Lisi 23 Tečaj XLV i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jeiuane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90. kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 8. junija 1887 Obse g : Vzorni načrt konjskega hleva Vprašanja in odgovori. Gospodarske novice. Državni proračun avstrijski za leto 1887. (Dalje.) Zemlje- in narodopisni obrazi. w Govor gospoda poslanca Kluna v državnem zboru 10. t m. Naši dopisi Novičar. (*o > f«t>« illlliliillllllll tlltf tltllfllllti IIIIIMIIIIIIIII ufliiiiMilimii UlfllllllCIlllll ttitiiiiifiiaiii IIIMlIlHMIltllii Tnniinrrii nr llllllCfllll IV< II I II MM lIllHlVltMlIftltttHM HI Vit IIII llltf VII Uit I iiimumttviiinuH milili tfimtiiiJiiaiiHiiiuriiiimum II ♦ •ttntn. fml f\ IIIMMIMIIMIIIM ' V •|"l>ll>«(liHM1< llltlllllll I kffi Milil m ^ f M ttftt? ttttmtttt fHf1! Htt trni j H i IM m h« • umi ■H> ItttHHfl 44 1 I -H tU MIHIItt^l t tft • • . • * trt I • i-« H4^ 41 Ijjl rt v ll% MHII • • ■ 11 Mlituitiimtif i>i't:'it veselo družbo so . vitez plem. Bosizio prodaja jajca od Houdan kraje. Franc Schimek v Kolinu na Češkem računi za ravno tako jajce 15 ki werthu na Češkem prodaja jajca kokoši po 30 kr. Kokošja jajca raznih plemen prodaja pa s svojim pohodom počastili gospodje deželni predsednik baron AVink- ler deželni glavar in Podoba VI. predsednik c ki kme tijske družbe Gustav Kaderscliafka v Schlacken- grof Thurn in deželni kulturni poročevalec c. ki od n Cochinchina vladni sovetnik Dralka * Umrl je 18. maja gospod Josip Maier, grajščak tudi E. Schnekenburger na Dunaji, V. Hartmanngasse 1, v l0žu pri Vipavi. Pokojnik bil je ravno 40 let ud kateri Vam na zahtevanje dopošlje cenilnik svoj c. kr kmetijske družbe ? od 20. maja 1847 Naj Knjigo n Umno ribarstvo" prodajata Kleinmayr v miru počiva! Bamberg v Ljubljani, sicer Vam knjigotržnica. pa priskrbi vsaka Vprašanje 44. Kje so naprodaj iz gline žgane jasli za goveje hleve? (F v R.) * 180 pržftvno-gospodarske stvari. Državni proračun avstrijski za I. 1887. ii. Potrebščina: Zaloga: gold. gold. Najvišji dvor...... 4,650.000 — Kabinetna pisarna cesarjeva 71.300 — Državni zbor ..... 725.951 — Državna sodnija .... 22.600 — Ministerski svet..... 1.039.343 716.300 4 Doneski K stroškam skupnih zadev....... 92,658.839 Ministerstvo notranjih zadev 19,446.635 1,149.943 „ deželne brambe 22,187.126 261.847 „ za bogočastje in nauk .... 21,071.763 5,838.041 Ministerstvo denarstva . . 102,473.817 409,542.728 - „ trgovinstva . . 75,264.553 69,308.817 „ poljedelstva . . 15,707.157 11,413.817 r pravosodja . . 20,981.311 729.700 Najvišji računski dvor . . 153.183 — Pokojninski zaklad . . . 16,398 179 74.826 Pripomoči in zaloge . . . 13,043.142 19.190 Državni dolg...... 130.416.853 9,533.065 Oskrbovanje državnega dolga 910.050 11.650 Skupnina drž. nepremičnin . — 240.700 Skupaj . 537,221.802 508,840.624 Primera potrebščine in zaloge kaže primanjkljaj 28,381178 gold. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 58. Mrtvo mesto. Potje in ulice mestne so zelo ozke, kolovozi se hiši so imeli kapelo za domače bogove in boginje. Tla so vlažna s prekrasnim mozaikom, vzlasti v nekaterih hišah. Največa do sedaj odkrita hiša je M. A. Diome- dova. Stoji tik herkulanskih vrat, in ima troje nadstropij, spodnji ste še prav dobro ohranjeni. Stene so pobojane tako živo, kakor da je živopisec to delo še pred par tedni završil. tej hiši so našli mnogo dobril slik, zlatih in srebernih novcev, krasno izdelanih vaz, zapestnic in druzega takega lepotičja, kakor tudi jako veliko, suho, svetlo in trdno obokano klet. njej je ležalo osemnajst okostnic. Vsa klet je bila zametana z vulkanskim prahom, prišel je celo v vrče, v katerih je vino stalo, in i i napolnil do roba. Ta prah se je vlegel tudi ljudem v usta, v nos, v ušesa, kjer je našel odprtino ali otlino, povsodi se je vsilil. Še dandanes se poznajo prav dobro plasti vulkanovih izmetkov. Spodnja plast je čevelj debel nasip otliča, na to plast je palo na debelo peska in pepela, potem leži zopet plast otliča, na njej plast peska in pepela, in tako dalje, prav na vrhu pa se je naredila plast rodovitne prsti, ki je poraščena z grmovjem, trsjem ali drevjem. Tik vrat herkulanskih stoji hiša, prej ko ne vojaška stražnica; ko so namreč odvažali zasipino, našli so mnogo orožja. Stene so bile porisane z različnimi figurami, ki so jih vojaki za kratek čas risali, in na vratih je še bil delavnici nekega kiparja našli so pričetih kipov iz belega mra- nabit gledališčin list. mnogo izdelanih ali še morja. Na nekem velikem dvorišču izkopali so mnogo konjskih kosti, voz in konjske oprave; to je bil prej ko ne voznikov dom. Po prodajalnicah so stale dolge mize, in na mizah orjaški vrči za olje ali vino. Peči pekovske so bile na vso moč podobne pečem naših pekov, in po predalih so našli še tudi krub. V hiši nekega zdravnika so našli množino fino izdelanega ranarskega orodja. Blizo nekega gledališča so izkopali moško okostnico z vrvico novcev, koj zraven pa je bilo na prodaj grozdje, orehi, olive in kruh, tedaj je verjetno, da si je hotel dotičnik kaj kupiti, ali smrt ga je prehitela. nekem letnem dvorcu blizo vrat v klet našli so 27 ženskih okostnic, razno lepotičje, in prav pri vratih tega poznajo še dandanes. Tu in tam leže celi kupi kamenja, poleg je ležalo navoženo je bilo zato, da popravijo po potresu poškodo- doma so odkopali dve moški okostnici; eden teh nesreč-vane templje in hiše. Videti je, kakor da vsak čas doj- oikov je držal šop ključev v roki, in eden vrvico novcev dejo zidarji in težaki na delo, ali vendar je preteklo uže toliko stoletij od takrat pa do danes. Ob domeh so tro-toari za pešce, in na ovinkih lepi vodnjaki. Hiše so z večine v eno nadstropje, na ulico imajo malo okenj tudi so brez streh, ker so jih vulkanski izmetki podrli in štrli. in dragih kamenov. neki hiši so našli žensko okost- nico za mizo pri delu, pred njo še klopčič. Leta ) 1824 so odkrili lepo kopališče, notri so dobili žensko okostnico na bronastem stolu, olepšano z zlatimi trakovi in dragimi kamni. Stopimo v imenitno hišo. Nad vrati je napisano: kakor da so bile še 1828. leta so izkopali pet steklenih čaš, v katerih so našli olive še tako dobro ohranjene, u Ostiarius, po naše vratar, hiti nas oglasit go- Salve spodarju. Stopimo v predsobo, s te nas pokličejo v sosedno sobo, v kateri gospodar goste sprejema. Rodovina stanuje v zadnjem koncu, ki je na vrt obrnjen. Za hišo je vrt, posejan z razno zelenjavo in s cvetlicami, in zasajen z drevjem, med katerim stoje statuve. Bolj v kotu, kjer je hladno, napravljen je mal ribnjak. Kjer so imeli malo vrta, tam so naslikali na stene kos prirode. Po vsej hiši so napeljane cevi za vodo. tistega leta utrgane. dobro za- prtem železnem kotlu so našli vodo, ki je še bila do- brega okusa. (Konec prih.) Govor gosp. poslanca Kluna v državnem zboru 10. t. m. (Dalje.) Tem tirjatvam pa do sedaj niso mogli zadostiti vsaki imenitni tudi najmarljiveji učitelji in posebno ne na enorazrednih z nem ljudskih šolah, akoravno so razumni, taktni in imajo z nemščino pričeti uže v prvem šolskem letu, dobro voljo. Ta učni namen se more na ljudskih šolah, ščino se mora nadaljevati tako dolgo, da je podučni kjer je materini ob enem podučni jezik, z največjim jezik kakor hitro jo učenci lomijo za silo; trudom doseči, če se vestno porabijo vse določene ure šole v pričetku s slovenskim za poduk iu če šola nima druzih zaprek, kakoršne so nemškim podukom. i od druzega leta ljudske •' naprej z na šolah z enim jezikom. Ce se pa morajo za podučni Druga tretj za jezik določene ure deliti za dva jezika, potem se ne šolskem koledarj more doseči učni namen ne v tem ne v onem jeziku, ljudskih šol 249 nemških in 95 nemško-slovenskih vrsta ste se spojili v jedno, in po 1886 je na Koroškem izmed 344 , Toda pa je na škodi strokovni poduk. najnovejšem zadnje, tako imenovane utrakvistične šole so v resnici času je deželna šolska oblast na Stajarskem bolj določno nemške, ker slovenski poduk je le nekaj tednov v prvem m natančno pokazala svoje namene. današnji w Deutsche Zeitung" spodnjega Štajarskega, kjer se glasi (bere): ;;Štajarski mega šolske letu; na to pa se prične takoj nemški poduk, in slo-našel sem dopis s venski materni jezik opusti se popolnem do konca os- leta (Cujte čujte na desnici.) tem deželni šolski svet resno namerava, bolj se ozirati na priča pred leti za učitelje na slovenskih šolah izdana nemški poduk v ljudski šoli na spodnjem Štajarskem, knjižica, v kateri stoji na prvi strani z razprtimi črkami določba: „Poduk v nemškem jeziku naj se prične ta kar je sklenila nemška večina deželnega zbora; to raz-vidimo iz tega, da je deželni odbor v zadnji seji potrdil takoj z otroci, ko pridejo v šolo u (Cujte čujte na več sklepov deželnega šolskega sveta. Ti sklepi se tičejo desni.) In na tretji strani najdete ta-le praktičen vzgled za ta poduk: „On (učitelj) kaže na mizo in reče narav- nemškega poduka v ljudskih šolah večinoma slovenskega okraja brežiškega na jugovzhodnem Štajarskem, na ko- nost nemško, počasi in s povdarkom: Das ist ein Tisch. rist slovenskih prebivalcev, ki dobro presojajo važnost To naj pa tako posloveni, da ga razumejo: To je miza. nemškega jezika in ne verujejo listom slovenskih »prva- To naj ponavlja več otrok posamezno in potem vsi." kov da nemščina po tri ure na teden v drugi polovici Da izvršuje to nalogo, moral učitelj znati slo- prvega šolskega leta, v drugih razredih po pet ur na venski. Na enorazrednicah so sicer nastavljeni učitelji, teden in v četrtem razredu bo nemščina podučni jezik ki govore slovenščino, toda ne vprašajte, gospoda, kako? za zemljepisje, računstvo in telovadbo". __ ^^ ^^ ■ ■ » * r . i ■ ■ . • Nekoliko o tem nam pove tretje letno poročilo c. kr. Sedaj pa pomislite, gospoda, kaj bi rekli, ko bi de- učiteljskega izobraževališča v Celovci leta 1882; tam želni šolski svet na Ceskem enako odločil glede češkega najdete na strani 40 in 41: „Posebno čudno je, da je jezika v nemških občinah? (Klici na desni: Nemci so tako malo gojencev slovenske narodnosti. To ne pride da bi se iz slovenskih krajev ne oglaše- v resnici se jih ne manjka izvoljeni narod!) Odločno bi se uprli taki določbi, in po od tod, kakor pravici. Zato pa tudi nam milostljivo dovolite, da od- valo nič prosilcev ločno ugovarjamo takemu početju deželne šolske oblasti, marveč se nekateri raje oglasijo kot Nemci. Boje se, da (Dobro! dobro! Res je! na desnici.) pomnože število predmetov še za jednega, ako priznajo Pa tudi učiteljem taka učna metoda jako obtežuje svojo slovensko narodnost." stališče in jim dela krivico. Ali morajo proti svojemu Pod črto pa je opomba: »Slovenski jezik ni obli- prepričanju in pravemu namenu ljudske šole nadaljevati gaten predmet. Učiteljskim kandidatom, ki naj poduču- brezvspešni poduk, da so všeč šolskim nadzornikom, kar jejo v šolah slovenske otroke, ni se treba učiti sloven- malo-značajni tudi store, ali so pa v nevarnosti da jih skega jezika (čujte, čujte! na desnici), in če se ga uče šolske oblasti na vse načine ovajajo in preganjajo, če prostovoljno, ni jim treba delati skušnje." Na omenjenem skrbe za umno in etično omiko slovenske mladine in mestu berem dalje: hočejo kaj doseči pri poduku; in to se pripeti navadno najplemenitejim, najboljšim in najmarljivejim učiteljem. Opomniti še moramo, da se od teh Slovencev niso skušnjo iz slovenščine. Ker pa jim je vsi oglasili za T obeh slučajih trpe moralno silo, kar moramo odločno znano koroško slovensko narečje, morejo ložje poduče- obsojati res! na desnici.) e bolj žalostne pa so šolske razmer v ensKem vati slovenske otroke, kakor Nemci." (Dalje prihodnjič.) delu Koroške. Tu stanuje v 117 čisto slovenskih in 13 k* mešanih župnijah do 130.000 Slovencev. Ti nimajo, ne rečem, nobene srednje šole, nobene gimnazije, nobene realke, nobene obrtne ali kake druge posebne šole — Domova pri Ptuju. (Toča.) V četrtek popoludne tako visoko niti ne zaidemo ne, temveč, čujte, niti ene okolo tretje ure jeli so se na južno-zapadni strani črni Naši dopisi. Domova pri Ptuju. (Toča.) ljudske šole, kjer čujte! se mogli slovenski otroci (čujte! oblaki vzdigovati t od katerih nismo uže v pričetku nič na desnici) s pomočjo materinega jezica v po- dobrega pričakovali. In res, kmalu začele so debele trebnih stvareh podučevati. (Poslanec dr. Poklukar: Pre- kaplje namešane s točo na zemljo padati, temperatura čudno!) Z odlokom c. kr. koroškega deželnega šolskega znižala se je od l8 o C. na o C. in pričela se je čisto sveta dne 24. julija 1874, št. 1842, bile so ljudske šole suha toča kakih 10 minut vsipati, katera je grozovito razdeljene v tri vrste, katere naj kakor tudi pozneje škodo provzročila. Zadela je posebno vinograde na „Ku- podatke preberem. Glase se (bere): Ljudske šole z kavi : u ? deloma vničila jih je čisto. Veliko škodo trpi nemškim podučnim jezikom, toda z določbo, da se mora tudi polje od Domove proti Veliki Nedelji do Ormoža. 182 Tukaj pokazala je posebno svojo moč, krompir in ko ruza vbiti so čisto v zemljo, žito je večinoma uže po košeno, tudi travniki postali so čisto rujavi. Ljubljane Povodom smrti grofa Henrika Cla u Martinica izrazili so tudi slovenski državni poslanci br Vničila zojavno dr. Riegerju, kot načelniku češkega kluba, zopet ta nezgoda vse delo in trud ubogega kmetovalca, svoje milovanje o zgubi tako odličnega državnika in Dobrova 31 maja (Javna zahvala. Šolski t in rodoljuba. drugo Konec.) Materijalne podpore dobrotnikov po Spomenica, katero so slovenski državni poslanci rabile in ukoristile so se pa tako-le: Od podarjenih sad- izročili pred svojim odhodom z Dunaja ministerskemu nih divjakov požlahtnilo in na šolskem vrtu posadilo se predsedniku grofu Taaffe-ju, omenja se sočutno tudi je 461 drevesc; 551 se jih je pikiralo in na posebno v pražki »Politiki", katera dostavlja, da so spomenico 7 • i . ,. * - - - • % 4 gredico posadilo; potaknilo in posadilo se šolskem vrtu 94 podlag pritlikovcem dalj- na tudi načelniki desniških klubov gorso priporočili gosp ter 137 češnjevih grofu Taaffe-u. Ker je tako objavljen tudi ta po- drevesc, 5 pitanskih kostanjev orehov. In tako raste menljiv korak vse državno-zborske večine v podpora sedaj v tukajšnjem šolskem vrtu uže 1255 sadnih sadik katere so s prav malimi izjemami tudi uže pošteno ir 5 slovenskih narodnih terjatev, pozdravljamo ga tudi mi javno kot dobro znamenje a j e m n o s t vse drž lepo ozelenele. b o r sk č Dalj posadilo letos ob robu drevesnice (šol- tudi konečno morajo in kot najboljše poroštvo, da se •esničiti pohlevne narodne tirjatve skega vrta) 800 dvo- in triletnih gl o za bodočo živo slovenske. mejo pa sto bode se jih pa še potrebovalo Omeniti nam je pa pri tej priliki še nekaj : ne Vrbove sadike posadile in potaknile so se pa na katerih, posebno štajersko-slovenskih krogih siri lzre- pripravljenih prostorih tukajšnjega gospoda župnika J. Babnika ter na posestvu za napredek vnetega posestnika slanca ljubljanskega mesta koma en gospod s posebno slastjo sumičenjo zoper po- Hohenwarta, gosp. grofa Jakoba Marinko, po domače Grogka v Komaniji Razun divjakov, horjulski odstopljenih, razde- da so mu slovenske narodne tirjatve deveta Sedaj briga. lilo se jih tukajšnje precejšnje število med dečke razreda pridne in tukaj nočemo pretresavati vzrokov te malo-agitacije, potrebno pa se nam zdi pri tej priliki šole Dalj zdelilo se je med imenovane na vsa usta eči korak čelnikov desniških dečke tudi še 45 orehovih in 45 kostanjevih drevesc ter 350 žlahtnih sadnih cepičev in pa 3 kilograme cepilnega voska, kar vse so dotičniki sami doma s prav povoljnimi vspehi porabili in dejansko ukoristili. Šolski vrt razdeljen je pravilno v dva poglavitna dela: scjalnico s pikirnico in drevesnico; drevesnica ob- klubov za slovenske narodne tirjatve v prvi vrsti za- sluga ljubljanskega poslanca gosp. grofa Ho h e n wa r t a. To naj bo v odgovor lažnjivim proro- kom, izrekoma pa onemu, ki je lažnjivost uže spravil do neke umetnosti. Vojvoda Pavi Meklenburški se je pred nekaj sega zopet 8 posamesnih tabel, na katerih izvrševal bode se sadjerejski kolobar. Brez posebne nesreče je tukaj z božjo pomočjo in podporami milih dobrotnikov racijonalni sadjereji pošteni pričetek storjen in pravi napredek zagotovljen. leti v veliko čudenje katoliških krogov višjega plemstva poročil s hčerjo kneza Hugo Windiscb-Gratza, prestopil ? kakor objavlj glasilo emških katolikov „Germa katoliški veri. grajščini Windisch-Gratzovi v Konjicah za vro Zeli se » da se dobrotnikov vsak izvoli, na mestu činsko boleznijo obolelega vojvoda obiskala je zadnji prostora sam o vspehih in sadu svojega dobrega dela čas mati njegova. prepričati; za storjen blagi čin mu potem gotovo žal Vojvoda vdeleževal se je, kakor čujemo ? uže deli ne bode. časa katoliških obredov j tako, cla so ga smatrali uže Prav krasen bil je mesec majnik v tem, da so se zdavnej vsi za katolika; očitno pa je vojvoda storil ta vsak dan celega meseca lepe šmarnice kaj spodbudno svoj korak še le to zimo za čas svojega bivanja v Rimu. in ginljivo obhajale, katerih se je ljudstvo ves čas v prav obilnem številu vdeleževalo. Prav kislo in čmrno obličje nam je pa majnik skoz celi dve tretjini kazal se svojim deževnim in hladnim vremenom; posebno sitnost delal je pa še pri šoli, Imenovanje pravosodnega ministerstva. Okraj sodnik kostanjeviški Karol Gest imenovan je za svetovalca deželne sodnije pri c. kr. okrožni sodnij novomeški sodnijski adjunkt dr. Dol pa imeno- ves čas begal je šolski red kaj hudomušno. V tem mesecu bolehali so šolski otroci skoraj od prvega do zadnjega na „ošpicih"; še sedaj je precejšnje število bolnih. In — tu nam je maj prav veliko škode glede napredka napravil. Travniki in polja kažejo pa sploh lepo. Sadje (jabolka) dozorelo je pa ob deževnem majevem vremenu v cvetji; požrli so je »cvetne zavijalke" in rilčkarji van za tajnika c. kr. deželne sodnije ljubljanske Čestitamo! Na vogalu frančiškanskega mosta stoječ postrežček štev. 11 bil je zadnjo nedeljo zopet na svojem mestu. Nagla smrt postrežčeka. Na enkrat se mrtuda zadet in je bil takoj mrtev, ga v mrtvašnico. zgrudi od mesta odnesli so Depntacija kamniškega mesta z gosp. županom cvetarji", katerim bilo je ob tem času vreme več nego Fišerjem na čelu poda se na Dunaj, da pri dotičnih ob-ugodno. M. Rant. lastvah naprosijo pospeševanja zgradbe kamniške želez- ■ 183 • • niče in pa da pri vojaških oblastvah prosi, da v Kamnik uri zvečer. Vspored: Herlitze: Vesela korač dajo zopet nekaj garnizije niča. Rossini: Ouvertura iz opere „Tancred". nikar ? Za župana na Viču izvoljen je zopet g. E. Loč- Grunecke: „Soldatenstreiche" , valček. 4. Petje. za svetovalce pa Vodnikovega spominka šablona postavi so danes o. Mesesnov, Lavrič in Sojer. Lilenberg: „Idylle". 6. Ziehrer: „Pfiffig", polka popoludne na Valvazorjevem frangaise. 7. Rossini: Cavatina iz vidi, je veli- ?? opere ;;Barbir se- vilski". Petje. kost načrta v razmeri k poslopjem in trgu zurKa. 10. Neubauer: ,;Za 9. Strauss : „Anina", polka ma- u, potpouri. sledeče: Po vsem zanesljiv, skušen piše nam vsacega ne&aj Angot". n 12. Kau- Petje. 14. Kral: Paii&L (difteriti Davica ezen v grlu) bila je do 11. Lecocq: Ouvertura iz operete lic h: „Na planinah", valček. 13. Reminiscence iz operete „Bocaccio". 15. Gleisner: Adela u JI J polka. Vstopnina za ude prosta, neudje pla- strah in groza v družinah, med katerimi se je čajo 20 kr. za osebo V^^^Kšj! 4 t ^ v l * * ^ nalezljiva morilka ni prizanašala niti mladim, 4 « odraščenim; bila je sosebao otrokom osodepolna, Odbor. večkrat kar od kraja davila in morila. Hvala ni se je več bati! M _ Novice" bile so lansko leto v svoji 43. številki na- ' ^ . 9 M svetovale proti davici žvepleno kislino, katero zdra- Novičar iz domačih in tujih dežel Dunaja. Trgovinski minister markis Ba- cquehem odlikovanje bil očividno povodom dognane pogodbe z Ogersko z redom železne krone prve vrste. • * se je pa po mnogih dejanskih in vspešnih poskuš- To odlikovanje dalo je povod glasilom vseh strank še sledeče popolnilo. Kakor hitro se je v kraju davica kazati začela naj povoljno izraziti se o dosedajnem delovanji trgovinskega ministra. Za druzega sekcijskega načelnika v naučnem ministerstvu imenovan je svetovalec Herman, okolu vratu naveže ohladkov, po skušnjah najboljše: prvi sekcijski načelnik grof Enzenberg pa je bil odli- se človeku, ki na tej bolezni oboli in čuti bolečine v svežega kislega zelja, kakoršno se ravno iz kadi vzame. kovan z redom železne krone druge vrste. o a lje vzame naj se tri četrtine navadnega kozarca (glaža) čiste vode, v katero naj se kane štiri kapljice hude in očiščene žveplene kisline (hudiče- rekoma o napravi nove rusinske gimnazije Naučni minister Gautsch poda se v Galicijo, da se na mestu prepriča o stanji tamošnjega šolstva, iz- vega olja), kakoršna se more v lekarnicah (apotekah) dobiti. Voda in žveplena kislina mora se dobro skupaj Spomladanska cvetlična veselica v Pra- terju 5 katero je zopet letos priredilo vi&oka plemstvo, pomešati. Odraščen bolnik to se žvepleno kislino oki- obnesla se je vkljub negotovosti vremena, dosti dobro, ljudstva privrelo je tje na več sto tisoč, tudi cesar in kom da se pa v dveh, treh presledkih od ene četrt do cesarjevič ogledala sia si veselico in ljudstvo ju je sano m pomešano vodo potem vso h krati popije. Otro- ure, vsakikrat enoliko popiti. Ako bolniku pri tej glasno pozdravljalo. bolezni kri hudo v glavo sili in se mu začne mešati, da se mu na pičlega 1/4 litra čiste vode štiri kapljice ho-meopatično prirejene tinkture „Belladona Čuje se iz merodajnih krogov j da se v kratkem razpišejo dopolnilne volitve za Ceski deželni zbor na u W •• ' * To zdravilo mesto pristašev nemško-ustavoverne stranke 5 ki so jemlje potem odraščeni bolnik na vsaki dve uri po eno vlani iz deželnega zbora izstopili in jedilno žlico; otrokom daje se pa na vsaki dve uri le zgubili svoje mandate. so vsled tega ena mala (kafetarska) žličica zavžiti. Češka narodna stranka in vlada si bodete gotovo Od lanske jeseni sem do sedaj bilo je tukaj obolelo prizadevale, da se namesto veleizdajskih kričačev volijo 30 otrok ter več odraščenih za davico; nekateri iz- zmerni pristaši nemške stranke. — Da si predsednik njih še celo po dvakrat; a zgoraj navedeno pri- najvišje sodnije vitez Schmerling in pa vodja pra- prosto zdravilo pomagalo je v vsakem slučaju prav vosodnega ministerstva baron Pražak po znanih raz- iSk -- J»*« * • ** J * _ ^ i ® ™ .B , • , 5» % w I ^ .»-t • ^JS u » -^L. jk Vi - • & L— . % itro in popolno tako, da je vsak bolnik v malo pravah o ministerski jezikovni naredbi nista prijazna nevih bil zopet popolno zdrav in za samo davico med je naravno. Listi poročali so, da se v nekem slučaju i tem časom tukaj prav nobeden še do danes umrl ni. zato tudi Schmerlingu ni izrazila Najvišja zadovoljnost, Pomagalo je tudi takim, kateri niso mogli nobene jedi kakor je bilo sicer zmiraj navadno; te dni bil je Schmer- vživati in jih je uže kar zadušiti hotelo. ling pri cesarju v avdijenci in jelo se je govoriti vsa- Kdor utegnil biti tej skušnji nasproti neveren kovrstno, kar pa je gotovo t Tomaž ugibanje Da bi se > poskusi naj ob času davice rabiti nasveto- Schmerling odpovedal službi predsedništva in pa kura n« pripomočke, pa se bode v prav kratkem času pre- torstvu Terezijanišča, in misliti, ker gotovo n£ bo prič|l o gotovem prostega tega zdravljenja. vL Vabilo na „Sokolov večer" dne Venceljnov. . junija 1887 hoteč pokojnine zamenjati s sedajno dobro plačo letnih 20.000 ' Poulični pobalini in ■•t v prostorih ljubljanske čitalnice. Svira vojaška godba nikov napravili so nahujskani po „Mladočehih", pristaših t. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17, sodeluje s posebne „Nar. Listov", mačjo godbo pred prostori ^ eske g a prijaznosti oddelek čitalniških pevcev. " Začetek ob kluba in pa vanjem drVRi e ve m. 184 Nar. Listi" sklicavali so se na te pobalinske demonstja ob času dotičnega sklepanja v nemškem državnem zboru 1 cije kot dokaz nezadovoljnosti naroda s politiko Rieger- da bode naprava tega kanala stala 156 milijonov mark r nasproti je pa ta list ugovarjal očitanju, da se jevo, bil kedo izmed njegovega vredništva vdeležil demonstra- lijonov. cije. od katerih Pruska pred vsem na-se prevzame 50 mi Češki klub z Riegerjem na čelu se prav malo . $ zmeni za to rogoviljenje mladočeske čvetorice, v kateri se so dr. Greger, Kovnic, Engel in Vašati. — Če&ki narod, toviti še v tem poletji pa temu rogoviljenju nasproti Na zahodnih mejah v bližini Francoske izdelujejo z vso naglico strategične železnice, ki se imajo zgo- ta namen došlo je tje več upnice dr. Riegerju in njegovim klubu. nedeljo opoludne tovarišem cesKem naroda tisuč laških delavcev. Bolgarska. — Poskušnjo, katero je Turška s pisanjem do vseh oblastev napravila, da bi konečno volitev bolgarskega kneza spravila v tir, našla je pritr-nagloma umrl jenje vseh oblastev razun Raske, katera do sedaj uradno obnebji češkega je Henrik vdrla. Pokojni državnTposlanec se mu še ni odgovorila na ono pisanje. rojen dne lo. ju- Glasilo ruskega vnanjega ministerstva izreklo se je nija 1826 v Šentjurji na Ogerskem, tedaj še ni bil 61 let pa z vso odločnostjo, brez ovinkov misel, da bi se s se star Po dovršenih študijah bil je v službi od danjo Bolgarsko, katere Ruska ni nikdar priznala kot leta 1848 do 1859, potem oskrboval je svoja velika po- postavno, pogajalo zarad volitve kneza. sestva in bil najodličnejši politik Češke in pogumen zagovornik Zastopniki druzih vlasti bodo pa vendar še posku šali Rusko pregovoriti, da uradno odgovori drugače. prava. komaj Pokojni umrl je v Pragi, kamor je dospel bi pa tega vendar ne Ce hotela ter še dalje zahtevala od- uže dni prej s Tirolskega, kjer se je sedaj zdravil stop sedanje začasne bolgarske vlade, tedaj pa druge vlasti ne bodo samo »trpele" sedanje nad dve leti. Ogerska. — Povsod vlada živahno volilno gibanje, temveč bodo izrekle celo bolgarske vlade r w željo u J da sedanje vladarstvo ubogi Slovaki pa so izrekli po svojem glasilu, da se še dalje skrbi za red bolgarske dežele in s tem kora-volitev ne bodo vdeležili. — Krog Szegedina napravila kom, tako se nadejajo, bode se moč in veljava sedanjega je povodenj velikansko škodo, voda predrla je nasipe, vladarstva pomenljivo ojačila, ter bode v stanu, mirno se razlila po najlepšem polji in porušila mnogo hiš. čakati boljših časov. Beda je velika. Nemška. — Nemškemu cesarjeviču se je po^mali operaciji vratna bolezen obrnila toliko na bolje, da se je izdatno zmanjšal strah, ki je še pred tednom nagajal rodbino Hohenzollernsko. Cesarjevič, ki je uže blizo 60 govdriti mu je prepovedano. Glasilo Bismarkovo „N. D. A. Z." Angleška. Nasprotje med sedajno vlado in opozicijo, ki je Ircem prijazna, grozovito raste. Ircem let star, sme sicer prosto hoditi na zrak, še vedno odgovarja na različne ugovore glede Bisrnar- priporoča se že siloviti upor. Vsemu temu pripomore še veliko lord Randolf Churchill-ova ojstra kritika o zlem gospodarstvu vojnega in mornarskega ministerstva. Dotični govor Churchill-ov obsega pet drobno tiskanih celih odlomkov v listu Times, ki ima velikost kove vnanje politike leta 1875; obrača se tudi malega namiznega prta. Vlada je sklenila irski „N. fr. Presse" in „P. Lloyd ' ter izjavlja, da je priob čila dotičue diplomatiške spise, ne da bi bila hotela prepričati ruske, ogerske ali nekatere avstrijske časnike, da so bile njene trditve istinite, temveč zato, da se vo-lilci nemške države prepričajo o miroljubnosti Bismar-kove uuauje politike. Minuli petek storil se je slovesno prvi začetek za kopanje in gradenje kanala med severnim in izhodnim z0Per kazenski zakon kar pred z vsemi silami v zbornici spraviti do sklepa. Evropejske vlasti branijo se, iz rekoma Ruska in Francoska, pripoznati veljavnost po- • » godbe, katero je Angleška sklenila s Turško glede Egipta. Zastopnika prvič omenjenih držav prizadevata ■ si pri Sultanu vplivati na to, da bi ne potrdil one pogodbe. Nasprotje med Angleško in Rusko v Afganistanu Nemški cesar sam in ministri vdeležili so , pri raste od dne do dne bolj. morjem. se svečanosti, pri kateri se je vkladal temeljni kamen za zatvornico, skoz katero se bode iz spodnje Labe v Kanal je enako pomenljiv za kanal spuščala voda. nemško vojniško mornarico, kakor za pomorsko trgo vino. Kanal vezal bode nemško vojniško pritišje v severnem morji z onim v izhodnem morji in bode po zvezi lJ spoduje Labe s pritišjem Kielskim omogočil sodelovanje obeh delov nemške vojniške mornarice. Za trgovino v deželah poleg izhodnega morja pa se bode pomorska pot skrajšala na korist nemške trgovinske mor- Današnjemu listu priloženo je „Priporočilo naročbo Stritarjevih zbranih spisov", svitlo prišli v 50 do 60 na kateri snopič po s kanih pol na sežnih po 2 polt v osmerki vsak m v vsak do zvezkih po 20 po gold toplo priporočamo ta podjetj 20 kr £rav vsem našim čast bralcem, ker užeAme Stritarjevo za • i i v « ii ■» i • X dostuje, da bo delo izborno. Izdaja lg. pl narice za najmanj 237 morskih milj. Omenili smo že Kleinmay\ Ljubljani. Bambergova knjigotržnica v ■M Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.