74. *4ev. Poštnipa plačana v gotcmni._________ Seije, sreds 4. julij* 1928.____________________________Leto X, Izhata v pondeijek, sredo in petek. Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 201—, posamezna äiert'ka I Uin. RaČun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednifitwo in upravrclötvo i Ceije Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Vukičevič-Koroščeva viada padla! Beofjrad, 4. julija. Danes ob 10. dc- poklne se je sestal ministrski svet k pvoji zadnji »eji, ki je trajala pol ure, Po tej ,seji ,se je podal mjinistrski pred- sednik V.elja Vukičevič v svečani oble- ki na dvor, da v smislu sklepa mini- strskega »veta izroči vkdairju ostavko celokupne vlade. Avdijenca Velje Vu- kičevica je trajala od 10.50 do 12. ure. Glede setave nave vlad- slovianske državc težek boj za preure- ditev, niodernizacijo upraise in za de- jansko enakoprafvnoist dirža.vljancv to- in onstrain Save. Od tega velikoga bo- ja .sniiio skoraij gotoivo prebili še le pr- vo eta.poi. Za.to tudi no kiaže dižati kri- žem rok, temveč se je treba priprav- ljati za bpdwe bitke. Pri tem se mi zdi osobito važno, da na.veŽGin.o kar najtesneje medaebojnc stike. Da gremo kair in medias res — jjofftejmo, kako ;je daines z našim ča- sopisjenv! Ni dvonia,, da razpclaga KDK 7. v€Lino sloivensfcewa in hxvait- skega čaisopisja, Adi to čaisopisje ,se ftkorii'j več bavi z Meh.iko in Poa-tuga.l-' sko — kot z medsebo.jnimii r.az'inei'a- ini. Ako čitaš na pr. tudi naipvečii zagrebeki list, vicliš tarn iz Slovonij'o komaj jcitlno aili dve n-atici, ki .se tičeta kakib taitvin a:li sanuoiinorov, nikakor pa no na.ših političnib raznier, našo,-.',a gio'.spodctT.stvft ali naže kuUure. "Nič boljša niso v t-eim pogledu tudi naža sloven ska KDK glasila;. Na ta. način se ^evedia ne mioremio paznati, spastövati in tudi nü nastopati skupno s takim poivdarkom kaikor bi bilo to potrebno. Naši vecjii čai^oiiisi bodo morali v tem poglcdxi postopati drugače in bodo mici- rasi tudi kaj žrtvovati. I-zvrstno bi slu- žila v teni pog.ledu dobro urejevaina korespondeca. ki bi se naj izda.jala v Ljnbljaaii in Zagr-ebu. Tudi v Beograr- du bi bilo kaj podobnega potrcbno, da bi se moglo sproti vse na&e časopisje podučiti o korakili vodstva KDK in i i)o tem urcditi tudi svojo pisavo. 0 j veliki važnosti dabro organiziranega \ L-asnikarskega aparaia za vsako poi'1- tično gibanje nam ui trd>a izgubljaiti \ nili bcsedico. j i Ne lroorani si ])onLa,gati, toda po.vem po praivici, d-a me je zabolela izjava enega izmed vodij KDK, da bodo i »morda« tudi Slovtcnci pomag;ali_ Hr- i valojn pri njiboivem boju pi'oiti cinca- riji. Kak »niorda;«? Dejam&ko je daaies v i\l)K pet S'lovienskih poslancw, ki gotovo zastopajo na.iinteligcntnu.jši del SLcivencev. Je gotovo nokaj eisto dru- zG;ga, ee kak klerikailni pcslanec govo- ri znani publlki (iviled'ikaliiib shodoiv ali ce govori mi pr. dr. PivJko v IvanjV kcvcili ljudein, ki iniajo toiliko politic- no sa'inostojnasti, da prklejo klju]) na:jliujšim grožnjam duliovnistva na iiawe zborova.n>j,e. Ako bi lias bila sre- eala pamet že popreje, bi sicer da>neis ! S predstaivlj'ali v Slovöniji tudi po šte- j I vilu mandatov nekaj druziC:ga kakor j j predsiUivljamiO dames>. Zato nie »ni'oT-^'*; j da-, tciriAiec reoiniio naraivinosl: Slo- I j vtiiici .s'Hiio danes « Hrvati. Sjdio — ka- kor siino bili že nekdaj in kakor mo- ra.mvko Gijan, Edvard Hutaler, Robert jVlas'arec, Fran jo Po- j valej, Edvard Rupnik, Ivan Stopar, ! Anton Škerl, Mirko Šolinc, Stank a I Baša, Antonija Gašperšič, Olga Ila.1- i ler, Julijana Kav&ek, Danica Košutas j Miroslava Kra.jnc, Amralija Kronov- I sek, Aniea Pirnat, . Slavica Plaustei- j ner, Amalija Šmigovc in Bogoniir Žer- j jav. Odkloaijoni na tri niiesece so bili j 1 decek in 3 deklioe, za leto dni 1 de- klica, mied izpitom je izstopila 1 de- klica. i------------------------------------------------- Zatajena demisijafinanenega ministra. ! Za presojo našib politicnib. razmer je vsekakor velcpoducno naslednje po- • rocilo ljfublijans'kciga »Jutra«: »Isto1- i caisno, ko se je v Bieogradu bM.skovito > širila vest, da je usoda Vukiceväc-Ko- i roseevega režiina zapecatena, se je iz j vladnib krogov samih razširila tudi vest o diemisijl finajičnsega ministra dr. Boigdana Markovicai. Ta vest se je pojavila že preid 14 dnevi, vendar pa. so jo takra.t v vladnib krogib naijod- i loL'iieje demantirali in je zastopnik fi- nanenega in.ini.stra dr. Spailno objavil Cido faimiozni komunike, s kateirim je j hioteJa vlaida vzbuditi v javnowti vtis, da je misija finaincnega ministra v : Londonu končaila z uspehani, ter da je ! posojilo že sklenjeno in le iz telmičnih I razlogov odgodeno do jaseni. Š.ele se- daj je vlacLa koneno priznala, da je posojilo definitiv.no propadlo ter da je ; finaneni minkster dr. Bogdan Mairko»- vič, izvajajoč iz tega konsekvence, po- sLa.l po svojt*m pavratku iz London a v Pariz inini.siti\sike,nni predsedniku pis- i ni.cno astavko ter naito odpotowal v : Vicliy. Za.A'edajo€ se., da bi obja;va de- in isije fina.nč.nega ministra položaj vlade, ki. je bil v torn času žo skrajno omajan, še bolj poislabsala, je Vukiöe- vič to diemisijo skrbno prikriva.l. Da- nas pa je koneno priznal in potrdil že prejšnje vesti o ostavki dr. Marko- vica,. Tudi ta slučaj diokazuje, kako trdovratno se je Vukičeivič upiral de- misiji vlade in kako se je botel na s'kodo drža,vnih interesav po v&ej sili vzdrzati na krmilu. Delovanje Zveze kulturnih društev v Ijubljanski oblasti. V nedeljo se jie vršil v Ijubljanski Kazini 8. redni letni oibcni zbor Zveze kulturnih dru&tev za ljubljansko oblast, ki ga jo vodil predsednik g. lie. Maurice Dekohra. — B. R.: V objoniu. Sedel sem na torasi hotela Imiperial in pil časo brandyja, Užival sem. Pre- dal ^em se cuvstvom sladke.ga brezde^- lja in brezskrbnosli. Annecysko jeze- ro je zaxelo v blestecili solnčnih žar- kih. Nenadoma se je dvignil s stola pri sosednji mizi nek neznam gospod, pri- ^topii k meni in sedel za mojo mizo. ^e du bi se mi prodstavil je zacel go1- vonti s hiitrim in vznemirjenim gla- 6om: »Gospod, zaklinjam va«, storite mi veliko uslugo . . . i« »Mislil sem, da imctim Qpi-a,vkä s člo- vekom, ki bo paskušal dobiti od mene dena-rja, zato sem ga gletdal s bJa,dnim nasraeskom . . • Toda ta neznani go- spod ie nadailjeval tiho: »Z neko prijateljico sem na potova- nju, vidite, z ono tarn . . . Seveda in- kognito, ker sem oženjen, saj nie i'azumete! In ra,vno sedaj prinose vrag tnojega tasta in tasco. Rajvnokair gre- sta na tera/so . . . Poimagaijte mi in pris-edite k mizi moje prijatedjice. Ko bo neva.rnost miinula, se vrnem, da se vam zaJwailim . . .« j Mene je taka pustolovščina zanima- j la, Vstal scan in rekel: j »Gaspod! To uslugo vaim bočem iz- j ; kazaii, ker je to moralna dolžnast vea- ! kega moža, Bodite pa tudi uverjenu j dii born znal molčati.« j Nepoznan gospod je dal znak svoji dražestni i)rijaleljicih ki se mi je na- t Bineh.nila. Prisedel sem k njiej. Na:gni- la se jte k meni in mi zašepetala: »Kaj ne, da je to zelo neugodno! Ne, gospod? Poglejte no! Ti. dve spaki . . !¦« Tudi meni se je zdela, da je stroga | kritika moje nove sosede popolnonia S upravicena . . . Ta ta(st je imd na gla- . i vi oguljeno mornarsiko k:a])o, njegove j blaco niso l)ilo zlikanc. Bile so tudi I preozke za njegov obilni trebuh. Tašča je nosila veilik zelen klobuk in z nje- neiga suhega telesa so frfotali trakovi ! rdece svile. i Medtein ko je neznani gospod ne- ! I dolžneiga obraiza oglodov/al s snegoan | ! pokrite vrbove Wiznjih gora, sem se | j iaz primaiknil še bližje k svoji novi . znanki, ki ni imela na sebi nicesar, j j kar bi odbijalo, in ji rekel z ironienim | i glasani: | »No. ali ni to čisto prijietno . . .? Se- | daj labko mailo igrava romaintieno lju- | bezen.« ! »Da, gaspod ... in jaz sean njemu j celo rekla . . . Opozorila sem ga: Ni- kar ne pojdiva v Annocy . . . Taim laili- I ko vsročas kakega znanega človeka. . . . ! Toda oai mi je na vsak način botel po- | kazati to krasno jezero . . . Imela sem. | prav! Sedaj ima to, kar je i&ka.l: naisel jo očeta in maier svoje žene . . . Ta sta- i ri tepec bi naimia napravdl Skandal . . . Samo vaim se morava zalwaliti, da on ne bo nicesar zvedel. Rešili ste Edvar- da iz zelo nerodnega položa.ja . . . Ta- ko sva vam hvaležna^ gospod . . .« »Vašemu prija^elju je ime Edvard? In vam, gospodična, če smiem vpra- šati?« »Emiilieame . . . Pogle.jte no . . . . ! Sedaj priha,ja:ta . . . Kako je to smeš- no, da ničesar ne slutitau 1 čudni par s-e je res ravno vzpenjal počasi na ter as o. Ta tast s svojimi majhnimi, vdrtimi oemi in kozjo bra- ! do mi je postal že ob prvom pogledn | a.ntipatiöen. A tašča je bila še straš- | nejša. Bila je oblwena kot zamorka iz Liberije. Bila je res oblečena strašno ! neokusno. ! Edvarda nista opa'zila. Odal a sta. | naravnost proti vlnodu botela. | »Zdi se mi, da Edvarda nista opa- I zila«, mi je zasepetala Emilienne.. I »Ne, nista ga spaznala. Preveč go- BtO'v je na terasi.« J Obrnil senn se. Ubogi soprog je po- lo/il prst na usta, vstal in rekel, ko je sei mimo mene, s srednjim glasom: »Pogledal born, ali bosta na jela so- bo v hotelu . . . Pojdita mied tem k je- zeru ... V eni minuti se vrnom . . .« Meni jie bilo to zelo ljubo. Sla svia ekozi pairk. V senci velikili dreves sva. se laliico neniateuio razgovarjala.. Ko ßiva prišla že precej daleč, je Emilien- ne nenadoma vzdibnila in mi položila roko na ramo. »Ob, goispod! Kako naj se vam ven- dar zaJiivalim . . . ?«i »Toda«, niilostljiva! Vsak moški na mojem mestu bi napravil isto . . . Si- cer seni pa zelo bvalezen usodi, ki mi je bila tako naklonjena, da mi jo nu- dila priliko, spoznati tako dražestno da.mo . . .« Emilienne me je pogledala izpod če- la>. Ta viroci pogiled me je katr pretre- sel . . . Srecen je ta Edvard! Sreeen je mož, ki se mu je posrečilo osvoboditi se zakonskega jarmia . . . ! In. da si je j izbral re^s lopo prijateljico — to bi mc- j Tal pfiznati vsak, ki bi jo vidöil ! Kakor da je Emilienne citala v mo- j jib očeb, kaj sem mislil. Zakriv.il nagn | je grm, da naju s terase ni mogel nih- !, öe videti. Nenadoma, cisto neprieako- vano, me je Emilienne objela. in polo- Stran 2._____________________________________________LÄ9JLä^JL2AiAl_____________________________________________&« ' 74 raivnatelj Anton Jug. Lepo in izcrpno tajniško poročilo je podal tajnik gasp. Rudolf Prešeren. Iz njegovega paroči- la sledi, da šteje matiena knjiga ZKD | danes 237 velanjenih društev, in sicer j 158 ustanavnih in 79 rednih društev. PristO'pilo jo v tekooem lolu v ZKD 17 ! novih društev. Zveza je delovala z vse- | mi razpoložljivimi silamii v prospeh in ; napredek ljudske prosvete. Ustanovila i jo v pretckli sezoni 4 n.ove knjižnice, !; katerim je central a izd'ala 367 lično ! vezanih knjig. Skupni stalež od ZlKD j ustanovJijenih knjižnic je dan es 50. j Drugo torisee kulturnega dolovanja. | ZKD so bila. njona. predavamja. Dru- \ stvo si je nabavilo tekom pi'ietekloga ! seta skioptični aiparat vrste Epidiask.o- pov, s katerim je.oimiogooeno repradu- cirati na stono navad.no razglednice j in tiskovine. Stevilo od Zveze ustanov- j Ijenih taimbura-skih društev se je v le~ ! tošnji sezoni zopet povecailo za 4 dru- { stva, tako da imamo dames na dežcli že ' 26 od Zveze ustanavljenih, dobro delu- | jočih tannburaških druxtev. ; Glasilo ZKD »Prosvetni glasnik« iz- j haja s-edaj glasom sklepa odborove se- i je v Ma:ribdru ter se posiJja vsem vehi- njenim društvom. Najivcc' uspeha so imda na deželi poučna proda.vanja s fiJmi in kinopTedstavami. Teh je pri- redila Zvoza v pretekli sezoni 135. V Ljubljani je ZKD x prostorih ki- j na Matica počcnši od 1. septoimbra do 29. junija t. 1. prirejala vsako nedeljo j in pra'znik filmske pred stave s kultur- J nimi in paučnimi filmi. Njeno delo v ' tern pogledu pa je bilo inoono ovirano od sirani raizinh oblasti, ki ninmjo clovolj unievanja za ideiaJno prizadc- vanje ZKD. Navzlic raznim sikanaim pa more ZKD vendarle bdežiti tudi v tern poigledu us poll. Poleg vscga tega je ZKD delovaJa še na drugih poljih in vsepoivsod služila interesoan vela- , njenih društev. ^ j V dvustvih ZiKD jo včlanjonih skupno j 66.691 ljudi. 40 društeiv izkazuje svoje laslne društvene domow,. 28 društev ' deluje v skupnih domiovih, ostala pa \ imajo najete raizne soibe in lokale. 113 , drustev, inia lasine knjižnice in -87 j društcv la.stni oder. Imiaijo 1500 igrail- I cev, s katerimi so priredili v pretekli \ sezoni 640 dramskih prodstanaša,m . . . Toda jaz seni tako vznemirjena, če po- miislim, kakšni nevairnosti sem ravno- kar utekla . . . Bila bi strašno nesreč- na, če bi miorala postati vzrok zakon- ske traigedije. Oh, jaz »em vain tako neizrečno livalezna . . .« Njene rdeče ustnice so cakale na me. Skušnjava jo bila prehuda, da bi se ji J3il mogel se dalje usta-vljati . . . Sla- dek je bil ta poljub . . . Trajal je dolgo, flolgo in bi bil traijal morda se dalje, da nisva nonadoma začula škripanja peska za saibo. Hitro i]i sra-mežljivo so mi je Emilienne iztrgaila iz objema.: »Edvard pri had a!« Reis se je, na miojo veliko žalost, bli- žal EdTRird. Poklical nai,jiu jie in rekel: »Mimi . . . Morava hiteti, tast rav- nokar ogleduje sobe . . . Ostati naime- ravata v hotelu črez noč . . . Pojdi hi- tro z menoj. Priti miorava k prvemu brzovlaku, ki odide v dvajsetih minu- tah v Charnonix . . .« Nato sc je Edvard obrnil k nveni in me prijel za obe roki: »Vanr, dra;gi prijatelj, dolgujcm naj- več hvale. -Da, da. ... I Ce ne l>i bilo vas, bogve, kako bi iztekla cola zade- va . . . (\e bi žena to zvedek, bi me ubila! O])i'ostite nii, da se moramo ta- ko Intro raizisita.ti, toda . . . saj mo razumete . . . okoliščine so take, da . . . Mimi, zahvali se hitro najinemu rešitelj.u, potem pa hitro izgineva . . . ! Vaše ime poznaim . . .! Javil so vain bom s pis-mom . . . !¦« In že sta izginila za ovinkom drevo- reda. Sodel sem na nizki zid, ki je s svojimi z maham prera&čenimi temelji scgal v vodo. Nisem vec mislil na Ed- \a;rda, ne na njegoviega tasta in. taiščo ee mani. Mislil sem samo še na Emi- lienne. fto vedno sem cutil slast njene- ga polj,ul>a . . . Se vedno vdihaval vanj n'jenega parfumia, vonj njenili teimnih ! las. j Potokaie so ure. Vecerilo se je^že, ko sem se prebudil iz prijetnih sanj. Hotel sem pogledajti, koliko je ura in segel z roko v ievi žoj) telovnika . . . Segel sem v desni zap . . . Postalo mi je malo neprijetno pri sreu. Pogledal seirn še v druge žepe . . . Nisera innel vec. ne ure nc listn ice. Tedaj sern hitro občutil vso grenkobo poljuba, ki se mi je zdel prej tako sladek. In kočno sem raizumel, zakaj so me njene male ro- čice tako strastno objenmle . . . odredbo bo nabava voznih kart zelo olajsana, ker se potnik am ne bo trcba sole pred prihotloiu vlaka nastavljati pri blaigajinaJi in cakati, da pridejo na vrsto. d Savinjska podružnica S. P. D. v Celju naim sj.)oroča, da vozi ]3ostni av- to z žel. postaje šmartno ob Paki do j vasi Solčave. Vaznina znaisa 45 Din. Avto adihaja, iz pastaje reidno ob 9. do- poldne in se vrača ob 14. uri, ob ne- deljah in pniznikih pa je povratek ob 18.15 k vlaiku, ki pride ob 22. uri v Celje. Gesta v Logairsko dolino je že popra^ljena in pripravna za viožnje z avtom do Tillerjeve koče. d Kolo juyoshv. sester je poislalo v pondeljiok v Baikarac pri KnaljiBvici 36 otrok pad vodst\om g. Gilenskove in Kernove. Druga partija otrok odide \ na morje 23. julija. Ta akcija. s ka- | tero se hoče deco na miorju okrepčati \ in deloma tudi ozdiuviti, je vse hvale vredna. d V jdnijii «o umrli v Celju: V me- | etu: Karolina Stipčie, 84 let, zaseibni- | ca v Celjiu; Mairija Vrecko, 4 mesece, | otrok trgovca v Geilju; Roza Rauch, 54 i let, posestnica v Gelju. V jaivni bolnici: Hubert Gelinek, 85 let, gieneral v p. v Gelju; Angola Oblak, 37 let, žena kro- jaica; Ana Ostermain, 35 let, delavka iz Dresi.nje\iaisi; Filip Brecelj, 66 let, brezpoisieln iz ToLstega vrhai; Jože Ko- '¦ zar, 74 let, dninar iz Grajske va;si; Ja- j liez Vrbovšek, 75 let, brezpoiseln iz celj- \ ske okolice; Anton Zupančič, 53 let, i pekovski pomnoeiiik iz Rogatca; Franc \ Seruga, 4 1., sin dielovadje iz Pecoivni- j ka,; Dora Tamljenavic, 16 let, hči tr- | govca iz Lovinca; Barbara Vrbovšek, 1 in pol let a, li.ci poisestnika iz Sladke gore; Jurij Deželak, 89 let, zasebnik iz Marija Graidca; Franc Kok, 36 let, sin j powestnika z Gamilskega; Fani Sem- | primoznik, 13 let, Ami, Semprimažnik, 7 let in Toncka Semijirmiožnik, 8 let, hcerke kocai'ja iz Bočne; Matilda ! Grad, 35 Jet, hči železniškega čuvaja j iz celjske okolice; Franc Mežek, 52 let, ! tkalec iz Škoifje vja'si. V voijaški bolni- j ci: Miroslav Skale, 31 let, vodja vo- i jaške bolnice v Boki Koitorski. — V j juniju je umrlo v Gelju 21 oseb: 3 v me.stu, 17 v jaivni in 1 v vojaski bol- ..ujci. , d Pri podniznici javne borze del a v Celju je v casu od 25. do 30, junij'a i 1928 iskalo delo 59 moskih, 18 žoti- ! skill, s'kupag 77 delovnih niioči. Proislih aiies't je bilo na novo prijü.vljenih za j mioiške 54, za zenske 24, skupaj 78. i PoisrodavaJo se je 39 moskih, 16 žen- | skill, skupaj 55 brez])oseilnih. Odpo- tovalo, ozironna iz evidionce je od- padlo 38 moških, 5 ženskih, sku]>aj 43 brezpoiselnih. — Delo ittöe: 88 hJaipcev, 1 rudarski paznik, 14 rudaTJev, 3 vrt- narji, 2 kainnoseka, 8 kovaeev, 2 kle- parja, 5 livarjev, 5 zelezastrugairjiov, 2 zkitarja, 21 klj'uöavnicarjev, 5 elek- tricai-jev, 5 miehanikov, 21 mizjirjev, 12 kolarjev, 5 sodarjev, 13 zagarjev, 5 sedlarjev, 1 tkailni mojster, 2 tapet- nika, 14 kroijaeev, 30 öevljiarjev, 1 bri- vec, 16 pekov, 1 slaščičar, 1 mlinar, 1 lekair, 2 miesairja,, 3 naitakarji, 4 ho- ! tedski sluge, 8 zidarjev, 5 tesarjev, 16 j strojnikov, 38 trgovskih pomioönikov, j 96 iežakov, 5 kocijažev, 7 šoferjev, 5 i hisnikov, 13 pisarniskih mioci, 12 va- i jencev, 4 kmecke dekle, 8 ši\ilj, 2 zla^- ! tarki, 12 nataka-ric, 16 prodajaJk, 93 služkinj in kuhairic, 16 pisarniskih • nioči (ženskih), 8 vaJjenk. Delo je na rßzpolago: 16 hlaipoietm, 1 .steklarju, 3 kamnOkSekom, 3 kovacem, 3 kljucav- ničarjem, 1 mehaniku, 1 zagarju, 2 mizarjem, 3 krojacem, 3 oevljarjem, 1 brivcu, 3 pekom, 1 slaščičairju, 5 na- takarjem, 4 zidarjem, 4 slikarjeni, 2 str-ojnikoin, 1 trgovskeniiu slugi, 8 tr- govskim potnikom, 35 težakom, 12 va- jencem, 18 knueckim deklam, 6 nata- karicaim, 2 hioitielskim,' kuhairicam, 6 delavkaim, 18 sluzkinjaim in kuliari- cam. d Zahvala Drz. krajevne zascite dc- I ce in mladine v Celju. Na našo pros- j njo so se. od-zvali naislednji dobrotniki i in naiklonili denamio podporo: Mest- j na hranilnica v Celju 1000 Din, Gelj- ska pos'Ojilnica in tukaj.šnja Ljudska posojilnica po 500 Din, Podružnica i Ljul)]jfinskG kreditne banke 100 Din. I obcina Teharje 100 Din in občina Pe- ! trovce 300 Din. Bodi blagim dobrofn-i- | koiu izrecena v mnenu ubogih otrok prisrena zalhvala. Naj bi nase delova- I nje poidipirali tudi drugi den ami za- j vodi in abcine in tako delovali na ka- I ritativnem polju. — Odbor. d Tvrdka (joričar cG Leskovšek je za- Iozila 10 vrsit novih razglednic mesta Gelja, Razglednice so v bakrotisku fA- iio izdelane ter bodo služile za rekla mo lepote mesta Cel-ja. d Domacß veselica se vrši v nedeljo 8. julija popoldne na vrtu resta.vracije , »SkaJna klet«. Na sporedu je godba in i pies. Na razpolaigo bodo dobra vina, i sveže pivo in vsakovrstna mrzla jedi- ; la. Vstopnina prosta;. d Drnslvo huncnih zavodov v Slo- : veniji je skJenilo, da praiznujej'o ban- ke v k"tu 1928 sLedeče dneve: 1. janu- : arja (Novo leto), 6. januan-ja (Sv. tri- | jß kralji), 2. februarja (Svecnica,), 19. ; inarca (Sv. Jožef), 25. marea (Mari- i jino oiznanenjie), 8. in 9. a.prila (Voli- ! ka noc), 17. maja (Vnebohod), 27. in I 28. miajia (Binkošti), 7. junija (Sv. j Reuige ttlo), 28. junija (Vidov dan), ! 29. junija (Sv. Peter in Pavel), 15. avgusta „(Marijino Vnebavzetje), 8. septeinbra (Marijino Rojstvo), 1. no- I vein bra (Vsi .sveti), 1. decemibra (Uje- ! dinjenjö), 8. deoembra (Maaijino j brezmiaidežno spooetjie), 17. deceml)ra i (kraljev rojätni dan), 25. deeombra (Božič1), 26. deoamJjra (Sv. Stefan). Pra,znujejo se daJje vse nedelje, so])ote popoldne ter popoldnevi pred prazni- ki. d Prodaja soli na drobno. Uprava I drzavuiih momaipalov je odrodila, da ! smejo poioblaščeni maloproda;jalci soli | prodajtUi od dne 1. julija 1928 dalje i vse vrste soli za clovesko ])rchrano ]io j cenii 2.50 Din za en kilogram, a zmle- . to kameno in miorsko sol pa po 2.75 dinarjev za en kilogram. d Povišanje prispevkov za bohnsko zavarovanje. Minister za. soicijalno po- litiko je na pad lag i sklepa ravnatelji- | stva Oisredrnjega urada za zaivairovianj© | delavcev odobril zvišanje prispovkov za boilniško zaivan'ovanje in to za ura- de, kateri so letna poslovanja za.klju- čili z deficit am. Takih uradov je za- enkrat 13. Tudi za trgovsko d'rustvio »Merkur« v Zaigrebu se zvišajo pri- si:evki. Neivairncist zvišamja prispev- kov grozi vsem uradom, kaiteri bi x svojeni poislovanju ne mcigli vizdrža.ti ravnotežja. Za.to je va,žno, da tudi Slo- ven ij'a biulno pazi na problem zava- ro^TinJKa. Zlasti j].n;r-o- | vanje prispevkov, kateraga \)\\ da,ncs j ni. Prispcvki so bili zviišani od 6 na 7 odstotkov, odnasno od 6 na 6 in pol aebstotka in to od 1. julija 1928 dalje. (S to zadevo se bademo še bavili. Op. ur.) d Uradni dan »Sreskeaa (jrewija tr- govcev v Celju« za ekine trgovce v koz- j janskem sodnem okraju se xrš\ v pe- tek, dne 6. t. ni. ob 10. uri pred.pol- dne v gas.Ulni g. Koželja v Kozjem. d Newtdna smrt pri delu. V cinkar- ni zaposleni 254eitni delavec Alojz Vončina., od Sv. Krištofa pri Laskem doma in na Babn-am stanujač, jie pre- vaza'l v družbi Alojza Hrnisavca rudo. Ob 7.45 mil je pastalo ne;nadoma sla- bo in se je zgrudil na tla. Oba jiokli- cana zdravnika gg. dr. Negri in dr. Hočevar sta: ugotoivila sm;rt, ki je na- ! stopila zaradi kaipi. j d Tatvina. Pasastniku Ivanu Glin- i seku na Zg. Mudinji je ukradel n>e- i znaai tat vozno dvigalo, ki se je naha- | jalo na sklaidišču lesmega trgoivica g. , iSodina na Ljubljaiiiski cesti. Škode ima 900 Din.' d Piijet tat. Geljska policija je pri- jela nekeiga Vinka Lainiprota iz Ko«- nice radi več tatvin. Lamipret, ki je delomrznež in je bil radi tatvin že kaznovan, je ukradel nanje invali- du Antonu Božniku v gostilni »pri je- lenu« uro. Nasli so pri njom tudi ko- lo, ki je bilo v »Evrapi« ukrade.no na- 1 takarju Juricu. Lampret ga je že pre- harval. Nada'llje se je dognailo, da je z ukradenimi dokumenti dvignil pri ne- kem celj'ske deninairnem zaivodu 1.500 dinarjev. TokrM bode raenda Lajnipret dalje časa na variiern. d Pretep v Glcdaliski idici. Sinoči I Rta »e prijda v Glediliški ulici dva obrtniska pamocnika radi nekega jdp- kleta in ßta se hudo zravsala. Težjlh poškodb k sreči ni bilo. d Premeten slepar. Pri ffospe C. na Glavnem trgu se j© nctistanil nek člo- viek, ki se je izdajal za prafesorja. Izmiamil je iz svoje gospodinje 1.500 dinarjev in Äffini 1. ^ d Kongres mescnnskošolskih uči- teljev se vrši od 4. do 7. julija v Ma- riboru. Mariborska mestna obcina; pri- redi giostom ob tej priliki pozdravni vecer. Za pagostitev Rostov je clovolil ¦;...„/ 74_____________________________»NOVA i.)OiiA>___________________________________________________Stran 3. mestni svet znesek 12.0CX) dinarjev. Kongres obisčejio meščanskosolski uči- tolji iz cele drza,vravila in se je zazdelo, kakor bi liotela nadomestili zamujeno. Ko je dne 18. junija nasto- pilo mokrotno, nirzlo in velrovno vre- i m'C, jie pa zopct zaoistajala v razvo.^i tako, da današnje stanje ni zaclovolji- vo. Poleg lepih in zdravih nasadov, v katerih je hiinelj dorastel do tri eefr- tinske vkšino, se nagdejo po živalskih in raistlinskib škodljivcili napadeni iu vsled tega vidno za.ostali. Vlaz.no, loplo 1 vreme minulih dni je razvoj peronos- pore zolo pospeševalo, kar se v razlic- nih okrajib laliko opazuje. Poleg po- poilnoma zdmivih himdjišč se nahiajajo zelo okužima. Obrambna dela se mar- Ijivo nadaljujejio. 111 Krila f'j i:"'i:i:f inodcma \z volnene tkanine i;: r |::i>. Din 49, 65, 80, bluze Din 39, |; p V''. bb, 75, plažči Din 360, 420, Iiii:.!. :VV i '«^S.pralneoblekeDinqo, 112, lilii''1 .tfi MTjii- !20, dekliške «blt-ke 4^ cm jMfx Din 42, 52, 62, vs^kih 5 cm in l večjii Din 61— več, dckliški ///I / phšči 60 cm Din 179, vsflkih |/ 10 cm Din 20 vc-e, nadalje JJ Al dEiinsko [jerilo, kakor srajce, L7 ^^ hlače, kombinože vse v naj- Y boljši kvaliteti, krasno in mndirno izdclaro v lastnih dtlavnicah rrodnja industrija konfek- cije in perila E. Stcrmecki, Celje. Oglcjie si izložbe in ogromno zalogo. Nukup ncprisiljen. Olga Maryslcova: ŽIVLJENJE ŽEHE ZiaDiski Helene Klierove. Mislini da som s])ala precej dolgo. Zbudilo me je trkanje, ali ni me zd-ra- milo iz nioje udobnosti. Mislila sem, da je to služkinja, zato setn se napol v spanju zamirmrala: »Dalje«, in z-ncy va zaprla zaspane oci. Tuj, neznait Icorak mo jo vendar prodraimil, ali preden sem moigla vstati, sera, zagle- dala pri svoji postelji — Kliera. Dospel je, kakor je cesto delal, s po- poldanskim vlaikom, da bi prebil pri nas vecer in ob deseti uri se je vra- cal v Cbrudim, z vlakom samo uro oddaljen od nais. Sedel je k meni na' posteljo, kakor da bi nič ne pom.o- nilo, da me tako vidi, in začel je la- koj skrbno izpraševaiti, kaj mi je. Gladil me je po ceilu, pomiloval me je in nikakoir ni hiotel davoliti, da bi vstala. Njegove oči mi niso ugajale, zato sem ga pokorno 'prosiia, da bi m( trenutek odšd, taiko da bL se opra- vila in prišla za njim doli v obed- nico. Zasmt'jal se je poroigljivo, me Prijel za brado in govoril šaljivo: *Me že zo]>et ima za nezrelega mla-- ™iča? že zopet pozablja, da bo cez "* "»«seca gospa Klieroval.« Arudila sGMii se, da bi se mu iz- makmia, aii njegove roke so me trd- no stiskalo. »Pustite me«, sem pra,v upila, tresQC se v jezj; »kajli na svojo cast povem vse svojim staršom in še danes vza- mem nazaj. svojo hesedo.« S tem sem ga neizmorno raadraižila. »Poglejmo, dcklicica, kafeobi hote- la kazaiti zobke. Ali menr se ne jiride do živega — jaz si znam devičico xa- gotoviti.« Naislala je mied roaima kratka boiba-. — Kje so 'Oisiale moje visoke predsta- ve o takem trenutku? Kje tisto zlitje teles in duis v eno? Ali se je sploh rno- glo o tern govoriti? Plakala sem vroce,, nc samio radi ivojega poraza, aimpak tudi iz bole»< ki sem jo občutila. Nisean si že več I upala svojeinu ženinu kljuboviaü, pu- ! ¦ vstila sem dela-ti s seboj, kar se mu je ! : zljubilo. Kaj mi je preostailo drugega j | potem, ko mi je vzel devištvo? Kaj I I če bi me pod kakim izgovorom pustil, \ ! čo ne bi pri.šlo do poroke? Vcdcla spin, \ da bi nikdar niti besede ne izdaila o \ tern, kar se je med nannazgodilo tisto popoldne, in nrislim, da si je tudi Klier ; I tega »vest, da je prav na. to grešil. j Sicer pa je bil zelo skesan, prosil , • me je, da se ne bi jezila, ker da me ; ima neizmerno raid, da je preveČ. nnož in jaiz da sem preveq krasna, da bi se bil mogel odreci taki priložnosti. ' Nisem ga poslusala, skrivala sem obraz v blazine, dokler ga to ni za- j mrzelo in ni odsel. j Taikoj sem se zaklenila., se umila s i liladno vodo, da bi s sMOJega telesa | zbrisala sledove njegovib poljubov, so ] opravila in sia doli. Za nič na svetu ; nisem liotela mamici dati vzroka k ; vprasanj-eUi. Ko so starisi prispeli, so j naju zato nasli v obednici pri mizi v ' pogovoru kakor drugikrat. i Šele teden pozneje, ko je šlo za mo- , jo poročno obleiko in senn jaz jiroti ma- | mičinemu preidlogu izjavila, da na ni- \ kak način ne grem v cerkev v trad id- j jonalni oJjloki neveste z zavojem in mirtovim vencem na fflavi; tedaij je po- gledala mamica izprašujoč na me in ' kakor bi bila šele tedaj apaizila izpre- ! menjeni izraz m.ojiega obraizai, me je j skrbno vprašala: »Kaj je s teboj, de- { I te?« Nisem se mogla zdržati, padla j I sem ji okoli vrata. in se razjokala ka- | kor mailo dete. ; Mislim, da je mamica nekaj za.slu- ; til a, kaij.ti. ni dalje izpraseivala. Pogla- j I dila me je po glavi in pravila pomir- \ ljivo: »Pomiri se, draga deklica, to vse ' preide. Gez dvia meseca bos svoja go- ! spa, pa boš zopet vosela in srecna.« j Uboga maimica, 6e bi vedela, kar I vein danes jaz, da s Klierom nikdar j n« bom sracna, le če bi so iz temelja ! spremenila! üe se se toliko trudim, da bi v tre- nutkih. najinih intimnih stikov iinela tisto krasno zavest, o kateri sem kot ! dekle sanjala, da z združitvijo z mo- žcm dajem življenje novemu stvoru. ! da se s tern pripravljam na maierin- • stvo. najvaznej'so nalogo žene, se mi j to nikdar ne povsreci. Morda če bi se ; tnoz v tistih trcnutkih vedel drugaöe, : cepraiv bolj straßtno, ali bolj pre- i prosto, bolj prirodno, če bi tisto objet- ' jie pri'slo samo od sebe, brez dolgih | priprav, ki jim tako nera.da posoju- : jem svoje telo — morda bi manj ču- i tila tisti občutek odpora, ki ga imam , naprarn njemu, ki mi zaistruplja vsak ; trenutek, ker ni večera, da se ne bi ', znova do neskončna ponavljalo to, kar i se mi tako gnusi. — Ako pogledam pri ! jedi na njegove roke, porasle z rjav- ! kctistimi kocinami, in če pomislim, ka- i ko so me zvecor dotikajo, se jedi no ; morem voč dotaknili. ! Moje sbujšanje l^ovzroča možu skr- ! bi, ali zdi se mi zelo, da je v tern rano- i go sobicnosti, ker noče, da bi zgubila ! kaj s svojih čarov, ki jih stalno enako j obcncluje. I Ali bi me bil tudi Emil ljubil lia ! podobt-n način? Ali je tudi moj oče ; živel ledaj taiko z niaterjo? Ali niora j biti tako? Ali je tako v vsakein zako- j nu? — Kaiko so„to mučni. dvomi! | Imam eno edino željo: ako born : imela dete, naj bo sin. Nočem hcere I od tistega ciasa, ko sem spoznala, kaj je zakon. Ne rnorem si predstaviti, da bi mo- I gla kdaj privoliti, da bi se poročila. I in ce bi vendar k temu došlo. da l)i $ j še mogla pogledati v oci. i Warmbrunn v Pruski Šleziji i Od včeraj sen tu v kopališču. ! Tri leta mojiOga. zakonskega življenja : so name tako delo;vala, da sem, ?;e zdi, ]¦¦ pri koncu s svojim zdravjem. Pete i doslej ni })rišlo in kot pasledica vsako- : dnevnega čutnega draženja so je po- javila pri mteni prevolika razdražlji- vost zivew. Gnu si in se sa.ma sebi. To, kai* me je i^red tremi let! nai- polnjevalo z odporom. mi danes po- vzroca raizJcošje, nizkotno ra-zkosje. j Pri tern rasite moje broken on je po otroku. Dobro čutim, da je vsa moj-a resitov v njem. Neznosljivo razOraže- nje cutov izgine, ako pride dete. Ali kako ga dobiti brez moža., ki ze postuja : hladen, udoben, ki se mu toži po spa- j njiu in govari: daj mi mir, pusti me j spati! Ako ga hocom predramiti iz I njegovoga mini, sem prisiljena. da si 1 vsak dan izmiisljam kaj novega. j O, ka,ko se sramujem, ko koncno I utrujena odpoeivain polog smrcecega ; moža, kako se zanieujem! Neke noci sem si že priložila revolver k .senccvii. ali inisel na starise me je zadržala. Ali naj jim otrujem starost? Ali naj za vedno uničim njihovo zadovoljstvo in j mär? Ali bi zaslužili to od mono za j svojo doibroito, za svojo Ijubezen? I Ne, vsaj oče gotovo ne, Ali me ni svaril tistega dne, ko sem se odločila sprejeti Klierovo roko? Rekel mi j? tedaj: »Bete, razmisli si v,se dobro. Rad bi imel, da. bi se porocila. da l)i izpolnila svojo nailogo žene, ker kot zdravnik najbolje vem, da nihee brez posledic no potlači v sebi čuta, ki ga I je priroda podelila Ijudem v zibelko. Jaz, clovek staromodni, verujem, da polno srec'O doživi žena samo na stra- ni moža;, nuect n\jim| in sMojimi otroki, a rad bi, d.a bi se porocila iz ljubezni, lako kakor sva sa prod dvajset in dve- nist lotoma vizela midva z mamico. Ako so ne moles poročiti tako, ostani raj»i domia, dokler sem živ in zdrav, to Aodno lahko preživim.« »Doklor sein ziv in zdrav« — to je bila tiata občutljiva točka, na kaiero jo pokaizovala skrbna mamica. Kaj ko bi očo umrl? Kaj bi mi preostalo, ka- kor da gre.m kam v službo bodisi kot j vzgojitoljäca, bodisi kot družabnica? I Saj voiular nima.m nikakih izpitov. ! Ciin da.lje misjim na svoj za}' n, torn | ja«neje vidim, da inn jo pravzaprav | kriva mamica. Ali te.ga ji ne štejem v zlo. Sicer Klier ni slab človek. Kot uradnik ima odiličen sloves in bo v najkraijsem casu svetnik. Je dooela re- den in pošten. — Kaj mu torej prav- zaprav inanjka? Mislim. da tista du- j sovna plomenitost in tenkočutnost, s ! katoro se jo odlikoval moj oce. __Lü2üLi_________________________________~_________________»NOVA DOB A«____________________________________________________Mcv. 74. Pole za obračunavanje uslužben- skega davka se dobe v Zvezni tiskarni, Celje, Strossmayerjeva I. Otvoritev „Uletove koče" na Peci 2114 m. Na Vidovdan in Petrovo se je otvar- jola. najiiioviejsa plaininska postojanka na Peci. Dom še sicer ni popolnoma izgotovJjen, vendar kaže, koliko truda in skrbi so žo imeli in še bodo imcJi, da bode vse pcupolnoina iz^otoivljeno.. Malo&tevilni Celjani smo se zmeni- li, da gr.emo na Peco za vsako oeno in res, na Vidovdan je v zaliodnwn kotu okoli Pece na;ravnost lilo kakor iz ska- fa. V vlaku som že bili, upali smo, da se bode do Provalj zboJjšalo in res, nismo se niatili. Na po.staji Prevailje je sprejel zastopnik podruznice M0 m, kjer se fcomca drewsina mej« na Peci. Pod koico izndra miocen in zelo mrzel studieinec. Pred kočo nas je pozdravila že velika množica. ljudi. Ko smo se maJo okrepciaild, smo se raizkroipili po pobočju. Na predvecer otvoritve je bi- lo pri koei že nad 200 ljudi in jasno je, d.a nismo niiogli prenočiti vsi pod stre- ho. Povdiarjati j>a mora.m, da i>e bila kljub veliki gnjeci postnežba aelo toč- na. Vsi čkni podružnice s>o neumorno pomagali, nikdo si ni privoečil počit- kct. Po 9. uri ZA^ecer sta se zaikurila dva kreisa na s«d]u nad kočo, pošilja,- le so s>e v pozdraiv doilinoem in planin- oem v zrak rafcete, ki naj bi kazaie ve- selje nad lepo dovrsenim delomi. V ko- či je celojioe mirgolelo turistov,, ki so se krepeali na vse kriplje, okoli ko^'e je pa gorielo nebroj ognjev, okoli ka;- terih sto se zbirali planinci. Marljivai rudmiska godba in tannburaši so odlo- žili svoije instrumente, da se oddahiic- jo za drugi dan, ker so že eel vecer dovolij pibali (v trompete in n.e na dušo). Komaj se je zjutiuui malo zdaiiilo, je velik del turistov mahnil na vrh Pece, da se na,užij.e lopote naTave. Na yrhu nas je ])ozdra;vilo krv.a.voTdwc solnce, hioteč se nekaiko oprcstiti, da ga prej»nji dan ni bilo. Razg^led proti Saivinjski dolini ni. bil čist, toda raz- gied na SaAÜijske planine je bil tern lepši. Od Raduhe, Ojstrice, Kocne, Ka- ravank do K^epe, Triglava in Škrlau tice, vse je bilo pred naanl kot na mi- zi. Žal, da je na vrhu ])jhal hud in mrzel voter, tako da smo morali kma- lu mailmiti do koče, ker .se je že ob 8. uri začela oitvoritvena slaivnoist. Bogo- služje je opra.vil g. vojni kurat Bonac, ki je imel tudi daljži nagovor. Otvo- ritveni g'ovor jie imeil predsiednik po- družnjce Mežica g. Ule, ki je po nago- voru izročiL kJjuče gaspodarju koiče Predsednik podružnice Maribor gosip, Senjor je pr'odla;gal, da se v vsaij male priznamje za.sluge imenuje koca »Ule- tova koča« (po mojem naAiranjiu bi st naj imeinovaJa Ulejcviai). Vsi zastoipni- ki raznih padružnic so imeli da'ljsc aJi krajše nagovore, ki so vsi izzvcneli v zatrdilu, da p bila la pa^totjanka n,;i moji naša najmujnejisa potreba. Za stopnik Obla«itnega odböra g. dr. Vd>- le je poizdraivil delo ]jodružiiice z dalj- šim na^ovoroni, naglašujoČ, da ve Oblastni odbor ceniti njihovo iiožrtvo- valnost ter jim je tudi nakazal 5000 dinarjev i>odpoiie. Grad'njo koče je podpiralo v naj- obilnejsi. meri raivnateljstvo rudnika x Mežici. Moi'öim priznaiti, da so Angle- ži vkljub svojemu kapitaldzmu vendar zelo dostopni za take stva;ri. Rudnik je daroval zelo vieliko v materijalu, prc- vozil je ve,s ma/terijal s s^'ojio železnico iz Prevalj skozi rove do jDodvznožja Pece. Daroval je tudi denar ter bode opremil eno veliko siobo. Otvoritve se jo udelezil tudi g. ra^na.telj rudnika. Ves dan so pokali možnarji in to- pi ci, nabralo se je Ijudstva nad 300 oseb, Nadadnje slaivnasti se mi nismo mogli vet- udi'leziti, ker je bila urn že deiset in sunio morali radi zwze z vla- koni v Sa.vinjvsko cloHno in Zagreb | naglo oditi. Naj nain gosijodje Meži- ¦ čaaii to oproistijo, toda mi bi prišli drugače clomov še le ob dveh zjutraj. | Celjanov je bilo ^^se1ga skupaj na Po- | ci le 9; na,pol odprti Vidovdan je za- ! držal skoraj vse priglaSeai©. Vklj'ub te- j miu, da smo prebili niekateri celo noč j pod grmom v liasti, smo bili. izredno ' dobre volje. I "MžežisJci podružnic S. P. D. in nje- j nemu niiarljhieimu predsedniku gosp. i Ukjiu naše naj'lepse čestitke k njiho- ! vemu delu vn uspehu! Povdarjam še | enkrait, da naj bode »kuluko-.vana« ce- ! sta do UletoiVie koče na Peci vzgled I v.sein drugim planinceni! Krajnc. Inštrukcije dijakom prvih 4 razredov srednjih šol, ki imajo ponavljalne izpite daje Save Hi, Aske^čev» ul. 15. Pno jniplii inrsltg zadrnp n Gelin G0 Cankarieva ul. St. 11 G0 ^O" priporoča svoja uwäina namizna ter odb^^na jj jfSl sos*timeifttna VINA vseh vrst v sodih in steklenicüh L\ ™™ po zmernih cenah. ^W^ 5^^* Vzorci na razpolago ! «dB — ———^——I» HB V mIiIIiIiiIi u **^.yis^^18^^^^^^^^^^^^' ¦¦'*'¦" ¦'•'; ¦ ¦ IIII11 Bill KTrr***. "*-** ¦JlJ' ~" *xT ~t???SL' . i ElllUUUU ^g^^aft j Med 20. lunijem in 5. avgusiom za poljske delavce —, siužkinje — družine poljedelcev Santo 4 dni na odprlem morjn. NajhitrejŽa in najboijSa zveza preko Hamburga, Antwerpna in Cherbourga z ölasovitimi parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Informaoije glodö voznih cen vizuma, prtljago, prodpisov vseljovanja v Kanado in USA dajo CANADIAN PACIFIC zastopstvo za Slovenij« Josip Zidar (VM) Ljubljana, Wilsonova (Ounajaka) c. 31. Graščina ali vecja visa 8 posestvom se kupi proti takojšnjemu plačilu. Najnižjo ceno je sporočiti na naslov: Dr. Böhm, Gruž^Disb* ownik, hoteB „Peika". Prod a se skoraj popolnoma nova spalnica. Kje, pove uprava lista. ^ fiMAmnii iz vseh rudnikov in ^nßHlöfl najboliše vrste jj I iVfiUVlJ dobavlja in do, II —— stavlja najcenejše Franco Jost, CeBjet Aleksamlroya ul. h Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih kdorkoli naredil na moje ime. Marija Šriba^, Dobrova. Kiipujem hrastove obrobljene podnice (belag) 19 -- 28 cm Siritie, prompt in kasnejša dobava 50 (53) mm 280 cm 41 (43) „ 265 „ lahko so mešanl vagoni po 2 debelosti. Najcenejže ponudbe pod: »Belag N. broj P-1055« na »Interreklam« d. d., Zagreb, Marovska 28. Stanovanje z dveina sobama in kuhinjo išče p^ofi Kožuli. Sianovanje obstoječe iz 2 — 3 sob in kuhi'nje, išče mirna stranka brez otrok za takoj ali vsaj do jeseni. Naslov v upravi. Deiaj, nabiraj in PopolRoma vsmo nsložue deRama prlhranke pri varčuj v miadosti, hrani, vavCevati......., , , . _ . . , ,. da stradal ne boš se nc bvanii stavbeni in kreditni zadrusi z ome|. zayezo v Gaberju pri Celiu v stnroatii Obrestuje tiranSlne dL^ lj O VcCic stalnc vloge po dogovoru najugodncje. viogc po U? \Z \O Tamstvo za vloge uad 2,000-000 Oin. AVarljivost, treznost *H naloibl wesfea rto SO Oin se dob« nabirainik na dom. fa maiega raste in varčnost so pred- ¦»• a» »* p* v <* g* veliko! pogoj »ravnost > ^\%w<& v Cslju, Presemova uuca 6. Stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob in kuhinje, i š č e m za takoj. Kapetan Srienc, 39. pp., Celje. 3—4 Praktikanta (injo) obsolventa trgovske sole z znanjem slovenščine in nemščii^e, sprejme vele- podjetje. Ponudbe na „Poštni predal 11* Celje. Bramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tudi plošce «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boričar l LesMouše^, Celje knjrgairiita in veletpgovina s papirjem, pis^Hnimi in rsaalnimi predmeti. Moderne tisko^ine vseh vrst: Icnjigre, lepake, ietake, pisemske glave, kuverie, val>IIa I. dr. Vom nucii v okusni izvedbi in po zmerni ceni Zvezna tiskarna v Oelju Tiska in kxiaja Zvezna tiskarna. — Od^ovon n za izdajaitelja. tiskarno in red,akcijo Milan Cetina V belt*.