retrospektivno razstavo, pripravili so monumentalni katalog s študijo prof. Steleta, toda preden je bila razstava odprta, so mu jo — zaprli. Katalog pa je prišel v naše roke in poleg Ložarja, Šijanca in ameriškega albuma predstavlja naj lepšo zbirko njegovih stvaritev. Še in še bi lahko naštevali dela kiparja F. Goršeta, predvsem pa bi morali označiti podrobneje njegov umetniški razvoj ih pomen. Zato pa tu ni prostora. Njegov razvoj je šel iz vidnega Meštrovičevega vpliva v svojo lastno podobo in v iskanje vedno novih izraznih sredstev. To-tel je biti in ostati vedno mlad, tudi sedaj v svoji častitljivi 80-letnici, kakor pričajo hajbovej-ša dela. Pri tem pa nismo omenili njegovih risarskih del, risb in grafik, pa knjižnih ilustracij, kot jih poznamo že od Jalnovih Bobrov naprej. Tudi nč njegovega publicističnega dela, poročeva-nja in ocen. Hoteli smo s tem člankom poudariti samo rimogo-vrstno delo tega našega emigrantskega umetnika, ki mn v kiparstvu ni para med nami, pa še mimogrede njegov pomen za razvoj slovenske likovne umetnosti. Štiri knjige o njem to pričajo dovolj. S. S. * France Gorše je sodeloval pri našem listu, ko je živel in delal v Clevelandu, z linorezi, pa tudi je celo prejel vrsto visokih odlikovanj«jugoslovanske vlade in je bil živa priča vojnega obdobja (1942-1945) v Jugaslaviji. Ker pa je objavil ta članek v Trstu in ker naj bi vtihotapil v Jugoslavijo šest izvodov revije Zaliv, je bil Miklavčič obtožen, da je zlonamerno in neresnično prikazoval družbene in politične razmere v Jugoslaviji. Začetna kazen za ta prestopek je bila dve leti strogega zapora. Po njegovi aretaciji, 18. maja 1976, pa so proti njemu uporabili nadaljna pričevanja. Kot kaže, so med preiskavo njegovega stanovanja našli njegov zasebni dnevnik in dodana je bila nova točka obtožnice. Ta mu je na osnovi zapiskov v dnevniku od 18. decembra 1971 do 1. avgusta 1972* očitala, da ogroža teritorij alno nedotakljivost in neodvisnost države (art. 101, par. 1 JKZ). Ta del Miklavčičevega dnevnika naj bi vseboval 12 točk obsegajoč zapis idej za demokratični družbeni sistem v Sloveniji. Zdi se, da so te točke predvsem teoretičnega značaja ter da se v glavnem nanašajo na človekove in državljanske pravice in svoboščine, ki bi mo- osebe, ki so na razpravi priznale, da se tudi one strinjajo z idejami, ki so navedene v Miklavčičevem dnevniku in ki so bile obravnavane na njihovih domovih. Povzetek Dokazni material, zbran v tem dokumentu o verskem preganjanju v Sloveniji in o aretaciji dveh katoliških intelektualcev, Miklavčiča in Blažiča, kaže na odločno stališče, ki ga je vlada zavzela proti svobodi izražanja in vesti, ki ju jamči niji od strani tako nepristranske in ugledne mednarodne u-stanove, kot je AMNESTY INTERNATIONAL, ni mogoče precenjevati. Zato je ta dokument zaslužil, da je v celoti objavljen tudi v slovenščini — v jeziku dežele in ljudi, za katere gre. *) NB. Razna tiskovna poročila, ki so navajala, da je ta obtožnica zasnovana na 15 zvezkov obsegajočem M ikl a v č ičevem dnevniku, ki zajema obdobje od leta 1939-1976, so bila zmotna. COLONIAL $48,500 We found this home in a lovely neighborhood in Euclid, full basement, 3 bedrooms, enclosed porch, formal dining room, spacious kitchen, 1% baths and a 2 car garage. Yard fenced. Verj, nicely landscaped. Call us today. BUNGALOW $52,900 Indian Hills is lovely and there is a beautiful park like yard surrounding this home. Full divided basement, 4 bedrooms, fireplace, formal dining and kitchen eat area. It also features a lovely Florida room. Loads of storage area plus 2 car attached garage. JO ANNE HALL REALTY 951-0522 (149) FOR SALE Large 3 bedroom Colonial, living room, formal dining room, eat in kitchen. Enclosed porch plus patio. Full basement; finished recreation room, 1% car garage, fenced in yard. Appliances and dining room set negotiable. On 29915 Phillips Ave., near Shoregate Shopping Center. Call 585-2584. (150) BY OWNER For sale, large custom brick on one plus acres. Exceptional quality. 90’s. Call 289-6633. (149) House or Sale Open house on Sunday, October 9th, rom 2 to 5 p.m., 14209 Sylvia Ave. St. Jerome-St. Mary parish, clean, neat bungalow with two bedrooms, basement, semi-finished second floor, detached garage. Nice yard with flowers. $35,900. WEBSTER REALTY 28949 Euclid Ave. 944-3300 (149) VESTI 1 Z S> L. O 'V *= i*J a • E Razstava Na 1. slovenski razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu so podelili več odličij in priznanj za gorenjske izdelke. Med najboujše so uvrstili razne čipke, gorjuške pipe, pisala za trniče, steklo, kroparsko o-kovje, tlakovec, dražgoški kruhek, kranjske cekarje in komat. Celovški maturanti v Ljubljani Kot že nekaj let so tudi letos maturanti celovške slovenske gimnazije na povabilo kot gost-Republiškega komiteta r— ----------- ------’ —------- -Je ......—- — rale biti zajamčene vsakemu po- vzgojo potovali dva tedna po Jugoslaviji skupaj s petimi profesorji. Svojo pot so zaključili v Ljubljani 5. septembra. Ljubljansko “Delo” je prines- samezniku brez ozira na njegovo politično ih versko prepričanje. Toda sodišče je v prvi in-stahci razsodilo, da ideje, nave- dene v teh 12 točkah, predstav- i0 o tem kratko poročilo, ki ga Ijajo politični' program, katerega namen je neustavna ločitev je zaključilo takole: “Čeprav dobro vedo, da si bodo morali pra- Šlovenije od jugoslovanske fe- vice izboriti sami, so odhajali iz deracije. Sodišče je dokazalo, da je Miklavčič — čeprav dnevnika ni rabil v javnosti — s svo- jimi starimi prijatelji zasebno na v obrambi pravic koroških matične domovine prežeti z novo, večjo zavestno podporo.” Ljubljana in Beograd sta glas- V ZDA je Gorše imel več raz- s pisanimi sestavk. Tekom svo- - ......- **•«*--«* ^ jjcj-'stav, bodisi samostojno bodisi v.jega življenja v New Yorku je daša, Materinstvo, Pastirček, ču-'zvezi kluba Lok, ki ga je usta- bil nekaj čaša škotaj redni db-dovito ekspresivni Pridigar, kip-jnovil on, ali z drugimi sloven-;pisnik in poročevalec za Ameri-ce svetnikov ža cerkev v Kra-'skimi slikarji (T. Kramolc). Til-1ško Domovino, nju itd. Tudi portrete svojih |di je razstavljal v vodilnih ame-' Ko obhaja 80-letnico svojega prijateljev (F. Vodnika, B. Ma- riških galerijah, zlasti potem, ko na deln in uspehih bogatega 8ajne, I.1 Bevka...) pa škofa se je preselil v New York. življenja, mu prijateljsko česti- Sedeja za cerkev v Cerknem, j Po letu 1970 pa se je primak- tamo in želinm še mnogo novih Stritarja za spominsko ploščo v nil bliže domovini, na slovensko uspehov, pa se'mu tudi toplo za-Podsmreki itd. Od leta 1936 je Koroško, kjer se je najprej na- h valj ujemo za njegbVo šodelo-hnel svojo delavnico v znanem selil pri pok. inž. L. Muriju v vanje pri našem listu. Kolizeju ob Gosposvetski cesti Kortah, pozneje pa si priredil razpravljal o teh dvanajstih točkah. Sodišče je nadalje dokazalo da so bili ti zasebni im neorganizirani razgovori Mikavčiče-vih prijateljev, ki so med vojno prav tako bfli nekomunistični katoliški člani Ljudske Osvobodilne fronte v Jugoslaviji. Po izjavi štirih Miklavčičevih vojnih tovariščv, ki so bili- poklicani kot priče rta razpravi, pa ideje, vsebovane v dnevniku, niso zamisel Miklavčiča samega, temveč njih vseh. Kljub temu pričevanju pa je bil Miklavčič /ačetno obsojen na1 štiri leta strogega zapora- Slovencev, žal pa ne gresta preko besedi. Na te ne dajo dosti ne v Celovcu in ne na Dunaju. Če ne bodo odločnim besedam sledila v Ljubljani in Beogradu tudi odločna dejanja, potem, bodo morali Slovenci na Koroškem res “si sami izboriti” svoje pra-vice. -K. r--.,_j___ _____ Tretja točka obtožnice (art. primak- tamo in želimo še mnogo novih 320, par. 1) pa naj bi bila doda-’ ----1— 4U*°-' — na šele nekaj tednov po Miklav- čičevi aretaciji- ter navaja nepooblaščeno' razdeljevanje priloge 2. številki jugoslovanskega ted- A. D. Krško obhaja 500-letnico mestnih pravic Krško ob Savi obhaja letos 500-letnico prejema mestnih pravic. Glavna proslava bo 15. oktobra. Za to priložnost so očistili in obnovili večje število hiš sredi mesta. Na trgu bodo postavili ob tej priložnosti spomenik Matiji Gubcu, vodniku velikega hrvaško - s 1 o v e n skega kmečkega upora. V Sloveniji so umrli 20. septembra V Zagorju ob Savi: Vinko Vodopivec; v Ljubljani: Milan Škrbec, Franc Cimperman, Metka Piz zato, Marija Jeršek, roj. Knapi v; v Knežaku: Stanko Šajn; v Novem mestu: Jože Butara, Andrej Šuklje; v Idriji: Slavko Loj k; na Jesenicah: Leopoldina Bajželj. 23. septembra V Piranu: Albin Pečenko; v Planini pri Rakeku: Jože Matičič; Zaplani: Franc Železnik; v Ljubljani: Karol Blažič (z Lavrice), Anton Godec; v Kranju: Milan Prešeren, Frančiška Tomažin, roj. Rant; v Ladri pri Sv. Lovrencu: Janko Skočir; v Radečah pri Zidahem mostu: Roza Matek; v Dol. Logatcu: Mira Zupančič; v Celju: Otmar Zidarič, st. v Mengšu: Pavla Petač. Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji V'CSB 89.3 F M vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan ih ga. Barbara Pavlovčič. Lastnik prodaja enodružinsko hišo s tremi spalnicami, garažo, parcelo 70x110 s sadnim dnevjem, v okolici E. 185' St. Cena v srednjih 30-tih. Kličite 481-0286 ali 531-2598. ______________________ (146) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s preprou gami, spodaj, oddajo starejšim osebam. Kličite tel. 361-6472. -(148) Dvostanovanjska hiša Dvostanovanjska hiša, 2 spalnici spodaj, 2 spalnici zgoraj, garaža, je naprodaj. Kličite 391-7349. (148) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (149) ORIGINAL ANTIQUE MAPS FOR SALE — Camiola and His-tria, Circa 1600, Ducatus Car-niola and Histria Circa 1700. Framed and highly decorative. Call evenings 331-8471. (149) Hiša napirodaj Enostanovanjski hiša je naprodaj v okolici jlv. Vida. Kličite 39*1-3059 -(149) Garažna jj roda ja Različne rabljejne in odvisne stvari bodo naprti daj na 1234 E. 59 St.vsak dan od 12. do 5. popoldne. (148) MAL! OGLASI For Sale Westinghouse electric floor scrubber, polisher and rug cleaner. First $10 takes it home. Call Jim at 361-4083. ___________________________00 1975 Chcv. Camero 16,000 miles. Call after 7:00 p.m. — 381-1318. (x) Pohištvo naprodaj Hladilnik, zofa,, preproga, ženska oblačila mei)e 13 in 15 ter drugo je napTodrg na 6714 Bliss Avenue zgoraj. -(149) Help Wpnted , Barmaid [wanted ; BARMAID, part ar full time, for | work at friendly tavern with primarily newspaper trade. Call Tom, after 5 p.mj. at 566-9950. j (149) Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST V resnici sicer ni bila Anica] Tam pri mlinu ob brvi je zagle-dobra, ali videti je res bilo, da dal črno ženo, ki mu je prihajala ponehuje vročina. Hanca pa je že stopila iz sobe. Marjanica je stekla za njo in jo peljala v svojo sobo. Tam je rekla Mar-janici: “Če ne pride kaj vmes, ne bo umrla, ne! Ti pa me zbudi ob štirih. Že v trgu so me sledili, ne maram, da bi me prijeli še enkrat.” V naslednjem trenutku je ležala in Marjanica jo je slišala smrčati. Vrnila se je k bolnici in ni mogla priti do pravih misli. Vse se ji je zdelo tako čudno. Videča, da Anica res pokojno leži in ne blazni več, je docela verjela Hanci. Tembolj pa se je Marjanica čudila, kako da je bila Hanca zaprta. Zakaj naj jo za-pro? Sklenila je, da jo povpraša poprej, ko pojde v stran. Obenem je pomislila, ali bi ne bilo prav, če bi ji povezala kos kru- naproti. Slišal je njen veseli smeh. V istem hipu je prešla mimo. “Dobro jutro!” je rekel mož, žena pa ni odvrnila nič. Toda mož je slišal prav dobro, kako se je smejala in govorila sama zase. Tedaj se je mož plaho ozrl in videl, da gleda žena sredi ceste za njim, ali vsaj zdelo se mu je tako. In skoraj groza ga je bilo. “Coprnica!” je pomislil in začel hiteti. Hanca pa je še za hip postala sredi ceste, zamahnila nato z roko proti Peči in zamrmrala nekaj in nato odhitela proti vasi. Še nekaj drugega izrednega se je bilo dogodilo v tej noči. Dogodilo pa se je bilo Luki. Ko se je vrnila Marjanica po stopnicah, pospremivši Hanco, je našla na vratih v Aničino sobo Luko ha in steklenico pelinovca v in se zelo prestrašila, ker ga ruto, da bi imela po poti vsaj za “proti mrazu”. Storila je to. Ob š.tirih pa je zbudila Hanco. Ta jo prišla še enkrat k bolnici in dajala: “Ni sile, ta bo še plesala!” Marjanica jo je spremila do vrat. Tedaj ji je rekla Hanca: “Nič ne pravi, da sem bila tu.” “Zakaj?” je vprašala Marja-nic?... “liato,” je rekla trdo Hanca. Marjanica pa je odvrnila: “l?a ne bom, Hanca!” In stisnila ji je sveženj v roke in se pri tvem ojunačila: “Crlej, Hanca, Bog ti plačaj! Zaka j pa so te zaprli?” “Z, ato, ker so ljudje hudobni,” je de jala ona, “rekli so, da sem zastrupila mlado Sredkovo v Selu, pa me še zraven ni bilo. Tako je, vidiš!” “Kako so mogli reči kaj takega?” je tožila Marjanica. “Naročila sem, naj ji dajo,” je govoriila Hanca, “takih jagod skuhati, pa ji skuhajo volčjih. Pa so potem zvrgli na me in sodnik je verjel. Pa so me zaprli v norišnico, češ da sem neumna. Jaz, pa neumna.” In glasno se je zasmejala in celo v temi je bilo videti njene zdrave zobe. Hip pozneje je že bila doli na cesti. Mladi Čarga je bil vstal zgodaj In sa odpravil peš v mesto. sprva ni spoznala. Ko pa ga je prepoznala, je rekla: “Kaj, ti si? Kaj pa hočeš tu?” Au Luka jo je prijel za roko, se nagnil k njej in vprašal: “Lepo te prosim, Marjanica, povej mi, kdo je bila?” Tedaj se je Marjanica domislila, da ji je Hanca prepovedela govoriti o njej in je skomizgnila z ramama, češ da ne razume, o čem govori Luka. Toda Luka se ni dal oplašiti in je dejal: “Videl sem jo. Pri naši mladi je sedela in v tvoji postelji je spala. Za sveto ime božje, Marjanica, povej mi, kdo je bila!” Marjanica se je hudo razjezila in dejala: “Radovedni dedec ti, pa bi jo bil vprašal, če si jo videl, prav res.” In ko jo je Luka še vedno nadlegoval, se ga je otresla, češ da ga ne sliši. Tako ga je pustila v nekake vrste obupu in odšla k Anici. Luka pa se je zavlekel nekam v podstrešje, sedel na tla in podprl glavo z rokama. Tako je sedel dolgo. Zdelo se je, ko da se stresa njegovo staro telo pod težo tajne boli, ki divja v njegovem srcu, in morda bi bil pri dnevni luči videl ta ali oni celo solze v njegovih očeh in slišal, da šepeta: “Njena mati, njena mati.” Videl bi, da mu je bilo dano pogledati v dušo tega starega, revnega človeka, nekaj BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter V Ve offer these memberships in the BI SHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ........................................ $5.00 Sustaining ................................. $10.00 Life (individual or family) ......1............ $50.00 Life (institutional) ...................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor th< it can be bestowed by the Church. Enclosed is $.......... for ray; ........................ membership. Name ............. Street .... ^ —...............>••••-.Stefe.......— zip.......... Dmatas mcta $5.00 win be appreciated and aeknow-ledged, ^utwill not entitle the donor to the “Baraga Bulle-tm, published quarterly. Printing and mailing costa allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only. payaAble t0 ^v. Victor N. Tome, Vice Postulator, 16519 Holmes Aye., Cleveland, Ohio 44119. ■—arm.ii.mtaii ii i nr »« iJ davnega, prošlega, podobnega lepi sanji, ki je bila in je ugasnila in je ne bo več. Čudno! Ali je imel tudi Luka spomine? In če je plakal, je li plakal po drugih, po zgubljeni sreči? Ali je plakal ko ropar, ki mu vest spati ne da, ali ko apostol, ki je trikrat zatajil Gospoda? Tedaj se je oglasil domači petelin, Luka pa je sni val takole: Tam nekje ob obljudeni cesti je stala bela, lična hiša. Krepka žena je stanovala v njej in se preživljala s krčmo, katero je imela s hišo vred v najemu. Vesela ženska in podjetna je bila in ga ni bilo voznika, da ni ustavil pri “Hanci”. Neko malo, drobno stvarco je redila pri sebi. Lepega dne pa so se spogledali vozniki, zlasti j mlajši: iz drobne stvarce se je bila razvila čez noč lepa deklica. Pa so vprašali vozniki Hanco: “Kaj pa dekle? Kje si jo ukradla, Hanca?” “Nisem je ukradla, pa je ni- sem,” se je smejala žena s svojimi snežnobelimi zobmi, “moja je vsa od nohtov do las. Kaj, ali ni zala moja hči?” Pa je sedel med vozniki tudi Luka. Vsi so vedeli, da je Luka samostojen mož, da ima hišo in premoženje, medtem ko so bili oni sami la hlapci v službi drugih. Niso ga zato skoraj niti šteli med se. Tako se je zgodilo, da je Luka ponajveč vozil sam in pil tudi sam. Zunaj v kuhiniji je sedel k mizi in gledal na domačo hčerko, ki je pomivala posodo. Vozniki v sobi so se robato šalili z gostilničarko, Luka pa je sedel zase in ni govoril mnogo. Pa je rekla mati hčerki nekega dne: “Veš kaj, prezgovoren pa ni ta Luka, ne!” Hčerka je zardela do ušes in molčala. “Ti,” je nadaljevala mati, “če bi ne bil tako samsvoj, ne bi rekla nič; nič napačnega ne sli- šim o njem. Sestro je omožil nekam prav bogato, pa lep dom ima!” (Dalje prihodnjič) ------o----- Oglašajte v “Amer. Domovini” Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZD ELO VADNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ’M25 Waterloo Rd. 481-IST is the United Way V blag spomin OB 17. OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA MAMA AGNES BUKOVEC Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 3. oktobra 1960 V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Počij od hudih, težkih let, preblago mamino srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Žalujoči: RUDOLPH, ANTHONY, CARL — sinovi KATHERINE, JOAN MARGARETH — snahe VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O. 6. okt. 1977. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase« vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je tr^ba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” I 1 S 3 I? S :iS is f! 1 3 3 i 1 1 i S f.*? I im 1 1 is I 1 I I £2 9S m s? Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejšib vzorcev, oblik, papirja in črk. Nase cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 25 r Za vsakovrslna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio : tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil* Spominske podobice in osmrtnice. < m Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra po»trežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE